iO>
RADIOPTUJ www.radio-ptuj.si
Nogomet NK Drava •
Ptujčani osvojili Ljubljano
O Stran 15
Danes priloga
Aktualno Ormož •
Dve seji, majhen izkupiček
O stran 3
Po naših občinah Destrnik • Ideja o novi podobi občinskega središča
O stran 7
Šikole • Kmetje grozijo z državljansko nepokorščino O stran 11
Ptuj, petek, 30. aprila 2010
letnik LXIII • št. 33 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Praznične prireditve
XIV. pohod po poteh upora v Kicar
S tradicionalnim, letos že 14. pohodom po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar, ki se je letos pričel takoj po proslavi ob dnevu upora proti okupatorju pred nekdanjimi ptujskimi zapori (na posnetku), so se pričele prvomajske praznične prireditve.
Osrednja proslava ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ki je bila letos prvič v prostorih nekdanjih ptujskih sodnih zaporov, je bila presenetljivo dobro obiskana, saj je bila dvorana polna do zadnjega; o njeni vsebini pa poročamo na 28. strani. Takoj po proslavi pa so krenili na pot udeleženci tradicionalnega, letos že 14. pohoda po poteh upora in mladinskega prostovoljnega dela v Kicar. Čeprav je bilo letos manj pohodnikov kot lani, se je na proslavi brigadirskega praznika v prostorih gasilskega doma na Kicarju zbralo okoli 200 nekdanjih brigadirjev mladinskih delovnih brigad, članov Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB in domačinov, ki so skupaj proslavili dvanajsti praznik brigadirjev mladinskih delovnih brigad. Danes in jutri pa se bodo nadaljevale slovesnosti ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, s številnimi tova-riškimi srečanji in kresovanji ob majskih drevesih. Prijetno praznovanje vam želimo!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ormož • Skupaj proti drogi
Šokantni podatki o drogah
LAS deluje na Ormoškem že 11 let in tudi po delitvi občine pokriva vse tri novonastale občine, le ime je spremenil v Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Predseduje ji Stanislav Ivanuša.
Ptuj • Prodaja občinskega premoženja
Kdo je in kdo ni zaslužil s prodajo premoženja?
Zgodbe o prodaji zemljišč, povezane z domnevnimi nepravilnostmi pri prodaji občinskega premoženja, so redno sestavni del predvolilnega boja v MO Ptuj.
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
DOBRODOŠLI NA
^ZVE ST0
22. maja 2010, ob s> uri
Izrazite kupon skupaj s svojim naslovom, ga prilepite na dopisnico in pošljite na naslov:
Radio-Tednik Ptuj Raiceva ulica 6 p.p. 95, 2250 Ptuj
Med prijavljenimi naročniki bomo izžrebali 350 potnikov. Vstopnica za vlak bo posebna majica po ceni 15 EUR.
»Običajno je na ormoškem poleg alkohola in cigaret, ki sta za mladostnike do dopolnjenega 18. leta starosti tudi prepovedani drogi, prednjačila marihuana, hašiš, kakšen ekstazi in to je bilo vse. Potem pa se nam je zgodila epidemija heroina in kokaina, ki ju zasvojenci pogosto uživajo preko igle,« je povedal Ivanuša. Podatki so zares šokantni. Leta 2007 so v ormoški lekarni prodali 331 inzulinskih brizg, naslednje leto že 730, lani pa le 570. Lani je na Ormoškem namreč začelo delovati društvo zdrava pot.
O Stran 8
Tisti, ki imajo malo boljši spomin, se bodo ob tem spomnili, da naj bi v volilnem letu 2002 Stanislav Napast in Miroslav Luci nelegalno kupovala zemljišče za bodočo traso hitre ceste, da bi jo potem drago prodala Darsu. Po volitvah pa se je izkazalo, da je bila informacija o tej prodaji velika laž. Štiri leta kasneje, v volilnem letu 2006, naj bi Štefan Čelan in Božo Vukašinovic nepravilno prodajala in kupovala objekte in zemljišča na območju nekdanje ptujske mlekarne. Tudi ta trditev je bila velika laž.
Pred lokalnimi volitvami 2010 pa se »dogajajo« novi nakupi in prodaje zemljišč za gradnjo trgovskih centrov. Ob odprtju trgovskega centra Obi v Puhovi ulici so kupci prejeli
anonimke o prodaji občinskih zemljišč z očitki o koruptiv-nem vedenju ptujskega župana. Tudi pri tem gre za veliko laž, vse prodaje so bile izpeljane zakonito in skladno s predpisi, pravi župan, s katerim smo se pogovarjali o namigih o potencialnih nepravilnostih pri prodaji občinskega premoženja.
Nakupi in prodaje občinskega premoženja so postali tako rekoč stalnica vprašanj sej mestnega sveta. Ali je sploh mogoče, da bi župan nelegalno prodajal zemljišča in s tem posameznikom omogočal neupravičeno bogatenje?
»Županova vloga je pri prodaji zemljišč zreducirana na tistega, ki predlaga mestnemu
svetu odločitve cenilcev, komisije in delovnih teles v obravnavo in potencialno potrditev. Na podlagi sklepa mestnega sveta je bil za vsako zemljišče objavljen javni razpis, na katerega so se lahko prijavili vsi potencialni kupci. V vseh dosedanjih primerih oziroma prodajah so bili izbrani tisti kupci, ki so izpolnjevali vse razpisne in zakonske pogoje. Celoten postopek vodi posebna razpisna komisija, brez prisotnosti župana. Zato so navedbe posameznih avtorjev anonimk in tudi medijev, kako je župan Čelan prodajal zemljišča temu ali onemu, povezane s popolnim nepoznavanjem upravnih postopkov oziroma z načrtnim zavajanjem javnosti.
O Stran 4
Markovci • Ob 11. občinskem prazniku
Proslavili 200 let osnovnega šolstva
V okviru prireditev ob 11. prazniku občine Markovci so v petek, 23. aprila, proslavili 200-letnico osnovnega šolstva v tem kraju. Slavnostni govornik je bil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, na slovesnosti pa so podeli tudi tri najvišja šolska priznanja - kipce markec.
Na slovesnosti so se poleg številnih domačinov v večnamenski dvorani v Markovcih zbrali tudi ravnatelji nekaterih sosednjih osnovnih šol, nekdanji učenec markovske šole in nekdanji podpredsednik skupščine SFRJ Janez Zemljarič, pa Vida Tement iz Zavoda za šolstvo, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič ter nekateri župani in predstavniki sosednjih občin.
Na povsem svojstven način je zbranim zaželel dobrodošlico ravnatelj osnovne šole Ivan Štrafela, ki je poudaril, da pomeni 200 let šolstva 200 generacij učencev; to pomeni, da se je v šolskih klopeh v tem času zvrstilo okoli 10.000 učencev in kolikor je bilo učencev, toliko je tudi raznih zgodb. Zametki šolstva v Markovcih segajo v
Foto: M. Ozmec
Najvišje šolsko priznanje, kipec markec, je ravnatelj Ivan Štrafela izročil učenki 9. razreda Evi Zupanič.
leto 1789, ko sta nekaj otrok začela poučevati župnik Andrej Ledenik in organist Bernard Domanjko. Poučevala sta v stari leseni mežnariji, »najstarejši markovski šoli«, ki je stala zraven cerkve. Kmalu za tem, leta 1797, je zaradi vojne šola v Markov-
Uvodnik
Prvomajsko sporočilo vse bolj trpko
Nekoč so v teh dneh resnično praznovali, odpirali objekte in druge pridobitve družbenega standarda. Danes, soočeni s krizo in njenimi pogubnimi posledicami, so takšne ali drugačne zmage redkost. Na Ptuju, na primer, ne morejo v roku dokončati niti rekonstrukcije edinega javnega stranišča, zato dolgost obnove Potrčeve ceste, kije dobesedno fenomen pri obnovi ene od mestnih vpadnic, niti več ni tako čudna. Začela se je že februarja leta 2009. Edino, kar ostaja stalnica v tem obdobju, pa so še prvomajske proslave, budnica in postavljanje majskih dreves. Ljudje še dajo nekaj na tradicijo, tako rekoč je to eden redkih povezovalnih členov v teh kriznih časih. Tisti, ki pa že tako in tako ne dajo nič na tradicijo in jim tudi kriza ne more načeti standarda, ker so znali pravočasno poskrbeti zase, so že v ponedeljek odpotovali na lepše, v tople kraje.
Slovenska delavska plača ne dopušča niti več nekoč zelo priljubljenega dopusta v sindikalnih objektih, redkih, ki so še ostali, če jih v podjetjih niso vodilni že ola-stninili. Najvišji predstavniki sindikata so prepričani, da boljšega delavskega jutri ne bo, če se ne bo okrepil duh uporništva, da je socialna bomba tik pred eksplozijo pa tako in tako ni potrebno več opozarjati. Delavske pravice se zmanjšujejo, napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih bodo ekonomsko-socialni položaj delavcev še poslabšale.
Letošnje praznovanje delavskega praznika je prav posebno tudi zaradi tega, ker ga praznujemo v soboto in nedeljo, torej na dneva, ki sta tako že dela prosta dneva za večino ljudi. Morda pa bosta prav zato praznična tudi za tiste, ki ne poznajo počitka, ker so si izbrali takšno delo ali pa ker morajo vsak dan delati, prijeti za vsako delo, ker so eni izmed mnogih na zavodu, ki jim tudi letošnji prvi maj, delavski praznik, ne bo prinesel dela. Sindikalisti, ki so ali še bodo v teh dneh sejali visoko doneče in všečne misli, ga nimajo, tisti, ki pa bi morali kaj povedati, od delodajalcev do oblasti, pa si praznikov ne dajo vzeti. Pa tudi v krajih, kjer praznujejo, jih takšna ali drugačna neljuba vprašanja, delavski revolt, ne bo dosegel, ker za razliko od delavcev so oni znali oziroma znajo izbrati.
Majda Goznik
cih prenehala delovati in šele po odhodu francoskih čet se je februarja 1810 začelo poučevati v »farovžu«, kjer so preuredili kaplanovo sobo v učilnico. Takratni kaplan je bival na Ptuju, ko pa se je vrnil, je pouk zopet potekal v mežnariji. Od leta 1809/10 je bila v Markovcih že redna šola, na kateri je Blaž Domin-kuš poučeval do leta 1816. Zraven redne šole je potekala še nedeljska šola, v kateri so se učili črkovati, nekateri so pisali na tablice, nekateri na papir s tinto, drugi so v krogu vadili računanje na pamet. Papir, tinto in peresa je nabavljal učitelj. Prehod iz prvega v drugi razred je bil možen po sporazumu učitelja in župnika.
Spomladi leta 1840 so poleg cerkve pričeli graditi prvo šolsko zgradbo, ki so jo pozneje še nekajkrat prezidali in širili. Takoj po 2. svetovni vojni, v šolskem letu 1945/46, je bilo na šoli največ, kar 715 učencev, sedanjo šolsko poslopje, ki so ga zgradili s pomočjo občinskega samoprispevka, pa so svečano odprli avgusta, leta 1979, v okviru praznika tedanje velike občine Ptuj. Sicer pa so zgodovino šolstva v Markovcih podrobneje predstavili v publikaciji 200 let šolstva v Markovcih.
Minister dr. Igor Lukšič je v slavnostnem nagovoru poudaril, da je praznovanje 200-letnice osnovnega šolstva v Markovcih tudi velik dan za slovensko šolstvo, za ves narod, ki je že tedaj dokazal, da ima močno in utrjeno zavest. Spomnil je na začetke slovenske tiskane besede, na Primoža Trubarja ter na vse pomembne dogodke in gibanja, ki so zaznamovala tudi zgodovino slovenskega naroda. Na protestantizem, ki je pomenil narodov prepo-
Foto: M. Ozmec
Minister dr. Igor Lukšič je učencem in učiteljem OŠ Markovci čestital tudi ob edinstvenem programu, v katerem so sodelovali učenci in učitelji ter skozi igro, pesem in ples predstavili življenje na šoli skozi različna obdobja.
rod, na prosvetljenstvo, ki je pomenilo začetek šolstva na Slovenskem, na veliko zgodbo antifašističnega boja, s katerim si je slovenski narod zagotovil svoj obstoj, ter na prelomno leto 1990, ko se je slovenski narod odločil za samostojno pot.
Ob tem pa je Lukšič opozoril, da so tudi danes pred nami velike in pomembne odločitve, ena od teh je zagotovo skorajšnji referendum o arbitražnem sporazumu o meji s Hrvaško. Po njegovih besedah meja ni nikoli stvar samo dveh narodov, ampak širšega prostora. Čeprav na slovenske politike zadnje čase nismo posebej ponosni, je izrazil veselje, da so domačini povabili na slavje tudi Janeza Zemljariča, ki je veliko storil za vseslovenski narod
in tudi za to območje. Ob visokem, 200-letnem jubilejem je slavljencem čestital in jim zaželel še naprej uspešno poslanstvo vzgoje in izobraževanja novih rodov.
V pestrem in izredno bogatem programu so učenci in učitelji v besedi, igri, pesmi, plesu in z gibi predstavili šolo nekoč in danes ter seveda učence in učitelje, njihova oblačila in navade skozi desetletja. Celotno zgodbo je dvema sedanjima učencema in seveda občinstvu v dvorani pripovedovalo njeno veličanstvo, cesarica Marija Terezija. Avtorji izvirnega programa so bili Melita Vidovič, Slavica Lajh in Boris Šegula. Ob dnevu šole je ravnatelj Ivan Štrafela izročil tudi najvišja šolska priznanja - kipec markec, prejeli pa so jih
uspešna in vsestransko aktivna učenka Eva Zupanič ter nekdanja ravnatelja te šole Karlo Krivec in Jože Fol-tin. Nekdanjim in sedanjim učiteljem in učencem ter vsem, ki so ustvarjali 200-le-tno zgodovino Osnovne šole Markovci, pa je ob visokem jubileju čestital tudi župan občine Markovci Franc Ke-kec. Ob koncu slovesnosti so v dvorano pripeljali ogromno, okoli dva metra veliko torto in jo razdelili med vse učence osnovne šole, obiskovalce in goste pa so povabili na ogled priložnostne razstave v šolski avli, ki v besedi in fotografijah priča o izredno bogati in razgibani 200-letni zgodovini šolstva v tem kraju.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Prava paša za oči je bila razstava v šolski avli, saj so se na povečanih fotografijah našli tudi nekdanji učenci te šole.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Dve seji, majhen izkupiček
Seji s kulturnim programom in tiskovno konferenco
Minuli petek so imeli ormoški svetniki velike načrte, izkupiček pa je bil skromnejši. Najprej so se ukvarjali z zaključkom 31. redne seje, na kateri sta bili dve točki obstruirani in so ju želeli tokrat zaključiti. In, saj ne boste verjeli, teater se je ponovil. Svetnikom ni bilo prav nič nerodno še enkrat demonstrirati svoje popolne nesposobnosti, da se dogovorijo, po zadovoljnih obrazih sodeč so bili predstavniki ljudstva na to celo ponosni.
Svoje pa je dodal tudi župan Alojz Sok, ki je obe seji le s težavo obvladoval in se je zato posluževal zanimivih prijemov. Pri eni točki je celo ugotovil, da pisnih prijav ni in točko zaključil v istem stavku.
Skratka, 31. seje je bilo hitro konec, saj najpomembnejšega člena, ki je trenutno jeziček na tehtnici, Franca Zemljiča, spet ni bilo na sejo. Uradno sicer ni podal svojega odstopa, ampak očitno je v svetniški skupini SDS nekaj hudo narobe, ker se Zemljič zadnjih sej sploh ne udeležuje več. Prav tako se menda nikomur več ne oglaša na telefon. Če je verjeti govoricam, pa se ni uklonil niti poskusom izsiljevanja. In tako se opozicija in koalicija igrata brezplodne igrice. Tako je pri točki o odloku za lokacijski načrt za obrtno cono, katere centralno vprašanje je biopli-narna, sobo zapustila opozicija. Pri 23. točki, pri razpravi o glasovanju za imenovanje ravnatelja OŠ Velika Nedelja, pa koalicija. O obeh točkah svetniki niso odločali in se bosta tako znašli na dnevnem redu ene prihodnjih sej. Edino zanimivo vprašanje v tem neplodnem početju, namreč, na temelju katere poslovniške določbe je župan zaključil obe točki in ga je prispeval Miroslav Tramšek, je ostalo v zraku, brez odgovora.
Gospod Bogomir in gospod Alojz
Pri tem so se med županom Sokom in svetnikom
Lucijem vedno bolj kresale iskre in župan mu je zagrozil, da bo poklical organe, ki bodo vzpostavili red. Slavko Kosi pa je župana opozoril, da pač seje potekajo tako, kot jih on vodi, ter da mu njegovi koalicijski partnerji trenutno delajo več težav kot opozicija. Prav tako nismo izvedeli, katere organe bo poklical, je pa res, da se je večina svetnikov, ne le Luci, obnašala neprimerno in so nenehno skakali drug drugemu v besedo z neprimernimi opazkami.
Bogomir Luci je pri točki Razno opozoril še na svoj problem, saj po njegovi njivi, ki jo ima namen spremeniti v vinograd, poteka vodovod, ki ga občina ne namerava prestaviti. V katastru je vodovod zarisan po robu parcele, v naravi pa gre menda po sredini. Župan je Lucija baje obvestil, da občina vodovoda ne bo prestavljala, da pa je Luci za vse, kar se z vodovodom zgodi, dolžan plačati in poravnati tudi morebitno izgubo vode. V drugem dopisu pa je bila menda pogodba, ki pa je Luci ne želi podpisati in ki koncesionar-ju dovoljuje dostop v Lucijev vinograd za vse posege. Dr. Simon Kolmanič je opozoril, da občinski svet ni pravo mesto za reševanje zasebnih problemov.
Na 32. seji, ki je neposredno sledila 31., se je odnos med Lucijem in Sokom tako poslabšal, da mu je Sok izrekel kar nekaj opominov, Luci pa je protestiral, češ da ne
Foto: Viki Ivanuša
Slavko Kosi in Stanko Podgorelec sta pred sejo sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta natančno razložila precej zamotane in konfuzne dogodke na zadnji seji KVIAZ-a.
prenese več norčevanja iz njegovega priimka. Sok ga namreč izgovori z dodanim j, torej - Ljuci. Zato sta se začela klicati kar po imenih, torej g. Bogomir in g. Alojz.
Je zmedo zakrivil
predsednik
Šumenjak?
Pred sejama sta na skupno novinarsko konferenco povabila Slavko Kosi (LDS) in Stanko Podgorelec (Zares), z razlago, da v zadnjem času prihaja do vse večjega nespo-štovanja predpisov, samovolje in ignorance aktualne občinske strukture, predvsem pa sta hotela javnost obvestiti o dogajanjih na zadnjem sestanku KVIAZ-a, o čemer je tekla beseda tudi na 32.
seji občinskega sveta. »Tudi na oborih smo se že v preteklosti srečavali s podobno situacijo, kot je v občinskem svetu. Na zadnji seji KVIAZ-a pa je prišlo tako daleč, da se več ne spoštuje niti poslovnik. Pri sprejemanju odločitve za člana sveta Psihiatrične bolnišnice Ormož smo na predlog predsedujočega Branka Šumenjaka pristopili k glasovanju o kandidatu, ki ga je predlagala opozicija. S Stankom Podgorelcem sva glasovala ZA, koalicijski člani v KVIAZ-u pa se na to sploh niso odzvali. Sklep Branka Šumenjaka je bil, da ni izglasovano. Šele na opozorilo tajnice Mateje Zemljak, da smo medtem spremenili poslovnik in se sprejemajo sklepi na podlagi večine prisotnih, so člani koalicije ugotovili, da so se praktično zafrkni-li. Takrat se je začel cirkus. Koalicijski predstavniki so naenkrat rekli, da so glasovali proti, to ni bilo nikjer zabeleženo. Rad bi poudaril, da se seja KVIAZ-a tokrat ni snemala. Zahteval sem, da se v zapisnik vnese, da sva s kolegom Podgorelcem glasovala za ta predlog in da je evidentno, da je sklep, ki sva ga podprla, izglasovan, ker je večina prisotnih članov, ki so glasovali, glasovala ZA,« je povedal Kosi. Še posebej zanimivo pa je, kaj naj bi v nadaljevanju povedal predsednik Šumenjak, namreč Kosi trdi: »Gospod Šumenjak je rekel, da se mojih pripomb v zapisnik ne bo zapisalo, am-
pak to, kar bo rekel on, in da bomo glasovali tako dolgo, kot je pač potrebno, da bo sklep izglasovan. Mislim, da to presega vse meje dobrega dela in v nadaljevanju sva z gospodom Podgorelcem sejo zapustila. Nedopustno je, da se ne upošteva poslovnik, da se seje ne snemajo in da predsednik odloča, kaj se bo zapisalo v zapisnik in česa ne. Javnost mora vedeti, kako se na telesih dela.«
Ko so na seji govorili o tej temi, je Martin Hebar (N.Si), ki je poleg Rada Antoliča (Zeleni Slovenije) tudi član KVIAZA-a, povedal svojo plat resnice, namreč, da tisti, ki so želeli glasovati PROTI kandidatki opozicije, za to niso imeli priložnosti. Predsedujoči Šumenjak namreč pri glasovanju ni vprašal, kdo glasuje proti. Šumenjak, ki naj bi zaplet zakuhal, pa se je na seji izgovarjal na statut, ki je pomembnejši akt od poslovnika in v njem piše, da se na odborih odločitve sprejemajo z večino glasov navzočih članov. V razpravo se je vključila tudi Mateja Ze-mljak, ki je bila na seji KVIAZ-a prisotna kot zapisničarka. Povedala je, da je po tem, kot sta Podgorelec in Kosi glasovala ZA, za zapisnik vprašala, kako so glasovali ostali. Vprašana je bila, če je to pomembno in odgovorila je, da je, nato je povedala, kaj piše v poslovniku. Nikakor pa ga ni tolmačila, ker te pristojnosti nima, je še dodala. Nato se je, po njenih besedah, začelo
vsesplošno prerekanje in ne more povedati, ali je bil rezultat razglašen ali ne. Na seji pa je svetnike opozorila, da je v statutu opredeljeno le delo odborov, ne pa tudi komisij, in da bo očitno treba predlagati spremembe in dopolnitve tudi za statut.
Nekateri za poziv v volilno komisijo izvedeli na cesti
Stanko Podgorelec je na tiskovni konferenci povedal, da so pred sejo KVIAZ-a dobili dodatno gradivo: »25. 3. je predsednik KVIAZ-a svetniškim skupinam in samostojnemu svetniku poslal poziv za imenovanje članov občinske volilne komisije. V materialu so predlagali po pet kandidatov, po zakonu o volitvah pa jih je treba najmanj osem. Pred samo sejo smo na mizo dobili dodatno gradivo, kjer se je znašlo 10 kandidatov. V Zares smo vedeli, da je kandidatov premalo in smo pričakovali ponovni poziv, ki pa ga ni bilo. Na vprašanje, od kod sedaj 10 kandidatov, nam je bilo pojasnjeno, da so se odločili, da bodo pozvali še tiste svetniške skupine, ki niso podale nobenega predloga. Na tak način dela ni mogoče pristati! Po zakonu bi bilo treba pozvati vse stranke in ne svetniške klube. Vse lepo piše v 35. členu zakona o volitvah. In ne poslovnika občinskega sveta.« Povedano je bilo še, da so nekatere stranke, ki nimajo predstavnikov o občinskem svetu, za poziv izvedele dobesedno na ulici.
Branko Šumenjak, ki je kot predsednik postopek vodil, se je skliceval na prakso iz minulih let in vprašal, ali se pričakuje, da bo on po kolenih prišel do vsakega in ga osebno prosil, naj odda listo.
Zaradi napačno speljanega postopka poziva je Miroslav Tramšek na seji zahteval, da se postopek ponovi korektno in legalno, točko pa so umaknili z dnevnega reda.
Zanimiva je bila tudi 5. točka, pri kateri so predlagali, da se podjetje P&F Jeruzalem Ormož oprosti plačila komunalnega prispevka od izgradnje fermentacijske hale za priključitev na javno cesto, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, javno razsvetljavo in javne površine. Občinska uprava je predlagala, da se podjetju oprosti plačilo le polovice nadomestila, Miroslav Tramšek pa je predlagal, da se plačilo oprosti v celoti, tako kot vsem drugim prosilcem doslej, kar so svetniki tudi izglasovali.
Seji, ki sta se začeli ob 15. uri, sta bili izpeljani v ormoškem absolutnem hitrostnem rekordu vodenja sej, saj ju je bilo treba končati do 18. ure, ko se je pričela občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju.
Viki Ivanuša
Ptuj • Prodaja občinskega premoženja
Kdo je in kdo ni zaslužil s prodajo občinskega premoženja?
Zgodbe o prodaji zemljišč, povezane z domnevnimi nepravilnostmi pri prodaji občinskega premoženja, so redno sestavni del predvolilnega boja v MO Ptuj.
Tisti, ki imajo malo boljši spomin, se bodo ob tem spomnili, da naj bi v volilnem letu 2002 Stanislav Napast in Miroslav Luci nelegalno kupovala zemljišče za bodočo traso hitre ceste, da bi jo potem drago prodala Darsu. Po volitvah pa se je izkazalo, da je bila informacija o tej prodaji velika laž. Štiri leta kasneje, v volilnem letu 2006, naj bi Štefan Čelan in Božo Vukašinovic nepravilno prodajala in kupovala objekte in zemljišča na območju nekdanje ptujske mlekarne. Tudi ta trditev je bila velika laž.
Pred lokalnimi volitvami 2010 pa se »dogajajo« novi nakupi in prodaje zemljišč za gradnjo trgovskih centrov. Ob odprtju trgovskega centra Obi v Puhovi ulici so kupci prejeli anonimke o prodaji občinskih zemljišč z očitki o koruptivnem vedenju ptujskega župana. Tudi pri tem gre za veliko laž, vse prodaje so bile izpeljane zakonito in skladno s predpisi, pravi župan, s katerim smo se pogovarjali o namigih o potencialnih nepravilnostih pri prodaji občinskega premoženja.
Nakupi in prodaje občinskega premoženja so postali tako rekoč stalnica vprašanj sej mestnega sveta. Ali je sploh mogoče, da bi župan nelegalno prodajal zemljišča in s tem posameznikom omogočal neupravičeno bogatenje?
»Za vsa leta, odkar sem župan MO Ptuj, obstajajo letni in posamični načrti prodaje zemljišč, ki so sestavni del sprejetega občinskega proračuna. Za vsako prodano zemljišče obstajajo cenitve, ki so jih opravili sodno zapriseženi cenilci. Vsako cenitev pregleda posebna komisija in jo po pregledu predloži delovnim telesom mestnega sveta. Za vsako prodajo obstajajo sklepi mestnega sveta, ki se je odločil o načinu prodaje in višini sredstev za prodajo zemljišč.
Županova vloga je pri prodaji zemljišč zreducirana na tistega, ki predlaga mestnemu svetu odločitve cenilcev, komisije in delovnih teles v obravnavo in potencialno potrditev. Na podlagi sklepa mestnega sveta je bil za vsako zemljišče objavljen javni razpis, na katerega so se lahko prijavili vsi potencialni kupci. V vseh dosedanjih primerih oziroma prodajah so bili izbrani tisti kupci, ki so izpolnjevali vse razpisne in zakonske pogoje. Celoten postopek vodi posebna razpisna komisija, brez prisotnosti župana. Zato so navedbe posameznih avtorjev anonimk in tudi medijev, kako je župan Čelan prodajal zemljišča temu
ali onemu, povezane s popolnim nepoznavanjem upravnih postopkov oziroma z načrtnim zavajanjem javnosti. Vsak, vključno z novinarji, ki želi biti pravilno informiran o postopkih prodaje občinskega premoženja, lahko dobi v vpogled vso potrebno dokumentacijo.«
Računsko sodišče ni ugotovilo nepravilnosti
Kaj pa lahko odgovorite na očitke iz anonimk in nekaterih medijev glede negospodarne prodaje zemljišč za trgovski center Qlandia?
»Ob prebiranju teh zapisov človek dobi občutek, da je znameniti režiser najhujših grozljivk Hitchcock navaden amater proti avtorjem omenjenih zapisov. Prodaja zemljišč na nekdanjem ptujskem sejmišču, ki jih je sodni cenilec ocenil na 159.521.208 tolarjev, na koncu pa so bila prodana po ceni 417.000.000 tolarjev, v nobenem primeru ni bila slaba naložba. Ob nakupu zemljišč se je investitor obvezal zgraditi tudi kro-žišče v vrednosti 150.000.000 tolarjev, v javno uporabo pa je predal tudi 350 parkirišč , ki jih danes uporabljajo občanke in občani tudi za druge namene, ne zgolj za nakupovanje v novem centru. Vse to se je dogajalo v začetku leta 2003, ko so bile cene za prodajo zemljišč mnogo nižje kot v letih 2007 in 2008. Že ti podatki sami po sebi kažejo, da gre za očitno zlonamerno zavajanje. Pri tem velja še dodati, da je ob sodiščih, vsi sodni spori so bili rešeni v korist MO Ptuj, to prodajo obravnavalo tudi Računsko sodišče RS in pri tej prodaji ni ugotovilo nič spornega. Zakaj je ta prodaja ponovno aktualna, ni jasno, razen za predvolilne namene; če že, bi jo morali obravnavati in raziskovati v letu 2003. Res pa je, da pompozne rumene zgodbe privlačijo, še posebej v letu 2010.«
Ob odprtju trgovskega centra na Puhovi cesti so obiskovalci prejeli anonimni letak, ki vam očita celo korupcijo pri prodaji teh zemljišč.
»Tudi pri tem bi rad spomnil na kratek spomin nekaterih, zlasti še piscev anonimk. Leta 2004 je na novinarski konferenci, ki je bila na Ptuju, predsednik korejskega podjetja Kumho gospod Yoon predstavil gradnjo tovarne avtomobilskih gum za osrednjo Evropo. Da bi lahko hitro ustregli temu povpraševanju, smo takoj objavili javni razpis za nakup zemljišč, na katerega se je prijavilo podjetje Deamobil
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj je v Rabelčji vasi prodala le slabo polovico sedaj »spornih« zemljišč.
kot uradni uvoznik avtomobilskih gum blagovne znamke Ku-mho. Ob tem je treba povedati, da se na ta razpis ni prijavil noben drugi kupec. Žal je podjetje Kumho zaradi velikih finančnih težav - upam, da kdo ne misli, da je ptujski župan kriv za finančne težave v Koreji - to naložbo opustilo.
Z izgradnjo Puhovega mostu postaja Puhova cesta glavna vpadnica v naše mesto in zapusti prvi vtis vsakomur, ki prihaja v naše mesto. Zato je služba mestnega arhitekta podala zahtevo, da je treba ob tej cesti graditi arhitekturno urejene poslovne in trgovske stavbe, industrijska dvorišča pa umakniti v ozadje. Ta odločitev je razlog za odobritev gradnje trgovskega centra in ne špekulacije župana, kot govorijo nekateri.
Ko gre za prodajo teh zemljišč, je treba tudi spomniti, da na tem območju ni bilo izgrajene nobene osnovne infrastrukture - ceste, vodovoda, kanalizacije in drugega. Kljub temu da je kupec podal zahtevo za prodajo gradnje industrijskega in logističnega obrata za proizvodnjo in prodajo avtomobilskih gum, je bilo zemljišče prodano za skoraj 30 evrov za m2, kar je bila za leto 2004 zelo visoka cena; povprečna prodajana cen v industrijski coni je v tem letu znašala 15 evrov za m2. MO Ptuj je v 3. členu kupoprodajne pogodbe kupca zavezala tudi za plačilo celotne komunalne opreme, ko bo ta grajena. To določilo je bilo v pogodbo vneseno pred sedanjo zakonsko normo, ki je uvedla plačevanje komunalnega prispevka. Iz tega naslova je MO Ptuj v letu 2010 prejela dodatnih 1,6 milijona evrov za zemljišča, ki jih je prodala že v letu 2004, komunalno pa jih je opremila s pomočjo evropskih sredstev. Ob upoštevanju tržnih cen iz leta 2004 in iz leta 2010 lahko ugotovimo, da je MO Ptuj prejela za m2 prodanega zemljišča dobrih 62 evrov. Najugodnejša cena, ki jo je dosegla v okolici teh zemljišč, pa je
70 evrov za m2. Dosežena je bila v letu 2009, ko so bile cene na trgu nepremičnin zelo visoke.«
Komunalno podjetje ni bilo slamnato podjetje
Pri prodaji zemljišč se omenja tudi Komunalno podjetje Ptuj, ki naj bi predstavljalo zgolj slamnatega kupca pri prodaji zemljišč v Rabelčji vasi.
»Pri tem projektu gre za zelo veliko pozidavo, saj zajema gradnjo kar 740 stanovanj. Tako kot pri vseh prodajah je tudi o tej odločal mestni svet in sprejel sklep o delni prodaji zemljišč oziroma o slabi polovici celotnega kompleksa. Po prvem neuspelem javnem razpisu, nanj se ni nihče prijavil, sta ponudbo oddala Paam Invest in Komunalno podjetje Ptuj. Ker je Mestna občina Ptuj solastnica Komunalnega podjetja Ptuj, ki ni javno podjetje, ampak delniška družba, smo ji solastniki v dolgoročnem razvojnem programu naložili obveze po čim večji rasti podjetja. Zato se je podjetje dolžno prijavljati na domače in tuje razpise. Načrtovana gradnja tako velikega števila stanovanj je za to podjetje vitalnega pomena. V tej soseski ima namreč delujočo toplotno postajo za sistem daljinskega ogrevanja, ki ga je z naložbo v letu 2006 višini 1,5 milijona evrov nadgradilo s sistemom kogeneracije. Podjetje je prav tako investitor in upravljavec na področju ravnanja s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Vse to so razlogi, ki so poslovodstvo podjetja vodili v ta posel. Preko komunalno opremljenega zemljišča z vso pripadajočo infrastrukturo bi si podjetje zagotovilo dolgoročno poslovno stabilnost. Komunalno podjetje Ptuj je v tem letu razpolagalo s skoraj 37 milijoni evrov kapitala, kar mu je omogočalo najetje ugodnih posojil pri vseh domačih in tujih bankah in
torej ni predstavljalo nobenega slamnatega podjetja. Pri tem velja še posebej poudariti, da letni dobiček ni odločilen za odobritev kreditov. Ker pa je treba spoštovati določila javnega razpisa, je pravico do nakupa dobilo podjetje Paam Invest, ki je ponudilo boljše pogoje. To podjetje se je v pogodbi zavezalo (4. člen), da bo zgradilo kompletno infrastrukturo - ceste, pločnike, kanalizacijo, toplovode, vodovode in drugo infrastrukturo - ter jo brezplačno preneslo v javno dobro. Ta strošek znaša minimalno 40 evrov na m2. Ob tem pa mora podjetje plačati še vsa potrebna arheološka izkopavanja, ki znašajo za prodane parcele skoraj 1,5 milijona evrov. Upam si trditi, da je to najboljša pogodba, ki jo je MO Ptuj podpisala v vseh teh letih.
Pri vsem tem pa je zanimivo, da se nič ne govori o prodaji zemljišč za preostali del zemljišč za potrebe blokovskega naselja na območju Rabelčje vasi, ki tvorijo smiselno celoto. Brez tako zaokroženih zemljišč je praktično nemogoče izvesti celotno gradnjo blokovskega naselja. Če bi torej MO Ptuj nelegalno in nelegitimno prodala zemljišča podjetju Paam Invest, zakaj je potem drugo polovico zemljišč kupcu prodala Pro-banka Nepremičnine, d. o. o.? Prodala jih je zato, ker posluje skladno z zakonom o javnih naročilih.«
Zemlje ne prodaja samo Furjan
Veliko je v zadnjem času slišati tudi o tem, da ste si v obdobju županovanja precej povečali svoje osebno premoženje. Samo na tran-sakcijskem računu naj bi imeli v tem trenutku milijon evrov, kje pa so še nepremičnine. Bojda ste tudi lastnik vrste zemljišč na elitnih lokacijah, ki so predvidene za pozidavo. Robertu Furjanu naj bi celo »dodelili« neke vrste koncesijo za prodajo zemljišč za trgovske centre. Na Ptuju naj bi jih samo on lahko prodajal za te namene. Kaj lahko poveste o tem?
»Če bi bilo vsaj 10 odstotkov resnice na tem, kar navajate, bi bil zelo zadovoljen. Žal pa je resnica ravno obratna. Preden sem postal župan, sem kupil stanovanje v Murkovi ulici, kjer
sedaj živim z družino. Prav tako sem lastnik šestindvajset let stare prikolice, ki stoji na otoku Ugljanu in je bila kupljena pred nastopom županske funkcije. V osmih letih županovanja sva z ženo preko nakupa staro za novo zamenjala avtomobile, in to zelo nizkega cenovnega razreda. Dejstvo pa je, da imam po 33 letih delovne dobe, od tega več kot dvajset let na vodilnih delovnih mestih, za vse naštete nepremičnine najetih skupaj s soprogo preko 40.000 evrov dolgoročnih kreditov, ki jih redno mesečno odplačujeva v višini skoraj 900 evrov. Na mojih varčevalnih računih, kjer varčujemo kot družina več kot dvajset let, se je nabralo dobrih 20.000 evrov za vsak primer. Vsi ti podatki so dosegljivi na Uradu za preprečevanje korupcije, ker jih moram kot izvoljeni funkcionar sprotno pošiljati. Vsak, ki ga zanima, ali sem res lastnik zemljišč, lahko to preveri v zemljiški knjigi. Videl bo, da tam ni nobenega zapisa o tem, da sem lastnik kakršnega koli zemljišča doma ali v tujini.
Glede prodaje zemljišč za trgovske centre, ki naj bi jih Robert Furjan celo opravljal z neko vrsto koncesije, pa lahko odgovorim z vprašanjem: Ali je za Mercatorjev center na Ormoški zemljišče in industrijski objekt Gorenja prodajal Robert Furjan? Ali je Gradisove poslovne prostore na Ormoški in zemljišča na Zagrebški za dva trgovska centra Hofer prodajal Robert Furjan? Ali je zemljišča za center Jager na Zagrebški prodajal Robert Furjan? Ali je zemljišča in poslovne prostore Obrtno-podjetniške zadruge Panorama na Dornavski za Mer-catorjevim centrom prodajal Robert Furjan? Ali je zemljišča in proizvodne prostore Laboda Delte na Dornavski za Merkurjev center prodajal Robert Fur-jan? Ali je proizvodne prostore Petovia avta za trgovski center Kik prodajal Robert Furjan? Ali je zemljišča za Intersparov center v Rabelčji vasi prodajal Robert Furjan?
Vseh teh objektov in zemljišč ni prodajala niti MO Ptuj niti Robert Furjan, pa se za to nihče nič ne razburja. Zanimivo pa je, da se razburjajo nekateri za dva trgovska centra, ki sta v ptujski proračun prinesla rekordne zaslužke in se ob njih pojavlja kot partner tudi Robert Furjan.«
MG
	
Rezervirajte si srede za	Qtandfa + sreda =
O* QL ANDI A Dežela nakupov www.qlandia.si	
	Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.
Markovci • Sklenili občinsko praznovanje
Letos podelili štiri listine in pet plaket
V občini Markovci so 11. občinski praznik zaokrožili z osrednjo slovesnostjo v večnamenski dvorani minulo soboto, 24. aprila; dosežke samostojne občine so predstavili v posebnem filmu, zaslužnim krajanom in organizacijam pa so se oddolžili s podelitvijo štirih listin in petih občinskih plaket.
Številne domačine in goste je nagovoril župan Franc Kekec, ki je po čestitki ob prazniku vse skupaj povabil k ogledu priložnostnega filma, v katerem so v besedi in sliki predstavili vse pomembnejše dogodke in pridobitve v 11 letih delovanja samostojne občine, ki so podobo Markovcev in vseh ostalih vasi v tej občini temeljito spremenili in izboljšali.
Sicer pa so ob prazniku iz-
ročili tudi najvišja občinska priznanja in plakete. Listine Občine Markovci so prejeli Franc Brodnjak iz Bukovcev za uspešno vodenje turističnega društva občine Markovci, Viktor Klinger iz Borovcev za delovanje na področju gasilstva in športa, Blaž Kekec iz Bukovcev za uspehe na plavalnem področju ter Doris Ke-lenc iz Stojncev za uspehe na področju nogometa. Najvišja
priznanja, plakete Občine Mar-kovci, pa so prejeli Franc Jan-žekovič, lastnik in direktor uspešnega podjetja MCK Mar-kovci, Ivan Golob iz Prvencev in Janez Meznarič iz Stojn-cev za uspešno delo v gasilski organizaciji, Prostovoljno gasilsko društvo Bukovci, ki letos praznuje 100 let humanega delovanja, ter Osnovna Šola Markovci ob 200-letnici šolstva v tem kraju.
Direktor podjetja Gradis Branko Veselič je povedal, da dela na grajski pristavi potekajo po terminskem planu, morda le s kakšnim tednom odmika. V glasbeni dvorani so zaključena zidarska dela in so pričeli tesarska dela za izvedbo ostrešja in prekrivanje. Na drugih objektih potekajo še armirno-betonska in zidarska dela. Istočasno pa se v objektih izvajajo elektro- in stojnoinsta-lacijska dela. Večjih odstopanj, tako terminskih kot finančnih,
ni, prav tako tudi posebnih težav na objektu ni bilo. Zaradi arheoloških izkopavanj so se pojavila manjša dodatna dela, o čemer so obvestili nadzornega in investitorja.
Župan Alojz Sok je dodal, da je pri projektni dokumentaciji potrebno dokončati še elaborat akustike, ki naj bi bil v prihodnjih tednih dokončan. Trenutno poteka tudi usklajevanje s projektanti za opremo. Projektantska cena opreme znaša okrog 750.000 evrov.
Foto: Viki Ivanuša
Dela na gradbišču grajske pristave potekajo po predvideni časov-nici. Na sliki Dominik Pintarič, pomočnik vodje gradbišča, Branko Veselič, direktor podjetja Gradis, in Pavel Brglez, odgovorni nadzornik iz Pro Plus, d. o. o.
Foto: M. Ozmec
Ob 11. prazniku občine Markovci so zaslužnim krajanom in organizacijam podelili štiri listine in kar pet plaket Občine Markovci.
Foto: M. Ozmec
Za prijetno kulturno obogatitev proslave so poskrbeli pevci moškega pevskega zbora Markovci pod vodstvom Srečka Zavca.
Ormož • Z manjšimi odstopanji po načrtu
Končali bodo novembra
Na grajski pristavi dela potekajo s polno paro, in če bo šlo tako naprej, naj bi bila celotna pristava urejena do novembra, prostor namenjen glasbeni šoli pa še prej.
Občanom in vodstvu občine Markovci sta ob prazniku čestitala tudi poslanca državnega zbora Franc Pukšič, župan občine Destrnik, ter Milan Gumzar, župan občine Benedikt v Slovenskih Goricah.
Slovesnost je s predstavitvijo dela pesniške zbirke učiteljice Milke Kafol, ki je dolga leta poučevala v Osnovni šoli Markovci, popestrila domačinka Danica Tement, z ubrano pesmijo so se pridružili pevci moškega pevskega zbora Mar-kovci pod vodstvom Srečka Za-vca ter pevke in pevci komornega zbora Kor Markovci pod vodstvom Daniela Tementa, zaigral je tudi Pihalni orkester
Markovci pod taktirko Petra Gojkoška, skozi zgodovino markovske hiše učenosti, ki letos praznuje 200-letnico, pa so se s krajšimi skeči sprehodili še učenke in učenci te šole ter najmlajši iz vrtca v Markov-cih. Po končani slovesnosti pa so gostoljubni domačini tudi tokrat poskrbeli za pogostitev vseh nastopajočih in tudi gostov ter se ob prazniku z njimi tudi poveselili.
V okviru 11. praznika občine Markovci so sicer v petek, 16., in soboto, 17. aprila, v Športnem parku Stojnci izvedli nogometni turnir za mlajše selekcije in ekipe veteranov. V torek, 20. aprila, so v poročni
dvorani Občine Markovci predstavili zbornik šole ob 200-le-tnici obstoja ter pesniško zbirko markovske učiteljice Milke Kafol. V petek, 23. aprila, so v večnamenski dvorani v Mar-kovcih svečano proslavili dan šole Markovci, ki so ga v celoti posvetili 200-letnici. Osrednja občinska slovesnost je bila v soboto, 24. aprila, v večnamenski dvorani v Markovcih, naslednji dan, na markovo nedeljo, 25. aprila, pa so se ob 10. uri zbrali pri slavnostni maši v cerkvi sv. Marka, nato pa so letošnje občinsko praznovanje zakrožili s tradicionalnim Markovim žegnanjem.
M. Ozmec
Potreben pa bo tudi dodaten razpis za opremo in avdiovizu-alno tehniko, kar se je pojavilo kot naknadna zahteva in bo tako kot oprema strošek občine.
Občina je za obnovo pristave dobila 2,5 milijona evrov evropskih sredstev in država redno zagotavlja svoj del obveznosti. Gradbena dela so vredna nekaj čez 2 milijona evrov.
Arheološka dela so trenutno ocenjena na 30.000 evrov. Župan Sok pa je izrazil pomislek, da bo morda prišlo še do dodatnih arheoloških posegov na področju dvorišča, ki ga nameravajo znižati za 60 centimetrov.
Arheološka izkopavanja na območju grajske pristave vodi Ivan Žižek, ki pravi, da najdbe pričajo tisto, kar arheologi že vedo, namreč, da je bilo prazgodovinsko mesto Ormož velemesto tistega časa. Velik del zgodovinskega mesta je pozidan z mestnim jedrom sedanjega Ormoža, kljub temu pa je ostalo v zemlji še veliko arheološke dediščine, ki zanima arheologe.
Viki Ivanuša
Ormož • Pogodba za obnovo grajskih prostorov
Dvigalo, sanitarije in Unterhund
Minuli teden sta direktor podjetja Gradis Branko Veselič in župan Alojz Sok podpisala pogodbo za dolgo pričakovano obnovo grajskih prostorov.
Kot je povedal župan Sok, bodo prenovili prostor za potrebe alternativne kulture, bolj znan pod imenom Unterhund. Obnova bo temeljita in bo zajemala inštalacije, prezračevanje, ogrevanje, osvetlitev in vse druge posege, ki so jim jih naložile različne inšpekcije. Prostor je menda trenutno zaprt in se uradno ne sme uporabljati. Poleg tega bodo v
gradu v sklopu teh del urejene tudi sanitarije, ki bodo služile tudi drugim obiskovalcem gradu, ne le gostom Unterhunda. Velika pridobitev pa bo tudi ureditev dvigala, da bo grad dostopen vsem, ki jim stopnice predstavljajo težavo. Predvsem invalidom in starejšim ljudem bo to v veliko olajšanje, saj v nadstropju gradu potekajo tako običajne kot tudi zlate
Foto. Viki Ivanuša
Direktor podjetja Gradis Branko Veselič in župan Alojz Sok sta minuli teden podpisala pogodbo za obnovo grajskih prostorov.
poroke, ki se jih marsikdo zaradi strmih stopnic ne more udeležiti.
Uredili bodo tudi prostore, v katerih sedaj potekajo vaje ormoške godbe. Prostori zamakajo in treba bo zamenjati ploščo. Ker se bo godba kmalu izselila v nove prostore v grajsko pristavo, bodo ti prostori namenjeni kakšni drugi dejavnosti v okviru gradu.
Župan je povedal, da je sam postopek pridobivanja vseh dovoljenj potekal precej dolgo, s tem projektom pa so se prijavili tudi na razpis ministrstva za kulturo. V prvem poizkusu niso bili uspešni. V drugo pa jim je ministrstvo odobrilo sredstva v višini 130.000 evrov. Celotna investicija je ocenjena na okrog 300.000 evrov. Ker so tako dokaj nepričakovano dobili državna sredstva, je župan povedal, da razmišljajo, da bi v okviru kakšnih dodatnih del postorili še kaj v prostorih, kjer deluje zavod za informiranje.
Viki Ivanuša
Ptuj • Zeleni festival ob 40. dnevu Zemlje
V okoljevarstvu ni odtenkov:
ali delaš zanj ali ga svinjas
Ob letošnjem 40. svetovnem dnevu Zemlje je na Ptuju potekal tudi Zeleni festival, ki ga je podprla tudi MO Ptuj. Župan MO Ptuj Štefan Čelan je ob tej priložnosti predstavil celostni koncept ravnanja okolja v MO Ptuj.
Kot je povedala vodja projekta Petra Cerjak, je osnovno sporočilo Zelenega festivala na praksi za praktike. Govorili so o rabi biogoriv v prometu, mikrobioplinarnah, njihovih prednostih in pomanjkljivostih, največji sončni elektrarni v Sloveniji, uporabi lokalnih, obnovljivih in alternativnih goriv s postopkom uplinjanja za zmanjševanje energetske odvisnosti in emisij C02 ter še nekaterih drugih temah znotraj obnovljivih virov energije. V Slovenije znotraj OVE trenutno deluje devet elektrarn na bioplin, nekaj pa jih je še v fazi načrtovanja, in 260 sončnih elektrarn, ki pa bi jih lahko postavili kjerkoli v Sloveniji, saj je celotno območje Slovenije dovolj osončeno. Podatki namreč kažejo, da je razlika med številom sončnih dni med kontinentalno Slovenijo in Obalo le deset odstotkov. Bioplin skupaj s soncem, vodo in vetrom sodi med obnovljive vire energije, ki so naša prihodnost. Bioplin je obetaven in za okolje manj škodljiv način pridobivanja energije. Raba energije v EU povzroča 80 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, ki veljajo za glavnega krivca podnebnih sprememb. Slovenija ima tudi nekaj več
Foto: Črtomir Goznik
Petra Cerjak, vodja projekta Zelenega festivala
kot 400 malih hidroelektrarn, vrsto daljinskih ogrevanj ter kogeneracij na lesno biomaso. To pa so tudi področja z največjo tradicijo, hkrati pa predstavljajo še velik neizkoriščen potencial. Tudi vetra na primorskih grebenih Slovenija še ni začela izkoriščati. Slovenija pa v tem trenutku še tudi ne razpolaga z resnim nacionalnim programom za razvoj obnovljivih virov energije. Kot članica EU mora upoštevati Direktivo o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih virov goriv. Trenutno najprimernejše biogorivo je biodizel, ki ima velike prednosti v primerjavi s klasičnimi naftnimi gorivi. Po
Foto: Črtomir Goznik
Zlatko Križan, direktor družbe Vrbov Log in iniciator Zelenega festivala
že omenjeni Direktivi bi Slovenija morala do konca letošnjega leta doseči minimalni delež biogoriv v višini 5,75-odstotka oziroma 74.750 ton. Biodizel se lahko uporablja za pogon večine osebnih avtomobilov in gospodarskih vozil z dizelskim motorjem.
Zeleni festival je 22. aprila na Ptuju potekal predvsem v krogu že prepričanih in osveščenih o pomembnosti rabe obnovljivih virov energije in varovanja okolja nasploh vedno in povsod. Kot je izrecno poudaril Zlatko Križar, direktor družbe Vrbov Log in pobudnik Zelenega festivala, v okoljevarstvu ni odtenkov,
ali delaš zanj ali ga svinj aš, si ali nisi. Naša ciljna publika so otroci, od vrtcev do osnovnih šol, biti dober potomec, to je cilj. Živimo v iluziji, da nas bo rešila tehnologija, cel čas smo na robu, vprašanje je, kdaj nas bo požrlo. Voditi nas bi morala radovednost, iskanje novih poti, novih virov, manj potrošnje mora biti naš cilj, druge aktivnosti. Če nisi del rešitve, si del problematike. V trenutku, ko ne moreš ukrepati, si bitko izgubil. Od treh biti človeštva, naravnega, nujnega in potrebnega, se danes ukvarjamo samo z nepotrebnim, še posebej opozarja Zlatko Križan.
MG
Ormož • Literarni večer s prof. dr. Stankom Janežičem
Njegovih 90 let v prozi in pesmi
Gledališko literarno društvo Ormož je pripravilo literarni večer z naslovom Njegovih 90 let v prozi in pesmi, posvečen prof. dr. Stanku Janežiču.
Recitatorji Andrej Toplinjak, Bogdan Čeh, Mitja Novak, Irena Blagovič, Irma Murad, Peter Kirič in Suzana Tramšek so v spremljavi profesorjev Glasbene šole Ormož, Miklavževske-ga okteta in ob diapozitivih Cirila Ambroža podajali pesmi in prozo dr. Stanka Janežiča. V imenu občine je uglednemu rojaku ob njegovem prazniku čestital župan Alojz Sok.
Stanko Janežič je bil ob lepem dogodku zelo vesel. Obiskovalcem je slavljenec pove-
dal: »90 let je dolgo obdobje in hkrati tudi kratko. Imel sem razgibano življenje, a še vedno je zame najlepše obdobje otroška doba. Tistih nekaj let, ko sem bil doma v Brebrovniški grabi, kot se ji je reklo, in sem živel lepoto in svobodo življenja v družbi svojih najbližjih, sorodnikov. Bili smo velika družina, radi smo prihajali skupaj, se družili, prepevali in to se dogaja še danes. 90-letnico slavim ne le en dan, ampak vse dneve tega leta.«
-^jjjj	%
% 1	f
M ■ v ^SE^H	£
i r 'M	imp
Foto: Viki Ivanuša
Prof. dr. Stanku Janežiču se je zahvalil ormoški župan Alojz Sok.
Foto: Viki Ivanuša
Recitatorji Gledališko literarnega društva Ormož so podajali prozna dela in poezijo prof. dr. Janežiča.
Zelo lepo je izrazil tudi svojo ljubezen do slovenskega jezika: »Rad sem imel domače prleško narečje, slovanski jezik. Ne glede na to, koliko jezikov sem govoril, med zahodnimi imam najraje francoščino in med vzhodnimi ruščino, vendar najlepši, najimenitnejši, najbolj ljubljen je zame slovenski jezik. Začel sem ga imeti rad že v otroštvu. Kmalu sem začel pisati prve pesmi, črtice, izšla
je cela vrsta pesniških zbirk, tam okrog 20. Pa tudi prozna dela in seveda teološka. Moje pisanje je zelo pestro. Ob obletnici pripravljam zbornik, v katerem bodo izbrani prispevki - nekaj teologije, nekaj proze in seveda pesmi. Upam, da bom pisal do smrti. Kulturne vrednote plemenitijo naše življenje in vedeti moramo, da nismo rojeni za smrt, rojeni smo za življenje!«
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Začetek poletne kopalne sezone
Foto: Črtomir Goznik
V Termah Ptuj so 24. aprila začeli poletno kopalno sezono, v kateri pričakujejo več kot 300 tisoč kopalcev. Prvim so do 12. ure omogočili brezplačen vstop, najpogumnejši so priložnost izkoristili. Že po tradiciji so poletno kopalno sezono začeli plavalci nekaterih slovenskih plavalnih klubov, ki v tem času vsako leto izkoristijo prednosti vadbe v edinem olimpijskem bazenu v Sloveniji, ki zadovoljuje vse zahteve za tovrstno vadbo. V zunanjem kopališču Termalnega parka se bo do septembra zvrstilo tudi veliko kulturnih, družabnih in športnih dogodkov, ki vsako leto pritegnejo veliko obiskovalcev. Že maja bodo gostili največji plavalni miting v Sloveniji, v južnoafriški vasi, ki jo bodo odprli 25. maja, bodo dihali z nogometom, Terme Ptuj so tudi pripravljalna baza najboljših slovenskih nogometašev, ne samo plavalcev, pri njih pa si moči nabirajo tudi nekateri drugi slovenskih športniki. Osrednji dogodek letošnjega poletja pa bodo tretje Rimske igre, konec julija pa bodo pripravili tudi tradicionalni mednarodni balonarski praznik.
MG
Ptuj • Razstava Ajde Goznik
23. aprila so v Kavarni ptujskih študentov odprli slikarsko razstavo Ajde Goznik, dijakinje četrtega letnika Gimnazije Ptuj, ki se v prostem času ukvarja s slikanjem. Njena dela, ki bodo na ogled približno tri tedne, imajo mistično-filozofsko vsebino in so za naš čas dokaj nevsakdanja. »Prikazujejo, kar čutim, me občasno skrbi in kar me navdihuje. Na primer, z upodobljenim embriom sem hotela prikazati zgražanje nad našo družbo. Po navadi namreč mislimo, da je embrio najbolj neokrnjen del človeka, jaz pa sem ga naslikala pod naslovom Nečistost. S tem sem želela nakazati, da je tudi on že onesnažen s slabostmi današnje družbe. Ogled razstave priporočam vsem, ki jih zanimata umetnost in filozofija,« je ob odprtju povedala bodoča študentka umetnostne zgodovine.
Polona Ambrožič
Prlekija • Energetska obnova stavb
V prostorih Termalnega kopališča Banovci je podjetje ARP iz Ljutomera skupaj z nemškim podjetjem Rem-mers pripravilo enodnevni strokovni seminar na temo energetske obnove stavb. Udeleženci predavanj so bili obrtniki, podjetniki, izvajalci gradbenih del, projektanti in inženirji ter zasebni in javni investitorji iz Pomurja in Foto: nš Podravja, Predavatelja Erik Potočar iz Direktorata za energijo in Sašo Galonja iz Min istrstva za okolje sta predstavila evropsko direktivo o energetski učinkovitosti, prihajajoče zakonske spremembe s področja učinkovite rabe energije v stavbah, pravilnik PURES 2010 in postopke pridobivanja energetske izkaznice za stavbe, ki bo z letošnjim letom postala obvezna ob prometu z nepremičninami. Štefan Žohar iz Lokalne energetske agencije Pomurjepa je predstavil delovanje njihove agencije in možnosti za pridobivanje finančnih spodbud za energetsko sanacijo. Nadaljevanje seminarja je bilo namenjeno predstavitvi edinstvenega produkta na trgu, notranji kapilarno aktivni toplotni izolaciji iQ Therm. Predavatelj Jens Engel, ki je sodeloval pri razvoju iQ Therma, je podrobneje predstavil sistem, ki zagotavlja stoodstotno zaščito pred vlago in plesnijo, toplotno izolacijo, s katero se občutno zmanjšajo stroški ogrevanja ter uravnavanje zračne vlage, ki nudi prijetno klimo v prostoru.
NŠ
Destrnik • Načrtovane novogradnje
Ideja o novi podobi občinskega središča
V občini Destrnik se že kar nekaj časa resno ukvarjajo z idejo izgradnje vrtca, le da jim je doslej vedno ponagajala že lokacija. Tokrat pa kaže, da so končno našli najbolj optimalno zemljišče, čeprav je vse skupaj še vedno zgolj na idejni ravni.
Foto: SM
Po smelo začrtani idejni zasnovi naj bi se nekje v središču Destrnika v prihodnje zgradilo marsikaj; tudi šestoddelčni vrtec.
Vrtec, ki naj bi ga v prihodnje gradili, naj bi bil po besedah župana Franca Pukšiča šestoddelčni. V preteklem obdobju so se občinski politični možje že dogovarjali in odločali o postavitvi na dveh različnih lokacijah v občini, v Janežovcih in v Zasadih, kjer je bilo celo že kupljeno zemljišče, toda po zadnjih pogovorih naj bi se vrtec gradil kar v samem centru te slovensko-goriške občine. Kje natančno naj bi stal, naj bi bilo širši javnosti zaenkrat še prikrito, saj so trenutno v teku šele pogovori o morebitnem nakupu potrebnega zemljišča, in če bo dogovor z lastniki sprejet, potem bo znana tudi natančna lokacija.
Vrtec, igrišče, trgovina,
| ■ ■ v v
parkirišča ...
Idejna zasnova vrtca z okolico pa je za potencialno lokacijo že izdelana; objekt naj bi bil umeščen, kot rečeno, v samem centru občine, v okviru ureditve občinskega jedra pa se v neposredni bližini vrtca že gradi tudi večje igrišče z atletsko stezo in kegljiščem, predvidena je tudi večja trgovina in več parkirnih mest. Po mnenju župana gre za doslej najbolj optimalno varianto gradnje vrtca, z možnostjo, da se postavi v bližini šole, pa se
Na oder je, potem ko je zbrane pozdravil in jim zaželel veliko prijetnih trenutkov domači župan Marko Maučič, prva stopila odlična mlada citrarka Petra Grabrovec (na posnetku) in navdušila z nekaj odigranimi domačimi pesmimi. Za njo pa so se zvrstili trije
strinjajo tudi vsi svetniki. Ena sama pripomba oz. bolj predlog se je nanašal na idejo, če bi namesto trgovine raje zgradili dom upokojencev, toda večina je menila, da je kraju vsaj tako, če ne še bolj potrebna »poštena« trgovina, ki je danes v Destrniku ni. Poleg tega je investitor trgovine podjetje ali podjetnik in občine takšen objekt ne stane nič.
S predstavitvijo idejnega osnutka celovite ureditve občinskega središča (z vrtcem, trgovino, parkirišči in igriščem) je župan natančno seznanil svetnike na minuli seji ter jih zaprosil za soglasje za nadaljevanje pogovorov in dogovorov za odkup potrebnih zemljišč ter ga tudi dobil. Ali
harmonikarji (Denis Pernat, Mitja Skela in Boštjan Mlakar), ljudske pevke TD Podlehnik, Folklorna skupina Rožmarin iz Dolene, ljudski godci iz Podlehnika, podgorski vaški pevci iz Društva upokojencev Podgorci, ljudski pevci FD Rožmarin ljudski pevci iz
bo projekt destrniškega vrtca tudi dejansko zagledal luč sveta in kasneje še realizacijo, pa je zdaj seveda odvisno od uspešnosti pogajanja župana z lastniki oz. lastnikom potrebne parcele.
Potok napoti novi dvorani
Z nekoliko drugačnimi težavami pa se v Destrniku srečujejo ob načrtovani gradnji dvorane v Desencih. Tam je parcela namreč že lastniška, tudi gasilski dom že stoji, težave pa so z mikrolokacijo postavitve nove dvorane. Pripravljene so bile tri variantne študije; po dveh naj bi dvorana stala kot samostojen objekt
Lancove vasi, domače ljudske pevke Trstenke, ljudske pevke iz Stoperc, Kopači iz KFD Pod-lehnik, ljudski pevci Društva upokojencev iz Podlehnika, folklorna skupina FD Lancova vas, Ložniške ufarce iz Zg. Lo-žnice in skupina za ohranjanje šeg in navad iz Podlehnika.
Drugi del večera je bil posvečen podelitvi priznanj vinogradnikom. Na letošnje je ocenjevanje je prispelo 43 vzorcev vin, šest je bilo izločenih, po mnenju komisije pa so bila vina izjemno kakovostna, saj so si prav vsi ostali vzorci, upoštevajoč ocene, pridobili srebrna in zlata priznanja.
Veliko zlato priznanje za vzorec laški rizling - jagodni izbor je letos pripadel vinogradniku Francu Pajnkiherju iz Bolečke vasi z oceno 19,20, podeljenih pa je bilo še 22 zlatih priznanj in 14 srebrnih.
SM
na nasprotnem koncu parcele, kot že stoji gasilski dom, po tretji ideji pa naj bi bila prigrajena k domu. Prav ta, tretja varianta je za občinski svet najbolj sprejemljiva, saj bi tako ostal prost del parcele (še za druge namene) in tudi za ureditev parkirišč, vendar imajo težave z Agencijo RS za okolje (ARSO) zaradi nujne prestavitve oziroma posega v tamkajšnji manjši potok, ki ga domačini z županom na čelu gladko imenujejo jarek, češ da drugega imena ni vreden. Možnost, da bi potok oz. jarek ohranili v sedanjem toku tako, da bi ga kanalizirali skozi po-
Ob številnih prejemnikih bronastih, srebrnih in zlatih priznanj so bili razglašeni tudi najboljši med najboljšimi; naziv šampion je letos prejelo pet vinogradnikov, vsak v svoji kategoriji.
V kategoriji rdečih vin rednih trgatev je šampionski naziv in kipec Bakhusa pripadel Slavku Kotolenku iz občine Cestica za modri pinot (ocena 18,22), v kategoriji mirnih suhih vin Klasinc s Ptuja za rumeni muškat (18,16), v kategoriji mirnih polsuhih vin si je naziv šampiona zaslužilo vinogradništvo Zavec iz Vidma pri Ptuju za traminec (18,50),v
ložene cevi, je ARSO že zavrnila. Objekt se tudi ne sme približati potoku bližje kot pet metrov, zato je ena varianta izgradnje dvorane praktično neizvedljiva in edina možnost, da se dvorana postavi po optimalni varianti (z dogradnjo k gasilskemu domu) je edino v soglasju oz. z dovoljenjem Agencije, da se struga potoka deloma prestavi. Občinski svet je bil še bolj zahteven; po mnenju večine bi bilo treba droban potok prestaviti v novo strugo, ki bi tekla v celoti po robu občinske parcele, s čimer bi pridobili veliko uporabnega prostora, ne le za
kategoriji polsladkih vin je naziv šampiona prejel Franci Plajnšek iz Žetal za traminec - izbor (18,90), v kategoriji sladkih vin pa je najvišji naziv prejela kmetija Pajnkiher s Ptujske gore za laški rizling -izbor (19,30).
Za prvake posameznih sort pa so bili razglašeni: Pihler Jože s Ptuja (zvrst), Vrabl Silvo s Ptuja (šipon), Svenšek Jakob z Lovrenca na Dr. polju (laški rizling), vinogradništvo nn iz Gorišnice (renski rizling), še enkrat Jakob Svenšek za sivi pinot, Stanko in Alenka Bezjak iz Gorišnice (beli pinot), Martin Žuna iz Cirkulan
predvideno dvorano. Slišati je bilo namreč pripombe, da iz tega »jarka pošteno smrdi«, saj je voda bolj stoječa kot tekoča, pa da bi bilo treba čez njega narediti mostove, da bi povezali oba dela parcele in da je to nesmiselno, zato bi bilo najbolje, če strugo res urežejo na novo, če že potok mora ostati .... Župan Pukšič je povedal, da se bodo z ARSO poskušali dogovoriti za prestavitev vsaj dela potoka, kar bi omogočilo gradnjo dvorane ob gasilskem domu, dela pa naj bi se začela po kmečkem prazniku na De-strniku.
SM
(šardone), Franci Plajnšek iz Žetal (traminec), kmetija AS Arnečič iz Cirkulan (sovinjon) in še enkrat Franci Plajnšek za rumeni muškat.
Na letošnji slovesni podelitvi priznanj in nazivov pa so se organizatorji s posebnimi priznanji za požrtvovalno delo pri organizacijah in sodelovanju na vseh dosedanjih ocenjevanjih zahvalili Konradu Jan-žekoviču, Zvonku Arnečiču in Miranu Rebercu, za poseben prispevek pa še Janiju Goncu, ki je letos zadnjič sedel v ocenjevalni komisiji.
SM
Podlehnik • Šesto srečanje ljudskih pevcev
Večer domačih viž in vina
Podlehniško turistično društvo je v soboto zvečer organiziralo šesti večer ljudskih pevcev, godcev, plesalcev in narečnih skupin; večer domačih viž pa so letos zaokrožili še s podelitvijo priznanj najboljšim vinogradnikom z letošnjega ocenjevanja vin.
Ptuj • Priznanja najboljšim vinogradnikom
Pet šampionov in deset prvakov sort
Na letošnje jubilejno, 20. ocenjevanje vin, ki ga pripravlja Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH), je prispelo, kot smo že poročali, 166 vzorcev vin. Finale dogodka - podelitev priznanj najboljšim - se je zgodil v soboto zvečer v refektoriju ptujskega minoritskega samostana.
Ormož • Organizacije stopile skupaj proti drogi
Šokantni podatki o drogah
LAS deluje na Ormoškem že 11 let in tudi po delitvi občine pokriva vse tri novonastale občine, le ime je spremenil v Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Predseduje ji Stanislav Ivanuša.
Foto: Viki Ivanuša
Stanko Ivanuša, predsednik medobčinskega LAS, ima o drogah veliko informacij, ki lahko pridejo prav zlasti staršem.
V krajšem pogovoru je Stanko Ivanuša povedal, da je poudarek delovanja skupine na primarni preventivi, na delu s tistimi, ki še niso zašli v svet droge. Organizirajo okrogle mize, predavanja, raziskovalno dejavnost in pri tem sodelujejo z najrazličnejšimi društvi in ustanovami. Svet deluje tudi kot posvetovalno telo vseh treh županov. Svoje naloge se lotevajo raziskovalno in so med mladimi v teh letih izvedli kar tri raziskave, v katere so zajeli vse osnovne in edino srednjo šolo ter naredili primerjalne raziskave. To je le en vir podatkov, več so jih poiskali še pri drugih službah, ki se pri svojem delu srečujejo s to tematiko. Zato so na svoj nedavni sestanek povabili pediatra Dušana Kolariča, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ormož, predstavnike Lekarne Ormož in društva Zdrava pot iz Maribora, ki pokriva tudi Ormož. Društvo Zdrava pot med zasvojenci deli injekcijske brizge, alkoholne robčke in kondome ter škatlice za že uporabljen material, da le-ta ne leži prosto okrog in se zmanjša nevarnost za ostale ljudi. Na sestanku so tudi člani LAS, ki situacijo sicer poznajo, slišali zaskrbljujoče reči. Ormoško območje doživlja hiter porast intraveno-znih uživalcev heroina, s če-
mer se pred nekaj leti sploh niso srečevali.
»Običajno je na ormoškem poleg alkohola in cigaret, ki sta za mladostnike do dopolnjenega 18. leta starosti tudi prepovedani drogi, prednja-čila marihuana, hašiš, kakšen ekstazi in to je bilo vse. Potem pa se nam je zgodila epidemija heroina in kokaina, ki ju zasvojenci pogosto uživajo preko igle,« je povedal Ivanuša. Podatki so zares šokantni. Leta 2007 so v ormoški lekarni prodali 331 inzulin-skih brizg, naslednje leto že 730, lani pa le 570. Lani je na Ormoškem namreč začelo delovati društvo zdrava pot, ki je s svojim kombijem lani med uživalce na Ormoškem razdelilo 5400 inzulin-skih brizg, 9600 alkoholnih robčkov in 720 kondomov. Okrog 40 % razdeljenega materiala so uživalci vrnili uporabljenih pri naslednjem prevzemu svežega materiala. Gre za velik porast uživanja trdih drog, zabeležena pa je bila tudi prva smrtna žrtev. Ivanuša je potrdil, da je kar nekaj uživalcev z Ormoškega že na metadonski terapiji v Mariboru ali Murski Soboti, nekateri se že tudi odpravljajo na zdravljenje v komune. V teh primerih gre za mlade nad 20 let, vendar, kot kaže anketa, pa prvi eksperimenti z drogo segajo v zadnjo tria-
do osnovne šole, oziroma v srednjo šolo, je povedal Stanislav Ivanuša: »Prve izkušnje otrok z drogo so naivne, zgodijo se z nekom, ki ga dobro poznajo, sošolcem, prijatelji z igrišča, in prvih nekajkrat je praviloma zastonj. Ko pa se toleranca dviga, potrebujejo čedalje več droge in je seveda ne dobijo več zastonj. Takrat pridejo na vrsto preprodajalci, ki svoje odjemalce zelo hitro najdejo.«
Starši si največkrat pred resnico zatiskajo oči
Na vprašanje, ali bo nedavno razbitje naveze, ki je
preprodajala prepovedane substance na Ormoškem, pripomoglo k temu, da bo padla ponudba drog, se Iva-nuša le nasmehne: »To na stanje na Ormoškem ne bo imelo nobenega učinka. Ogromno navez je že padlo, ko smo mestno četrt očistili ene preprodajalske naveze, je trajalo le 10 do 14 dni, da so na isti ulici preprodajali drugi. Proizvodnja drog v svetovnem merilu raste. Z odprtjem meja v EU sta transport in prodaja drog postala še lažja.«
Iz lekarne so opozorili tudi na uporabo psihoaktivnih substanc, ki jih mladi dobijo na recept. V lekarni se menda pogosto oglašajo uporab-
niki, ki imajo recepte za apaurin, dormicum in podobna močna zdravila. Ta so menda med odvisniki priljubljena in se preprodajajo. Pri takšnem početju gre za zlorabo zdravnikovega zaupanja in oškodovanje zdravniške blagajne.
V LAS so se odločili, da bodo v bodočnosti izdali zloženko Kam po pomoč, ker se pogosto zgodi, da starši ne vedo, kam naj se obrnejo. Otroci včasih znake uživanja drog dolgo skrivajo, vendar če živiš z nekom in se zanj zanimaš, to preprosto moraš videti, je prepričan Ivanuša in dodaja, da si ljudje, žal, prepogosto zatiskajo oči pred tem dejstvom in lažejo sami sebi, s tem pa se izgublja dragoceni čas. »Zasvojencu je treba pomagati čim prej, tem manjše so posledice, ki zaradi tega nastanejo in so sicer lahko zelo krute. Posledice so vidne na celi družini in tudi družbi, kajti življenje v svetu drog ni preprosto in ni poceni. Slejkoprej se zasvojenec začne ukvarjati tudi s kriminalom, kar pa pomeni nižjo stopnjo varnosti za celotno družbo,« trdi Ivanuša.
Sicer pa je odvračanje otrok od droge dolgotrajen proces, ki ga ne morejo opraviti z enim predavanjem. Gre predvsem za nalogo staršev, ki morajo biti pozorni ves čas. »Otroka je treba od roj-
stva naprej usmerjati, mu pomagati in ga tudi nadzorovati. Nič ni narobe, če občasno kontrolirate vsebino žepov, torbic in podobno, saj otroci znajo hitro manipulirati s starši in jih zlorabljati. Velikokrat ugotavljamo, da meje v družini postavljajo otroci in ne starši in takšni otroci so v nevarnosti. Pa še nekaj sem opazil pri svojem delu z mladimi. Mladi ne poznajo bontona. Zato ni čudno, da se ne znamo pozdravljati, pravilno naslavljati in podobno. Če bi otroci poznali bonton in se po njem ravnali, bi bilo vse lažje,« pravi Ivanuša, ki opozarja tudi na zlorabo energetskih napitkov med mladostniki, ki se zdijo staršem večinoma povsem neproblematični. Morda bi mislili drugače, če bi si prebrali sestavo in ugotovili, da je v energetskih napitkih za nekaj turških kav kofeina, taurin in še druge substance. Zato mladostnikom v razvoju energetske napitke odsvetujejo, še zlasti v kombinaciji z alkoholnimi pijačami. Nič bolj zdrave pa seveda niso tudi za odrasle.
Ker je problematika drog na Ormoškem v zadnjem času zelo pereča tema, bo v maju več institucij skupaj pripravilo okroglo mizo o tej temi.
Viki Ivanuša
Ormož • Projektni dnevi ormoških gimnazijcev
Živim z okoljem
Dijaki prvih treh letnikov Gimnazije Ormož so v aprilu izvajali projektne dni z naslovom Živim z okoljem. S takšnimi vsebinami želijo na Gimnaziji dijake spodbuditi, da bolje spoznajo okolje, v katerem živijo, jih seznaniti s posledicami onesnaževanja okolja in spodbuditi, da aktivno sodelujejo pri zmanjšanju onesnaževanja. Ekološko osveščenost pa so krepili tudi z množično udeležbo na vseslovenski čistilni akciji.
Kaj so počeli na projektnih dnevih, so predstavili na zaključni prireditvi. Dijaki so prikazali, kaj so se naučili pri raziskovanju čistosti vode, izvedli so tudi orientacijski pohod, na katerem so se učili v naravni učilnici. Občane Ormoža so v anketi povprašali, kako ločujejo odpadke, za Gimnazijo pa so izdelali strategijo varčevanja z energijo v šoli in doma. Dijaki so se ukvarjali tudi z raziskovanjem življenja v potoku in s prisotnostjo pesticidov v okolju. Zaključno prireditev so popestrili z javno razpravo o okoljski problematiki v okviru projekta Moja in tvoja priho-
dnost, ki ga izvaja ZIP, Zavod za kulturo dialoga. Udeležili so se je tudi povabljeni gostje - Ludvik Hriberšek, predstavnik Komunalnega podjetja Ormož, mag. Boštjan Štefančič iz inšpektorata za kmetijstvo, Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije, in Tanja Cegnar, svetovalka za klimatske spremembe.
Mag. Štefančič je po predstavitvi dijakov podal nekaj dodatnih pojasnil o pesticidih, ki so po njegovem mnenju nuja modernega kmetijstva. Karel Lipič, ki se ukvarja tudi z ekološkim kmetovanjem, pa je zatrdil, da je po nekaj letih eko-
treba bati, da bi ostali brez nje. Na področju podnebnih sprememb namreč pričakujejo daljša sušna obdobja, zato je način oskrbe z vodo, kot so ga uredili v Ormožu, model prihodnosti, je povedala Tanja Cegnar.
Na prireditvi so podelili tudi priznanja in nagrade dijakom, ki so sodelovali na natečajih, razpisanih v okviru projektnih dni. Za literarne izdelke so nagrade prejeli David Voršič, Teo Vrabelj in Renato Sever, za likovni izdelek je nagrado pre-
jela Petra Gjura. Za področje fotografije je nagrado prejel Luka Ploj, za izdelek s področja animacije in multimedije pa Polona Kociper. Sara Mun-da je prejela nagrado za sodelovanje v vseh štirih natečajih.
Viki Ivanuša
loškega kmetovanja tudi brez škropljenja pridelek primeren in da je prihodnost gotovo v ekoloških živilih. Opozoril je na naravne danosti v Prlekiji, ki bi jih morali znati bolje izkoristiti. Spregovorili so tudi o pitni vodi. Ludvik Hriberšek je predstavil način oskrbe s pitno vodo v občini. Opozoril je, da v njej ni pesticidov, ker se s posebnim postopkom obstoječa podtalnica odrine, pije pa se prečiščena voda iz reke Drave. Tudi Cegnarjeva je pohvalila način oskrbe z vodo, ki ga imajo v Ormožu, saj gre za sistem prihodnosti in se tako Ormožanom z leti ne bo
Foto: Viki Ivanuša
Dijaki so v projektnih dneh najprej v skupinah raziskovali svoje okolje, na zaključni prireditvi pa so predstavili svoje ugotovitve.
Ptuj • 38. seja mestnega sveta
Vprašanja o zadolženosti -kokodakanje v prazno?
Ptujski mestni svetniki so se aprila, tako kot marca, sestali na dveh sejah: po izredni seji 12. aprila so teden dni kasneje, 19. aprila, izpeljali še 38. redno sejo.
Razpravljali so o petnajstih točkah dnevnega reda. O soglasju k imenovanju direktorja Revivisa niso razpravljali, ker svet javnega zavoda postopka za imenovanje še ni izpeljal do konca. Spremembo odloka o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem pa so izglasovali po skrajšanem postopku.
Tudi na 38. seji so mestni svetniki dopolnili letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem MO Ptuj za leti 2009 in 2010, ki mu je sledil posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem in predlog posamičnega ravnanja s stvarnim premoženjem. Z menjavo bo MO Ptuj pridobila nepremičnine za potrebe Mestnega gledališča Ptuj: za prostore nekdanje trgovine Tamara v Murkovi 4 bo MO Ptuj podjetju Tamara odstopila prostore na Mestnem trgu 2. Obe nepremičnini naj bi bili enakovredni, vsaka je ocenjena na 110.800 evrov.
Predlog zaključnega računa proračuna MO Ptuj za leto 2009 so svetniki potrdili brez velikih razprav. Nadzorni odbor MO Ptuj, ki ga vodi Dragica Palčič, je ugotovil, da je zaključni račun primeren za obravnavo in sprejem. Ob tem je opozoril le na investicijo CERO Gajke in na visoka sredstva v skladu, ki niso realizirana. Leto 2009, v katerem MO Ptuj ni najemala novih kreditov, je zaključila s primanjkljajem, ki je znašal 1,4 milijona evrov. Nadzorni
odbor je županu predlagal, da v letu 2010 racionalizira tekoče investicijske izdatke. V lanskem letu so se zmanjšali kapitalski prihodki, ker se načrtovana prodaja občinskega premoženja ni izvedla v celoti, zmanjšala se je tudi zadolženost občine, ki trenutno znaša med 12 in 13 milijoni evrov. Občina lani ni najemala novih kreditov. Investicije v lanskem letu so znašale skoraj 22 milijonov evrov ali blizu 53 lanskoletnih odhodkov oziroma 56 odstotkov proračuna. Za projekt podtalnice je bilo porabljenih skoraj 15 milijonov evrov, za investicijsko vzdrževanje in gradnjo cest pa 3,1 milijona evrov, od tega je Potrčeva cesta, katere gradnja naj bi bila končana do konca meseca, prav tako tudi kro-žišče na Ormoški, stala dva milijona evrov. Marija Mag-dalenc (LDS), predsednica odbora za finance MO Ptuj, je v svoji razpravi ošvrknila svetnike, ki ne ločijo med tem, kaj je najemanje kreditov, za katere se plačujejo anuitete, in kaj pomenijo investicije na podlagi podeljene stavbne pravice, za katere se plačujejo najemnine. MO Ptuj ni prezadolžena, če pa smo jo prezadolžili, je povedala, smo za to krivi svetniki, ki smo za posamezne investicije dvigovali roke. Na voljo ima kar nekaj gradiva, ki ga je priporočila v branje vsem tistim, ki še naprej trobijo o prezadolženosti MO Ptuj, ki je v bistvu med manj zadolženimi občinami v Sloveniji, o tem se lahko svetniki prepri-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki bodo dočakali novo preglednico o zadolževanju.
čajo tudi iz zapisa v enem od slovenskih medijev. V imenu odbora za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo pa se je svetnik SD Miran Meško zanimal, koliko je bilo pridobljenih nepovratnih sredstev za projekte, ki jih je z MO Ptuj pripravljal ZRS Bistra Ptuj. Miroslav Letonja (SNS) se je kot eden redkih svetnikov posul s pepelom, ko je povedal, da je tudi sam glasoval za zadolževanje, v dobri veri, da gre za javno dobro. Zato je predlagal, kot že nekateri pred njim, da se pripravi preglednica zadolževanja MO Ptuj. Upa pa, da je občina še zmožna plačevati račune. Zanimalo pa ga je tudi, kako poteka prenos javne infrastrukture na občino, ker z odgovorom, ki ga
je dobil na to vprašanje na eni od prejšnjih sej, ni zadovoljen, ima le sedem vrstic. Javna infrastruktura je bila s 1. januarjem letos prenesena v računovodske izkaze MO Ptuj. Na podlagi tega so upravljanje le-te prenesli z neposredno pogodbo v občinsko javno podjetje. Sedaj pa poteka prenos posameznih aktivnosti, zato nekatere račune porabniki še prejemajo od Komunalnega podjetja, do konca leta 2010 pa naj bi bil ta prenos v celoti končan. Ptujski župan dr. Štefan Če-lan, ki je že sit vedno novih razprav o takšnem ali drugačnem zadolževanju MO Ptuj, je ob vnovičnem tovrstnem vprašanju svetnike spomnil na izčrpno poročilo o zadolževanju MO Ptuj, ki je bilo v
Prejeli smo • Spet vroče zaradi odlagališča gum v Lovrencu
Ali gume ogrožajo daljnovode
(Odgovor na sestavek v Štajerskem tedniku, 20. april 2010, stran 9)
Na gradbišču za predelavo gum ni nepravilnosti. Naklep
-	zarota - korupcija. Dokaz: zapisnika obeh inšpektorjev z dne 23. 3. 2010, ki nista odkrila nepravilnosti.
Nastop Medveda, ki še naprej straši javnost in provo-cira neodkritega požigalca, je tokrat prinesel rezultat
-	odkritje, kdo z Ministrstva za okolje je avtor problemov proti družbi AP. Potrjen je naš sum poteka dogodkov od drugega požara naprej, čeravno
so nam zatrjevali, da nam oni ne nagajajo. Akterji v Občini so nam bili znani, v Ljubljani pa to ni bilo mogoče. Iz izjave ge. Podlipnik je razvidno, da je sama angažirala službe znotraj ministrstva, ki so nam ogrožale obstoj.
To je naklep in korupcija.
Do danes smo imeli 68 inšpekcijskih pregledov, obiskov policije sploh ne štejemo več, in kdor se na podjetništvo kaj razume, si lahko predstavlja, kakšna obreme-
nitev za zaposlene in firmo je to.
Naše škode so:
-	odvetniški stroški za obrambo pred neutemeljenimi odločbami;
-	prepoved uporabe slovenske gume, ki je nastala na zahtevo Občine Kidričevo po sklepu izredne seje, da se nam vse odvzame in prepove nadaljnjo predelavo;
-	brez prihodkov smo ostali vse do podpisa pogodbe za dobavo z Italijani;
- ustavljena gradnja na zahtevo Občine Kidričevo, ki je trajala 11 mesecev.
Vse to je podaljšalo čas gradnje, saj bi danes polovico jame bil že travnik, vendar nam tisti, ki so nam dovoljenja izdali, sedaj izvedbo preprečujejo.
Dani so pogoji za prijavo na korupcijsko komisijo ter uvedbo disciplinskih postopkov proti inšpektorjem, ki so se pod te dokumente podpisali.
Albin Brencl
mestnem glasilu objavljeno decembra lani. Kot kaže, pa se nekateri gredo »bolnih« volitev, zato pač kokodakajo v prazno. Pripravljajo tudi novo preglednico, ki bo prav tako kot prva javno objavljena, zato upa, da jo bo takrat kdo le prebral.
Gasilci zaradi visokih cen pregledov odhajajo drugam
Na (pre)visoke cene preventivnih pregledov operativnih gasilcev v JZ ZD Ptuj je opozoril svetnik LDS Konrad Rižner. JZ ZD Ptuj namreč za en pregled računa tudi do 100 odstotkov več kot v drugih zdravstvenih domovih, na primer v Ljutomeru, zato gasilci s Ptujskega odhajajo na te preglede v druge zdravstvene domove.
O izgubljeni zgodbi z regi-onalizacijo je govoril svetnik SDS Milan Petek, ki je svetnikom predstavil podatke o glasovanju o zakonu o pokrajinah, ki ga je v parlamentarno razpravo vložila SDS in ki ni bil sprejet, čeprav je bilo v preteklosti že doseženo soglasje o 14 pokrajinah. Janševi vladi se je očital sprejem pomanjkljive pokrajinske zakonodaje, zato so nekateri pričakovali, da jo bo nova oblast kvalitetno dopolnila, ne pa da jih bo pisala na novo. Zakon o spodbujanju regionalnega razvoja, ki prinaša 12 razvojnih regij, ne pa 14, bo po mnenju nekaterih mestnih svetnikov »količil« bodočo regionalizacijo, zato
bo treba biti v tej razpravi pazljiv, pozivajo, potem ko je zgodba o pokrajinah za zdaj dokončno padla, prav tako pa tudi pričakovanje Ptuja o regijskem središču.
Na problematiko odpadkov, na to, da niso bili doseženi zastavljeni cilji glede Gajk in je bilo zaupanje ljudi izigrano, da so ptujski vodotoki še vedno neurejeni, je ponovno opozoril svetnik Zelenih Ptuja Vlado Čuš.
Janez Rožmarin (N.Si) se je zavzel za večjo odzivnost v medobčinski inšpekciji, ki jo občani neuspešno opozarjajo na številne napake v okolju, a se na njihove pozive ne odziva. Problem je, ker za 16 občin dela samo ena inšpektorica, je na kritike odgovoril ptujski župan.
Na neurejenost strelskega jarka v neposredni bližini Gajk, za urejenost katerega bi morala skrbeti lovska družina, je opozorila svetnica SDS Metka Jurešič. Peter Pri-božič (N.Si) pa je na 38. seji prejel odgovor glede predvolilne ankete, ki naj bi jo naročila MO Ptuj, kjer pa mu odgovarjajo, da niso naročili nobene ankete, zato ni nobenih finančnih obveznosti.
Pri odloku o občinskem podrobnem načrtu za del območja ob Selski cesti je Janez Rožmarin opozoril na problematiko arheoloških izkopavanj, ki kot grožnja visijo nad potencialnimi graditelji na tem območju. Župan je potrdil, da imajo po novi uredbi arheologi pravico, da pred vsako investicijo opravijo arheološka izkopavanja na stroške investitorja.
Ptujski mestni svetniki so na 38. seji potrdili tudi sklep o investicijskem projektu za izgradnjo Vrtca Ptuj - enote Podlesek, ki bo ob obstoječi enoti vrtca Tulipan, Med vrti 2. Gradnja naj bi se začela še v tem letu. Za OŠ Mladika pa so sprejeli drugo novelacijo investicijskega projekta, v kateri spreminjajo razmerje v sofinanciranju predvidene investicije, ki naj bi jo po novem država sofinancirala v višini 90 odstotkov njene vrednosti. Eden od pogojev za sodelovanje na razpisu za pridobitev sredstev je tudi dokument, ki ne sme biti starejši od enega leta, zato je bilo treba spremeniti v letu 2008 sprejeti tovrstni dokument.
MG
Cirkuiane • Z zadnje seje občinskega sveta
Dvorano bi lahko, pa ne bodo, kanalizacije pa še ne morejo
Sindromu hitropoteznosti, ki ga je zadnje čase opaziti v več občinah, so na zadnji seji podlegli tudi cirkulanski svetniki. Z enaindvajsetimi točkami dnevnega reda so namreč opravili v dobrih dveh urah, kar je seveda možno le, če med zbranimi ni navzkrižnih mnenj in argumentiranja le-teh.
Ob precej birokratskih točkah, med katerimi ni bilo nobene omembe vredne, se je malenkostno »pokadilo« ob mnenju Službe vlade za regionalni razvoj, ki je ocenila ustreznost cirkulanskih projektov za črpanje denarja iz zadnjega razpisa oz. poziva RRP. Kot je povedal župan Janez Jurgec, je po oceni SVRL edini takoj sprejemljiv projekt za sofinanciranje izgradnja večnamenske dvorane, za katero že imajo tudi gradbeno dovoljenje, vendar so jo v Cirkulanah svetniki z večinskim mnenjem uvrstili v izgradnjo šele naslednje leto. Projekt izgradnje kanalizacije v Dolanah je, kot je prebral župan, sicer pogojno primeren za črpanje denarja, vendar pa je zaenkrat nedodelan, saj še ni gradbenega dovoljenja, zato zanj ni zagotovljeno državno sofinanciranje, enako pa velja tudi za morebitno gradnjo doma upokojencev, če bi se ga v Cirkulanah kdaj lotili.
Svetnik Milan Žumbar se z
županovo interpretacijo mnenja SVRL ni povsem strinjal; povedal je, da je iz mnenja službe razvidno le to, da vloga občine za kanalizacijski projekt ni bila popolna, saj je manjkal podatek o času pridobitve gradbenega dovoljenja, in da je torej krivda bolj na strani občine, sicer pa je ta projekt izvedljiv s sofinanciranjem SVRL. Potem se je razvnela kratka debata, v kateri je župan Jur-gec pojasnjeval, da je bilo za letos jasno povedano vsem županom občin, da projekti brez gradbenih dovoljenj ne bodo sprejeti za sofinanciranje in da se pač ne bodo mogli več sofinancirati tako kot lani, ko je bilo možno pridobivati gradbena dovoljenja še po sklepu za sofinanciranje. Dodal je še: »Pridobivanje gradbenega dovoljenja za projekt kanalizacije je v teku, upam, da ga bomo dobili v roku nekaj mesecev, kdaj natančno bo izdano, pa res ne morem reči.«
Če se bo SVRL res držala
Projekt izvedbe kanalizacije v naselju Dolane še nima gradbenega dovoljenja, in dokler ga občina ne bo pridobila, tudi ne bo pozitivnega sklepa za sofinanciranje z naslova programa za regionalni razvoj.
črke zakona in bodo občine dobivale sklepe za sofinanciranje (iz RRP) izključno tistih projektov, ki že imajo gradbena dovoljenja, potem bodo v Cirkulanah pač morali počakati z uradno prijavo do prejema tega dokumenta, kar pa tudi pomeni, da je bolj malo
možnosti, da bi se gradnja kanalizacije lahko začela že letos; bolj verjetno drugo leto.
Bolj verjetna pa je že letos izgradnja pločnika z dvema avtobusnima postajama v smeri proti Levičniku in nadalje Brezovcu. Janez Jurgec je svetnikom namreč predstavil spo-
razum med občino in ministrstvom za promet o skupnem financiranju tega projekta; po sporazumu naj bi občina sofinancirala okoli 53.000 evrov (približno 30 % vrednosti), ministrstvo pa dobrih 110.000 evrov. »Menim, da gre za dober sporazum, ta del ceste namreč zelo veliko uporabljajo tudi otroci, učenci, zato so pločnik in nekaj avtobusnih postaj zelo pomembni z vidika varnosti. Po informacijah, ki jih imam, je razpis že objavljen, dela pa bi se lahko začela jeseni.« Svetniki so bili soglasno za.
»Cirkulančani, zavarujte nezavarovane vodnjake!«
Sicer pa so se svetniki seznanili še s seznamom petih kandidatov za ravnatelja OŠ Cirkulane-Zavrč; med njimi so sedanja ravnateljica Kristina Artenjak (ki je dobila tudi
polno podporo domačih svetnikov, vseh devet glasov), pa Janko Marinič, Robert Murko, Rajko Jurgec in Dušan Rojko.
Za konec seje pa je s pomembnim pozivom vsem domačinom poskrbel Ivan He-metek: »Zadnje čase beremo o tragičnih nesrečah otrok, ki padejo v nezavarovane ali slabo zavarovane vodnjake. Dve takšni žrtvi sta bili v enem samem mesecu. Ne bi rad, da se kaj takega zgodi tudi v naši občini, kjer imamo na stotine nezavarovanih vodnjakov in je možnosti za takšno tragedijo zelo veliko. Zato pozivam vse lastnike takih opuščenih vodnjakov in vodnih zbirališč, da poskrbijo za ustrezno zaščito, preden se zgodi kaj tako hudega. Svetniki ne vemo za vse lokacije, domačini gotovo vedo in res prosim, naj jih zavarujejo. Otroci so živahni, velikokrat se znajdejo tam, kjer si sploh ne mislimo in še prehitro se lahko zgodi tragedija!«
SM
Majšperk • Sestai se je občinski svet
Foto: SM
Po dveh letih prilagodili cene vrtca
Čeprav se je svet občine Majšperk na zadnji seji soočil z dvanajstimi točkami dnevnega reda, so z njimi opravili v dveh urah. Med drugim so - po skoraj dveh letih - cene vrtca prilagodili rasti življenjskih stroškov, dogovorili pa so se tudi o praznovanju 14. občinskega praznika.
Kot je pojasnila županja občine Majšperk Darinka Fakin, so kljub dokaj obsežnemu dnevnemu redu ter kljub številnim vprašanjem svetnic in svetnikov na omenjeni 29. redni seji, prejšnji četrtek, 15. aprila, z dvanajstimi točkami dnevnega reda opravili v slabih dveh urah.
V uvodnem delu so po krajšem pojasnilu v prvi obravnavi soglašali s predlaganimi spremembami Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, saj je šlo le za spremembe, ki jih narekuje zakonodaja na tem področju. Ker do sedaj še niso imeli urejenega področja sofinanciranja programov humanitarnih in socialnih dejavnosti v občini, so na predlog občinskega odbora za družbene dejavnosti za to področje sprejeli ustrezen pravilnik, ki sedaj natančno ureja in določa vse potrebne podrobnosti.
Po krajši razpravi so potrdili predlagano ocenitev delovne
uspešnosti ravnatelja Osnovne šole Majšperk Branka Laha in delno tudi za prejšnjega ravnatelja Rajka Jurgca, soglašali pa so tudi s predlagano oceno delovne uspešnosti ravnatelja javnega zavoda Glasbena šola Karola Pahorja, Štefana Petka. Na vlogo enega od občanov so sprejeli posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Majšperk. Sicer pa gre za prodajo dveh manjših občinskih parcel, za zemljišči v k. o. Skrblje in k. o. Ptujska Gora. Soglašali so tudi s predlogom odpisa dolga za preminulega občana, nato pa so sprejeli kar tri sklepe, ki so povezani z delovanjem Vrtca Majšperk.
Prvi sklep se nanaša na vo-lontersko pripravništvo v tamkajšnjem vrtcu, pri čemer se je občina odločila, da bo tistim občanom, ki nimajo druge možnosti, omogočili opravljanje volonterskega pripravniškega dela v občini Majšperk. S sprejetjem predlaganega sklepa pa
bodo zagotovili sredstva, ki jih bo občina namenila za ustrezne nagrade mentorjem teh pripravnikov.
Drugi sklep, ki se nanaša na vrtec, je sprejem predloga o povišanju cen varstva, ki jih niso spreminjali že od leta 2008. Svetniki so prisluhni-
li predlogu vodstva Vrtca in zaradi povišanja življenjskih stroškov soglašali s prilagoditvijo, oziroma povišanjem cen varstva otrok za okoli sedem odstotkov.
S tretjim sklepom, ki se nanaša na vrtec, pa so po krajši predstavitvi projekta sprejeli
dokument identifikacije investicijskega programa, ali tako imenovani DIIP za razširitev poslopja majšperškega vrtca. Čeprav so zaradi povečanja povpraševanja po varstvu otrok v začetku letošnjega leta odprli dodatni oddelek vrtca v okviru Osnovne šole
Foto: M. Ozmec
Pogled na osrednji del Majšperka je danes zelo drugačen kot nekoč, županja Darinka Fakin pa je zatrdila, da so vsi potrebni projekti za širitev vrtca že pripravljeni.
Majšperk, so se v želji, da bi zagotovili ustrezno varstvo vsem otrokom, ki čakajo na sprejem, odločili za razširitev, oziroma nadgradnjo sedanjega vrtca s prostori za dve dodatni skupini. Kot je zatrdila županja Darinka Fakin, so vsi potrebni projekti za širitev vrtca v drugi etaži vrteške zgradbe že pripravljeni, s sprejemom ustrezne dokumentacije in investicijskega programa pa čakajo na ustrezen razpis, na katerega se želi občina prijaviti, saj za širitev vrtca nimajo na voljo dovolj lastnih sredstev.
Preden pa so se lotili svetniških vprašanj in pobud, so se dogovorili o nekaterih podrobnosti v okviru 14. občinskega praznika, ki ga po tradiciji praznujejo tretji vikend v septembru. V ta namen so imenovali tudi pripravljalni odbor, določili pa so tudi, da bo osrednja občinska slovesnost ob 14. občinskem prazniku tokrat v nedeljo, 19. septembra.
-OM
Šikole • Kmetje opozarjajo na okoljska problematiko
Kmetje grozijo z državljansko nepokorščino
Na okrogli mizi o okoljski in kmetijski problematiki, ki jo je pripravil občinski odbor SLS Kidričevo minuli petek, 16. aprila, v gasilskem domu v Šikolah, so kmetje in kmetijski strokovnjaki opozorili na prepočasno urejanje prostorskih planov, na težave kmetov na vodovar-stvenem območju ter na težave družinskih kmetij in mladih prevzemnikov. Če kmetom ne bodo prisluhnili, so zagrozili z državljansko nepokorščino.
Na okrogli mizi v Šikolah so sodelovali (z leve) Ciril Smrkolj, Franc Bogovič, Bernarda Podlipnik, Mihael Žitnik, Milan Unuk in Franc Planinšek.
Že v uvodnem delu je Franc Planinšek opozoril na prepočasno urejanje raznih prostorskih zadev, saj na reševanje raznih vlog, zahtevkov ali soglasij v zvezi s prostorskim planom, predvsem za širitev zazidljivih območij s stanovanjskimi ali kmetijskimi objekti, kmetje čakajo tudi po več let. Državni organi so pri tem na področju kmetijstva zelo počasni in nefleksibilni, opažajo pa, da so pri reševanju posameznih ne kmetijskih zadev včasih tudi zelo hitri, saj, če je potrebno, za kakšno športno dejavnost zadeve rešijo tudi takoj. Zato je v imenu številnih kmetov zahteval skrajšanje rokov za reševanje raznih vlog.
Strokovnjakinja za okolj-sko problematiko in kmetijstvo Bernarda Podlipnik se je s Planinškom sicer strinjala, vendar je menila, da se vse začne že pri učinkovitosti pristojnih služb na matični občini kmetov, kjer se soočajo s starimi in ne dovolj urejenimi družbenimi plani, zato je za določen dokument včasih potrebno tudi prek 40 raznih soglasij. Recept za rešitev te problematike je, da se vsi zainteresirani kmetje organizirajo in skupaj z vodstvom občine dogovorijo o prioritetah. Največ postopkov za pridobitev zahtevkov se zavlačuje na področju voda in narave, sicer pa je menila, da za reševanje manjših zahtevkov ne bi smelo biti težav, medtem ko je za večje posege v prostor pač potreben čas.
Da se zadeve predolgo vlečejo in, da bi morale pri reševanju zahtevkov bolje in učinkoviteje sodelovati lokalne skupnosti, je menil tudi Mihael Žitnik, ki jo okroglo mizo vodil, ob tem pa je dodal, da bi moralo bolje in bolj usklajeno sodelovati tudi okoljsko in kmetijsko ministrstvo, čeprav se tukaj soočajo interesi kmeta in kmetijstva ter na drugi strani okolja oziroma vodovarstve-nega območja. Kmete pa je pozval, naj bodo pri reševanju zahtevkov tudi sami bolj prepričljivi, prodorni in, če je potrebno, tudi tečni, saj gre zanje.
Tudi predsednik odbora za kmetijstvo v državnem zboru Franc Bogovič, ki je poslanec SLS, je menil, da se zadeve nerazumno dolgo vlečejo, saj si je država ustvarila preobsežen in do skraj-
nosti zapleten aparat, žal pa se brez njihovega soglasja ne more zgoditi nobena sprememba. Predsednik kmetij-sko-gozdarske zbornice Ciril Smrkolj je zato menil, da tudi zato pogoji razvoja vasi in podeželja v Sloveniji niso primerljivi z drugimi evropskimi državami. Po njegovem občine na področju prostorskega planiranja ne naredijo skoraj nič, saj v glavnem zberejo nek spisek želja in tu se zanje konča. Zato se zadeve vlečejo tudi po več let, v sosednji Avstriji pa pozna kmeta, ki se je za božič odločili, da bi bilo smotrno, če bi celotno kmetijo preselili v obrobje, in maja naslednje leto so že zabrneli delovni stroji. Tam kmetje nimajo težav z gradbenimi dovoljenji, saj jih izdaja župan občine, pri nas pa cel državni aparat. Po njegovem bi to morali rešiti s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se jih je treba resno lotiti.
Da se nekatere zadeve na državnem nivoju urejajo drugače kot trdijo državni uslužbenci in predvsem zelo počasi je menil tudi kidri-čevski župan Jože Murko, ki je zatrdil, da je v interesu vsake občine, da se razni zahtevki čim prej rešujejo, žal pa na občinah nimajo te moči, saj je vse odvisno od zapletenega in prepočasnega državnega aparata, včasih tudi od več ministrstev, zato se dokumenti selijo iz pisarne v pisarno, vsaka pisarna pa potrebuje za reševanje tudi po več mesecev. Bernarda Podlipnik mu je odvrnila, da se zaveda, da so posamezni postopki dolgi in zapleteni, a če občina pripravi dokumentacijo v zvezi z zahtevkom brezhibno, se zadeva hitreje odvija. Strinjala se je, da je treba zadeve poenostaviti, saj se po državnih uradih nabirajo gore papirja, vendar je pet uradnikov, ki morajo skrbeti za 210 občin, daleč premalo. S tem je delno soglašal tudi predsednik sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič, vendar je menil, da so težave tudi v zelo različnih predpisih posameznih občin, ki bi jih bilo treba poenotiti. Največ pa je odvisno od uradnikov, ki delajo prostorske podlage. Skratka, na predlog Mihaela Žitnika so sprejeli sklep, da se zadeve na področju urejanja zahtevkov kmetov poenostavijo in pospešijo, ker tako ne gre več naprej.
Na vodovarstvenih območjih ni možno kmetovati
Na resno problematiko kmetijske rabe na vodovar-stvenih območjih je nato opozoril Milan Unuk, ki je poudaril, da je pri tem zelo problematično predvsem Dravsko polje, najbolj oškodovani pa so kmetje iz občin Kidričevo in Hajdina. Zameril je državi, ki je za probleme okoliških kmetov gluha, po njegovem je očitni znak, da je kmetijstvo na psu, to, da še kmetijski minister noče biti nihče.
Najbolj oškodovani so kmetje, ki imajo svoja zemljišča na vodovarstvenih ob-
močjih, saj so jim zaradi tega lani prepovedali uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kar močno zmanjšuje konkurenčnost njihovih pridelkov, saj so kmetje uredbo spoštovali, zato so pridelali mnogo manj. Zato jim je država sicer obljubila subvencije, vendar so se izplačila zavlekla, kmetje pa se bojijo, da izplačil sploh ne bo, saj je država zadevo nastavila tako, da naj bi se subvencije izplačevale iz prispevkov za vodarino, katere dvig pa morajo pred tem sprejeti v vseh občinah.
Zaradi tega so se kmetje odločili, da sporno uredbo preklicujejo, dokler država ne bo držala svoje besede. Da bi zadevo rešili dolgoroč-
no, so predlagali zamenjavo kmetijskih zemljišč s tistimi, ki niso na vodovarstvenem območju, vendar tega interesa ni, saj tudi zemlje ni več, zato je menil, da bi morala njihova zemljišča odkupiti država, oziroma distributerji vode. Še huje bo po njegovem prihodnje leto, saj naj bi bila na vodovarstvenih območjih napovedana tudi prepoved mineralnih gnojil, zato se na teh območjih kmetovanje enostavno ne bo več izplačalo. Kdo pa bo delal brez učinka? Tudi kmetje se zavedajo, da moramo imeti zdravo pitno vodo, a žrtev vodovarstvenih ukrepov ne morejo biti le tukajšnji kmetje. Ker so se o tej problema-
tiki dogovarjali že z dvema ministroma, pa nista storila nič, je Unuk zagrozil, da če se kmalu ne bo nič spremenilo na bolje, bodo kmetje enostavno prisiljeni v državljansko nepokorščino.
Da bi se težavam izognili, je Bernarda Podlipnik predlagala, da svoje konkretne zahteve kmetje naslovijo na obe ministrstvi, zoper uredbo je edina rešitev ustavna presoja o zakonitosti tega ukrepa, za plačilo subvencij pa je treba najti denar iz drugih, zanesljivejših virov. Da je zadeva resna, je potrdil tudi Ciril Smrkolj, ki se je pridružil Unuku in potrdil, da bodo morali vsi kmetje stopiti skupaj in zahtevati svoje pravice, vlada bo morala ukrepati, sicer jim dejansko ne preostane drugega kot državljanska nepokorščina. S spremembami zakona o kmetijskih zemljiščih pa bo treba posebej opredeliti in omejiti tudi obsege vodo-varstvenih območij. Roman Žveglič je zato predlagal, da o tej problematiki čim prej sklepa odbor za kmetijstvo pri državnem zboru, ki naj od države zahteva, da zadevo uredi v treh mesecih, obljubil pa je, da se bodo v akcijo vključil tudi sindikat kmetov, in če država ne bo prisluhnila, bodo morali zapreti ventile na vodnih črpališčih ali poiskati kako drugo pot, ki bo državo prisilila v ukrepanje.
Na problematiko družinskih kmetij in predvsem na dejstvo, da mladi prevzemniki kmetij nimajo dovolj kmetijskih zemljišč za svojo dejavnost, pa je opozoril Milan Strmšek, ki je povedal, da je v zadnjih štirih letih na območju upravne enote Ptuj le 37 vlog za mlade prevzemnike kmetij in kar 3800 zahtevkov za letno povračila. Problem pa je, ker mladi kmetje ne pridejo v poštev za ta sredstva, zato bo potrebno temeljito pretresti tudi politiko sklada kmetijskih zemljišč. Ciril Smrkloj pa je menil, da niti sklad niti ministrstvo nimata pri tem prave smeri, po njegovem je na kmetijskem ministrstvu celo nekaj takih ljudi, ki delajo v obratni smeri, torej proti mladim prevzemnikom kmetij. Žarek upanja je le v novem komisarju za kmetijstvo, ki naj bi zahteval več sredstev za razvoj nerazvitih območij in krepitev malih kmetij.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predsednik sindikata kmetov Roman Žveglič je zagrozil: »Če nam država ne bo prisluhnila, bomo pač morali zapreti ventile na vodnih črpališčih ali poiskati kako drugo pot, ki bo državo prisilila v ukrepanje.«
Ormož • Učenci ohranjajo rokodelsko izročilo
Tednikova knjigarnica
Kako mladi posvojijo rokodelca
Z odprtjem razstave v Marianumu v Veržeju se je zaključil projekt Mladi posvojijo rokodelca, ki je potekal na devetih šolah severovzhodne Slovenije, ki ga pokrivata Pokrajinska muzeja Ptuj-Ormož in Murska Sobota.
Projekt je vodil Center DUO, edini pravi in polno delujoči Center domačih in umetnostnih obrti v Sloveniji, v sodelovanju z obema muzejema, kjer sta kot strokovni sodelavki sodelovali Nevenka Korpič in Jelka Pšajd. S svojimi strokovnimi nasveti je bil mladim v pomoč tudi prof. dr. Janez Bogataj.
Projekt se je začel na začetku šolskega leta, ko so k sodelovanju povabili vse šole na tem območju. Na širšem ormoškem območju so se povabilu odzvale štiri šole in ena podružnica, skoraj vse razen središke in tomaževske. Šole so se same odločile, kako bodo dejavnost organizirale - ali v obliki krožka ali raziskovalnih nalog. Cilj projekta je bil ohranjanje vedenja o rokodelstvu, učenje rokodelskih spretnosti, seznanitev z možnostmi za različne poklicne odločitve. Na začetku so načrtovali 30 ur srečanj z rokodelci. Vsaka šola si je zbrala enega, a po začetnem spoznavanju je projekt prerasel svoje okvire in rokodelci so se z mladimi družili preko 50 ur. Najprej so se učenci seznanili s posamezno rokodelsko dejavnostjo, obiskali rokodelca v njegovi delavnici, preizkusili
Foto: zasebni arhiv
Učenci OS Velika Nedelja so ustvarjali z rokodelskima mojstricama Anico Ratek in Ano Jaušovec iz Prosvetnega društva Janeza ftstenjaka s Huma, ki sta jih naučili izdelovati rože iz papirja.
orodja in se sami preizkusili v rokodelski dejavnosti. Tako so nastali izdelki, ki so razstavljeni v Veržeju.
V OŠ Ormož so se mladi naučili izdelovati ljudska glasbila z mojstrom Ivanom Kocjanom. Na šoli je tako nastala etno glasbena skupina Gudalo. Učenci so si instrumente izdelali sami, se na njih naučili igrati in posneli tudi zgoščenko.
Učenci OŠ Velika Nedelja so ustvarjali z rokodelskima mojstricama Anico Ratek in Ano Jaušovec iz Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka s Huma, ki sta jih naučili izdelovati rože iz krep papirja. Hkrati so izvedeli veliko o običajih in praznikih, ki so jih nekoč krasile takšne rože.
Na OŠ Ivanjkovci so posvojili Franca Kosija, ki je mlade
Foto: zasebni arhiv
Na OŠ Ormož je ob izdelovanju nastala etno glasbena skupina
lončenih basov in drugih domačih instrumentov z Ivanom Kocjanom Gudalo, ki ima za sabo že veliko nastopov.
naučil pletenja iz vrbovih vej. Mladi so mojstru pomagali pri rezanju vrb, kuhanju vrbe in na koncu so skupaj naredili nekaj izdelkov.
OŠ Miklavž je imela še posebej široko srce in je posvojila kar dva rokodelca. Z Urško Ambrož so izdelovali drobne predmete iz gline, z Branko Ja-nežič vuge. Večina otrok vuge, s katerimi so se nekoč igrale naše babice, ni poznala.
V OŠ Kog so učenci spoznavali kvačkanje z rokodelko Marijano Čeh. Sprva so se za dejavnost zanimale le deklice, že kmalu pa je to, kaj neki pri kvačkanju počnejo punce, začelo zanimati tudi fante.
Projekt se je z zaključno razstavo izdelkov sicer iztekel, vendar rokodelska dejavnost na šolah ne bo usahnila. Sodelovanje z rokodelci bodo po šolah negovali tudi v prihodnjem letu. Dogovorili so se, da si bodo rokodelce malo zamenjali, da bodo učenci spoznali še druge za okolje značilne rokodelske dejavnosti. Sicer pa je na Ormoškem lani kar šest rokodelcev pridobilo certifikat za svoje izdelke, letos pa se zanj potegujejo še štirje.
Viki Ivanuša
Ptuj • Ob knjižnem prazniku
Pestro ob prazniku knjige
V tem mesecu praznujemo številne knjižne praznike, med njimi svetovni dan knjige, za katerega je Unesco razglasil 23. april. Slednjega so prejšnji četrtek s številnimi prireditvami obeležili tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj.
O dogajanju nam je direktor Matjaž Neudauer povedal: »Tradicionalni knjižni sejem založb in knjigarn, na katerem so se predstavile založbe Mladinska knjiga, Buča in Rokus ter knjigarna Bukvica, je bil dobro obiskan, Obiskovalci so lahko kupili knjige po znatno nižjih cenah, projekt pa je kot vsa leta doslej koordinirala in vodila vodja oddelka nabave Marina Jurgec.
22. aprila je potekal še domoznanski večer, na katerem smo gostili Mirka Jaušovca, avtorja zbirk zbadljivih pesmi, in Milana Gabrovca, ki je razstavil modele ladij Krištofa Kolumba. In še ena pomembna novost: od prejšnjega tedna je vse digitalizirano gradivo, ki ga je naša knjižnica prispevala v Digitalno knjižnico Slovenije, vključeno in dostopno tudi v evropski digitalni knjižnici Europeani na naslovu www.eu-
ropeana.eu.«
Ob dnevu knjige ste uradno predali namenu dodatni depo v Potujoči knjižnici. Kako velika je nova pridobitev?
»Fond Potujoče knjižnice znaša približno 45.000 knjižnih enot, v dodatni prostor, ki je bil prej skladišče, pa smo na 96 metrov novih polic preselili 7. 300 knjižnih enot. Investicija je znašala 3500 evrov. Ob tem velja poudariti še, da smo velik del dela
opravili sami. Bibliobus naše knjižnice stoji na 52 postajališčih v občinah ustanoviteljicah in pogodbenicah ter letno prevozi preko 8600 kilometrov. Vsak dan se poda na pot s približno 6200 enotami gradiva. V Sloveniji vozi deset bibliobusov, dve knjižnici pa pokrivata teren s kombiji. Po fondu, prevoženih kilometrih in prirastu gradiva je naš bibliobus tretji največji v Sloveniji.«
Polona Ambrožič
Zbudi me za 1. maj!
Pesmarica
Naslov je vzet iz Pesmarice Mi2 (Jernej Dirnbek, Tone Kregar. Ilustracije Dalibor Bori Zupančič. Urednik Orlando Uršič. Jezikovni pregled Lučka Zorko. Oblikovanje in priprava za tisk Primož Žerdin), ki je pred kratkim izšla pri založbi Litera iz Maribora. Priznam, da sem prihranila to knjigo za prvomajsko Knjigarnico zato, ker je v novem pesniškem izboru (Ta stari, oziroma ta prvi je izšel leta 2002 z naslovom Mi2 pišema poezije, Bori jih pa riše. Celje: DZU Filter.) odlična, delavska, ljubezenska, rokerska, po malem romantična in hkrati puntarska budnica, ki pa jo je veliko lepše slišati kot brati na knjižnih straneh. Naj spomnim na začetek:
Zbudi me za praznik, kot si me zbujala takrat, ko prvi maj je vel v zelenju regratovih trat ...
In polistavam med sto in četrt stranmi knjige, ki vsebuje izbor besedil (večini sta avtorstvo podpisala Tone Kregar in Jernej Dirnbek) s cedejev: Črtica, Čudo tehnike, Album leta, Dečki s Sotle, Dobrodošli na dvor in z nove plošče so naslovi pesmi: Čakal sem te kot kreten, Mašne misli, Brez obžalovanj', Gretica, Haiku, Lovec na jelene, Moja mila, Pornoromanitika, Samo da je petek, Sladka ko med, Srečna družina (Pa nič zato), Stajer-sko nebo. In si rečem, kaj čem zdaj nekaj modrovati, to je knjiga, ki jo je nujno brati. Zaradi teme, zaradi odličnega jezika, zaradi stiha, ki je, kot se šika. Tudi knjižna oblika je odlična z izbranim ilustratorjem benda MI2, ki mu je ime Bori Zupančič. Kdo, kaj in kako je v uvodu odlično, kultu-rološko pregledno zapisal Gregor Bauman.
Naj vas k branju in poslušanju Mi2 privabi nekaj priložnostno izbranih verzov:
Dobro vem, da od spominov bolj otožno se živi, da obrabljene vse rime so na maj, a me vleče, kakor druge, ki so bivali kdaj tam, da odtavam spet tja v tisti mali kraj.
Pod goro, pod grad v pekarno, z vonjem kruha zjutraj ob treh.
Vse od kina, kamor treba je čez most. V gorco pred oltar, v mali nočni bar. Na topli jug, na sonce in mladost.
Samo da je petek
Celi teden sn garal ko butl,/s kurami sn hodo spat,/proč od žensk in daleč od pijače,/zjutraj treba se je vstat.// A zdaj se mi smeji, /kmalu se vse spremeni,/ a zdaj se mi smeji,/ saj kmalu vse spremeni se!// Spet jih bom lovil,/spet bom kaj popil,/ spet se bom nekje do jutra noro veselil.// Spet se bom razdal,/spet bom vse pognal,/spet bom ko voluhar ves naslednji dan prespal.// Samo da je petek./Samo da je petek./ Samo da je petek.//Danes petek,/jutri že ponede-ljek,/Kam ta cajt beži,/klinc naj gleda tak način življenja,/ jes živim za proste dni.// Ne bom se fental za denar,/da na starost užival bi! ...
Izbrala: Liljana Klemenčič
Modele ladij Krištofa Kolumba je izdelal Milan Gabrovec.
Gorišnica • Zborovali upokojenci Spodnjega Podravja
Brigada volivcev, ki jo mora upoštevati vsaka vlada!
Na letni konferenci Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja so v torek, 20. aprila, opozorili predvsem na težave zaradi staranje prebivalstva, ki naj bi upokojence pahnilo še v slabši položaj, zato je čas za ukrepanje. Opozorili so tudi na jesenske volitve, kjer se mora poznati, „da so upokojenci velika brigada volivcev, ki jo mora upoštevati vsaka vlada".
Kot je poudaril predsednik zveze Franc Koderman, ugotavljajo, da postajamo starajoča se družba. Tako kot se stara Evropa, se staramo tudi v Sloveniji, zato ni dovolj, da naša družba to ugotavlja, ampak je čas za inovacije na področju socialne politike, za večjo podporo civilnim organizacijam, predvsem finančno, da bodo društva upokojencev lažje opravljala in izvrševala številne aktivnosti na izobraževalnem, rekreacijsko-športnem, kulturnem in social-no-zdravstvenem področju, pa tudi pri zaščiti zakonskih pravic upokojencev.
„Ni nam vseeno, kam se naša družba usmerja, čas je za aktivno starost, za to, da bodo modrost, znanje in izkušnje, ki jih imamo, postale pomemben razvojni potencial. Pri tem bo potrebno več medgeneracijske solidarnosti, zaupanja in sodelovanja."
O aktivnosti upokojencev Spodnjega Podravja pričajo številne prireditve in dogodki v lanskem letu, v društvih pa so poskrbeli tudi za starejše in onemogle. Izvedli so računalniško izobraževanje, ki ga je uspešno končalo 80 članov, razne tečaje in seminarje pa nadaljujejo tudi letos. Izvedli so tudi tri družabna srečanja društev upokojencev: v Ivanjkovcih, Majšperku in osrednje v Moškanjcih, ki se ga je udeležilo več kot 900 članov in članic.
V letu 2009 so izvedli tudi številna športna tekmovanja, se udeležili vseh tekmovanj na državnem nivoju in dosegli dobre rezultate. Bili so gostitelj dveh državnih športnih tekmovanj - v streljanju z zračno puško in pi-kadu. Izvedli so revijo pevskih zborov podravske regije in se z zmagovalnim zborom udeležili državnega srečanja upokojenskih pevskih zborov v Cankarjevem domu. Uspešno so izvajali
Foto: M. Ozmec
Franc Koderman (desno) bo tudi v naslednjih štirih letih na čelu upokojencev Spodnjega Podravja.
tudi projekt za večjo kakovost življenja starejših od 69 let, saj v tem projektu aktivno dela že čez 30 društev. In če želijo vse to obdržati, je Koderman pozval vse upokojence, da še naprej sodelujejo z roko v roki.
Vsebino izredno bogatega in obsežnega projekta Starejši za starejše je podrobneje predstavila vodja projekta Silva Gor-jup, dosežene uspehe v športnih tekmovanjih in rekreacije pa je predstavil Zlatko Rajh.
Seznanili so se tudi s pismom, ki ga je na ZDUS naslovil Mirko Novak iz Ormoža, v njem pa opozarja na številne težave in pomanjkljivosti v skrbi države do upokojencev. Na aktualne težave upokojencev je opozoril tudi Edi Kupčič iz Vitomarcev, ki je predlagal, da se pritožijo na februarske sklepe SPIZ ter opozoril na to, da nova zakonodaja predvideva drastično zniževanje pokojnin. Slavica Mihorič iz Miklavža pri Ormožu je opozorila, da je viseče kegljanje najbolj razširjena in najprimernejša športna
panoga za upokojencev, saj je v 17 tekmovanjih lansko leto sodelovalo prek 1700 upokojencev, žal pa se v ZDUS Slovenije do te športne panoge obnašajo diskriminatorno, saj je ne obravnavajo kot športno panogo in zato ni deležna nobenega sofinanciranja. Temu Franc Koderman in Zlatko Rajh nista oporekala, tako kot predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak pa sta žal ugotovila, da Štajerci s svojim predlogom, da bi viseče kegljanje uvrstili med športne panoge upokojencev, ne uspejo, saj jih preglasujejo predstavniki društev iz zahodnega dela Slovenije, ki temu nasprotujejo. Vera Vrbnjak iz Ivanjkovcev je opozorila na kulturno področje delovanja starejših, ki je zelo pomembno in množično predvsem na pevskem in likovnem področju, žal pa temu v nekaterih društvih Spodnjega Podravja na to pogosto pozabljajo.
Zaradi izteka mandata so razrešili dosedanje in izvolili novo vodstvo, pri čemer so soglasno
Foto: M. Ozmec
Dr. Mateja Kožuh Novak: „Upokojenci smo velika brigada volivcev, ki jo mora upoštevati vsaka vlada!"
sklenili, da bo Franc Koderman na čelu Pokrajinske zveze tudi v naslednjem 4-letnem mandatnem obdobju. Ponovno izvoljenemu predsedniku in novemu vodstvu ZDUS Spodnje Podrav-je je prva čestitala Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, in ob ugotovitvi, da še ni doživela, da bi prišli na pokrajinski zbor vsi predsedniki društev upokojencev, kot se je to zgodilo v tem primeru, pohvalila njihovo delo in aktivnosti. Pohvalila je tudi prizadevanja Silve Gorjup in njenih prostovoljcev za vzorno aktivnost v projektu Starejši za starejše. Strinjala se je tudi z ugotovitvijo, da sta tudi šport in kultura izredno pomembna dejavnika življenja starejših ljudi. Ob ugodni oceni delovanja upokojenskih društev pa je izrazila veselje nad dejstvom, da so kljub močnemu odporu raznih političnih in drugih lobijev vendarle marsikje tudi uspeli. Ob tem je poudarila: „Vesela sem, da se je pri Vzajemni končno nehal krasti denar, to je naš veliki uspeh, vendar vas opozarjam, da ne ta in ne prejšnja vlada nista naklonjeni upokojencem, zato se to mora poznati tudi na jesenskih volitvah. Upokojenci ne smemo voliti strank - ne leve, ne desne; priporočam vam, da volite ljudi - in to take, ki jim zaupate, ki veste, da so in da bodo do upokojencev prijazni. Zavedajte se: upokojenci smo velika brigada volivcev, ki jo mora upoštevati vsaka vlada!" Opozorila je tudi na stališča upokojenske organizacije v zvezi z novo pokojninsko zakonodajo, kjer se bodo zavzemali predvsem za to, da bo v bodoče osnovna pokojnina dovolj visoka, da bo lahko človek, ki je vse življenje garal in plačeval državi vse prispevke, na stara leta normalno živel.
M. Ozmec
Svet je majhen
Špekulativni baloni
Kaj so špekulativni baloni oziroma zakaj nastajajo gospodarske krize, sta dve bistveni vprašanji, če želimo razložiti današnji ekonomski svet in razvoj sveta.
V času hladne vojne so bile Združene države Amerike za celoten zahodni svet najpomembnejši izvozni trg, tako imenovana lokomotiva kapitalističnega sveta.
Po drugi svetovni vojni se je Washington postavil v vlogo rešitelja uničenih gospodarstev. Z negativno izvozno bilanco je desetletja financiral proizvodnjo zavezniških držav in s tem omogočil njihovo rast, razvoj ter seveda stabilnost.
ZDA so bile edini mednarodni igralec v letu 1945, ki bi lahko podpiral razvoj celotnega sveta, ker si ta ni mogel privoščiti dovolj notranje kupne moči zaradi povojne revščine. Da bi plan »lokomotiva sveta« uspel, so morale celotno ameriško gospodarstvo utemeljiti na povpraševanju, medtem ko so evropske dežele začele staviti na makrofaktor proizvodnje, torej ponudbe.
Za časa hladne vojne je sistem moral delovati zaradi politične potrebe po premoči nad sovjetskim nasprotnikom.
V trenutku, ko je prišlo do kolapsa komunističnega sistema, so ZDA prevzele odgovornost za stabilnost in rast še večjega dela sveta in notranja povpraševalna moč je potrebovala pomoč. Takratni guverner Centralne banke -Federal Reserve - Alan Grenspan pa je pomislil, da bi bilo dobro osredotočiti pozornost vlagateljev na obetajočo panogo, podpirati njen razvoj ter s tem omogočiti denarni ciklus in pozitivizem kapitalskega sistema. Celotnemu svetu je pošepetal, da je ICT-sektor (Informatika-Komunikacija-Tehnologija) najpomembnejši sektor za prihodnost, v katerem se pričakujejo veliki premiki in posledično ogromne možnosti za zaslužek. Vsi so začeli vlagati v ICT!
Nekaj let kasneje je prišlo do poka umetno ustvarjenega balona, ker se je nekdo začel zavedati, da je potencial omejen ali bolje rečeno, da so naslednji koraki še daleč na obzorju in za kapital, ki potrebuje hitro oplemenitenje, nezanimivi.
Greenspan je potreboval novo idejo. Rodila se mu je približno enaka zamisel in pošepetal je svetovnim finančnim elitam, da so nepremičninski trgi najboljša naložba za bodočnost. Gospodarstva so se zopet pobrala iz krize, ponovno verjela v rast, kapital seje zagnal po svetu, povpraševanje v ZDA je zadovoljilo kriterije »lokomotive« in za nekaj let je celoten svet ponovno veselo proizvajal oz. dvigal nivo notranje blaginje. Tudi Slovenija je bila vključena v takšne cikluse. Zato danes živimo v bogati deželi zahodnega sveta in pripadamo najrazvitejšemu prvemu svetu.
So bili gospodarski baloni potrebni? So neizogibni? So moralno sprejemljivi?
Ekonomska teorija bi nam govorila o nepotrebnosti, vendar se teorija in praksa velikokrat razlikujeta. Dejanski svet ne sledi tabelam iz akademskih kabinetov in dober vodja se mora prilagajati, spopadati z »živo ekonomijo« in jo na koncu oblikovati v korist vseh uporabnikov.
Znotraj scenarija, kjer so bile ZDA - zaradi političnih razlogov, ki segajo v rezultate druge svetovne vojne - edina gonilna sila, so bili takšni ukrepi skoraj neizogibni, če ne bi želeli okusiti dolge dobe stagnacije. So moralno sporni, ker pripeljejo do hudih kriz v trenutku, ko »eksplodirajo«?
Če je bil makroekonomski pozitiven učinek večji od trenutne škode recesije (tri četrtletja nerasti BDP zaporedoma), je ukrep moralno sprejemljiv. Vendar bilo bi še bolje, če bi se naučili še nekaj pomembnejšega iz vseh zgoraj navedenih ukrepov in posledic. Kriza ni neizogibni fenomen umetno ustvarjenega ekonomskega balona. Tako kot lahko umetno podpiramo povpraševalno moč in ciklus kapitala, lahko tudi predvidevamopričetek konca in sekrizi ali recesiji, z manjšimi kolateralnimi škodami, izognemo.
Tako kot vedno v življenju, problem niso napake. Vsi jih delamo in so v naši naravi. Pomembno je, koliko časa potrebujemo, da jih popravimo.
Laris Gaiser
iPoitulajtz nai na iuztounzm iplztu!
RADIOPTUJ
fut ¿fcietu^
www.radio-ptuj.si

Sp. Podravje • O območni reviji odraslih gledaliških skupin
Premalo »resnih predstav«?
Ljubiteljske odrasle gledališke skupine se za razliko od skupin pevcev, otroških igralcev, lutkarjev in drugih ne predstavijo na enotni reviji, ampak strokovne spremljevalke njihova dela ocenjujejo na ogledih v različnih krajih. Predstave v regiji, ki zajema ptujsko, ormoško, lenarško in bistriško območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), si ogledujeta Mojca Redjko in Barbara Jamšek. S slednjo smo poklepetali o letošnji sezoni.
Kako ste sami povezani z gledališčem?
»Sem ena izmed dveh strokovnih spremljevalk območne revije odraslih gledaliških skupin na tem območju - letos sva izjemoma dve, saj je bilo prijavljenih res veliko predstav, pa tudi teritorialno je območje veliko. Sicer sem absolventka študijske smeri Slovenski jezik s književnostjo na mariborski Filozofski fakulteti, vodja Gledališke šole Prve gimnazije Maribor in mentorica začetni skupini Gledališke šole. Sem tudi amaterska igralka in honorarno delam v Lutkovnem gledališču Maribor.«
Koliko predstav si na širšem ptujskem območju ogledate v eni sezoni?
»Običajno se prijavi okoli deset predstav. To je relativno veliko za tako območje, kar je zelo dobro, saj ustvarjalci kljub ne preveč ugodnim pogojem delajo dobro, zavzeto in srčno.«
Kako bi ocenili predstave letošnje sezone?
»Te, ki sem jih gledala do zdaj, so bile komedije, satire in veseloigre. Letos je bila tudi ena izjema - Achternbusche-va Susn, ki je drama. Po pogovoru z ustvarjalci pogosto dobim občutek (nekateri to tudi odkrito povedo), da dvomijo v uspešnost 'resne predstave', ker se bojijo, da pri publiki ne bi bila tako dobro sprejeta.
Predvsem pa prevladuje mnenje, da je dramo težje postavljati kot komedijo. Sama menim, da je dobro komedijo res težko režirati, seveda pa tudi igrati. Načeloma je situacijska komika zelo dobro sprejeta, ker je lahkotna, karikira znane življenjske situacije, veliko je akcije ... Problem, ki se lahko pojavi pri postavljanju komedije, je, da je včasih premalo kreativna in tako gledalca postavljene situacije ne presenečajo, so nezanimive, ker niso premišljene, in zgodi se, da v njem ne pustijo nobenega pečata.
Pri drami pa gre pogosto za razmislek, za premikanje perspektiv gledalcu na obravnavano tematiko, kar zahteva res bolj poglobljeno razmišljanje igralcev in konkretnejši režijski koncept, vendar je prav to izziv, ki bi ga ljubitelji gledališkega ustvarjanja morda morali sprejeti. Upam, da se bodo ljubiteljske skupine v prihodnje brez predsodkov rade lotile tudi kakšne 'resne predstave'.«
Bi katero letošnjo predstavo posebej izpostavili?
»Vsaka je na svoj način posebna in zanimiva. Nekatere zaznamuje detajlno izdelana in premišljena scenografija, nekatere odlična kostumogra-fija, spet druge perfektna igra in režija, nekatere fascinirajo z režijskim konceptom .. Zato
Foto: Stanč Zebec
Na širšem ptujskem območju deluje veliko ljubiteljskih gledaliških skupin, med njimi tudi Sus teater iz Kulturnega društva Dra-ženci, ki je letos pripravil predstavo Drzni in poskočni.
je res težko kogarkoli izpostaviti.«
Kako bi ocenili gledališke skupine tega območja?
»Najbolj fascinantno je že samo dejstvo, da redno ustvarjajo, in to z veliko ljubeznijo do gledališča. Velikokrat slišimo besedo amaterski s slabšal-nim prizvokom, kar je pravzaprav zgrešeno in po svoje celo absurdno. Kdo pa so v resnici amaterji oziroma ljubitelji? To so ljudje, ki ustvarjajo, ker ljubijo svoje področje, in ne za denar. Pomislite, člani teh skupin in društev imajo svoje družine, službe in druge obveznosti, pa kljub temu večkrat na teden po več ur vadijo zato, ker to želijo, jih zanima, izpopolnjuje in so temu z dušo in telesom predani. In zato je to,
kar počnejo, dobro in kvalitetno, saj drugače sploh ne more biti.
Tudi letošnja sezona od tega ne odstopa. Seveda je še nekaj prostora, ki bi se ga še dalo izpopolniti, nadgraditi, ampak to so v primerjavi z vsem drugim malenkosti. JSKD sicer organizira nekaj seminarjev in delavnic za igralce in režiserje, vendar pa absolutno razumem, da ljubiteljem pogosto zmanjka časa za to, pri-javnine in kotizacije pa tudi niso majhne. Kljub vsemu se jih tega veliko udeležuje, kar je vsekakor dobrodošlo in se pri njihovem ustvarjanju zelo pozna.«
Kdaj bo znano, katere predstave so se uvrstile na regijsko tekmovanje? Kateri so glavni
kriteriji izbora?
»Revija se je na ptujskem območju zaključila 25. aprila, ko smo opravili ogled še zadnje predstave, sicer pa bodo ogledi znotraj koordinacije štirih mest, ki jih obe strokovni spremljevalki pokrivava, zaključeni šele 8. maja - takrat bo znano, katere predstave so se uvrstile na regijsko revijo. Po ogledu vseh se bova odločili, katere se bodo uvrstile na regijsko kot tekmovalne in katere kot spremljevalne predstave srečanja. Kriteriji za to so različni: kvaliteta režije in režijskega koncepta, kvaliteta igre, kostumografije, scenografije, predstava kot celota in tako dalje«
Kdaj bo regijska revija? Kakšen je naslednji korak za najboljše na tem tekmovanju?
»Regijska revija bo letos potekala v organizaciji OI JSKD Slovenska Bistrica. Pripravili jo bodo v Studenicah. Prvi del bo 21. maja in na njem se bosta v tekmovalnem delu predstavili dve gledališki skupini, ki ju bo strokovno ocenil državni strokovni spremljevalec. Drugi del, ki bo 22. maja, bo spremljevalni in ponovno bosta na sporedu dve predstavi. Državni strokovni spremljevalec bo po ogledu vseh regijskih revij izbral najboljše predstave in jih uvrstil na Linhartov festival - državno sre-
čanje odraslih gledaliških skupin, ki bo jeseni v Postojni.«
Kaj najbolj vpliva na kakovost ljubiteljskih predstav?
»Vse prej našteto, seveda pa tudi režiserjevo oko in njegove zamisli, ki včasih podpirajo igralce, včasih pa žal tudi zapirajo in s svojim trmastim vztrajanjem omejujejo njihovo kreativnost. Režiser je zelo pomemben faktor pri izdelavi predstave. Načeloma je od njegovega koncepta in načina dela zelo veliko odvisno. Na ptujskem območju so večinoma prekaljeni in dobri režiserji, kar opazujem z velikim veseljem in uživam v predstavah. Seveda je pomemben tudi izbor besedila, vendar sem pred kratkim gledala predstavo, katere besedilo res ni bilo preveč kakovostno, pa je režiserka skupaj z igralci ustvarila neverjeten presežek. Bila sem priča šolskemu primeru, kako dobra, kvalitetna skupina ustvarjalcev iz slabega teksta ustvari pravo mojstrovino.«
Po čem veste, da je nekdo nadarjen za amatersko igro?
»Nekoč sem gledala dokumentarec o štirih najboljših baletnikih na svetu in dobro sem si zapomnila besede enega od njih: 'Veste, talenta je le deset odstotkov, vse ostalo je trdo delo.' Seveda je res, da če ni talenta, nikoli ne prideš na 100 odstotkov, ampak brez trdega dela pa tudi z največjim talentom ostajaš le na desetih. Teh besed ne bom nikoli pozabila, to večkrat ponovim tudi našim 'ta malim' v Gledališki šoli. Sicer pa je natančen odgovor na to vprašanje praktično nemogoč. Načeloma se večkrat vidi volja, zagnanost, vložena energija in delo, vse to je nadgradnja in to osebno bolj cenim in občudujem.«
Polona Ambrožič
Ptuj • Zakaj biti mladi prostovoljec
S pomočjo drugim bogatimo sebe!
Ker v aprilu obeležujemo mednarodni dan mladih prostovoljcev, se v tem mesecu v Sloveniji in tudi drugod po svetu poudarja pomembnost te dejavnosti. Od 19. do 25. aprila je tako potekal tudi vseslovenski 11. Festival prostovoljstva mladih, ki so se mu na Ptuju pridružili v Centru interesnih dejavnosti (CID), kjer so 21. aprila pripravili posvet na temo Zakaj prostovoljno?
V	času festivala, ki ga organizira Slovenska filantropi-ja, so se po Sloveniji zvrstile različne prireditve, namenjene poudarjanju pomena prostovoljstva mladih, njihovemu nagrajevanju in motivaciji za v prihodnje, pa tudi pridobivanju novih prostovoljcev.
V	ptujskem CID so se v sklopu tega odločili za posvet, na katerega so povabili mlade, ki delujejo prostovoljno na različne načine, in nekaj organizacij, katerih delo je pomembno odvisno od te dejavnosti. Povabilu so se skupaj z mentoricami odzvali mladi prostovoljci iz Osnovne šole Ljudski vrt, Olge Meglič in ptujske Gimnazije, ki med drugim obiskujejo starejše v Domu upokojencev Ptuj, varovance v Zavodu dr. Marija-
na Borštnarja Dornava in nudijo pomoč vrstnikom.
Skupaj z mentorico Suzano Petek so se predstavili tudi otroški prostovoljci iz Društva za osebno rast Tara, med udeleženci pa so bili prav tako predstavniki ptujskega centra za socialno delo in Karitasa župnije svetega Jurija.
Zbrane je nagovoril še predstavnik Slovenske filantropije Primož Jamšek, ki je poudaril, da je tema letošnjega festivala povezana z revščino: »Želimo namreč, da tudi mladi prispevajo v boju z njo.«
Kot pove že sam naslov posveta, so pozornost posvetili iskanju odgovorov o tem, kaj mlade spodbuja k prostovoljnemu delovanju, o čemer so lahko največ povedali prav sami.
Mladi prostovoljci so na lističe zapisali razloge ukvarjanja s prostovoljstvom.
Na pobudo Nevenke Gerl iz CID, ki je posvet vodila, so na majhne rumene lističe zapisali razloge njihovega ukvarjanja s prostovoljstvom. Po odgovorih sodeč se mladi poslužujejo te dejavnosti zaradi pomoči drugim, spoznavanja novih ljudi in druženja, novih izkušenj, sprostitve, neformalnega učenja, koristne porabe prostega časa, opozarjanja na neurejena družbena vprašanja, bogatenja sebe, razvijanja pozitivne energije in pridobivanja izkušenj za bodoči poklic.
Na srečanju, kjer so tudi predstavili nekaj načinov, kako vse lahko postanemo prostovoljci, so otroci tako znova dokazali, da se lahko od njih tudi odrasli marsikaj naučimo.
Polona Ambrožič
Nogomet
Kidirčani zmleli še Primorje
Stran 16
Atletika
Nina Kolarič: »Glavni cilje je EP na prostem.«
Stran 16
Tenis
Od poraženca do polfinalista
Stran 17
Nogomet
V Štajerski ligi tokrat veliko zadetkov
Stran 17
Kegljanje
Pogovor s predsednikom kegljaškega kluba Stran 20
Šolski šport
Šport na OŠ D estrnik-Trnovska vas
Stran 20
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 31. krog
Ptujčani osvojili Ljubljano
Interblock - Labod Drava 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Stepanovič (10), 0:2 Kelenc (19)
INTERBLOCK: Jug, Cankar, Jogan, Žitko (od 54. Zukič), Rapnik, Iličič, Tabot, Horvat, Berič, Čehič (od 57. Majcen), Božič (od 33. Valenčič). Trener: Borivoje Lučič.
LABOD DRAVA: Fink, Skubic, Balažic, Ogu, Filipovič, Stepanovič (od 89. Krajnc), Kelenc (od 54. Kulčar), Zajc, Roškar, Zilič (od 72. Bordon), Medved. Trener: Franci Fridl.
RUMENI KARTONI: Filipovič (21), Tabot (42), Skubic (70), Kulčar (72), Iličič (85)
Franc Fridl, trener Laboda Drave: "Za nas je bila to vsekakor zelo pomembna tekma in dosegli smo še pomembnejšo zmago. Prvi del srečanja je minil v takšni igri, kot smo si jo želeli. V drugem polčasu pa je mogoče imperativ zmage malo vplival na igro. Na koncu štejejo rezultati, mnenja pa sem, da smo zasluženo zmagali in gremo naprej."
Borivoje Lučič, trener Interblocka: "Na tem srečanju smo si močno želeli zmage, saj bi z njo rešili letošnjo sezono. Toda želje so eno, realnost pa drugo. A kaj več si po prikazani igri nismo niti zaslužili."
Foto: Črtomir Goznik
Strelca zadetka; Doris Kelenc in Bojan Stepanovič (beli dres).
Dolgo se je čakalo na ta dvoboj dveh zadnjeuvrščenih ekip v 1. slovenski nogometni ligi. Ta naj bi odločal o ekipi, ki bo direktno izpadla, oziroma ekipi, ki bo igrala dodatne
kvalifikacije za obstanek med prvoligaši. Nogometaši ptujske Labod Drave so v Ljubljano odšli optimistično, saj ni bilo več kaj izgubiti, zmaga pa prinaša minimalni zaostanek
1. SNL - rezultati 32. kroga:
Interblock - Labod Drava 0:2 (0:2), Nafta - Olimpija 0:1 (0:0), HIT Gorica - CM Celje 3:0 (2:0), Maribor - Domžale 1.1 (0:0), Rudar Velenje - Luka Koper 0:2 (0:1)
dveh točk in enakovredno, predvsem pa realno borbo za to »magično« deveto mesto.
Gostujoči trener Franci Fridl je taktično zelo dobro postavil ekipo, predvsem višje od svojih vrat, fantje pa so se držali dogovorjenega. Že na začetku srečanja so gostje dali vedeti, da se niso prišli šaliti v prestolnico in bi do osme minute lahko dosegli najmanj zadetek za vodstvo, saj se je dvakrat pred domačim vratarjem znašel Zajc,
njegova strela pa sta končala preko vrat. Nogometaši Inter-blocka so delovali izgubljeno. V deseti minuti so Ptujčani zadeli v polno. Akcijo je pričel kapetan Kelenc na desni strani, podal na vrh kazenskega prostora, kjer je Zajc prepustil žogo Stepanoviču, ki se je sam znašel pred domačim vratarjem in žogo zabil v mrežo. Devet minut kasneje so nogometaši Laboda Drave domačine ponovno ujeli v zanko. Tokrat je z desne stra-
ni podal Skubic, Kelenc je bil na pravem mestu in je žogo potisnil v mrežo. Ko imaš kot gost prednost dveh zadetkov v tako pomembnem srečanju, kot je bilo to, potem ti je veliko lažje, ker veš, da se mora nasprotnik odpreti, s tem pa malce pozablja na obrambo in v njej nastajajo vrzeli. Tudi domačini so se bolj opogumili in so v zadnjih desetih minutah nekajkrat ogrozili gostujočega vratarja Finka, ki pa je ponovno pokazal, da je v odlični formi in je odbranil nekaj dobrih strelov, in sicer Beriču v 35. minuti, Čehiču v 38. in Iličiču v 42. minuti.
V drugem polčasu je tempo igre nekoliko upadel. Nogometaši Laboda Drave so se pomaknili nekoliko nazaj proti svojim vratom, kar so izkoristili nogometaši Interblocka. Izgledalo je, kot da domačini vršijo nekakšen pritisk, vendar so bile njihove akcije zelo
daleč, predaleč, da bi lahko resneje ogrozili gostujočega vratarja, ki je še kar naprej "trmasto" pobiral žoge. Edino resnejšo priložnost so imeli Ljubljančani v 68. minuti preko Beriča, ki je bil sam pred Finkom, vendar se ni znašel in streljal preko vrat. V 54. minuti sta v borbi za žogo z glavami trčila kapetan Drave Kelenc in domači Žitko. Oba sta morala z igrišča, Kelenc z razbito arkado, Žitko z obvezano glavo in verjetno z rahlim pretresom možganov. Zmaga gostov je popolnoma zaslužena in sedaj je do konca prvenstva vse v njihovih nogah, kar se tiče devetega mesta. Če bodo igrali tako kot proti Interblocku, mogoče še kaj dodali, bi lahko bil njihov trenutni cilj dosegljiv. Ne da bi koga podcenjevali, vendar je v tem delu prvenstva ljubljanska ekipa res najslabša.
Danilo Klajnšek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Nogomet • 1. slovenska ženska nogometna liga
1.	LUKA KOPER
2.	MARIBOR
3.	NAFTA
4.	CM CELJE
5.	OLIMPIJA -2
6.	HIT GORICA
7.	RUDAR VELENJE
8.	DOMŽALE
9.	INTERBLOCK
10.	LABOD DRAVA
32 32 32 32 32 32 32 32 32 32
20 16 13 13 13 12 13 11 9 7
3 10 13 13 12 13 6
13 18 16
55:28 55:43 46:47 49:53 44:30 58:54 39:47 45:52 33:55 30:45
69 54 45 45 44 43 42 41 32 30
Pari 32. kroga: petek, 30 .april, ob 16.30: Labod Drava - Hit Gorica, Interblock - Nafta; ob 18.00 CM Celje - Rudar; ob 20.00 Luka Koper - Maribor, Domžale - Olimpija.
Najboljši strelci: 19 zadetkov: Milan Osterc (HIT Gorica); 15 zadetkov: Dragan Jelič (Maribor); 11 zadetkov: Miran Pavlin, Dalibor Radujko, Mitja Brulc (vsi Luka Koper), Dalibor Volaš (Nafta); 10 zadetkov: Slaviša Dvorančič (CM Celje), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Sebastjan Cimirotič (Olimpija); 8 zadetkov: Dare Vršič (Luka Koper); 7 zadetkov: Ivan Brečevic, Goran Cvija-novic (oba HIT Gorica), Rok Kronaveter (Rudar), Anej Lovrečič (CM Celje), Emil Miljkovic (Nafta), Vito Plut (Maribor), Marko Drevenšek (Domžale).
Trinajsti krog v 1. slovenski ženski nogometni ligi je bil zanimiv. Da so prišle do nove zmage, so se novomeške nogo-metašice, ki so vodeče moštvo, morale kar precej potruditi za zmago v Velesovem. V derbiju za drugo mesto pa so bile igralke Slovenj Gradca doma premočne za prekmurske nogo-metašice, ki so daleč od nekdanje slave, ko so krojile sam vrh v slovenski ženski nogometni ligi. Mlade igralke iz Dornave pa so izgubile na gostovanju pri močni ekipi Jevnice.
JEVNICA - DORNAVA 7:1 (4:0)
STRELKE: 1:0 Urška Žga-
nec (4), 2:0 Daša Grdina (24. avtogol), 3:0 Urška Žganec (25), 4:0 Nina Čeh (44. z 11 m), 5:0 Urška Žganec (49), 5:1 Nuša Horvat (67), 6:1 Špela Vehar (78), 7:1 Urška Žganec (81)
DORNAVA: Alenka Murko, Teja Šmintič, Maja Skaza, Laura Krajnc, Patricija Golob (od 83. Gabrijela Milec), Saša Lju-bec, Daša Grdina (od 82. Anja Križan), Romana Behrami (od 46. Laura Maksimovič), Katja Nežmah, Saša Fras (od 61. Nuša Ploj), Nuša Horvat. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA						
1. KRKA	13	12	0	1	69:8	36
2. HV TOUR SL. GRADEC	13	9	1	3	46:17	28
3. POMURJE - BELTINCI	13	8	1	4	57:25	25
4. RUDAR ŠKALE	13	8	1	4	35:17	25
5. JEVNICA	13	8	0	5	48:29	24
6. MARIBOR	13	4	1	8	27:35	13
7. VELESOVO - K. JERIČ	13	1	0	12	11:87	3
8. DORNAVA	13	0	0	13	13:88	0
REZULTATI 13. KROGA: Jevnica - Dornava 7:1 (4:0), Veleso-vo Kamen Jerič - Krka 1:3 (1:1), HV TOUR Slovenj Gradec - Po-murje Beltinci 6:1 (1:1), Maribor - Rudar Škale 0:0
Nogomet • 2. Slovenska nogometna liga
Kidricani zmleli se Primorje
Po sobotni visoki zmagi proti Triglavu iz Kranja so nogometaši Aluminija še enkrat prijetno presenetili svoje privržence, saj so na gostovanju pri vode-čem Primorju iz Ajdovščine ponovno slavili. Njihov napad je v teh dveh tekmah dosegel deset zadetkov. Tako so se tretjeuvr-ščeni Beli krajini približali na samo točko. Ta krog je bil poln presenečenj, saj so nogometaši iz Kranja ponovno izgubili, tokrat doma proti Dravinji. Presenetila je Mura, ki je dosegla pomembno zmago proti Beli krajini v gosteh. Edino domačo zmago so dosegli do tega kroga zadnji, nogometaši Krškega, ki so dosegli pomembno zmago proti Livarju in se končno premaknili z zadnjega mesta ter skočili na osmo. Verjetno bi bili varovanci bivšega trenerja Laboda Drave Adnana Zildžovi-ča najraje, če bi bilo prvenstvo končano.
REZULTATI 22. KROGA: Aluminij - Triglav Gorenjska 6:1 (1:0), Mura 05 - Krško 1:3 (1:2), Dravinja Kostroj - Bela krajina 4:0 (1:0), Garmin Šenčur - Primorje 2.2 (0:2), Livar - MU Šentjur 3:2 (2:0)
REZULTATI 23. KROGA: Pri-morje - Aluminij 1:4 (1:2), Kr-
Foto: Črtomir Goznik
Marko Krajcer (Aluminij, rdeči dres) je v 6. minuti dosegel vodilni gol za Aluminij.
ško - Livar 2:1 (1:1), MU Šentjur - Garmin Šenčur 0:2 (0:2), Triglav Gorenjska - Dravinja Kostroj 1:3 (0:3), Bela krajina - Mura 05 0:1 (0:0)
1.	PRIMORJE 23 13 8 2 46:12 47
2.	TRIGLAV 23 12 4 7 31:21 40
3.	BELA KRAJINA 23 10 5 8 25:31 35
4.	ALUMINIJ 23 10 4 9 44:30 34
5.	MURA 05
6.	DRAVINJA
7.	ŠENČUR
8.	KRŠKO
9.	LIVAR
23	9	6 8	34:42 33
23	9	4 10	34:30 31
23	7	9 7
23	5	8 10
23	6 4 13
10. MU ŠENTJUR 23 5 6 12
27:25	30
21:35	23
21:36	22
26:41	21
PRIMORJE - ALUMINIJ 1:4(1:2) STRELCI: 1:0 Kremenovič
Atletika • Nina Kolarič, AK CP Ptuj
Glavni cilj je EP na
prostem
(5), 1:1 Vračko (6), 1:2 Mehič (25), 1:3 Čoralič (75. avtogol), 1:4 Rešek (84)
ALUMINIJ: Lipovac, Topo-lovec, Medved, Rotman (od 50. Bajlec), Krajcer, Bingo, Re-žonja, Djokič, Vračko (od 67. Kmetec), Milec, Mehič (od 65. Rešek). Trener: Bojan Flis.
Pikado • DP v Prlekiji
Nataša Katalinič in Mitja Habjan državna prvaka
Na 8. državnem prvenstvu ekip in posameznikov Pikado zveze Slovenije v ljutomerskem hotelu Jeruzalem so imeli največ uspeha tekmovalci Top Gun iz Grlave pri Ljutomeru. Med 92 posamezniki je Mitja Habjan (Top Gun) v napetem finalu premagal Sebastjana Pečjaka iz Ljubljane ter ubranil lanskoletni najvišji naslov. Pri ženskah (18) je tekmovalka Top Guna Viktorija Klaneček, sicer zmagovalka rang turnirjev, v finalu morala priznati premoč Nataše Katalinič iz Logatca. V ekipnem delu tekmovanja so naslov državnih prvakov osvojili - moški: Top Gun (Grlava) v A-ligi, Friends team (Sveti Jurij ob Ščavnici) v B-ligi ter Porto pub (Hrastnik) v C-ligi. V ženski konkurenci je ekipni naslov pripadel igralkam Top Guna iz Grlave, drugo mesto pa je osvojila ekipa Friends team iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Na svetovnem prvenstvu, ki bo junija v Švici, bodo slovensko reprezentanco iz vrst Top Gun zastopali: Polde Slanič, Andrej Gorjak, Mitja Habjan in Viktorija Klaneček.
NŠ
Strelstvo • 1. OKT z MK-orožjem
Izbrani potniki za GP Liberatione Plzen
Najboljšo športnico MO Ptuj zadnjih dveh let Nino Kolarič smo ujeli med treningom na Mestnem stadionu na Ptuju. Tam se je pripravljala na novo sezono, medtem pa je že tudi
odpotovala na priprave na Portugalsko.
Nina še vedno ni v celoti odpravila težav z bolečinami v gležnju, kar je bil njen glavni cilj pred zimskim premorom.
Trener Gorazd Rajher nam je povedal, da se sedaj strogo držijo navodil, ki so jih pridobili od strokovnjakov na Fakulteti za šport, in da je to edini oprijemljiv program, ki ga v tem trenutku imajo: »Močno zaupam v ta program in upam, da se bodo počasi začeli kazati znaki izboljšanja. Vsekakor si prizadevamo za majhne korake naprej, nikakor pa si ne bi želeli kakšnega velikega nazaj. Prav zaradi tega smo izredno previdni.«
Kako sedaj potekajo priprave?
N. Kolarič: »Po vrnitvi s prvih priprav na Portugalskem smo sedaj nekaj časa delali na Mestnem stadionu, a smo naleteli na težavo pri zaletni stezi. Ta je bila od zimskega čiščenja snega tako poškodovana, da si enostavno nismo upali nanjo. Tako smo skoke opravljali pod tribuno, drugo pa smo kombinirali. Tudi to je eden od razlogov, da se znova odpravljamo na Portugalsko (Nina je tja odpotovala v sredo, 21. 4., op. ur.), kjer imamo na voljo res optimalne pogoje.«
Kdaj načrtujete prve nastope na tekmovanjih in kateri so glavni cilji sezone?
N. Kolarič: »V optimalnih pogojih računamo, da bi na prvem tekmovanju nastopila v Ljubljani v začetku junija. Glavni cilj sezone je vsekakor evropsko prvenstvo na prostem, ki bo konec julija v Barceloni. Tam si želim uvrstitve v finale, kar pa je možno samo, če popolnoma pozdravim gleženj.«
JM
Po končanih zadnjih tekmovanjih z zračnim orožjem, z obema državnima prvenstvoma v Ljubljani in Sečovljah, se strelci že vneto pripravljajo na sezono z MK-orožjem in prva večja tekmovanja, ki bodo sledila v začetku maja. Tako je v soboto v Ljubljani že potekalo 1. odprto kontrolno tekmovanje, ki služi za izbor državne reprezentance, ki se bo od 5. do 11. maj a odpravila na Grand Prix Liberatione v Plzen, kjer bodo strelci nastopali v dvojnem programu, z zračnim in MK-orožjem. Na kontrolki v Ljubljani je v disciplini MK-pi-štole proste izbire med člani zmagal Boštjan Simonič, SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, s 544 krogi, na drugo in tretje mesto sta se uvrstila grosupeljska strelca oče in sin Franci in Rok Ivanc s 535 krogi, 4.
Nogometaši Aluminija so se na zahtevno gostovanje v Ajdovščino, k vodilnemu moštvu 2. slovenske nogometne lige, odpravili optimistično. Dobre občutke so jim vsekakor dali zadnji uspešni nastopi, še posebej nedeljsko srečanje, ko so premagali Triglav. Ajdovci so želeli do treh točk ter tako samo potrditi dejstvo, da so najboljši v tej konkurenci. Ko so že v peti minuti dosegli vodstvo, so mislili, da so večino dela že opravili. Toda njihovo veselje ni dolgo trajalo, saj so gostje že v naslednjem napadu izenačili ter prevzeli vse vajeti igre. Kaj hitro so tudi povedli in so bili boljši nasprotnik. V Ajdovščini se vedno igra ostro in na meji prekrškov za rumeni karton. Tako so domačini ob koncu prvega in začetku drugega polčasa ostali brez dveh igralcev, in sicer Kosmača ter Petrana. To je olajšalo delo dobrim gostom, ki so močno pritisnili proti domačim vratom, kjer sta še dve žogi končali za hrbtom domačega vratarja. V bistvu pa ni veliko manjkalo, da bi bila zmaga Kidričanov podobna nedeljski.
Bojan Flis, trener Aluminija: "Dobri rezultati naredijo pravo vzdušje v ekipi in takrat je seveda veliko lažje. Tokrat smo nadigrali domačine in zasluženo odnašamo tri točke z zahtevnega gostovanja."
ALUMINIJ - TRIGLAV GORENJSKA 6:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Krajcer (8), 2:0 Režonja (54), 3:0 Vrač-
Simon Simonič, SD Jožeta Kerenčiča, 5. Ludvik Pšajd,
SD Juršinci, oba s 531 krogi. V Plzen bodo tako odpotovali Boštjan Simonič, Rok Ivanc ter Peter Tkalec in Andrej Brunšek, ki sta v Ljubljani dosegla 524 in 521 krogov ter zasedla 7. in 9. mesto.
Med strelci z MK puško je v disciplini mladink 60 strelov leže zmagala Živa Dvoršak iz Olimpije s 585 krogi, drugo mesto pa je osvojila Petra Vernik, SD Kovinar Ormož, s tremi krogi zaostanka za zmagovalko. Med članicami je zmagala Renata Oražem Vršič, SD Grosuplje, s 583 krogi, drugo mesto je pripadlo Vesni Mele, SD TSO, s 567 krogi. V disciplini trojni položaj 3 x 20 strelov je v enotni konkurenci zmagala Oražmova s 575 krogi, Dvoršakova je s 567 krogi osvo-
ko (67), 3:1 Burgar (73), 4:1 Krajnc (81), 5:1 Toplak (82), 6:1 Kmetec (90)
ALUMINIJ: Lipovac, Topo-lovec, Bingo, Krajcer, Milec, Režonja (od 68. Toplak), Vrač-ko (od 67. Kmetec), Rešek (od 79. Krajnc). Trener: Bojan Flis.
TRIGLAV GORENJSKA:
Pelko, Mišič, Najdenov, Poto-kar, Brajič, Zolič, Mitrakovič, Burgar, Dolžan, Robnik (od 46. Burkovič), Zavrl (od 46. Sever). Trener: Stane Bevc.
Da bodo nogometaši Aluminija svojim gostom iz Kranja nasuli kar pol ducata zadetkov, nihče ni pričakoval, kakor tudi po videni igri v prvem polčasu, kjer so domačini po izjemnem strelu kapetana Krajcerja po-vedli v 8. minuti. Dve minuti kasneje so imeli gostje preko Robnika priložnost za izenačenje, vendar ga je z dobro obrambo preprečil domači vratar Lipovac. Do konca prvega dela igre so imeli domačini več od igre, vendar brez pravih priložnosti.
Po zadetku Režonje v 54. minuti, ko je mojstrsko dosegel drugi domači zadetek z roba kazenskega prostora, je bilo vsega praktično konec. Ki-dričani so zaigrali zelo dobro, predvsem hitro in kombinator-no, takšne igre pa igralci Triglava niso mogli več spremljati. Od številnih priložnostih so domačini dosegli še štiri zadetke do konca srečanja in slavili zasluženo zmago.
Danilo Klajnšek
jila 2. mesto, 3. Petra Vernik 540, 4. Vesna Mele 532 krogov. Med mladinci je v disciplini 60 strelov leže prvovrstno presenečenje pripravil 13-letni Erik Kandare (letnik 1997) iz Cerknice in zmagal s 581 krogi, pred Potočnikom in Berno-tom s 580 krogi. Med člani pa je dobro formo v disciplini 60 strelov leže potrdil tudi Mitja Žižmond, ki je zmagal s 593 krogi pred Željkom Moičevi-cem s 592 krogi.
GP v Plznu in ostala podobna tekmovanja pa bodo služila predvsem dobri tekmovalni pripravi za največje prvenstvo v letošnji sezoni, veliko Svetovno prvenstvo v Munchnu, kjer bodo strelci od konca julija do srede avgusta nastopali v vseh olimpijskih in neolimpijskih disciplinah.
Simeon Gonc
Za prepoznavnost Slovenije po lesu in lesnih izdelkih
Slovenija nima zlata, ima pa zlata vreden gozd, ki ga ne znamo unovčiti in dati na tisto mesto, ki mu pripada. Slovenija mora iz svojega največjega naravnega bogastva iztržiti nekaj več.
Da bo Slovenija prepoznavna po lesu in lesnih izdelkih, je potrebno povečati rabo lesa in biomase, predvsem pa mobilizirati les. Čeprav slovenska izhodna strategije 2010/2013 sicer poudarja prednostno obravnavo okoljsko učinkovitih in nizkoogljičnih tehnologij pri javnih investicijah, pa je zelo malo pozornosti namenila optimizaciji gospodarjenja z gozdovi. V celoti je zaobšla lesnopredelovalno industrijo, ki je za državo z veliko lesno zalogo lahko izjemno pomembna panoga s pozitivnimi okoljskimi in gospodarskimi učinki, velika razvojna priložnost za večjo prepoznavnost Slovenije v evropskem in širšem prostoru. Na gozdnatih območjih Slovenije bi lahko uredili centre predelave, predelava bi potekala tam, kjer dobrina oziroma surovina nastaja. Z ustanavljanjem teh centrov bi delovna mesta ustanovili v kraju bivanja, s tem pa omogočili decentralizacijo slovenske industrije, preusmeritev na predelavo lesa bi omogočila trajnostni razvoj podeželja, enakomernejšo poseljenost Slovenije, ugotavlja prof. dr. France Pohleven z Biotehniške fakultete v Ljubljani, oddelka za lesarstvo, ki je bil tudi eden izmed glavnih udeležencev razprave na marčevskem simpoziju državnega sveta o lesu in gozdu. Ker je les pomemben za
Foto: Črtomir Goznik
človeštvo, je tudi predlagal, da bi 13. maj proglasili za mednarodni dan lesa.
Z dobrim gospodarjenjem z gozdovi ter ustrezno obdelavo in uporabo lesa je moč doseči dolgoročno izjemno pozitivne učinke za podnebje, okolje, naravo, izboljšati pa tudi energetsko, gospodarsko ter zaposlitveno bilanco države, je na tem posvetu poudaril predsednik državnega sveta mag. Blaž Kavčič. Z naložbami na tem področju bi lahko najhitreje povečali število delovnih mest in obseg relativne in absolutne dodane vrednosti. Na marčevskem simpoziju državnega sveta o gozdu in lesu so bili podani številni dobri predlogi, za katere upajo, da bodo naleteli na plodna tla, da bodo postali meso. Razprava naj bi spodbudila razmislek strokovne in civilne javnosti o promociji lesa kot izjemno pomembni strateški surovini za državo Slovenijo in njena prizadevanja za izhod iz krize.
Letošnja priloga Simfonija lesa prinaša tudi nekaj drugih zanimivih prispevkov, v katerih je poudarjen pomen rabe lesa za kvaliteto življenja. Razveseljivo pa je tudi, da se povečuje število tistih, ki se odločajo za gradnjo lesenih, namesto zidanih hiš, takšna gradnja ima tudi številne prednosti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so 22. aprila odprli razstavo modelov ladij Krištofa Kolumba, ki jih izdeluje Ptujčan Milan Gabrovec.
Foto: Črtomir Goznik
Gradnja lesenih hiš ni več takšna redkost.
Slovenija - Državni svet o gozdu in lesu
Več pozornosti gozdarsko-lesarskemu področju
Z dobrim gospodarjenjem z gozdovi ter z ustrezno obdelavo in uporabo lesa je moč doseči dolgoročno izjemno pozitivne učinke na podnebje, okolje, naravo, izboljšati pa tudi energetsko, gospodarsko ter zaposlitveno bilanco države. Na to kažejo tudi izkušnje držav iz naše neposredne okolice pa tudi nekoliko bolj oddaljenih držav. Marčevski posvet državnega sveta je po oceni predsednika državnega sveta mag. Blaža Kavčiča pomemben prispevek k temu, da bi v Sloveniji pristopili k intenzivnemu povečanju investicij v gozdarstvo in v lesno-predelovalno industrijo. Z naložbami na tem področju bi lahko najhitreje povečali število delovnih mest in obsega relativne in absolutne dodane vrednosti.
Slovenija mora v okviru okoljsko-energetskega paketa EU do leta 2020 v strukturi končne rabe energije povečati delež obnovljivih virov energije s sedanjih 16 na 25 odstotkov, pri čemer pomemben obnovljiv vir energije predstavlja tudi les za energetsko rabo. »V državnem svetu se okoljsko-energetskih zavez Slovenije zavedamo in jih zato ob obravnavi zakonodajnih in drugih aktov podpiramo,« pravi Kavčič. Večkrat pa smo opozorili, da je treba pri uporabi lesa v energetske namene pristopiti selektivno in v prvi vrsti kot ener-gent uporabiti manj kvaliteten les oziroma lesne ostanke, ob tem pa izkoristiti še druge obnovljive vire energije (energijo sonca, geotermalno energijo) ter voditi takšno energetsko politiko, ki bo vodila v izboljšanje energetske učinkovitosti in manjšo porabo energije. Državni zbor je novembra 2009 sprejel Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb, s katero je potrdil zavezanost Slovenije načelom trajnostnega razvoja. Omenjeno zavezo bo Slovenija uresničevala s trajnostnim upravljanjem z naravnimi viri, še posebej z vodo, zrakom, zemljo in gozdovi ter s smotrno gradnjo in upravljanjem infrastrukture, razvojem trajnostne mobilnosti ter s krepitvijo mehanizmov, ki zagotavljajo močno socialno povezanost družbe in skupnosti ter okolju prijazen razvoj. »V Državnem svetu smo prepričani,« poudarja Kavčič, »da ciljev, zapisanih v tej deklaraciji, Slovenija ne bo mogla
doseči brez ustrezne podpore lesnopredelovalni industriji.«
Izhodna
strategija obšla
lesnopredelovalno
industrijo
V državnem svetu so že v letu 2008 oblikovali tudi stališče o potrebnih ukrepih za soočenje s krizo, pri čemer so med ključne cilje postavili spodbujanje razvoja, proizvodnje in uporabe proizvodov s področja ekologije in energetike, s posebnim poudarkom na oblikovanju nacionalnega lesnega programa s ciljem preusmeritve lesnopredelovalne industrije v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo stopnjo dodane vrednosti. Žal pa ugotavljajo, da je Slovenska izhodna strategija 2010-2013, ki sicer poudarja prednostno obravnavo okoljsko učinkovitih in nizkoogljičnih tehnologij pri javnih investicijah, namenila le nekaj skromnih besed optimizaciji gospodarjenja z gozdovi. Zaobšla je lesnopredelovalno industrijo, ki je za državo z veliko lesno zalogo lahko izjemno pomembna panoga s pozitivnimi okoljskimi in gospodarskimi učinki oziroma razvojna priložnost za večjo prepoznavnost Slovenije v evropskem in širšem prostoru. V Državnem svetu so prepričani, da je v Sloveniji dovolj znanja za izdelavo modernega koncepta za umno rabo lesa. Les bi morali obrniti v prioriteto, je na posvetu državnega sveta marca poudaril dr. Andrej Cvelbar iz Ministr-
stva za visokošolstvo, znanost in tehnologijo.
Slovenija je gozdnata dežela, na gozdnatih področjih bi lahko ustanovili centre predelave lesa. Predelava bi potekala tam, kjer ta dobrina nastaja. Z ustanavljanjem centrov bi ustanoviti delovna mesta v kraju bivanja, omogočili bi decentralizacijo slovenske industrije, preusmeritev na predelavo lesa bi omogočila trajnostni razvoj podeželja, enakomernejšo poseljenost Slovenije, ugotavlja prof. dr. France Pohleven z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Zaradi kurjenja lesa se kolone avtomobilov zagotovo ne bodo zmanjšale, bi pa se, če bi podprli predelavo lesa v kraju bivanja. S tem bi zelo razbremenili ceste, pa tudi novih ne bi bilo treba graditi. Če bomo spoštovali les, bosta tudi les in gozd še bolj pridobila na pomenu, ki ga že tako naši gozdarji dobro negujejo in vzdržujejo. »Ker je les pomemben za človeštvo, bi predlagal, da bi 13. maj proglasili za mednarodni dan lesa,« je na posvetu povedal dr. Franc Pohleven z Biotehniške fakultete, Oddelka za lesarstvo.
Rešitve so v sodobnih načinih obdelave in predelave ter rabe lesa, zapisane so v strateškem raziskovalnem programu Evropske gozdno - lesne tehnološke platforme in tudi Slovenske gozdno-lesne tehnološke platforme. Te rešitve lahko zagotavljajo visok družbeni standard in hkrati tudi trajnostni razvoj, kar je zelo pomembno. Papirna industrija je v bistvu metla za gozd, saj se za proizvodnjo celuloze porablja les nižjega kakovostnega razreda. Glavna surovina slovenskih papirnic je odpadni papir. Papirna industrija ima odločilno vlogo v sistemu ravnanja z odpadnim papirjem in papirno embalažo. Slovenski papirničarji so novembra lani pisali slovenskemu državnemu in političnemu vrhu, sestavili so memorandum papirne in papirno-predelovalne industrije, na katerega pa niso prejeli
prav nobenega odgovora. V njem so se zavzeli za zelo ambiciozne cilje, zastavljene s kjot-skim sporazumom.
Pod gozdom je več kot polovica Slovenije. Slovenski gozdovi so bogat vir energije. Raziskave Evropske komisije, Združenih narodov v Ženevi kažejo, da je največji produkt gozda oziroma lesa v Evropi še vedno energija. V Sloveniji je skoraj vsak peti Slovenec v lastniški povezavi z gozdom, ob tem pa skoraj dve tretjini lesa ostaja v domači rabi z nizko dodatno vrednostjo. Porabimo pa komaj pol letnega prirasta slovenskih gozdov. Po podatkih je v Sloveniji skoraj 350 tisoč lastnikov gozdov in še malo več solastnikov.
Za večjo prepoznavnost Slovenije po lesu in lesnih izdelkih
Slovenija nima zlata, ima pa zlata vreden gozd, ki ga ne znamo unovčiti in dati na tisto mesto, ki mu pripada. Slovenija mora iz svojega največjega
naravnega bisera iztržiti nekaj več. Ne le da gozdna gospodarstva žagajo drevesa, vsa hlodovina gre praviloma v Avstrijo in Italijo, slovenska lesnopredelovalna industrija pa propada. Županski lobi, ki je zlobiral negospodarne in nerazvojne rešitve Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, da naj sproži ustrezne postopke, da se bo sredstva, ki se sedaj negospodarno poklanjajo nekaterim občinam, v celoti namenila za podporo slovenski lesnopredelovalni industriji in posledično zagotavljanju delovnih mest. Pričakujem, da bodo realizacijo tega predloga podprli predvsem v občinah Kočevje, Dolenjske Toplice, Semič in Postojna, kjer tudi imajo največ državnih gozdov, je v svoji razpravi med drugim poudaril dr. Božo Flajšman. Državni svet je vlado in pristojna ministrstva tudi pozval, da pripravijo ustrezne ukrepe oziroma strategije za podporo slovenski lesnopredelovalni industriji in ta projekt tudi vključijo v vladno izhodno strategijo. Pomembno pa je, da vsi deležniki v slovenski lesni industriji, papirničarji, gradbeniki, energetiki in goz-
darji definirajo skupni interes glede lesnopredelovalne industrije in da se za ta interes skupaj z zainteresiranimi vladnimi skupinami tudi argumentirano zavzamejo.
»Da bo Slovenija prepoznavna po lesu in lesnih izdelkih je potrebno povečati rabo lesa in biomase. Predvsem pa mobilizirati les. Trenutno imamo v Sloveniji zelo dober sistem načrtovanja in nadzora v gozdarstvu, primanjkuje pa pospeševalcev za rabo lesa, za rabo biomase, svetovanja, prav tako je premalo tudi spodbud, ki bi vodile v spremembo razmere na področju gozda in lesa. Slovenija ima ogromno bukovega, hrastovega, jelovega lesa, ki daje veliko proizvodno spodobnost. Marko Petrič z Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani pa se je ob vseh tržnih nišah, ki jih ponuja les, tudi vprašal, zakaj v Sloveniji proizvodnje lesenih objektov in izdelkov ne subvencioniramo, kot je to urejeno pri sežiganju lesne biomase. Preteklo stoletje je bilo stoletje železa, jekla in betona ter uporabe nafte, zdaj je stoletje lesa.
Potrebno je narediti vse, da bo Slovenija postala prepoznavna po lesu in lesnih izdelkih, je bilo še slišati marca v državnem svetu, na posvetu o gozdu in lesu. Upati je, da bodo vse dobre misli in predlogi naleteli na plodna tla, da Slovenija več ne bo po nepotrebnem izvažala hlodovine, nato pa jo po tržni ceni ponovno kupovala. Z lesom pa se bo kot enem od dveh vertikalnih projektov ukvarjal tudi Svet za inovativno družbo pri državnem svetu, je v zaključku posveta povedal predsednik mag. Blaž Kavčič. Razprava na posvetu in sam posvet naj bi spodbudila razmislek strokovne in civilne javnosti o promociji lesa kot izjemno pomembne strateške surovine. Nujno je, da Slovenija svoje gospodarstvo preusmeri v les in gozd.
MG
(vir: Državni svet)
LARIX GT, d. o. o., pooblaščeni zastopnik tovarne LINDNER na slovenskem trgu
Belska cesta 38, PREDDVOR Tel.: (04) 255 66 10, faks: (04) 255 66 11 GSM: (041) 624 863 E-naslov: larlxgt@slol.net
Izraba lesa
Pomen predelave lesa za izhod iz gospodarske in okoljske krize
Danes je že popolnoma jasno, da je klimatske spremembe in ujme povzročil človek s svojo dejavnostjo oziroma pridobivanjem energije iz fosilnih goriv. Vzrok so toplogredni plini, med katerimi je tudi povišana koncentracija CO2. Okoli 90 odstotkov energije namreč še vedno dobimo iz premoga, nafte in zemeljskega plina.
Ne glede na vrsto fosilnega goriva in biomase se pri izgorevanju kot končni produkt vedno sprošča CO2. In ker se je poraba energije od industrijske revolucije dalje povečevala, v zadnjem desetletju pa enormno poskočila, narava ne more več kompenzirati negativnih vplivov nakopičenega CO2. Ta v višjih plasteh ozračja predstavlja bariero (plast), ki preprečuje oddajanje energije nazaj v vesolje - učinek je podoben rastlinjaku (topli gredi).
Kje so rešitve?
Preusmeritev na alternativne vire energije (AVE), predvsem v biogoriva, in zanašanje na pokritost z gozdom, ki so jih doslej izvajale države, niso obrodili sadov. Največ so si nadejali s kurjenjem lesne biomase. Vendar za izboljšanje razmer in znižanju emisije CO2 prehod na AVE pripomore zelo malo ali nič, saj delež na tak način proizvedene energije v Sloveniji ne pokrije niti letnega povečanja. Prava rešitev, ki bi vodila k umiritvi podnebnih razmer, je v vsesplošnem zmanjšanju porabe energije, kar bi edino učinkovito prispevalo k znižanju emisije CO2.
Kako to doseči?
Prehod na energetsko ne-potratne materiale, ki nastajajo v naravi s pomočjo sonca in vezave CO2 (lan, bombaž,
konoplja, les ...), ter objekte iz kamna. Dandanes je največji porabnik energije (producent CO2) industrija gradbenih materialov, kot so jeklo, cement, opeka, izolacijska kamena volna, plastika in aluminij. Za nastanek teh materialov je potrebno 20- do 50-krat več energije kot za sonaravne materiale. Pomembno je tudi dejstvo, da je za proizvodnjo izdelkov iz teh surovin potrebno mnogo več energije kot za izdelke iz sonaravnih oziroma obnovljivih materialov - torej bi se s tem preusmerili v energetsko nepotratne tehnologije. Izdelki iz obnovljivih materialov v letih uporabe skladiščijo CO2. Ob koncu življenjske dobe, ko so izdelki dotrajani, pa iz njih proizvedemo še energijo. V tem času v gozdu s pomočjo sonca in CO2 zraste drevo za nov izdelek. Les je samoobno-vljiv material, ki predstavlja trajnostni razvoj. Za dotrajane izdelke iz drugih materialov pa moramo ob koncu življenjske dobe za njihovo uničenje porabiti še dodatno energijo. Kubični meter drevesa s procesom fotosinteze veže 0,9 tone CO2, lesni izdelek v uporabi pa še 1,1 tone, torej en kubični meter izdelkov v končnem izračunu v ozračju zmanjša ekvivalent CO2 za dve toni!
Zato bi morali naše gospodarstvo preusmeriti v proizvodnjo in uporabo naravnih obnovljivih materialov, ener-
getsko potratne pa uporabiti le tam, kjer sonaravnih ni mogoče. Energetsko potratni materiali bi, zaradi visoke porabe energije, morali biti uvrščeni med dragocene in strateško pomembne materiale. Njihova cena bi se morala odražati v realni porabi energije (in emisiji CO2) ter škodi, ki se povzroča z njihovo proizvodnjo (tudi ujme).
Če povzamem bistvo - za energetsko potratne surovine potrebujemo mnogo več energije kot za sonaravne materiale, prav tako tudi za proizvodnjo in uničenje izrabljenih izdelkov. Končni izračun življenjskega cikla izdelka (od »zibelke do groba«), izraženega v ekvivalentu emitiranega CO2 in primerjanegaa z izdelkom iz lesa, je za energetsko potratne materiale nekaj desetkrat večji; pri aluminiju pa je faktor blizu 100.
Kaj pravijo podatki za Slovenijo?
Slovenija je ena od vodilnih držav po porabi energije. Zaradi železarn in jeklarn ter proizvodnje aluminija je do leta 2008 znašala letna rast energije približno štiri odstotke. Ob tem pa je potrebno dodati, da energijo pretežno uvažamo iz tujine, kar za Slovenijo predstavlja precejšnjo ranljivost in odvisnost od razmer v svetu. To je še toliko bolj boleče ob
Foto: Črtomir Goznik
Prof. dr. Franc Pohleven
dejstvu, da pa imamo v izobilju sonaravni material, kot je les, saj je 63 odstotkov Slovenije pokrite z gozdom. Po razpoložljivosti lesa na prebivalca smo ena od vodilnih držav v Evropi in razvitem svetu. Ker pa država oz. slovenska vlada podpira in rešuje (tudi okoljsko) težko industrijo, je lesnopredelovalna industrija potisnjena v ozadje. Zaradi tega najboljša slovenska hlodovina konča v tujini, kjer jo, namesto doma, predelajo v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo.
Boj proti podnebnim spremembam bi za Slovenijo pome-
nil priložnost za izhod iz gospodarske in okoljske krize. Na ta način bi predelovali lastno surovino in s prehodom na proizvodnjo izdelkov iz obnovljivih materialov bi lahko znatno zmanjšali porabo energije oz. obrnili trend porabe k znižanju. Tako bi naše gospodarstvo temeljilo na lastni surovini - lesu, ki je edini v izobilju, in ne bi bili odvisni od uvoza dragih surovin in elektrike. Predelava lesa bi potekala na lesnopredelovalnih obratih in tam, kjer les nastaja oz. kjer so gozdovi. Zaposlovala bi prebivalce teh območij, kjer je bila predelava lesa že nekoč
dobro razvita - tradicija. Na tak način bi dosegli policentričen razvoj Slovenije in poskrbeli za razvoj podeželja. S tem bi zmanjšali dnevne migracije v industrijske centre, zmanjšali promet in znižali porabo goriva za transport, ljudem pa prihranili čas. Stranske produkte proizvodnje lesa pa bi uporabili v energetske namene in s tem dosegli sinergijski učinek zmanjšanja porabe fosilnih goriv in izpusta toplogrednih plinov, kot je CO2. Predelava lesa je okolju prijazna in sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije.
Prof. dr. Franc Pohleven
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Izdelki iz lesa edini prispevajo k znižanju energije in zmanjšanju toplogrednih plinov.
Les je najbolj naraven material in ugodno deluje v vsakem prostoru.
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALOd.o.o.
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj,
_tel.: 02/78-37-621, 02/78 85 000_
KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951
Se priporočamo s svojimi storitvami:
-	mešalnica fasadnih barv in ometov
-	mešalnica mobihel 2K in metalik
-	mešalnica tesarol in helios barve v vseh niansah
-	čistila in spreji za odstranjevanje madežev
íPoítuíajís, naí na i-uztounzm íjilztul
RADIOPTUJ
tut dftíetcc^
www.radio-ptuj.si
2
kuhinje,
kopalniško pohišttfo, predsobe, spalnice, dnetine sobe...
Miran LJUBEČ s.p.
Borot/ci 25 /b, 2281 Markot/ci gsm:0b 1 / 728-881 te(.:02 / 755 51 21 e-mai(:ijubec.miz<trst<)o@siot.net
Les in škodljivci
Les v zgradbah ogrožajo hišne gobe
Lesne izdelke poleg insektov razkrajajo tudi lesne glive, ki jih okužijo s trosi. Iz trosov (»semena gob«) ob ugodnih pogojih (vlažen les in ustrezna temperatura) vznikne podgobje, ki prodre v notranjost lesa in s pomočjo encimov razkraja sestavine olesenele celične stene.
■ v-
Nekatere lesne glive, kot na primer plesni in modriv-ke, povzročajo zgolj barvne spremembe na površini lesa, prave razkrojevalke pa lahko izdelke iz lesa popolnoma uničijo. Če lesna gliva razgrajuje predvsem lignin, se okužen les obarva belo in govorimo o beli trohnobi, če pa gliva s svojimi encimi razkraja celulozo, se les zaradi prebitka lignina obarva rjavo ter kockasto razpada in govorimo o rjavi troh-nobi. Glive povzročiteljice bele ali rjave trohnobe močno poslabšajo mehanske lastnosti lesa in ga v končni fazi spremenijo v prah. Vendar, če les pravilno vgradimo in če so izdelki ves čas suhi, ni nevarnosti, da bi ga glive okužile in razkrojile. Lesne gobe se torej pojavijo predvsem zaradi malomarnosti in neznanja.
Na izdelkih, ki so vgrajeni v objektih, se od pravih razkrojevalk lesa pojavljajo predvsem hišne gobe. Med te spadajo bela hišna goba, kletna goba in siva hišna goba ali solzivka. Hišne gobe lahko hitro opazimo, saj se s podgo-bjem razraščajo po površini in tudi razkroj poteka s površine v notranjost lesa. Na lesu povzročajo rjavo destruktivno trohnobo. Z mesta okužbe se lahko razširjajo s podgobjem
v obliki vrvic - rizomorfov. Podgobje in rizomorfi lahko prodrejo v temelje, opeko in beton, ter povzročajo njun razpad.
Ob okužbi lesa z eno od hišnih gob je potrebno izvesti temeljito in zahtevno sanacijo okuženih izdelkov ter prostorov. Vendar pa je obseg in način sanacije odvisen od vrste gobe. Za uspešno sanacijo je zelo pomembno, da predhodno ugotovimo, katera od hišnih gob je okužila lesni izdelek. Zato bom v nadaljevanju na kratko opisal značilnosti posamezne vrste hišne gobe.
Kletna goba - Coniophora puteana (Schum. ex Fr.) Karst.
Kletna goba spada med najpogostejše razkrojevalke vgrajenega lesa. Pojavlja se na zelo vlažnem lesu (40 do 70 odstotkov). Po okuženem lesu se zelo hitro razširja in povzroča rjavo prizmatično trohnobo. Okužbo in razvoj gobe najpogosteje povzroči stalno zamakanje iz vodovodnih inštalacij ali puščanje odvodne cevi, po kateri je speljana sanitarna voda v kanalizacijo. Prav tako je pogost
vzrok prodiranje vlage preko temeljev v zid ali talno podlago ter prekrivanje tal z nepropustnimi sintetičnimi talnimi oblogami (prevlekami).
Podgobje kletne gobe je belo puhasto, ki pa postopoma postane temnejše in hrapavo. V sredini podgobja se pojavi rjavo blazinasto plodišče, na katerem na dan nastane na milijone temno rjavih spor (Slika 1). Pojav kletne gobe pa najbolj prepoznamo po korenina-sto razraščenih temno rjavih ali črnih rizomorfih (Slika 2). Z njimi prodira tudi v opeko in beton ter povzroča njun razpad. Kletno gobo je sorazmerno enostavno odpraviti, saj jo z osušitvijo lesa zlahka zaustavimo in tudi uničimo. Če se prepreči vlaženje in ob vzdrževanju suhih razmer se ne pojavi več.
Bela hišna goba - Poria (Antrodia) monticola Murr.
Z imenom bela hišna goba sta poimenovani dve najpogostejši vrsti, in sicer Poria monticola Murr. ter Poria vaillantii (Fr.) Ryv. Po videzu in obliki razkroja lesa pa tudi pogojih uspevanja sta si zelo podobni, zato velja opis za
Foto: Pohleven
Podgobje kletne gobe se razrašča po površini okuženega lesa.
obe. Podgobje je bele barve in se po površini lesa ali na tleh razrašča kot ledene rože na oknih. Tudi rizomorfi so beli in ohranijo belo barvo ter prožnost, tudi ko se posušijo (Slika 3). Z razliko od kletne gobe
Foto: Pohleven
Plodišče sive hišne gobe
se bela hišna goba pogosto pojavlja na lesu, ki je izpostavljen občasnim navlažitvam, lahko tudi kondenzu. Povzroča rjavo prizmatično trohnobo. Mnogokrat jo odkrijemo v tleh, kjer s terase ali balkona ob padavinah občasno zamaka. Dobro prenese in preživi do sedem let trajajočo izsušitev. Če kadarkoli v tem obdobju pride do ponovne navlažitve lesa, spet oživi in se razkroj lesa nadaljuje. Tako jo samo z izsušitvijo težko zatremo oz. odpravimo in je potrebno objekt strokovno pravilno sanirati ali pa za stalno preprečiti možnost navlažitve in po večletnih suhih razmerah se ne bo več pojavila.
Siva hišna goba ali solzivka - Serpula lacrymans (Wulf. ex Fr.) Schroet.
Najbolj nevarna razkrojeval-ka vgrajenega lesa je siva hišna goba. Zato jo nekateri imenujejo tudi hišni lesomor. Bolj kot vlažen les (30 do 40 odstotkov) ji ustrezajo prostori z visoko zračno vlažnostjo. V zatohlih prostorih na lesu razvije obilno belo puhasto podgo-bje. Solzivka najpogosteje razkraja lesene strope, tramove, podboje vrat in oken, stenske opaže, okenske okvirje, pohištvo in lesene talne obloge (pod, parket, laminati). Ko se podgobje oskrbi s hranilnimi snovmi, nastane svetlo rjavka-
notranja vrata s steklom ^
sto plodišče z labirintnim (vijugastim) trosiščem, ki v obliki blazinaste prevleke prerašča površino lesa, lahko pa tudi opečnatega stropa (Slika 4). Z mesta okužbe se siva hišna goba z rizomorfi razširja pod ometom, parketom, zlasti pa pod raznimi sintetičnimi talnimi oblogami na vse predmete iz lesa in celuloze. Podgobje v obliki sivih rizomorfov lahko prodre tudi v zidove in se po njih razširja nekaj deset metrov od izvora okužbe ter tam okuži popolnoma suh les, ki je lahko od žarišča oddaljen celo nekaj nadstropij. Ob prodoru povzroča preperelost in razpad opeke ter betona, kar je še posebej nevarno za temelje in nosilne zidove.
Do okužbe s sivo hišno gobo lahko pride že ob enkratni navlažitvi. Dovolj je, da so tla za krajše obdobje navla-žena nad 20-odstotno. Ko se podgobje dodobra razraste, je z izsušitvijo ne moremo zatre-ti, saj si z razkrojem celuloze sama ustvarja vlago. Ker je siva hišna goba zelo odporna na iz-sušitev, je za odstranitev okužbe potrebno izvesti temeljito in zelo zahtevno sanacijo. Če je sanacija izvedena strokovno pravilno in če so upoštevani vsi represivni gradbeni ukrepi, jo uspešno uničimo ter se ne pojavi več. Pogosto pa se v praksi dogaja, da so sanacijski posegi izvedeni nestrokovno ter površno in se okužba nadaljuje oziroma obnovi.
Prof. dr. Franc Pohleven
Salon TULIP
Ormoška 5, Ptuj
po: 9-20, to-če: 9-17, pe: 9-13
VSE POMERI!
02 620 97 94, 051 61 74 71
www.tulip-projekti.si
Uporaba lesa ima številne prednosti
Les - material prihodnosti
Slovenija je gozdna dežela. Veliko ljudi, ki živijo z lesom in od njega, se trudijo, da bi lesu končno pripadlo mesto, ki ga ta plemeniti material zasluži. V preteklosti je večina gradenj potekala z uporabo lesa, saj drugih materialov, kot so beton, jeklo in aluminij, niso poznali oziroma so bili predragi.
Trenutni trendi v EU gredo v smer uporabe obnovljivih virov energije, kjer pa ima naša država glede na geografske in naravne danosti izredno velik potencial in ga moramo začeti izkoriščati smotrneje kot do sedaj. Prav zaradi tega bi vam rad predstavil les kot material preteklosti in prihodnosti. V preteklosti je les doživljal slabe čase, predvsem zaradi pomanjkanja raziskav na tem področju, kar pa se sedaj spreminja. Vedno več raziskav in informacij kaže, da bomo morali svojo predstavo o lesu spremeniti, saj les postaja visokotehnološki material prihodnosti.
Les je
visokotehnološki material
V	Sloveniji uporabljamo les v večji meri za pridobivanje toplotne energije, kakovostnejši les pa se uporabi v pohištveni industriji. Le majhen delež se uporabi pri gradnji objektov, čeprav se uporaba v tej branži z vsakim letom povečuje.
V	času 2. svetovne vojne so
Angleži leta 1941 predstavili najhitrejše bojno letalo do tedaj. In kaj je bila posebnost tega letala? Bilo je leseno, natančneje iz vezanih plošč, ki pa so lesni kompozitni material. Poganjala sta ga dva Rolls Royce Marlinova motorja in je dosegel maksimalno hitrost 610 km/h. Med leti 1951 in 1960 jih je uporabljala tudi JLA.
Les je trajen material
Trajnost je čas, v katerem lesni izdelek ohrani vse svoje naravne lastnosti in je odvisna od naravne odpornosti lesa ter mesta in načina uporabe. Ena najpomembnejših zahtev, da dosežemo želeno obstojnost, je zaščita lesa pred škodljivci ter pravilne tehnične rešitve. Tako želimo, da ne upoštevamo tehničnih zakonitosti, zmanjšamo obstojnost lesa iz več 100 let na le nekaj let. Ena najstarejših lesenih konstrukcij na svetu je petnadstropna stavba, imenovana Gojuto, ki je bila zgrajena že v 7. stoletju (dokazano z dendrološkimi preiska-
Tomaž Tajhmajster je absolvent študija gospodarskega inženiringa - smer Gradbeništvo na Fakulteti za gradbeništvo. Z lesom se je že zelo zgodaj srečal, doma imajo mizarsko delavnico. Po srednji gradbeni šoli, ki jo je končal v Mariboru, je iskal študij, ki ne bi bil samo strokoven, za gospodarski inženiring se je odločil tudi zato, ker je zraven ekonomija. Z leti ga je začela zanimati predvsem lesena gradnja, pa ne samo zato, ker je v stiku z lesom že od otroštva, temveč zaradi tega, ker je prepoznal les kot material prihodnosti in ker ima številne prednosti. Tudi njegova hiša bo lesena.
vami). Vmes je sicer potekalo več obnov, vendar je glavna konstrukcija ostala enaka skozi več kot 1300 let. Zgradba je del UNESCO zaščitenega parka Horyuji na Japonskem.
Primer stavbe Gojuta je lep dokaz, da je les izredno obstojen material, vendar je potrebno ogromno znanja pri projektiranju, saj je les v primerjavi z drugimi materiali anizotropen. To pomeni, da ima v vseh treh smereh drugačne lastnosti. Vse te specifike je potrebno upoštevati pri uporabi lesa, zato je izredno pomembno, da so projektanti strokovno dobro poučeni o specifiki lesa kot materiala.
Les je požarno odporen
Les je gorljiv organski material, vendar se lahko ob pravilnem konstruiranju izognemo trajnim poškodbam, ki nastanejo zaradi gorenja. Pri gorenju se ustvarja na leseni površini zoglenela plast (5 mm), ki deluje kot nekakšna vrsta zaščite. Primerjalno z betonom in jeklom les prevzema nase večje požarne obremenitve, povedano drugače, pozneje popusti ali se zruši. Dober primer pravilne zasnove je hotel Dobrava v Termah Zreče, kjer se je leta 2001 zgodil velik požar, ki je na videz uničil celotno leseno konstrukcijo, vendar pa zaradi dobrega projektiranja les ni doživel večjih poškodb. Če konstrukcija ne bi bila lesena, ampak jeklena, bi se verjetno porušila, kar se vidi tudi po
ukrivljenosti (zaradi požara) jeklenih nosilcev, tako pa je bila povzročena le manjša škoda in posledice požara so bile odpravljene v izredno kratkem času. Pri gradnji individualnih hiš je lesena konstrukcija praviloma dobro zaščitena z ognjevar-nimi mavčno-kartonskimi ali mavčno-vlaknenimi ploščami, ki so negorljive ter preprečijo širjenje požara za od 30 do 90 minut, odvisno od števila ter debeline obložnih plošč. Tehnične lastnosti kvalitetnih montažnih gradenj ovržejo mit o montažni leseni konstrukciji, kot požarno neodporni.
Pri potresu je varneje v leseni kot v zidani stavbi
Nekateri deli Slovenije so na potresno zelo aktivnem območju, zato je pri gradnji potrebno premišljevati tudi o potresni odpornosti. Eden največjih potresov v zadnjih desetletjih se je zgodil v Posočju, ki je utrpelo veliko škodo, predvsem zaradi etnološke značilnosti gradnje z kamnom, ki pa je v primerjavi z lesom zelo težek material. Pri potresu je najpomembnejša masa objekta, ki vpliva na potresno silo, ki deluje na stavbo. Težji je objekt (kamnite, betonske, zidane stavbe), večja je škoda in obratno, lažji je objekt (les) manj škode potres povzroči. Montažne hiše so v povprečju štiri- do petkrat lažje kot zidane, zato je razlika v prid montažni gradnji očitna. Če pogledamo
£ H) ä'

i £ sllfg ¡ MMU-i1
r^^Cifl 1:1 iS?:;: « £
t™ M a* »i
$ £ M i I S 9 I««-»; ir g g
11SÍS S H ! iS Er i i) i a
Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Tajhmajster
Japonsko, ki je med potresno najbolj ogroženimi državami in primer 1300 let stare 5-nad-stropne stavbe, nam je lahko jasno, da se les ob potresu obnaša neprimerno boljše kot zidana stavba.
Lesene stavbe
Gradnja lesenih družinskih hiš ni več takšna redkost, čeprav po odstotku novo zgrajenih objektov iz lesa močno zaostajamo za državami, s katerimi se mnogokrat želimo primerjati, kot so na primer Švedska, Finska in Avstrija. V
teh državah na les ne gledajo le kot na gorivo, ampak kot visokotehnološki proizvod, kar les seveda tudi je. V tujini iz lesa gradijo že zelo visoke stavbe, najvišja lesena stavba je londonski Murray Grove Tower, visok devet nadstropij. V prihodnje pa na Norveškem, v mestu Kirkenes, že načrtujejo 17-nadstropno leseno stolpnico, tako da les ni primeren le za nižje objekte. V Sloveniji je najvišja lesena zgradba hotel Dobrava v Zrečah, ki ima štiri nadstropja.
Tomaž Tajhmajster, abs. uni. dipl. gosp. ing.
Foto: zasebni arhiv
Najvišja stavba je londonski Murray Grove Tower, ki ima devet nadstropij.
Foto: Črtomir Goznik
Gradnja lesenih hiš ni več takšna redkost, čeprav po odstotku novo zgrajenih objektov iz leta Slovenija še močno zaostaja za državami, kot so na primer Švedska, Finska in Avstrija.
I NADSTREŠKI - PERGOLE - BRUNARICE - VRTNE HIŠKE
AKCIJA!!! NADSTRESKI IZ LEPLJENEGA LESA
Komplet s kritino ter pokrivanjem. Dobava in montaža na obstoječe temelje. Večna spletni strani.
Šešerko Silvester s.p. Senešci.Velika Nedelja
POKLIČITE 040 476143
www.brunaricenadstreski.com
VIK
MIZAR
MIZARSTVO Vuk Anton s.p. Breg 21 a, 2322 Majšperk
tel. 02 795 03 06
gsm 031 654 495 (Vuk Fredi)
e-mail: mizar.vuk@siol.net
www.mizarstvo-vuk.si
Mizarstvo Vuk s 25-letno tradicijo
Splošno mizarstvo Oprema gostinskih lokalov Stopnice Notranja vrata Notranja oprema za stanovanja Celovite mizarske storitve
Ustvarjamo z naravo!
Les in bivanje
Življenje v leseni hiši je zdravo in prijetno
Les je najbolj naraven material, bivanje v njem in ob njem je najbolj zdravo in prijetno, tudi s psihološkega vidika je najprijetnejši gradbeni material, pravijo njegovi poznavalci.
Foto: Črtomir Goznik
Montažna lesena hiša s fasado iz brun
Les deluje kot naravni izolator, je material, ki diha in izravnava vlažnost. Lesene hiše so gradili že naši predniki, kljub razvoju les še danes na področju kakovostne stavbne in pohištvene industrije ohranja svoj pomen. V zadnjem času se povečuje tudi število tistih, ki se namesto tradicionalne odločajo za gradnjo lesenih družinskih hiš. Med njimi je tudi družina Hlupič - Nakrst, ki si je v bližini Ptuja postavila montažno leseno hišo, ki ima fasado iz brun. Živeti v leseni hiši je čisto drugače kot v zidani, sta povedala Breda in Brane, tudi vonj je drugačen. Nikoli več ne bi živela v klasični zidani hiši. Če bi bila pred ponovno izbiro, bi se spet odločila za leseno hišo. Vsak, ki ju obišče, ne skriva navdušenja. »Pri vama je tako domače kot v kakšni hiši iz pravljice,« so njihove najpogostejše besede. Lesena hiša ima številne prednosti, je energijsko varčna, tudi fasada iz lesa ima številne prednosti, pozimi je v njej zelo toplo, poleti pa hladno, le pravočasno je treba spustiti žaluzije. Vsem, ki se šele odločajo za gradnjo hiše, bi priporočila, da izberejo leseno hišo, preden pa izberejo, naj si ogledajo več tipov, po možnostih takšnih, ki so opremljene, saj si človek težko predstavlja, kako naj bi bila opremljena. Njuna sicer ni tipska, narejena je po njunih zamislih, saj mora biti dom v prvi vrsti oaza dobrega počutja. Onadva jo imata.
MG
Mizarstvo in trgovina Spuhlja 100c, 2250 Ptuj Tel. 027481056, fax. 02 7481057 e-mail : mizarstvo.zamuda@siol.net
Nudimo vam svetovanje, projektiranje in izdelavo pohištva po meri:
-	Notranja vrata,
-	Stopnice,
-	Kuhinjsko pohištvo,
-	Omare za dnevne sobe,kopalnice,
-	otroške sobe itd..
-	Vgradne omare z drsnimi vrati...
-	Izdelki za vrt in prosti čas (mize, klopi, ograje, pergole, nadstreški itd...)
V naši TRGOVINI vam nudimo najrazličnejšo okovje; vijake, lepila; vse vrst« lesnih plošč; nudimo vam razrez plošč; obdelavo robov; izdelavo izvrtin, izrezov itd...
SMIGOC d.o.o. Spuhlja 79/a 2250 PTUJ
www.smigoc.si http://e-trgovina.pohistvo.info/
CONNECT SISTEM - NOVA DOBA LESENEGA OKNA
Podjetje PTM MARKAČ nadaljuje tradicijo Lesne TSP pri izdelavi lesenih oken, kar pomeni, da ostajamo zvesti lesu. V prodajnem programu so tudi polkna, vhodna in masivna notranja vrata. Naši izdelki zagotavljajo varnost, trajnost in zanesljivost, saj pri izdelavi izkoristimo fizikalne, mehanske, estetske in kemijske lastnosti lesa. Les z nami diha, cisti zrak, duši zvok, stabilizira vlažnost in deluje kot izolator. Tovarna z novo tehnologijo za vrhunsko izdelavo oken in večjimi proizvodnimi kapacitetami se nahaja na Dobravi 46, med Radljami in Vuhredom. Držimo se osnovnih načel razvoja, vključevanja novosti, ustvarjalnosti in kakovosti. Nenehno delamo na razvoju kako podaljšati življenjsko dobo lesenemu oknu. Pohvalimo se lahko z dvema patentoma:
tehnično zaščito lesa za podaljšanje življenjske
dobe lesenega okna (vsi leseni elementi in stiki so pred sestavo končno lakirani) in
posebnim sistemom izdelave lesenega okna na principu vijačenja - Connect sistem, ki poleg
daljše življenjske dobe omogoča kratke dobavne roke - pet delovnih dni.
Novost so tudi NANO premazi na vodni osnovi, s katerimi prav tako podaljšujemo življenjsko dobo lesenih oken. Z nano premazom dosežemo globinsko zaščito, odpornost proti abraziji, boljšo zaščito pred UV-žarki, umazanijo in udarci, vodoodboj-nost, manj čiščenja in vzdrževanja. Na površinsko obdelavo oken z nano premazom damo sedem let garancije. V Sloveniji smo prvi in edini proizvajalec tovrstnih lesenih oken, ki se lahko kosajo s plastičnimi! Zakaj izbrati leseno okno s podaljšano življenjsko dobo?
•	Prihranek energije in ekonomična naložba
•	Zdravju in okolju prijazen, varen proizvod
•	Toplina, domačnost in trajna lepota
•	Stabilnost in energetska varčnost
Strokovno usposobljena ekipa zadovolji kupca od svetovanja do umestitve v prostor. Več boste izvedeli pri nas: PTM MARKAČ d.o.o., DOBRAVA 46, 2360 RADLJE, T: 02/ 887 90 60, F: 02/ 887 90 66, M: info@lesna-radlje.si
ODPRIMO OKNO V PRIHODNOST!
Lesna
PTM
□
®
industrija
Radlje ob Dravi
Kako opremiti kuhinjo
SMIGOC
Kuhinja je osrednji prostor in predstavlja srce vsakega doma. Je prostor, ki po napornem vsakdanu ustvarja v našem domu neponovljive in posebne trenutke. Širok izbor in barvni spekter kuhinj odločitev o izbiri najustreznejšega modela kuhinje še oteži. Zato je strokovno svetovanje pri izbiri »prave« kuhinje še toliko pomembnejše. Kadar se odločamo za nakup kuhinje in obisk prodajnega salona, je najbolje najaviti svoj prihod. Tako si bo prodajni svetovalec vzel čas samo za vas in skupaj boste lahko poiskali najustreznejšo rešitev za vašo kuhinjo. Zaželeno je tudi, da imamo s seboj podatek o dimenzijah kuhinjskega prostora. Pri izbiri najustreznejšega modela kuhinje prodajnega svetovalca opozorimo na kombinacije postavitev kuhinjskih elementov, ki so vas navdušili med brskanjem po spletu ali med prebiranjem najrazličnejših katalogov in bi jih želeli vključiti v vašo postavitev kuhinje. Na voljo imamo namreč kuhinje čiste arhitekture, komunikacije med gladkimi linijami in barvami tertudi klasične modele. Prodajnega svetovalca tudi seznanite z vašimi potrebami po velikosti in barvi delovne površine (pulta). Na izbiro imamo namreč več vrst pultov, ki se med seboj razlikujejo po debelini, dizajnu, barvi ..., med katerimi bi morda lahko izpostavili »ker-rock«, katerega poglavitna značilnost je neskončna možnost oblikovanja. Kerrock je kompozitni material, sestavljen iz polimernega veziva in aluminijevega hidroksida. V našem primeru bi to pomenilo, da lahko imamo pomivalno korito in delovni pult iz enega kosa, saj se naredi po meri, ko je kuhinja že postavljena v prostor.
Prav tako je potrebno povprašati prodajnega svetovalca o želenih barvah in dizajnu kuhinjskih stranic (front) za posamezni model kuhinje. Na voljo imamo velik spekter različnih barvnih odtenkov in dizajnov. Odlike naših kuhinj so tudi v premišljeno dodanih dekorativnih elementih in pestri izbiri elementov z zanimivimi detajli. V njih se dopolnjujeta harmonija materialov in oblike s funkcijo notranjo-
sti kuhinjskih elementov za najzahtevnejše okuse. Kadar se odločamo o barvi kuhinje, ne smemo pozabiti tudi na primerno barvo sten. Tako bo kuhinjski prostor dobil podobo, kot smo jo lahko gledali v raznih katalogih in si jo ne nazadnje tudi želeli. V zadnjem času se kot »trendovske« kombinacije postavitev kuhinjskih elementov pojavljajo predvsem pečice v višini prsnega koša, dvignjeni pomivalni stroji ipd. Še zmeraj so zelo aktualni t. i. otoki v sredini kuhinje s kuhalno ploščo ali pomivalnim koritom. Prav tako velja izpostaviti v zadnjem času vse popularnejšo stensko oblogo iz stekla. Pri nas lahko kupci izbirajo med najrazličnejšimi barvami steklenih ozadij kakor tudi med t. i. foto tapetami z vzorci po lastnih željah.
Na podlagi vseh želja kupca lahko tudi hitro ugotovimo, ali je implementacija želene postavitve kuhinje realno izvedljiva in ali je potrebno kuhinjo prilagoditi. Bodočim kupcem kuhinj strokovno svetujemo, tako da na koncu pridemo do funkcionalno in estetsko najoptimalnejše rešitve. Za vse kuhinje imamo na voljo program, v katerem pripravimo 3D-izris prostora, ki bodočemu kupcu omogoča natančno predstavo o končni podobi kuhinje. Zaželeno je tudi (če niste povsem prepričani), da še pred naročilom kuhinje naš prodajni svetovalec enkrat natančno preveri izmere prostorov (z laserskim merilnikom), s čimer se boste izognili morebitnim zapletom.
Naši pooblaščeni monterji vam bodo kuhinjo brezplačno dostavili in tudi strokovno zmontirali. Kuhinja po meri v salonu pohištva Smigoc
Vsaka kuhinja je individualni projekt in mora biti natančno prilagojena dimenzijam prostora. Širok izbor dimenzij elementov nam omogoča, da zapolnimo prostor z elementi do želenega dela v kuhinji. Kadar s široko paleto serijskih elementov ne bi bilo mogoče zadovoljiti želja in pričakovanj kupca, vam brez težav naredimo predelavo posameznih elementov. Z našimi kuhinjami lahko zadovoljimo še tako zahtevnega kupca.	(PR)
Obnavljanje starin
Restavratorstvo je obnavljanje starin
Martina Klinca iz Spuhlje les zanima že od nekdaj, ob podiplomskem študiju lesarstva dela kot zunanji sodelavec na Zavodu za varstvo kulturne dediščine - Restavratorski center Slovenije pri mag. Nuški Dolenc Kambič.
Ko je bil majhen, ni bilo deske ali štora, v katerega ne bi zabil žeblja. V OŠ se je ukvarjal z modelarstvom, izdelavo avio-nov. Kot srednješolec je malo drugače razmišljal kot danes, želel se je čimprej izšolati za poklic, ki ga bo veselil, in iti na svoje. Potem pa se je navdušil za restavratorstvo in dokončal likovno akademijo na smeri
restavratorstvo. Celih enajst let pa se je posvečal rokometu. Ker mu je za vse začelo primanjkovati časa, ga je moral opustiti, ker bi se sicer moral iti polovičarstva, to pa ni tisto, kar bi ga lahko zadovoljilo.
Restavratorstvo je obnavljanje starin, bodisi da gre za pohištvo, lesene kipe oziroma slike, pove Martin o delu resta-
vratorja. »Pri tem si prizadevamo, da bi preprečili nadaljnje propadanje starine. S sanacijo poškodb poskušamo starino vrniti v prvotno stanje, takšno, kot je bila na svojem začetku, ko je nastala. Restavratorsko delo zahteva veliko potrpežljivosti, vztrajnosti, nadarjenosti, skratka gre za delo, ki je zelo zahtevno. Preden se restavra-
Foto: Črtomir Goznik
Martin Klinc: »Restavratorstvo me je prevzelo ...«
Foto: Črtomir Goznik
»Vsaka umetnina je svet zase, zato tudi ni univerzalnega recepta za restavratorske posege.«
VSE IZ LESA - LESNI CENTER ŠTAJERLES
Les predstavlja v našem bivalnem okolju del narave. Ljudje ga radi vgrajujemo v objekte, radi iz njega delamo izdelke, ki zapolnjujejo in bogatijo naše bivalno okolje. S trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi pa je les tudi obnovljiva surovina in vir energije. Tako ga uporabljamo kot gradbenokon-strukcijski les, les za izdelavo stavbnega, vrtnega in notranjega pohištva, pa tudi za množico drugih izdelkov.
Kot del Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, ki ima lastni žagi za razrez iglavcev in listavcev, imamo v Lesnem centru Stajerles neposreden dostop do kvalitetne lesne surovine, zaradi lastne proizvodnje pa smo se sposobni prilagoditi potrebam vsake stranke posebej.
Gradbenokonstrukcijski les (trami, letve, deske ...), iz katerega se izdelujejo ostrešja in se ga nato uporablja v gradbeništvu, je eden naših osnovnih izdelkov. Izdelan je iz kvalitetnega lesa koroških smrek. Zaradi lastne surovine in proizvodnih kapacitet lahko izdelamo v Lesnem centru Stajerles ostrešje po meri.
Različni tipi in oblike ladijskih podov, masivnih oblog in terasnih podov ter skobljanih letev so narejeni prav tako iz masivnega lesa smreke, macesna ali lesa drugih drevesnih vrst. Uporaba tovrstnih lesnih materialov nam še posebej obogati
Alojz Cugmajster s.p.,	
v Cesta v Železnike 8,3215 Loče	
e-mail: alojz.cugmajster@siol.net	
Prodaja in izdelava:	
- les za ostrešje	- lalni pod
- morali	- brune
- deske	- sekan«, kosovni
- plohi	odpadki, žagovina
- mizarski les	- briketi
-opaž	- možna dostava
Telefon: 03/ 759 21 70, GSM: 031/ 343 209	
bivalno in delavno okolje.
Mizarski materiali, kamor spadajo predvsem mizarski les, lesne plošče in pohištveno okovje, so naš drugi segment celovite lesne ponudbe Lesnega centra Stajerles. Suh mizarski les raznih drevesnih vrst (smreka, hrast, macesen, bukev ...) omogoča takojšnjo predelavo, široka izbira pohištvenega okovja pa oskrbo z vsem potrebnim na enem mestu.
Mizarske storitve razreza in robljenja lesnih plošč nam v Lesnem centru Stajerles omogočajo zadovoljiti individualneželje stranke. Notranja vrata dajo vsakemu domu poseben pečat. Danes, ko so na voljo notranja vrata, narejena iz različnih vrst lesa in obdelana na različne načine, si malodane vsakdo lahko opremi svoj dom po svojih osebnih željah.
Tudi za ureditev vrta smo poskrbeli v Lesnem centru Stajerles. Program kosilnic, motornih kos in žag znamke Husqarna omogoča vsakemu posamezniku, da si svoje zunanje bivalno okolje uredi, kakor želi. Poskrbljeno je tudi za servisiranje. V Lesnem centru Stajerles poslujemo vsak dan od 7.00 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00. Za vprašanja in druge informacije smo dosegljivi na telefonu 02 771 59 11.
Vse iz lesa v Lesnem centru Stajerles.	(PR)
tor loti dela, natanko preuči stanje umetnine, ki bo predmet restavratroskega posega, izdela se fotografska dokumentacija, potem pa se je glede na ugotovljeno stanje potrebno lotiti sanacije. Univerzalnega recepta, po katerem bi se delalo, ni, vsaka umetnina je svet zase. Ko gre za les, gre v bistvu za neke vrste kiparstvo oziroma mizarstvo. Vsak restavrator bo glede na področje svojega dela dejal, da je njegovo področje najzahtevnejše, ker se vanj poglobi.«
Martin Klinc meni, da je re-stavriranje lesa najzahtevnejše, ker les kot material nikoli ni stabilen: »Opraviti imamo z biološkimi škodljivci, ki ga poškodujejo tudi do te mere, da se zruši pod svojo težo. Pri lesu oziroma kiparstvu moraš v obrtniškem smislu obvladati kiparski del, pa tudi slikarstvo, ker je večina kipov pobarvanih, potem pa je tu še mizarski del, ker je večina kipov sestavljenih, spojenih, da ne govorimo o oltarni arhitekturi, ki je sama mizarska obrt, nenazadnje pa imamo opraviti tudi s pozlatarstvom, saj so nekateri kipi in okrasni elementi pozlačeni. Vse to mora resta-vrator za les obvladati, da je lahko pri svojem delu uspešen in poškodovani umetnini vrne prvotni sijaj. Čeprav pred restavratorskim posegom opraviš sondažo, nikoli ne moreš zagotovo vedeti, v kakšnem stanju je neka umetnina. Šele ko se lotiš dela, ko posežeš vanjo, vidiš vso širino problema. Lahko narediš mnogo raziskav, šele poseg v umetnino pokaže, v kakšnem stanju je v resnici. V veliko pomoč je restavratorju pri obnavljanju neke umetnine strokovna komisija, ki določi, kaj se bo restavriralo in kaj se bo samo konserviralo. Restavrator ni sam tisti, ki bi bil odgovoren za vse,« pove Martin.
Želi si, da bi po končanem študiju, če bo le mogoče, delal na Ptuju. Najbolj pa bi ga veselilo restavriranje lesenih oltarjev oziroma vsega, kar je povezano z lesom.
MG
Les in gradnja
Gradnja lesenih hiš
Lesene hiše lahko gradimo na več načinov. Ločimo panelni, skeletni in kladni sistem (gradnja z brunami). Kot je povedal Tomaž Tajhmajster, se pri gradnji stanovanjskih hiš najpogosteje uporablja panelni in skeletni sistem gradnje. Kladni sistem se je uporabljal predvsem v preteklosti, danes pa se uporablja za gradnjo masivnih brunaric s funkcijo vikenda v višje ležečih krajih. V pogovoru z Tomažem Tajhmajstrom bomo izpostavili glavne prednosti lesene gradnje.
Kakšne so prednosti lesene gradnje?
»Prednosti lesene gradnje je v primerjavi z masivno gradnjo veliko. Gradnja hiše po enem načinu lesene gradnje je v skladu s trajnostnimi načeli, pri čemer je treba izpostaviti ekološko neoporečnost lesa kot gradbenega materiala. Les s svojimi izredno pozitivnimi mikroklimatskimi lastnostmi ustvarja udobno klimo za človeško počutje. V leseni zgradbi se prebivalci počutijo prijetno že pri 18 do 20 stopinjah Celzija, v masivni zgradbi pa pri 22 do 24 stopinj Celzija. Občutna razlika je tudi v prihranku pri ogrevanje, saj je zaradi drugačnega sistema gradnje občutno več izolacije. Cenovno je lesena gradnja primerljiva z masivno, pri čemer ni zanemarljivo, da ima montažna hiša pri enakih zunanjih merah do 10 odstot-
Zbirateljstvo
kov več uporabne stanovanjske površine. Prednost gradnje lesenega objekta pa je tudi v tem, da ga je mogoče postaviti v kratkem času, v nekaj mesecih ali pa tudi še manj, pri masivni gradnji pa to ni vedno mogoče, že zaradi sušenja v različnih fazah gradnje. Ne nazadnje pa je prednost lesene gradnje tudi v tem, da ima kupec takšne hiše opraviti le z enim podjetjem, s katerim se dogovori za fiksno ceno ter garancijske pogoje. Pri masivni gradnji se mnogokrat dogaja, da je izvajalcev, ki sodelujejo pri gradnji, več, ki se zaradi nekvalitetnega izvajanja del predhodnega izvajalca izgovarjajo drug na drugega, kupec pa pri tem izgublja dragoceni čas, denar in potrpljenje. Pri montažni gradnji pa vse to odpade, saj kot kupec veš, kaj boš dobil in za kakšen denar. Lesene hiše so v nasprotju z
mnenjem prebivalstva zelo trajne, kar dokazujejo nekatera podjetja, ki dajejo tudi 50-le-tno garancijo na konstrukcijo, tega vam pri masivni zgradbi ne bo dalo nobeno gradbeno podjetje. Lesene zgradbe so tudi požarno odporne, saj so od zunaj in znotraj obložene z negorljivimi mavčno-vlakne-nimi ali mavčno-kartonskimi ploščami (panelni sistem gradnje). Les je gorljiv material, vendar v primerjavi z betonom in jeklom prevzema nase večje požarne obremenitve. Pri gorenju na svoji površini ustvarja zoglenelo plast, ki deluje kot vrsta zaščite. Obnašanje lesa med požarom je predvidljivo in se ga upošteva pri projektiranju zgradb. Lesene hiše so potresno varne, zaradi nizke lastne teže ter ustrezne togosti stikov med elementi. Energetska učinkovitost lesenih/
Foto: Črtomir Goznik
Lesene hiše so zelo trajne, nekatera podjetja dajejo tudi 50-letno garancijo na konstrukcijo.
montažnih hiš pa je največja prednost, ki so jo naročniki lesenih hiš prepoznali v tem načinu gradnje. Zaradi načina vgradnje izolacije med konstrukcijske elemente so stene
montažne hiše mnogo bolj toplotno izolativne kot primerljivo debele zidane stene.«
Kaj pa lahko poveste o samih trendih v gradnji lesenih hiš?
»Trendi v gradnji lesenih hiš gredo v smer samozadostnosti gospodinjstev, eden od prispevkov k temu je tudi gradnja pasivnih hiš, vendar so nekatera slovenska podjetja že šla korak dlje in razvila plus energijsko hišo, kar pomeni, da hiša s fotovoltaiko proizvede več električne energije, kot je porabi, presežek pa proda v električno omrežje, za kar dobi plačilo v obliki mesečne rente. Naslednji korak bo vključitev sistema za upravljanje z vodami v vsak nov dom. Za tri četrtine opravil v gospodinjstvu upravljamo pitno vodo, čeprav bi jo lahko nadomestili z deževnico, tako gre na primer 25 odstotkov dnevne porabe pitne vode za splakovanje stranišč, kar je v času težav z zdravo pitno vodo moralno in ekološko sporno.«
MG
Milan Dornik, zbiratelj starin: »Tudi kakšen Picasso ali Dali se bo našel.«
Na Prešernovi 17 ima že nekaj mesecev prostore Milan Dornik, Ptujčan, ki je štiri desetletja delal v tujini. Pred petimi leti se je upokojil, parketarsko dejavnost, ki ima v njihovi družini več kot 60-letno tradicijo, je odložil v kot in se še bolj posvetil svojemu hobiju, zbiranju starin.
»Ljudje smo različni, tudi ho-biji, s katerimi se ukvarjamo, so različni, eni potujejo, jaz pa zbiram starine, ker v tem uživam,« pravi. To tudi ni posel za zaslužek, čeprav moraš včasih tudi kaj prodati, da lahko kupiš kaj novega. Med zbiralci starin pa je tudi veliko menjav.
Največ stvari kupi na licitacijah v tujini, sodeluje z zaupanja vrednimi partnerji, hišami s tradicijo, certifikat pa je najboljše potrdilo zaupanja. Ljudem, ki v Sloveniji prodajajo starine, ne zaupa najbolj, prav tako se izogiba nakupom sakralnih predmetov, ker gre v večini za predmete, ki so bili ukradeni.
»Vzamem samo stvari s potrdilom, ker je to garancija zame in za bodočega kupca,« poudarja Dornik.
Tisti, ki jih je v tem času pot vodila mimo njegovega antikvariata, so se lahko sami prepričali, kaj vse ponuja, kateri predmeti oziroma izdelki častitljive starosti bi lahko krasili tudi njihov dom. Milan Dornik pravi, da je zelo vesel, da se za starine vedno bolj zanimajo tudi mladi, da jih ne zanimajo samo novodobni izdelki oziroma predmeti, ki se svetijo, ampak so jim vse bolj blizu tudi izdelki s patino, takšni, ki že imajo kaj povedati. Njega osebno navdu-
KROUSTUO
KLEPARSTUO
S-HEUL GEESE3
T £ G G L A
tüUÜH-
A K A D £ S C víífl
POKRIVAMO VSE VRSTE KRITIN POSTAVLJANJE OSTREŠIJ
šuje vse, kar je staro in lepo. Na vprašanje, kdo ga je navdušil za starine, pravega odgovora ne pozna, prišlo je nekako samo od sebe, pove, pred več kot tremi desetletji, morda pa vse izvira iz družine, doma so imeli starine, staro pohištvo. Zdaj, ko je upokojen, pa se hobiju, kot pravi zbiranju starega pohištva in drugih starih predmetov, ki še imajo uporabno vrednost, lahko v celoti posveti. Če je potrebno, opravi tudi manjša restavratorska dela, v dolgih letih dela z lesom si je tudi za to pridobil potrebne izkušnje.
Najstarejši izdelek, ki ga trenutno ima, je sedežna garnitura iz leta 1770. Ko ljudem, ki se zanjo zanimajo, pove, koliko je stara, sploh ne morejo verje-
ti, da je pri 240 letih še lahko tako lepo ohranjena. Gre tudi za neko posebno dimenzijo, ki jo človek občuti ob tem, ko se sooči s takšnim predmetom, starino začne ceniti, ob porajanju številnih razmišljanj o tem, kaj vse je doživela skozi stoletja, kdo so bili njeni lastniki, kaj vse so doživeli, zakaj so jo prodali in podobno. Ljudje imajo različne želje, iščejo točno določeno stvar, eni pohištvo, drugi slike, tretji ure, četrti lestence, so pa tudi takšni, ki imajo neke vrste eksotične želje, kot na primer tisti, ki zbirajo gumbe in iščejo stare gumbe. »Tudi tem je treba prisluhniti, zato pa zbiratelji obiskujemo sejme, opravljamo menjave in kupujemo,« pove Dornik. V njegovem
Foto: Črtomir Goznik
Milan Dornik: »Ljudje imajo različne želje, nekateri zbirajo celo gumbe.«
antikvariatu je vse zelo zelo urejeno, da ljudje radi pridejo, nereda nima rad. Vsaka starina
Foto: Črtomir Goznik
Antikvarit, v katerem bodo ljubitelji starin zagotovo našli nekaj zase.
ima svojo zgodbo, ta zgodba je tudi Dornikova, ker ljudem želi kar največ povedati o starini, ki jo želijo kupiti. Na enem mestu se srečujejo različni stili, od renesanse do art dekora, pa tudi kakšen Picasso ali Dali se bo našel za tiste, ki svoje zbirke slik želijo dopolniti še s kakšnim zvenečim svetovnim imenom.
Tudi Dornik ima kot stari Ptujčan rad svoje mesto, zato je svoje starine tudi pripeljal v območje starega mestnega jedra, da bi mu tudi s svojim kamenčkom pomagal sezidati mozaik ponudbe, ki bo vlekla. Mesto potrebuje ljudi in vsebino, če želi, da bo živelo. Zagotovo pa bi imelo še več ponudbe, če bi dejavnostim, ki niso dobičkonosne, omogočilo uporabo poslovnih prostorov po minimalnih najemninah oziroma celo simboličnih.
MG
Kikboks
Turnir za
državno prvenstvo
V soboto, 24. 4. 2010, je v Murski Soboti v organizaciji Kikboks zveze Slovenije in kluba borilnih veščin Power kick iz Murske Sobote potekal drugi turnir za Državno prvenstvo v Kikboksu discipline semi contact, light contact in glasbene forme, ki se ga je udeležilo sedem tekmovalcev in tekmovalk iz Kluba borilnih veščin Ormož in sodnica Tončka Kaluža. Na tekmovanju je sodelovalo 266 tekmovalcev iz 22. slovenskih klubov. Pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korotaja so bili doseženi naslednji odlični rezultati:
v disciplini semi contact je med mlajšimi kadeti do 37 kg Rok Tomažič dosegel 1. mesto. V kategoriji mlajši kadeti do 42 kg je prav tako premagal vse svoje nasprotnike Dejan Kociper in dosegel 1. mesto. Žan Tomažič se je odlično boril v kategoriji starejši kadeti do 52 kg in dosegel 3.
Tenis
Otvoritveni Turnir 2010 v TC Luka
Tenis center Luka je v soboto, 24. 4., organiziral otvoritveni turnir sezone 2010 za rekreativce. V lepem vremenu so se pomerili v kategoriji dvojic. Igralo je rekordnih 26 parov iz Ptuja in okolice, ki so predtekmovanje igrali po skupinah vsak z vsakim, v finalni del turnirja pa se je uvrstilo 16 najboljših parov, ki so se v nadaljevanju pomerili po tur-nirskem sistemu na izpadanje. Igral se je en set. V odličnem
Rokoborba
mesto.
Tudi dekleta, članice Kluba borilnih veščin, so bila uspešna in v disciplini semi contact dosegla odlične rezultate. V kategoriji starejše kadetinje do 55 kg je Maruša Zlatnik dosegla 3. mesto, med mladinkami do 50 kg je blestela Nuša Šte-fančič in dosegla 1. mesto.
V	kategoriji člani do 79 kg je Florjan Kuharič v hudi konkurenci dosegel 3. mesto.
V	disciplini light contact so člani in članice Kluba borilnih veščin Ormož dosegli naslednje uvrstitve:
v kategoriji mladinci do 69 kg se je na 3. mesto uvrstil Dejan Govedič, na 3. mesto se je v kategoriji člani do 79 kg uvrstil tudi Florjan Kuharič.
Med dekleti je v kategoriji mladinke do 50 kg v disciplini light contact ponovno blestela Nuša Štefančič in dosegla 1. mesto.
Franc Kociper
vzdušju so bili odigrani lepi dvoboji, lovoriko najboljših pa sta zasluženo osvojila dvojica Gajser S./Nahberger M., ki sta v finalu premagala dvojico Gulin V./Horvat A.
Rezultati: četrtfinale; Fic-ko/Tement - Bukovič/Kumer 6:1; Gulin/Horvat - Cajnkar/ Gobec 6:3; Čuš/Lah - Adam-čič/Šmigoc 7:5; Gajser/Nahber-ger-Majcenovič/Vrabl 6:3.
Polfinale: Gulin/Horvat-Ficko/Tement 6:4; Gajser/Nah-berger-Čuš/Lah 6:3.
Finale: Gajser/Nahberger - Gulin/Horvat 6:4.
TK Luka
Horvat zmagal v Avstriji
Rokoborci Ljutomera so dosegli odlične rezultate na mednarodni tekmi v Sodingu (Avstrija). Med 55 tekmovalci iz Avstrije in Slovenije je prijetno preseneti Niko Horvat, ki je premagal vse nasprotnike, tudi
domačega favorita Armina Ro-echela. Ob zmagi si je prislužil še pokal za najboljšega tekmovalca. Prvi mesti sta osvojila tudi Uroš Hlebec in Mihaela Či-rič. Tretja je bila Anja Mesiček.
NŠ
Rokoborci Ljutomera po uspehu v Avstriji
Konjeniški sport
Na kasaških dirkah v Trstu je Fezzano (lastnik Zvonko Osterc, KK Slov. gorice, Lenart) osvojil 1. mesto. Z voznico Chinaro Nardo je na 1660 metrov dolgi stezi dosegel najboljši kilometrski čas - 1:17,9.
NŠ
Mali nogomet • RLMN Haloze
Ekipa Planjsko slavila tri zmage
MAJŠPERK - V rekreacijski ligi malega nogometa - Haloze sta bila odigrana dva kroga. V vodstvu je ekipa Planjsko, ki je slavila tri zmage in ima edina maksimalno število točk.
REZULTATI 2. KROGA (Stopno): Planjsko - ŠKD Ses-trže 5:0, ŠD Cirkovce - Picerija Gurman 3:5, ŠD Rim - Picerija Špajza 2:0, ŠD Stopno - ŠD As Evroavto 1:1, ŠD Ptujska Gora
-	ŠD Medvedce 1:4, Stoperce
-	ŠD Žetale 1:7. REZULTATI 3. KROGA (Lovrenc): ŠD Žetale
-	Planjsko 0:1, ŠD Medvedce
-	Stoperce 6:2, ŠD As Evroavto
- ŠD Ptujska Gora 5:3, Picerija Špajza - ŠD Stopno 2:5, Picerija Gurman - ŠD Rim 1:5, ŠKD Sestrže - ŠD Cirkovce 7:2.
1. PLAJNSKO 3 3 0 0 17:0 9
2.	SD MEDVEDCE	3
3.	ŠD EVROAVTO	3
4.	ŠD RIM	3
5.	ŠD STOPNO	3
6.	Skd sesterže	3
7.	PIC. GURMAN	3
8.	ŠD ŽETALE	3
9.	ŠD PTUJ. GORA	3
10.	ŠD CIRKOVCE	3
11.	PIC. ŠPAJZA	3
12.	STOPERCE	3
2 i 2 i 2 0 i 2 i i i i i 0 i 0 i 0 0 0 0 0
0
12:5 9:5 8:4 8:5
s
i g:g 4
i a:
iO
g:s
7:ii
g:is s:ii a:24
4
Danilo Klajnšek Picerija Gurman
Tenis • Blaž Rola In Nina Potočnik
Od poraženca do polfinalista
Že kar nekaj časa je minilo od zadnjega članka o ptujskem teniškem igralci Blažu Roli, ki se po lanskoletni uspešno opravljeni maturi posveča treniranju in igranju. V začetku leta Blaž na igriščih nikakor ni našel pravega občutka, zato na futures turnirjih (10 ali 15 tisoč dolarjev vredni turnirji) po Hrvaškem in v Italiji tudi ni dosegal rezultatov, ki jih je pričakoval. Veliko moči in energije je porabljal za naporne kvalifikacije, v katerih je moral nastopati zaradi ranga na lestvici ATP, kjer trenutno zaseda 891. mesto. V teh je večinoma izgubljal v zadnjem krogu in tako ostal brez točk, zato pričakovanega preboja po lestvici ATP ni naredil.
A se je na 15 tisoč dolarjev vrednem turnirju v Padovi vse obrnilo v drugo, pozitivno smer, čeprav tudi tokrat na začetku ni kazalo tako. Blaž je namreč v zadnjem krogu kvalifikacij izgubil v treh nizih z Martinom Rmušem, s katerim sicer večkrat trenirata skupaj. Na srečo je bil zaradi odpovedi dveh igralcev izžreban kot srečni poraženec (lucky loser - LL), s čimer je dobil priložnost nastopiti na glavnem turnirju 32 najboljših. To priložnost je Ptujčan izkoristil na spektakularen način: najprej je v 1. krogu ugnal kvalifikanta iz Češke, nato pa je v 2. krogu pripravil največje presenečenje turnirja; ugnal je namreč 1. nosilca, Avstrijca Martina Fischerja, ki na lestvici ATP zaseda 208. mesto in je skoraj 700 mest pred Blažem! Toda Ptujčan se pri tem ni ustavil in je v četrtfinalu izločil še enega odličnega igralca - Tsung-Hua Yanga iz Tajpeja, 309. na lestvi-
ci ATP. Slednji je bil v 2. krogu boljši od Martina Rmuša, ki mu je prav tako uspel dober dosežek. Pot na turnirju posameznikov je v Padovi Blaž končal šele v polfinalu, kjer ga je v dveh nizih premagal domačin Daniele Giorgini, 337. na lestvici ATP. Zanimivost turnirja v Padovi je bila ta, da so se v polfinalu merili sami nepostavljeni igralci, kar priča o veliki izenačenosti igralcev na turneji. Če v katerem dvoboju ne pokažeš vsega, kar si sposoben, je izredno težko zmagati v kvalifikacijah, kaj šele v glavnem turnirju kakšnega močnejšega turnirja.
Rola je skupaj z Rmušem nastopil tudi v igri dvojic: v 1. krogu sta premagala dansko-šved-ski par, v drugem pa sta tesno izgubila proti 2. nosilcema iz Argentine - o zmagovalcu je odločal tretji, skrajšani set.
Tri zaporedne zmage Blaža Role so njegov najboljši letošnji dosežek, ki ga bo zagotovo precej dvignil na lestvici ATP. Še pomembnejša pa je samozavest, ki si jo je pridobil s prepričljivimi igrami v Padovi. To je že nakazal v kvalifikacijah turnirja v Vicenzi, kjer je v zadnjem krogu ugnal tudi 1. nosilca kvalifikacij, Kolumbijca Juana-Sebastiana Cabala (341).
Nina Potočnik do polfinala v Zagrebu
Nastope na močnih mednarodnih evropskih turnirjih U-14 nadaljuje 13-letna Ptujčanka Nina Potočnik. Pretekli teden se je tako udeležila turnirja 2. kategorije v Zagrebu, kjer se je zbrala predvsem močna konkurenca tekmovalk z območja nekdanje Jugoslavije, močno
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola
zasedbo pa je imela npr. tudi Velika Britanija. Nina je med 64 udeleženkami glavnega turnirja še enkrat dokazala, da spada v sam vrh, čeprav se kosa tudi z leto starejšimi tekmicami. Popolnoma je namreč upravičila postavitev za 5. nosilko, saj se je s sijajnimi igrami in štirimi zaporednimi zmagami prebila vse do polfinala. Še posebno težo ima Ninina četrtfinalna zmaga, ko je izločila 1. nosilko, Bosanko Deo Hardzelas. Ta precej višja in močnejša igralka spada med 20 najboljših v Evropi v svoji kategoriji, Nina pa jo je premagala z rezultatom 6:3, 3:6, 6:3. V polfinalu ni
Supermoto
Kartodrom v Hajdošah je bil prizorišče dirke za pokalno in državno prvenstvo v supermo-tu v razredu S open in S amater. Nastopili so vozniki iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije. AMD Ptuj je s svojimi športnimi funkcionarji tekmovanje odlično pripravilo, nad 400 gledalcev pa je videlo zanimive in atraktivne vožnje voznikov, ki so zlasti s smelimi skoki navdušili. V pokalnem prvenstvu razred S amater smo lahko pozdravili domačina Janeza Sela, ki nastopa za AMD Ptuj in si je privozil odlično 5. mesto. Zmagal je Boštjan Kranjc iz Radovljice, ki je bil v prvi dirki drugi, v drugi pa prvi. Žal je zmagovalec prve dirke Žiga Pungartnik v drugi vožnji storil napako, bil diskvalificiran in je šele šestou-vrščeni. Za državno in pokalno prvenstvo razreda S open je v prvi dirki zmagal Uroš Nastran AMD Kamnik pred Rokom Miheličem in Janom Habatom
imela več moči za boj proti 3. nosilki, Hrvatici Jani Fett.
Odlično je Nina nastopala tudi v igri dvojic z vrstnico Pio Čuk; mladi Slovenki sta bili postavljeni za 2. nosilki. Le-ti sta odigrali turnir praktično brez večje napake in se brez izgubljenega niza uvrstili v finale. Tam sta ju čakali 1. nosilki, Angležinji Freya Christie in Lana Rush, ki pa sta lahko večidel dvoboja le nemo opazovali si-multanko Nine in Pie in njuno končno zmagoslavje, ki bi lahko bilo še prepričljivejše, a sta proti koncu nekoliko popustili. Rezultat finala je bil 6:2, 6:4.
JM
itd.. , v drugi dirki pa so navdušili gledalce, saj so po startu v desnem zavoju prešli na makadamski del proge, kjer so tudi skoki in tu je spodneslo Na-strana, da je padel in povzročil tudi padec Miheliča in Habata, ki sta mu tesno sledila. Tako je Jernej Gomboc prevzel vodstvo ter nekaj časa vodil. Trije, ki so kaj hitro po padcu vožnjo nadaljevali, so v drzni vožnji želeli zamujeno nadoknaditi, kar jim je tudi uspelo, saj so ob drznih prehitevanjih prevzeli vodilne pozicije in tako je Uroš Nastran po 19 krogih (13.775 m) zmagal pred Mihelčičem in Habatom. Tako je končna uvrstitev po dveh dirkah Uroš Nastran, sledijo Jan Habat, Rok Mihelič, Anže Mlakar, Alen Malner ... Naslednja dirka je v maju v Puli na Hrvaškem. Ljubitelji karting dirk pa si bodo lahko 12. junija ogledali dirke na kar-todromu.
anc
Foto: Črtomir Goznik
i
e
2
a
2
a
2
a
a
g
a
g
Foto: DK
Foto: Nš
V Štajerski ligi tokrat veliko zadetkov
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ, liga U-14
Foto: Črtomir Goznik
lan Emeršič (AHA EMMI Bistrica) je prispeval dva zadetka k visoki zmagi nad Ormožani.
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 33. KROGA - PETEK ob 16.30: Labod Drava - HIT Gorica, Interblock - Nafta; PETEK ob 18.00: CM Celje - Rudar Velenje; PETEK ob 20.00: Luka Koper - Maribor, Domžale - Olimpija
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 24. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Aluminij - MU Šentjur, Bela krajina - Krško, Mura 05 - Triglav Gorenjska, Dravinja Kostroj - Pri-morje, Garmin Šenčur - Livar
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 17. KROGA - PETEK ob 17.30: Zavrč - Rogoznica; SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Dornava, Pragersko - Videm, Apače - Skorba
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdoše - Makole, Slovenja vas
-	Cirkulane, Podlehnik - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 17.00: Grajena
-	Lovrenc, Leskovec - Tržec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
25. KROG: Interblock - Aluminij (sobota ob 13.00), CM Celje - NŠ Poli Drava (ponedeljek ob 19.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
25. KROG: Interblock - Aluminij (sobota ob 11.00), CM Celje - NŠ Poli Drava (ponedeljek ob 17.00)
LIGA - U 14 VZHOD
25. KROG: CM Celje - NŠ Poli Drava (petek ob 10.30), Dravinja - Aluminij (nedelja ob 11.00)
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
6. KROG: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper (v petek ob 19.00), Trimo Trebnje - Gorenje
Kasaštvo
Ljutomer: v nedeljo kasaške dirke
V nedeljo, 2. maja, bo na ljutomerskem hipodromu potekal tekmovalni kasaški dan, ki je bil odpovedan na velikonočni ponedeljek. Organizator dirk KK Ljutomer je takrat imel težave s premajhnim številom prijavljenih konj, ima pa jih tudi tokrat, vendar je le nekako uspel zbrati dovolj domačih konj za izvedbo prireditve. Zaradi skromne udeležbe na sporedu ne bo mednarodne dirke. V šestih preizkušnjah bo nastopilo le 42 kasačev, ki se bodo pomerili na 1600 metrov dolgi stezi. Pričetek nedeljskih dirk bo ob 14. uri.
Danilo Klajnšek, NŠ
1. slovenska Futsal liga
Tadič ujel pravo formo
Dve zmagi Palome, dva poraza Stojncev
V zadnjem tednu so nogometaši v 3. SNL - vzhod odigrali 21. krog ter polovico preloženega 15. kroga. Za presenečenje so poskrbeli nogometaši Palome, ki so se čudežno dvignili iz "pepela" ter slavili dve zmagi v gosteh. Najprej so opravili s Čardo, v torek pa še z Mons Claudiusom. Na vrhu nič novega, v vodstvu je celjski Simer šampion, ki ima sedaj štiri točke prednosti pred Šmartnim, v borbo za sam vrh pa bi se lahko vmešala samo če Čarda in Koroška Dravograd. Nogometaši iz Stojncev so v dveh krogih žal doživeli dva poraza.
REZULTATI 21. KROGA: Odranci - Stojnci 3:1 (1:1), Šmartno - Mons Claudius 5:3 (3:1), Simer šampion - Tromej-nik G Kalamar 4:1 (3:1), Tehno-tim Pesnica - Kovinar Štore 1:1 (0:1), Čarda - Paloma 1:2 (0:1), Zreče - Koroška Dravograd 0:2 (0:0), Malečnik - Tehnostroj Veržej 0:2 (0:0). REZULTATI 15. KROGA: Stojnci - Koroška Dravograd 1:5 (1:1), Tehnotim Pesnica - Tehnostroj Veržej2:2 (1:1), Mons Claudius - Paloma 0:2 (0:2)
1. SIM. ŠAMPION	20	13	5	2	45:14	44
2. ŠMARTNO	20	12	4	4	51:31	40
3.ČARDA	20	12	3	5	41:17	39
4.DRAVOGRAD	21	11	6	4	45:23	39
5. MALEČNIK	20	10	3	7	40:35	33
6. STOJNCI	21	9	4	8	36:33	31
7. ZREČE	20	8	7	5	25:28	31
8. TEH. VERŽEJ	21	9	2	10	42:39	29
9. ODRANCI	20	8	4	8	46:35	28
10. K. ŠTORE	20	6	5	9	26:32	23
11. T. G- KALAMAR 20		5	5	10	22:34	20
12. TEH. PESNICA 21		5	5	11	24:37	20
13. PALOMA	21	4	3	14	25:53	15
14. M. CLAUDIUS	21	2	2	17	24:80	8
STOJNCI		-		KOROŠKA		
DRAVOGRAD 1:5 (1:1)
STRELCI: 0:1 Plimon (13), 1:1 Nežmah (44), 1:2 Naglič (50), 1:3 Martinovič (70), 1:4 Ovčar (81), 1:5 Plimon (87)
ODRANCI - STOJNCI 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Zelko (14), 1:1 Čeh (36), 2:1 Zelko (78), 3:1 Sreš (87)
ŠTAJERSKA LIGA
V štirih dneh so nogometaši v Štajerski ligi odigrali dva kroga. Od vseh srečanj je največ pozornosti pritegnil sobotni derbi vodeče AHA EMMI Bistrice in Carrere Optyl iz Ormoža. Pod večjim pritiskom so bili vsekakor Ormožani, ki bi se z morebitno zmago izenačili po točkah z Bistričani. Za goste se je obrnilo tako, kot so si želeli, tudi povedli so, vendar niso dolgo vzdržali in nogometaši iz Slovenske Bistrice so jim dobesedno prerešetali mrežo. Po tem porazu so v torek Ormožani v Šmarjah osvojili samo točko, Bistričani so slavili zmago v Gerečji vasi ter imajo sedaj »velikih« sedem točk prednosti pred Ormožani. To pa je že velika prednost in ne verjamemo, da bi jo nogometaši iz Ormoža nadoknadili ali da bi Bistriča-nom kar trikrat spodrsnilo.
REZULTATI 21. KROGA: AHA EMMI Bistrica - Carrera Optyl Ormož 7:2 (3:1), Bukovci - Vransko 8:1 (3:0), Pohorje-Podvinci 0:2 (0:0), GIC Gradnje Rogaška - Boč Poljčane 1:0 (1:0), Koroške gradnje - Peca 1:1 (1:1), LKW Jack Gerečja vas - Šoštanj 0:2 (0:0), Parti-
zan Fram - Trgovine Jager 1:2 (1:1)
REZULTATI 15. (PRELOŽENEGA) KROGA: LKW Jack Ge-rečja vas - AHA EMMI Bistrica 0:2 (0:0), Podvinci - Boč Polj-čane 2:1 (0:1), Pohorje - Bukovci 3:2 (3:1), Trgovine Jager - Carrera Optyl Ormož 0:0, Koroške gradnje - KIV Vransko 1:0 (0:0), Partizan Fram - GIC
Gradnje Rogaška 2:2 (1:1),					So-
štanj - Peca 2:4 (0:1)					
1. AHA BISTRICA 2115		3	3	62:26	48
2. ORMOŽ 21 12		5	4	36:25	41
3. PODVINCI 21 11		3	7	42:37	36
4. PECA 21 10		5	6	48:33	35
5. JAGER 21 10		5	6	35:21	35
6. GIC ROGAŠKA 21 11		2	8	36:24	35
7. KOR. GRADNJE 21	8	6	7	27:26	30
8. POHORJE 21	8	5	8	34:36	29
9. ŠOŠTANJ 21	8	4	9	36:35	28
10. GEREČJA VAS 21	8	4	9	19:21	28
11. POLJČANE 21	8	4	9	19:21	28
12. PAR. FRAM 21	5	3	13	26:56	18
13. BUKOVCI 21	2	7	12	34:46	13
14. KIV VRANSKO 21	2	2	17	26:75	8
LKW JACK GEREČJA VAS
-	AHA EMMI BISTRICA 0:2 (0:0)
STRELEC: 0:1 Mlinar (48), 0:2 Mlinar (63)
POHORJE - BUKOVCI 3:2 (3:1)
STRELCI: 0:1 Antolič (18), 1:1 Hriberšek (36), 2:1 Pajan-čič (39), 3:1 Korošev (45), 3:2 Antolič (70)
PODVINCI - BOČ POLJ-ČANE 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Pinter (19), 1:1 Lah (58), 2:1 Toplak (73)
TRGOVINE JAGER - CARRA OPTYL ORMOŽ 0:0 AHA EMMI BISTRICA
-	CARRERA OPTYL ORMOŽ 7:2 (3:1)
STRELCI: 0:1 Mihalič (4), 1:1 Beranič (9), 2:1 Mlinar (38), 3:1 Ramot (41), 4:1 Stegne 58), 5:1 Emeršič (68), 5:2 Mihalič (74), 6:2 Divjak (77), 7:2 Emeršič (81)
POHORJE - PODVINCI 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Mori (80), 0:2 Toplak (83) LKW JACK GEREČJA VAS
-	ŠOŠTANJ 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Smajlovič (51), 0:2 Obu (75)
BUKOVCI - KIV VRANSKO 8:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Antolič (16), 2:0 Antolič (29), 3:0 Antolič (43), 4:0 Cebek (50), 4:1 Krivec (54), 5:1 Antolič (56), 6:1 Antolič (64), 7:1 M. Meznarič (66), 8:1 Antolič (77)
1. LIGA MNZ PTUJ
ZAVRČ - SREDIŠČE 10:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Čeh (4), 2:0 Čeh (23), 3:0 M. Golob (30), 4:0 Čeh (48. z 11 m), 5:0 Ma-rinič (54), 6:0 Murat (57), 7:0 Mlinarič (72), 8:0 M. Golob (75. z 11 m), 9:0 Frangež ( 86. z 11 m), 9:1 Lesjak (88. z 11 m), 10:1 Bratkovič (89)
OPLOTNICA - APAČE 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Brunčič (88) ROGOZNICA - SKORBA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Novak (6), 1:1 Leben (18)
DORNAVA - LOKOMOTIVA PRAGERSKO 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Kokol (40), 2:0 B. Zagoršek (44), 3:0 B. Za-goršek (51), 4:0 B. Zagoršek ( 64), 5:0 Kokol (77)
GORIŠNICA - HAJDINA 2:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Zavec (48), 1:1 Pacher (58), 2:1 Purgaj (66), 2:2 Perič (78)
VIDEM - MARKOVCI 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Majcen (18), 0:2 Strelec (57), 1:2 Bedrač (66), 2:2 Bedrač (87)
REZULTATI 16.KROGA: Zavrč - Središče 10:1, Oplotnica - Apače 0:1, Rogoznica - Skorba 1:1, Videm - Markovci 2:2, Dornava - Pragersko 5:0, Go-rišnica - Hajdina 2:2
1.	ZAVRČ 16 14 1 1 85:12 43
2.	APAČE 16 11 2 3 42:25 35
3.	OPLOTNICA 16 8 5 3 26:14 29
4.	ROGOZNICA 16 8 4 4 42:33 28
5.	HAJDINA 16 6 5 5 32:43 23
6.	GORIŠNICA 16 6 3 7 33:32 21
7.	DORNAVA 16 5 4 7 28:30 19
8. VIDEM	16	5	3	8	31:42	18
9. SKORBA	16	4	4	8	39:52	16
10. PRAGERSKO	16	3	5	8	27:52	14
11. SREDIŠČE	16	3	4	9	27:50	13
12. MARKOVCI	16	2	2	12	26:53	8
2. LIGA MNZ PTUJ
LOVRENC - SPODNJA POLSKAVA 7:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Tomanič (5), 2:0 Novak (22), 3:0 Korez (25), 3:1 Vindiš (39), 4:1 Korez (58), 5:1 Pučko (74), 6:1 Žunkovič (75), 7:1 Pulko (87)
HAJDOŠE - LESKOVEC 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Veber (33), 2:0 Vilčnik (48), 3:0 Koželj (73)
CIRKULANE - PODLEH-NIK 0:2 ( 0:1)
STRELCA: 0:1 Fridauer (12. avtogol), 0:2 Vrečar (86)
TRŽEC - GRAJENA 5:3 (4:1)
STRELCI: 1:0 Krajnc (5), 1:1 Kramberger (14), 2:1 Šeliga (15), 3:1 Krajnc (29), 4:1 Skrbinšek (43), 4:2 Strelec (50), 4:3 Breznik (53), 5:3 Šeliga (74)
MAKOLE - ZGORNJA POLSKAVA 2:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Mesiček (10. z 11 m), 1:1 Topolovec (29), 1:2 Klajderič (54), 2:2 Ilek (88. z 11 m)
REZULTATI 16.KROGA: Lovrenc - Spodnja Polskava 7:1, Hajdoše - Leskovec 3:0, Tržec - Grajena 5:3, Cirkulane - Pod-lehnik 0:2, Makole - Zgornja Polskava 2:2. V tem krogu je bila prosta Slovenja vas.
1. LOVRENC	15 10		3	2	35:13	33
2. GRAJENA	15	9	1	5	53:30	28
3. ZG. POLSKAVA	14	9	2	3	38:23	28
4. TRŽEC	15	8	1	6	40:32	15
5. MAKOLE	14	7	3	4	39:25	24
6. HAJDOŠE	15	7	3	5	28:31	24
7. PODLEHNIK	14	7	2	5	22:13	23
8. SLOVENJA VAS	14	7	1	6	22:20	22
9. SP. POLSKAVA	15	3	3	9	23:39	12
10. CIRKULANE	14	2	2	10	11:35	8
11. LESKOVEC	15	0	1	14	17:67	1
VETERANSKE LIGE
-	VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 10.KROGA: Pod-vinci - Ormož 0:5, Markovci -Bukovci 9:1, Dornava - Stojnci 0:2, Gorišnica - Grajena 1:0
1.	STOJNCI 10 10 0 0 35:7 30
2.	ORMOŽ 10 6 2 2 27:10 20
3.	MARKOVCI 10 5 2 3 22:19 17
4.	GORIŠNICA -1 10 4 4 2 17:8 15
5.	GRAJENA 10 4 2 4 17:8 14
6.	DORNAVA 10 2 3 5 8:16 9
7.	PODVINCI 10 1 2 7 10:26 5
8.	BUKOVCI 10 0 1 9 5:50 1
SKUPINA CENTER
REZULTATI 10. KROGA: Drava - Podlehnik 4:0, Apače
-	Leskovec 1:1, Tržec - Skorba 3:5.
1.	DRAVA 9 8 0 1 39:10 24
2.	SKORBA 8 6 1 1 19:10 19
3.	VIDEMM 8 5 0 3 21:15 15
4.	PODLEHNIK 9 3 2 4 12:16 11
5.	TRŽEC 9 2 2 5 14:23 8
6.	LESKOVEC 9 0 4 5 9:23 4
7.	APAČE 8 0 3 5 12:29 3
SKUPINA - ZAHOD
REZULTATI 10. KROGA: Boč
-	Hajdina 2:3, Pohorje Oplotni-ca - Pragersko 2:2, Zgornja Pol-skava - Prepolje 2:2, Lovrenc
-	Polskava 1:3
1.	PRAGERSKO 10 7 3 0 36:14 24
2.	HAJDINA 10 6 1 3 29:20 19
3.	POHORJE 10 4 3 3 23:19 15
4.	BOČ	10 4 2 4 27:23 14
5.	ZG. POLSKAVA 10 3 5 2 14:16 14
REZULTATI 4. KROGA: Nazarje Glin - FC Krona bar Ptuj 1:5 (0:2), Tomi Press Bronx - Sevnica 5:2 (1:1)
1.	FC KRONA BAR 4 4 0 0 20:9 12
2.	TOMI P. BRONX 4 2 1 1 23:16 7
3.	SEVNICA 4 112 15:19 4
4.	NAZARJE GLIN 4 0 0 4 9:23 0 NAZARJE GLIN - FC KRONA BAR PTUJ 1:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Belšak (9), 0:2
5.	Kupčič (9), 0:3 Lovrenčič (24), 1:3 Šemenec (30), 1:4 B. Kupčič (31), 1:5 Emeršič (35)
FC KRONA BAR PTUJ:
Trop, Emeršič, S. Kupčič, Bel-šak, B. Kupčič, Dončec, Lov-
6.	POLSKAVA 10 2 3 5 16:23 9
7.	PREPOLJE -1 10 2 3 5 14:30 8
8.	LOVRENC 10 2 0 8 13:27 6
LIGA -U 14 VZHOD
REZULTATI 24. KROGA: NŠ Poli Drava - Brežice 1:2, Aluminij - Nafta 6:3, Mura 05 - Nissan Ferk Jarenina 3:0, Rudar Velenje - Tehnostroj Veržej 2:0, CM Celje - Dravograd 3:1, AHA EMMI Bistrica - Dravinja 0:9, Železničar - Simer šampi-on 2:3
1.	MB BRANIK 24 22 1 1 93:8 67
2.	BREŽICE 24 16 3 5 48:23 51
3.	SIM. ŠAMPION 24 16 3 5 50:26 51
4.	TEH. VERŽEJ 24 13 3 8 57:44 42
5.	NŠ POLI DRAVA 24 14 0 10 36:34 42
6.	DRAVINJA 24 12 5 7 57:30 41
7.	MURA 05 24 13 1 10 42:36 40
8.	CM CELJE 24 12 3 9 53:29 39
renčič, Ilešič, Miklašič, Haler, Divjak, Gajser. Trener: Mitja Jontez.
Ptujski igralci futsala so v Nazarjah še četrtič slavili v ligi za obstanek v slovenski prvoliga-ški druščini. Tokrat so z dobro igro praktično pometli z domačini in zasluženo visoko slavili.
Mitja Jontez, trener FC Krona bar Ptuj: »Bili smo suvereni. Motivacija mojih igralcev je na vrhuncu. Upam, da bomo tudi prihodnji dve tekmi odigrali tako in v šampionskem slogu končali sezono.«
Danilo Klajnšek
9.	ŽELEZNIČAR 24 9 2 13 36:65 29
10.	DRAVOGRAD 24 9 1 14 36:46 28
11.	ALUMINIJ 24 9 0 15 36:59 27
12.	NAFTA 24 8 1 15 40:51 25
13.	JARENINA 24 7 3 14 27:49 24
14.	VELENJE 24 7 3 14 23:46 24
15.	POBREŽJE 24 7 1 16 25:63 22
16.	AHHA BISTRICA 24 1 4 19 9:59 7 ALUMINIJ - NAFTA 6:3
(3:0)
STRELCI: 1:0 Debeljak (4), 2:0 Podbežnik (6), 3:0 Špeho-nja (25), 3:1 Požgai (38), 3:2 Škaper (39), 4:2 Špehonja (48), 5:2 Špehonja (61), 6:2 Novak (62), 6:3 Hozjan (66)
NŠ POLI DRAVA - BREŽICE 1:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Jelovšek (47), 0:2 Jelovšek (56), 1:2 Zupanič (66)
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo
Marin glavni v Beogradu
Ptujski kolesarji so minuli konec tedna preživeli na treh dirkah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Tekmovanja so pričeli v četrtek v Banjaluki, kjer so vozili kriterij po mestnih ulicah, v petek in soboto sta jih čakali še dve cestni dirki (obe 1.2 UCI) do Beograda. Najuspešnejši so bili prav zadnji dan, ko je Matej Marin osvojil zmago. Sicer so pa vsa tri prva mesta odšla v Slovenijo. Prvo je odnesel Dean Podgornik (Loborika), drugo Jure Zrimšek (Sava). Od ptujskih kolesarjev je najbolj konstantno formo pokazal Robert Vrečer, ki je prvi dan osvojil drugo, nato deveto ter zadnji dan četrto mesto. Prav tako je bil zelo zaslužen za zmago klubskega kolega. Z Marinom sta na edinem, sicer položnem vzponu 128 kilometrov dolge dirke napadla, pridružila sta se jima še Nik Burjek (Sava) in Bo-rislav Ivanov (Bolgarija). Četverica si je s složno vožnjo do cilja privozila več kot tri minute naskoka pred glavnino, Marin pa je
Kolesarstvo
dirko odločil sebi v prid kilometer pred zaključkom. Burjek je ciljno črto prečkal drugi, Ivanov je bil tretji, Vrečer pa se je zadovoljil z zmago kolega in ni sprin-tal. Klubski uspeh je z osmim mestom dopolnil novi član pe-rutninarjev Matej Mugerli. »Z Vrečerjem sva napadla nekje na polovici dirke, kar se je izkazalo za odlično in odločilno potezo. Do konca je ostalo le še garanje in povečevanje prednosti pred zasledovalci. Dirka je bila kljub ravninskemu profilu zelo težka, saj je bila povprečna hitrost na koncu več kot 48 kilometrov na uro,« je povedal Marin, ki je bil tudi najaktivnejši kolesar v karavani, saj je bil član ubežne skupine že v prvem delu dirke.
V soboto je bila na sporedu najdaljša dirka, dolga 197 kilometrov. Po prevoženi tretjini trase se je od glavnine odcepila velika skupina sedemnajstih kolesarjev, ki je z vsakim prevoženim kilometrom povečevala prednost. Ob koncu so ti
tekmovalci med seboj obračunali za uvrstitve pri vrhu. Ptujski klub sta na čelu karavane zastopala Robert Vrečer in Marcel Ternovšek, noben od njiju pa ni bil konkurenčen najhitrejšim Vrečer je osvojil 9. mesto, Ternovšek je ciljno črto prečkal še štiri mesta za njim. Vrečer se je sprintersko bolj izkazal dan prej v Banjaluki, ko je na kriteriju osvojil 17 točk in le za šest točk zaostal za prvouvrščenim Podgornikom. »Dirke so bile zelo zahtevne. Vesel sem, da je forma pred dirko po Črni gori dobra in da sem tukaj na teh ravninskih dirkah vzporedno opravil še zelo dobre treninge za hitrost,« je dejal Vrečer.
Celjan bo v Črni gori zagotovo kolesar, na katerega bodo v ptujskem taboru stavili največ, saj je po letos prikazanem favorit za sam vrh. Ne glede na to, da sta dobro formo z zmagama potrdila tudi Matej Marin in dva tedna nazaj Dejan Bajt. Na dirki Po poteh kralja Nikole so perutninarji
Ilešič zmaguje v Afriki in Ameriki
Aldo Ino Ilešič
Ptujčan Aldo Ino Ilešič je sicer daleč od domače javnosti, a vendar odlično startal v letošnjo sezono. Na začetku meseca je trikrat slavil etapno zmago na desetdnevni dirki po Maroku (2.2 UCI), bil dvakrat tretji in dvakrat peti, prav z zmago v zadnji etapi pa si je priboril zeleno majico najboljšega sprin-terja na tekmovanju. Le za eno točko je »slekel« Južnoafričana Reinardta van Rensburga. Prvo mesto v skupnem seštevku je prav tako osvojil Slovenec Dean
Rokomet
ŠKOFLJICA - VELIKA NEDELJA 29:30 (16:14)
VELIKA NEDELJA: Davorin Kovačec, Erik Meško 1, Tadej Kaučič, Matjaž Hanželič 2, Mitja Horvat 3, Aleš Bezjak, Dejan Ve-selko 6, Darko Kneževič 1, Tadej Preac (16obramb, 1 x 7 m), Dejan Ivančič 8, Matjaž Tušak 2, Primož Kumer 3, Tomaž Špindler 2, Denis Zorec, Aleš Kvar 2. Trener: Samo Trofenik.
Rokometaši Velike Nedelje so brez poraza končali tekmovanje v 2. ligi. Tudi z gostovanja na Škofljici prinašajo varovanci trenerja Sama Trofenika popoln izkupiček. Na zadnji tekmi so prav tako manjkali štirje poškodovani igralci, zato so priložnost za nastop dobili igralci, ki pridno trenirajo in jim je nastop na zadnji tekmi tudi nagrada za minulo delo. Domačini so na zadnji tekmi pred
Podgornik v dresu hrvaške Lo-borike. Ilešičev klubski kolega v ameriškem moštvu Type 1, Valerij Kobzarenko, je z istim časom kot zmagovalec osvojil drugo mesto.
Še boljše je Ilešič startal na Dirki po Mehiki (2.2 UCI), kjer je slavil že v uvodni etapi. Na 110 kilometrov dolgi progi v okolici obmorskega mesta Veracruz je s pomočjo klubskih kolegov obvladoval tekmece, v zadnjih petsto metrih pa je napadel in zasluženo zmagal.
svojimi ne prav številnimi navijači hoteli zmagati in kot edini premagati rokometaše Velike Nedelje. Večji del tekme so bili blizu uspehu, vendar so gostje pokazali, zakaj so do zadnjega kroga še nepremagani. V zelo nervozni in na trenutke grobi tekmi so razen na začetku tekme vodili domačini in prvi polčas dobili z rezultatom 16:14. V prvem delu tekme sta bila osrednji figuri obeh ekip vratarja Peskar in Preac, saj sta obranila vsak po 9 žog.
Tudi v drugem delu so bili boljši nasprotnik domači, ki so s pridom izkoriščali napake gostov. Najvišje vodstvo so si igralci Škofljice priigrali v 49. minuti, ko so povedli z 28:23. Toda tudi vodstvo za pet golov je bilo premalo, saj se je takrat zeleno-beli stroj ogrel na delovno temperaturo. Kot na večini letošnjih tekem so gostje tudi tokrat v zadnjih minutah pokazali svojo odlično pri-
v preteklosti serijsko zmagovali, osvojili so šest lovorik v zadnjih sedmih letih. Lani je ta niz prekinil Radoslav Rogina (Loborika), ki pa je tudi več kot deset let nosil ptujski dres.
Rezultati: Četrtek, kriterij v Banjaluki, 48 km: 1. Dean Pod-gornik (Slo) Loborika 23 točk
2.	Robert Vrečer (Slo) Perutnina Ptuj 17
3.	Jure Zrimšek (Slo) Sava 9 Petek, Banjaluka-Beo-
grad I, 1.2 UCI, 197 km: 1. Jure Zrimšek (Slo, Sava) 4;39:57
2.	Maroš Kovač (Svk, Dukla)
3.	Yasuharu Nakaji-ma (Japonska, Nippo)
9. Robert Vrečer (Slo, Perutnina Ptuj) 13. Marcel Ternovšek (Slo, Perutnina Ptuj), vsi isti čas 19. Matej Marin (Slo) Perutnina Ptuj+ 3.23
Sobota, Banjaluka-Be-ograd II, 1.2 UCI, 128 km: 1. Matej Marin (Slo) Perutnina Ptuj 2;37:37
2.	Nik Burjek (Slo) Sava + 0:08
3.	Borislav Ivanov (Bol) Rep. Bolgarija
4.	Robert Vrečer (Slo) Perutnina Ptuj vsi isti čas 8. Matej Mugerli, (Slo, Perutnina Ptuj) +3.17
UG, MK
Rokomet, MIK 1. liga
»Dirka je bila zelo nervozna, kar je za prve etape nekaj povsem običajnega. Položaj smo imeli ves čas pod kontrolo, v zadnjih petih kilometrih pa smo postavili sprinterski vlak in poskušali po svoje izpeljati zaključek. Ko nas je 800 metrov do cilja prehitelo drugo moštvo, sem se odločil, da bom napadel in na koncu se mi je izplačalo,« je potek zaključka opisal Ilešič, ki je z zmago oblekel tudi rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku. A veselje ni trajalo dolgo, vodstvo je izgubil že naslednji dan. Zahtevna preizkušnja mu kot »težkemu« sprinterju ni bila pisana na kožo. V skupnem seštevku je za Špancem Oscarjem Sevillo zaostal skoraj dve uri. Da je vztrajal do konca, se mu je poplačalo v zadnji, osmi etapi, ko je v nedeljo stopil še na tretjo stopničko. Skupno je med sprinterji osvojil peto mesto.
25-letni Ptujčan bo prihodnje dni namenil počitku ter pripravi za eno pomembnejših dirk sezone. Z moštvom bo nastopil na osemdnevni preizkušnji Am-gen Tour of California (2. HC), ki se bo pričela 16. maja.
UG
Kdo bo zaustavil Koprčane - ormoški roko-metaši ali policisti?
Glede na dosedanje rezultate rokometašev Jeruzalema v Ligi za prvaka in na številne aktivnosti ormoških policistov je večja verjetnost, da koprske rokometaše ob gostovanju na Hardeku zaustavijo policisti kot rokometaši. Slednji so še edini brez zmage v sklepnem delu sezone 2009/2010, ki je v vrstah Ormožanov ne morejo oceniti z drugo oceno kot odlično. Uspešen nastop na Pokalu, ki se je končal z osvojitvijo brona, in 6. mesto v državi je izjemen do-
Kolesarstvo
sežek za tako malo sredino, kot je Ormož. Res je, da so vsi tisti, ki jim po žilah teče plava kri, za piko na i odlični sezoni pričakovali še kakšen skalp katerega izmed velikanov slovenskega rokometa na Hardeku. Priložnosti je še dovolj, saj v goste Jeruzalemu poleg Cimosa prihajata še Celje in Trimo. Že zaradi večje zanimivosti prvenstva bi bil zanimiv spodrsljaj katere od naštetih ekip. Realno pa je težko pričakovati, da bodo Ormožani ugnali Cimos, Celje ali Trimo. Vse, kar trener Saša Prapotnik in ormoški navijači pričakujejo od svojih rokometašev, je, da se častno poslovijo od sezone z veliko mero borbenosti in želje po
Foto: Marjan Keiner
uspehu, ki jih je krasila do končnice najboljših šestih slovenskih ekip. Vsi fantje, ki so na razpolago, so zdravi in današnjo tekmo bo Jeruzalem odigral v najmočnejši zasedbi. Absolutni favorit je Cimos, ki je v tem prvenstvu Ormožane že trikrat položil na kolena - 31 : 25, 38 : 30, 42 : 27. Dovolj zgovorni rezultati, zakaj si v ormoškem taboru želijo le dostojen odpor odličnemu nasprotniku. Tekma 6. kroga Lige za prvaka med Jeruzalemom in Cimosom bo odigrana že v petek, 30. aprila, ob 19. uri v športni dvorani na Hardeku. Prvenstvo se bo končalo šele 22. maja s tekmami 10. kroga Lige za prvaka. uk
Uvod Kranjčanu in bivšim perutninarjem
pravljenost in v obdobju sedem minut naredili delni izid 0:6. Domačini so bili šokirani nad razvojem dogodkov na igrišču. Svojo nemoč so pripisali sodniškim odločitvam, zato sta sicer ne najboljša sodnika iz bližnje okolice Škofljice morala pokazati kar štiri rdeče kartone (tudi trenerju Ba-šiču). Po koncu svoje zmagovite serije so Velikonedeljčani odplesali še svoj zadnji zmagoviti ples in se skupaj s številnimi navijači odpravili proti domu, kjer so v domačem okolju slavili uspeh, ki je v preteklosti uspel le redkim ekipam. Zadnje dejanje sezone 2009/2010 bo 22. 5. 2010, ko bo pri Veliki Nedelji revijalna tekma med selekcijama vzhoda in zahoda. Vrhunec prireditve pa bo vsekakor podelitev pokala za prvaka 2. lige in podelitev medalj. Vsi navijači RK Velika Nedelja ste že danes vabljeni, da skupaj dvignemo pokal za zmagovalca. /DK
S torkovo veliko nagrado Šenčurja se je pričela kolesarska sezona tudi v Sloveniji. Na tradicionalnem 12. kriteriju, ki šteje za razvrstitveni pokal Slovenije in Kriterij slovenskih mest, je nastopilo 137 kolesarjev in kolesark iz vseh slovenskih klubov, vključno z nekaterimi tekmovalci, ki si služijo kruh v tujini.
Člani so morali prevoziti 50 krogov in skupno 65 kilometrov. V boju za mesta na zmagovalnem odru so bili le štirje kolesarji, vsak v barvah drugega kluba, ki so glavnini uspeli pobegniti že v prvem delu dirke. Največ uspeha so poželi domačini. Že pred zadnjim točkovnim sprintom si je konč-
no zmago zagotovil Vladimir Kerkez (Sava), drugo mesto je osvojil Ptujčan Mitja Mahorič (Adria Mobil), tretje in četrto pa še dva bivša perutninarja - Matija Kvasina (Zheroqua-dro Radenska) in Luka Rakuša (Obrazi Delo Revije). Peterica tekmovalcev Perutnine Ptuj, tokrat brez pomoči najboljše trojice (Marin, Vrečer, Bajt) letošnjega leta, ni bila med najboljšimi.
Najboljši perutninar ta dan je bil mladinec Jan Kresnik, ki je osvojil četrto mesto. Na 39 kilometrov dolgi progi je osvojil devet točk, tekmeci pa so mu tesno dihali za ovratnik. Zmago je prepričljivo slavil Go-ričan Klemen Michelizza (33
Foto: Andrej Petrovič
točk), drugo in tretje mesto sta osvojila domačina Blaž Bogataj (15) in Jan Polanc (13). Marko Pavlič (TBP Lenart) je osvojil 11. mesto. V kategoriji mlajših mladincev (27,3 km) je Sašo Mikulič (Perutnina Ptuj) osvojil 12. mesto. Na 19,5 kilometra dolgi progi je nastopilo tudi enajst žensk, zmagala je Ajda Opeka (Polet Garmin).
Bedenik napovedal odlično sezono
Kolesarji kategorij mlajši mladinci in dečki (A, B, C) so že v soboto vozili uvodno dirko sezone na domačih tleh. Na 11. VN občine Medvode so Ptujčani blesteli med dečki A. Manuel Bedenik je ciljno črto prečkal kot prvi pol minute pred vsemi zasledovalci, drugo mesto je osvojil Tim Zubanovič (KK Gorje), tretje pa še en pe-rutninar Mitja Serdinšek. Klubski uspeh je z devetim uspehom dopolnil Tilen Jankovič. Med dečki C sta peto in sedmo mesto osvojila Luka Sagadin in Luka Kramberger. Leto starejši Aleš Korpar je zaokrožil deseterico, mlajši mladinec Sašo Mikulič (vsi Perutnina Ptuj) je kot edini ptujski predstavnik v svoji kategoriji osvojil 15. mesto.
UG
Foto: Arhiv
Kegljanje • Pogovor s predsednikom kegijaškega kluba Borisom Premzlom
Nekaj vzpodbudnih dejavnikov
Konec marca se je končala sezona 2009/2010 v 2. slovenski ženski kegljaški ligi kakor tudi v 3. moški ligi; v teh dveh rangih tekmovanja nastopata ženska in moška ekipa KK Drava Deta Center iz Ptuja. Dekleta so na koncu osvojila četrto mesto, moški del ekipe pa osmo mesto. Cilji v ženski konkurenci so bili nekoliko višji, vendar tudi četrto mesto ne bi smelo biti razlog za slabo voljo, saj so ptujske keg-ljavke od prvega mesta ločile samo tri točke. Fantje so na koncu osvojili osmo mesto in se obdržali v ligi.
Za mnenje o minuli sezoni smo povprašali predsednika kegljaškega kluba Borisa Premzla, ki je o ženski ekipi dejal naslednje: »Ženska ekipa Drave si je pred startom sezone zastavila visok cilj, nič manj kot borbo za prvo mesto z ekipo Fužinarja iz Raven in eventualno napredovanje v 1. B-ligo. Njihov optimizem je temeljil na rezultatih pretekle sezone, ko so za Impolom, ki je napredoval v 1. B-ligo, in Fužinar-jem osvojile tretje mesto, ob tem pa je bila Melita Krušič edina igralka državnega prvenstva, ki je ob odličnih rezultatih zmagala prav vse dvoboje in ekipi prinesla maksimalno število točk. Tudi druge nosilne igralke (Kramberger, Fridl, Bom-bek) so bile v prejšnji sezoni
Šolski šport
Foto: Črtomir Goznik
Boris Premzl
zelo uspešne, saj so bile po povprečjih rezultatov med enajstimi najboljšimi v ligi. Torej več kot dovolj razlogov za optimizem. Toda rezultat se letos ni izšel. Zakaj? Zato je več vzrokov: najprej je davek hitrega napredovanja v pretekli sezoni plačala Krušiče-va, ki je močno padla v svoji formi in se v tej sezoni nikakor ni prav znašla, za slabše rezultate ostalih pa so krive zdravstvene težave. Tako je prava svetla točka letošnje sezone velik napredek najmlajše v ekipi, Nevenke Kolar, ki
občasno sicer še niha v rezultatih, vendar se je na zadnjih tekmah v ligi in na prvenstvu parov OTS Maribor odlično odrezala. Tako je na zadnji prvenstveni tekmi podrla odličnih 538 kegljev, na prvenstvu parov pa je v Ceršaku celo postavila ženski rekord kegljišča, saj je podrla kar 578 kegljev, kar pa je bilo vseeno premalo za napredovanje, saj je bila partnerica za več kot 100 kegljev skromnejša. Je pa na tem tekmovanju uspelo Krušičevi in Bombkovi, ki sta s 540 in 536 podrtimi
keglji osvojili 2. mesto in se uvrstili na državo prvenstvo v parih. Končni rezultat nastopa v državni ligi je tako, kljub objektivnim težavam, ki so ekipo spremljale celo sezono, malo razočaranje, vendar je ob tem tudi nekaj vzpodbudnih rezultatov, ki dajejo podlago za optimizem v naslednji sezoni.«
Kaj pa moška ekipa, ki je lani izpadla iz 2. vzhodne kegljaške lige, letos pa se komaj obdržala v tretji ligi - vzhod: »Pred sezono 2009/2010 smo se zavedali,
da tudi v tretji ligi ne bo lahko. Nekaj optimizma je vlivala le prisotnost Darka Dremlja, ki v prejšnji sezoni zaradi dela v tujini sploh ni igral. Vendar si je mladi Dremelj, ki je v ekipi Drave nastopal od leta 2003, ko sta iz Konstruktor-jeve mladinske ekipe v Dravo prišla z Markom Kirbišem, sredi sezone premislil in se preselil v ekipo Prepolj, kjer sta z Markom zopet soigralca. Ekipa Drave je tako po nekaj letih ostala sestavljena izključno iz domačih igralcev, ki pa niso obupali, ampak so še bolj zagrizeno trenirali, kar se jim je na koncu tudi obrestovalo. Vodja ekipe Pavle Ilic je imel na voljo osem igralcev, vse izkušene in v »zrelih« tekmovalnih letih, ki jih je znal na tekmah dobro razporediti in uspešno voditi. Ključ do uspeha so bile zmage v domačih tekmah na kegljišču Deta centra. V spomladanskem delu sezone so tako dravaši zmagali na vseh štirih domačih tekmah, kar jim v prejšnjih sezonah nikakor ni uspevalo. Nosilci igre so bili Kozoderc, ki je zmagal na devetih tekmah, ter Čeh in Premzl, ki sta zmagala na osmih. Svoje so prispevali tudi Sušanj, Arnuš, Čuš, tudi Murko, kot rezerva in veteran Žnidarič, pred 40 leti eden najboljših kegljačev v Jugoslaviji, ki se je kljub letom v drugem delu prvenstva zelo
Šport na OŠ Destrnik-Trnovska vas
Na OŠ Destrnik-Trnovska vas so znova dosegli nekaj odmevnih športnih rezultatov. Učenci 3. in 4. razredov so se v okviru snemanja TV-oddaje Žogarija udeležili tekmovanja v igri nogometa 3 na 3 ter v spretnostnih igrah. Na prireditvi na Mestnem trgu na Ptuju so pred številnim občinstvom pustili velik pečat in med 14 nogometnimi ekipami osvojili 3. mesto. Ekipo so sestavljali Miha Kokol, Kristijan Murko in Žan Čuš.
V petek, 16. aprila, je uče-
nec Filip Farazin sodeloval na državnem prvenstvu v plavanju. V kranjskem bazenu je v kategoriji invalidov na vozičku dosegel 3. mesto. V njegovi kategoriji je tekmovalo sedem otrok, preplavati pa so morali 50 m prosto.
Ekipa dečkov 6. in 7. razredov je na medobčinskem tekmovanju v odbojki v Jur-šincih osvojila 1. mesto. S to odmevno zmago so si priigrali sodelovanje na področnem tekmovanju, ki bo maja na Destrniku.
22. aprila se je združena ekipa dečkov in deklic udeležila medobčinskega tekmovanja v krosu. V organizaciji OŠ Cir-kulane-Zavrč, ki je tekmovanje tudi vodila, se je 26 učencev OŠ Destrnik-Trnovska vas spoprijelo z vrstniki iz desetih šol. Odmevni zmagi sta dosegla Sergej Polanec in Špela Petrovič, drugo mesto pa Ines Selinšek. Dečki so skupno v vseh kategorijah osvojili tretje mesto, deklice 9. razredov pa skupno prvo mesto.
UR
Žogarija 2010
Žogarija je tradicionalna prireditev, ki letos poteka že peto leto. Na Ptuju se je ustavila 15. 4. 2010, organizator prireditve je bil Media sport v sodelovanju z MO Ptuj in Zavodom za šport Ptuj. Prireditev Žogarija je tudi v pro-
dobro boril za barve Drave. Z zmago v zadnjem krogu proti neposrednemu tekmecu, trboveljskemu Rudarju II, ki se poslavlja od državne lige, so se ptujski kegljači ob istočasnem porazu Gašper-ja-Korotana na domačem kegljišču celo rešili predzadnjega mesta, ki so ga držali praktično celo sezono in na koncu pristali na zanje solidnem 8. mestu. Vsekakor lahko sezono moške ekipe ocenimo za uspešno, pri čemer je treba pohvaliti predvsem njihovo vztrajnost in borbenost ter optimizem, da so kljub okrnjeni sestavi sposobni dosegati dobre rezultate. V prihodnje bo ekipo seveda treba dopolnjevati z mlajšimi igralci, ki se kalijo v 2. ekipi, v kateri zaenkrat največ obetata Vogrin in Slaček, ki pa bosta za nastopanje v državni ligi morala še precej trenirati,« je dejal Boris Premzl.
Po koncu ligaškega dela prvenstva bi mislili, da je za kegljače Drave Deta centra konec sezone, vendar nam je predsednik kluba Boris Premzl povedal: »Sicer pa kegljaška sezona še zdaleč ni končana, saj traja tja do 20. junija in v tem času bodo kegljači in kegljačice Drave še naprej aktivni. Najverjetneje bodo v maju organizirali 4. odprto prvenstvo Ptuja, od srede maja pa do srede junija pa bo zanesljivo organizirano tradicionalno prvenstvo v borbenih igrah. Ob tem bodo sodelovali še na državnem prvenstvu ženskih parov, na državnem prvenstvu veteranov in na nekaj turnirjih po Sloveniji.«
Danilo Klajnšek
5. tradicionalna prireditrev
gramu Grassroots komisije MNZ Ptuj.
Osnovno vodilo Žogari-je je šport, gibanje, zabava, ustvarjanje in predvsem druženje. Mladi so se pomerili v igranju nogometa (3 na 3) na ograjenem igrišču z umetno
travo in v štafetnih spretnost-nih igrah na pripravljenem in prilagojenem poligonu ter streljanju na gol in metanju na koš. Vsi pa so lahko sodelovali v ustvarjalnih likovnih delavnicah.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek z Zogarije, ki je potekala pred Mestno hišo na Ptuju.
Nagradno turistično vprašanje
Zametek muzejskega arheološkega lapidarija
V Termah Ptuj so prejšnji konec tedna tudi uradno pričeli letošnjo poletno kopalno sezono. Po rimskih običajih se je takrat poročil že tretji par.
Foto: Črtomir Goznik
Zametek muzejskega arheološkega lapidarija na prostem
Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih sta pred dnevi podpisala tudi pismo o nameri o sodelovanju na področju oživljanja rimske zgodovine in kulture, s katerim nadgrajujejo aktivnosti na tem področju. V okviru civilne iniciative Historia Poetovionensis, ki si bo prizadevala za ohranitev rimske zgodovine, bodo na Ptuju kmalu odprli prvi rimski lapidarij na prostem. Na čelu te iniciative bo triumvirat, ki ga sestavljajo Aleš Arih, Andrej Klasinc in Ivan Tušek. Delovala bo z veliko podporo Term Ptuj. Prva akcija iniciative bo odprtje rimskega arheološkega parka na rimskem gomilnem grobišču v Cerkvenjaku, ki nastaja s podporo tamkajšnje občine.
V okviru zametka arheološkega lapidarija na prostem so v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož na enem
mestu zbrali rimske spomenike iz kamna, sarkofage, rimske nagrobnike, pepelnice in podobno. Nekateri so petdeset let ležali na prostem v Sončnem parku, nekaj jih je iz dominikanskega samostana, nekaj pa
tudi iz izkopavanj pri OŠ Ljudski vrt na Ptuju.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Maruša Kocmut, Vitomarci 65, ki je tako kot številni drugi pravilno odgovorila, da Pihalni orkester Ptuj letos praznuje 155-letnico delovanja. Danes sprašujemo, kje se nahaja prvi ptujski rimski lapidarij na prostem. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 7. maja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus.
Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki (12.)
Nepričakovan obisk
V življenju sem srečal kar nekaj visokih politikov in znanih oseb, a na tem mojem popotovanju mi je na pot prišla oseba, ki velja za eno največjih, če ne celo največjo 'živino' na svetu.
Po naši trgovinici in restavraciji se je sprehajalo nekaj navideznih kupcev, ki so preizkušali različna oblačila in ki se jim je na daleč videlo, da so agentje varnostne službe. Le kaj bo dvometr-ska omara ves dan pohajal med ženskimi oblačili?
Naposled se je zgodilo. Zagledali
Bil je čisto normalen začetek tedna sredi avgusta, ko je naš glavni mene-džer Chris sklical skupinski sestanek. Klicali so ga iz predsedniškega kabineta, da naj bi se v prihodnjih dneh v Yellowstone oglasil sam gospod Barack Obama in da naj pričakujemo varnostni pregled. Ker te novice sprva nihče ni vzel resno, smo dobili potrditev tudi preko televizije, kjer so omenili, da bo ameriški predsednik to leto dopustoval po nacionalnih parkih. Minilo je še nekaj dni, ko smo že opazili stražarje po strehah, po okolici pa so se prevažali avtomobili z vpadlji-vimi vladnimi tablicami. Šefe je ukazal generalno čiščenje vseh prostorov, ki so ga bili tako ali tako potrebni. Še celo vsi nadzorniki so čistili, da jih je bilo veselje gledati, saj, resnici na ljubo, celo poletje z mano vred niso delali nič.
In prišel je magični dan. Vse območje so zaprli, prihodi sploh niso bili možni, možno je bilo le zapustiti naselje. Vse stavbe so pregledali tudi s psi in jih z vseh strani zaprli, na edinem vhodu pa so preverjali ljudi, ki so vstopili. Ves dan nismo delali nič, le čakali. Skupinska fotografija z ameriškim predsednikom
smo helikopter in kakšne pol ure kasneje je pribrzela kolona kakšnih dvajsetih avtomobilov. Dopust pa tak. Treba je povedati, da natančen scenarij obiska ni bil znan, ampak se je lahko zgodilo karkoli. Skozi okno smo opazovali dogajanje in čakali. V roku ene ure se je kolona odpravila, napetost pa je vidno popustila. Agentje so si oddahnili, mi pa tudi, vse je bilo mimo. Naša kuharica Betka se je spomnila in povabila vse agente na sladico, mi pa smo šli vsaksebi ali pa se kar brezciljno motovilili naokrog. Naenkrat so pridrveli vsi agentje nazaj, še vsi pomazani po obrazu od češnjeve pite, in glej, že je stal notri: popolnoma neopazno je sam ameriški predsednik prišel na sladoled. No, pravzaprav sta
si ga zaželeli njegovi hčeri, pa je moral popustiti. Naši Američani so kar planili v jok od veselja, saj pri njih predsednika ne moreš kar tako videti v živo kot našega Turka. Možak se je rokoval z vsakim in tudi povprašal, od kod je kdo. Ko mu povem, da sem iz Slovenije, je pripomnil, da ve, kje je to, in da gre za lepo državo. Sprva sem mu skoraj zinil, da sem iz Štajerske, in če bi še takrat rekel, da ve, kje je to, bi si pa za svojo laž zaslužil eno okoli ušes.
V minuti je pohrustal dve kepici ledeno mrzlega čokoladnega (kakšno presenečenje) sladoleda in oznanil, da bi se lahko skupinsko slikali. Seveda je takoj požel aplavz. Po fotografiranju, ki mu ni bilo ne konca ne kraja, ni pustil, da bi vse častilo podjetje, saj je ob tej priložnosti prišel tudi sam gospod generalni direktor, ampak je pustil tam dvajsetaka, ki smo ga varno spravili v vitrino. Tudi stol, na katerem je sedel, je postal turistična atrakcija in še dandanes se ljudje prav radi na njem fotografirajo. Vsem je še enkrat dal roko ter se v spremstvu svojih stražarjev odpravil.
Nemogoče je opisati, kakšno veselje je vladalo med nami. Tudi če so bili tam kakšni politični nasprotniki, so bili vsi navdušeni, saj je s svojo pojavo pustil izreden vtis. Možak je namreč precej visok, da bi ga lahko
Foto: Daniel Zorko
Barack Obama in hčerka
v šali povprašal, kakšno bo vreme za celoten mesec, poleg tega je pa bil izjemno preprost in sproščen. Celotna naselbina nam je zavidala in vsaj za en dan smo bili glavni na vasi. Tudi naši starejši pari so vidno sijali od zadovoljstva, čeprav še vedno s solzami ganjenosti v očeh.
Upam, da bo kdaj res obiskal našo lepo deželo, hkrati pa verjamem, da ga bomo sprejeli z veliko večjim veseljem kot njegovega predhodnika. Mar ne?
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Daniel Zorko
Restavracija
j.an
VITAL, d.o.o. Kidričevo www.vital-turizem.si Telefon: 02 796 90 41, 02 799 03 96
ODPIRALNI ČAS: Ponedeljek - Sobota 09 - 20 ure Nedelja in prazniki 11 - 20 ure
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Kresovanie pri Termah Ptuj
Za dobro voljo, pijačo in jedačo bo poskrbljeno! Petek, 30.4., ob 20.00
Plesni večer z živo glasbo v Klubu Gemlna Kili
Soboto, 1.5., ob 21.00
kj&i & bofa m (pmovlftoi temo ptijëlw počufiA ob dobti kani in ptyéfai pofaežbi
za kopanje, savno, fitnes in malico
0d ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku tudi v zunanjih bazenih: 13 €
Posebna ponudba za upokojence do 30.5.2010:
50% popust na celodnevno vstopnico za kopanje v Termalnem Parku.
Sezonska vstopnica za kopanie v Termalnem Parku
Otroške vstopnice v predprodaji že od 99 €! Več informacij na www.termeftuj.si
Niste zadovoljni s svojo postavo? NOVO V GIAND HOTELU PIIMUS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi)
Informacije: 74 94 150 in na wellness@terme-pluj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
' i V
Termalni Parti
fcwiPhç
gemina
K-L•U-B
&:<c * i
/1 \ *
Termalni Park %
Trrmmi £
ca ?
Termalni S-
Urweftu; k &
Grand Hotel Primus ¿ *★** -d
Kuharski nasveti
Z žara
Pršutove rolice
Sestavine (za 2 osebi):
200 g sira brie, 200 g narezanega pršuta.
Sir brie narežemo na pra-vokotnike, ki naj bodo pol centimetra debeli, pri širini pa smo pozorni, da ne presegajo širine rezin pršuta. Na plitek krožnik položimo rezine pršuta in vsak košček sira zavijemo v eno rezino pršuta tako, da je sir popolnoma ovit v rezino. Rolice zelo na hitro popečemo na žaru, nič dlje kot pol minute, saj se sir zelo hitro zmehča. Rolice postrežemo še vroče, za lažje prijemanje pa uporabimo zobotrebce.
Zavojčki z bučkami
Sestavine (za 4 osebe):
2	podolgovati bučki, olivno olje, 6 sušenih paradižnikov v olju, 1 žlička sesekljane bazilike ali koriandra, 1 strok česna, 80 g ovčjega sira ali fete,
3	žlice praženih pinjol, sveže mlet poper, sol, čili.
Očiščene bučke narežemo na čim tanjše rezine in jih solimo. Sušene paradižnike odcedimo in na drobno narežemo. Česen olupimo in ga na drobno nasekljamo. Sir na-drobimo, primešamo česen, narezane suhe paradižnike, sesekljano baziliko in po potrebi začinimo s soljo in čili-jem. Če je masa premehka, lahko dodamo krušne drob-tine. Dve rezini bučk položimo eno prek druge (prekrižamo). Maso nadevamo na bučke in zapremo, da nasta-
nejo zavojčki. Prebodemo jih s kovinskimi nabodalci. Bučke pečemo 5 minut na vsaki strani.
Paprike s sirom
Sestavine (za 4 osebe):
1	kg paprik (dolgih rdečih), 500 g sira (mehkejši ali mladi sir), sladka rdeča paprika, sol, poper, olje, 1 strok česna, sesekljan peteršilj.
Paprikam najprej odstranimo peclje in jih očistimo na enak način, kot bi jih pripravili za polnjeno papriko. Za peko na žaru je najboljša dolga in malo večja rdeča paprika. Pripravimo maso za polnjenje. Sir narežemo na manjše koščke, dodamo malo olja, rdečo sladko papriko, sol in poper. S tem nato napolnimo paprike; pazimo, da jih ne napolnimo preveč, sicer bo sir pri peki stekel iz nje. Paprike damo na žar in jih popečemo z obeh strani. Pečene posujemo s peterši-ljem in sesekljanim česnom. Paprike so izvrstna priloga k mesnim jedem.
Polnjeni lignji
Sestavine (za 4 osebe): 1 kg lignjev, 2 žlički olja,
2	stroka česna, 1 večja glavica rdeče čebule, 5 dag sira, 1 dl olivnega olja, sol, poper, pe-teršilj.
Lignje najprej očistite in jim odrežite lovke. Lovke in glave nato drobno sesekljajte. Na olju prepražite sesekljano čebulo, da zlato porumeni. Dodajte sesekljane lovke, posolite in ponev odstavite z ognja. Dodajte drobno sesekljan peteršilj, sol in na kockice narezan sir. Z zmesjo na-
Psi imajo štiri prstke na tačkah, ki jih uporabljajo pri hoji, teku in gibanju. Omenjeni peti prst najdemo na prednjih in zadnjih tačkah, in sicer na zadnji strani šap. V bistvu gre za majhen zakrnel prst, ki nima prav nobene funkcije
Lignji na žaru
polnite lignje in vrh zaprite z zobotrebci. Tako pripravljene dajte na vroč žar. Pečete jih od 12 do 15 minut, med peko pa jih večkrat obrnite in premažite z olivnim oljem. Ko so pečeni, jih posujte s sesekljanim česnom in pokapajte z olivnim oljem. Postrezite jih s kuhanim krompirjem ali paradižnikovo solato.
Ribje pleskavice
Sestavine (za 4 osebe): 1 kg ribe (oslič), šopek zelenjave za juho (korenje, peteršilj, zelena, kolerabica, čebula), 1 glavica čebule, sol, poper, 4 jajca, sladka rdeča paprika, 2 stroka česna, olje.
Zelenjavo skuhajte v slani vodi in ji dodajte očiščene ribe. Kuhajte, dokler se riba ne zmehča. Vodo odcedite in odstranite meso s kosti. Ribe sesekljajte skupaj z zelenjavo. Dodajte na drobno sesekljan česen, poper, rdečo papriko in jajca ter vse skupaj dobro premešajte. Iz gladke zmesi oblikujte pleskavice, jih po-mažite z oljem in specite na žaru. Tako pripravljene ple-skavice so hitro pečene in so dobra alternativa za vse, ki
niso ravno ljubitelji mesnih pleskavic. Postrezite s krompirjevo solato.
Postrv v slanini
Sestavine (za 4 osebe): 4
postrvi (okoli 300 g), 8 rezin hamburške slanine, 8 strokov česna, 1 žlica olivnega olja, 1 žlička posušene materine dušice, 1 žlička posušenega rožmarina, 1 žlička posušene kadulje, sol, limona.
Postrvi očistite in jih do suhega obrišete (posušite). Po obeh straneh boka jo zarežete in jo posolite. Po-solite tudi notranjost ribe. Sesekljan česen pomešate z olivnim oljem in ribe napolnite z zmesjo. Ribe ovijete s slanino in jih položite na rešetko za peko rib. Po vrhu jih posujte z mešanico zdrobljenih začimb (materina dušica, rožmarin, kadulja). Na ribe nato položite tanke rezine limone. Mrežo za ribe zaprite in ribe položite na žar. Pecite jih približno 10 minut na vsaki strani. Postrezite jih z zeleno solato. Namesto naštetih začimb lahko uporabite tudi samo rožmarin.
(Povzeto po: www.pikniki.si)
Tačke in repki
Težave s sledniki oziroma petimi prsti pri psih
Bralec Jože ima psička mešančka, starega tri leta, s katerim se precej sprehaja, med drugim tudi po gozdu in pogosto se zgodi, da si kuža poškoduje peti prst na zadnji tački. To se zgodi, kadar teka med gozdnim vejevjem po tleh in si pri tem poškoduje omenjeni peti prst. Takrat je kuža ves krvav, šepa in si liže tačko, krvav je avto, v katerem se vozi, skratka, zelo nerodna in neprijetna zadeva. Bralec sprašuje, čemu služijo ti prsti in če se lahko odstranijo.
pri hoji in gibanju živali. Na zadnjih tačkah ga pogosto niti ni, a če zraste, povzroča živali same težave. Tak zakrnel peti prst se imenuje slednik in najpogosteje visi brez kontrole s tačk, pritrjen samo s kožo. Pri nekaterih živalih pa je
Foto: Emil Senear
peti prst pritrjen s sklepom na kost, sklep sicer ni aktiven, saj ga pes ne more premikati. Težave s sledniki se praviloma pojavijo samo na zadnjih tačkah, najpogosteje zaradi tega, ker se s sledniki kuža zatakne za oviro, bodisi vejevje, kot v primeru gospoda Jožeta, lahko pa v ograjo, stopnico ali kar koli drugega. Gre za to, da se ovira zatakne ob zadnji strani tačke in povzroči, da se ta zakrneli peti prst odtrga ali samo zatrga in posledica je seveda bolečina in tudi krvavitev iz poškodovanega mesta. Pri hujših poškodbah, pri težjih živalih, lahko pride do velike krvaveče raztrganine na zadnji strani pasje tačke, ki je zaradi močne krvavitve hudo neprijetna in tudi nevarna za samega psa.
Zakrneli peti prsti, sledniki, se pri marsikaterih pasem-skih psih, tu gre predvsem za lovske pasme (terierji, goniči) preventivno operativno odstranjujejo z zadnjih tačk, saj so ti psi aktivni predvsem v gozdu in zaradi zgoraj omenjenih težav lahko prihaja do poškodb. Tudi pri drugih večjih pasemskih psih, kot so npr. bernski planšarji, bernar-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
dinci, kraški ovčarji, šarpla-ninci in drugi, in pri najrazličnejših mešančkih sledni-ke pogosto na željo lastnikov odstranimo, da ne povzročajo več težav. Operativni poseg je enostaven in neobremenja-joč za žival, nekaj bolj problematično je pri psih, ki imajo slednike pritrjene s sklepi na kost. Na žalost se še vedno najdejo rejci, ki mladičkom kar z navadnimi kleščami na živo odstranjujejo slednike tako, da jih odščipnejo, odtrgajo. Posledice takega neodgovornega ravnanja so krvavitve, infekcije rane in trpljenje živali. Tu gre za izrazito mučenje živali, za kaznivo dejanje po Zakonu o zaščiti živali in prav je, da se taki mučitelji kaznujejo.
Določene pasme, kot npr. bauceron, pa imajo slednike kot pasemsko posebnost in se jih ne odstranjuje.
Gospodu Jožetu svetujem, da se oglasi v veterinarski ambulanti, kjer se bo dogovoril za operativni poseg pri njegovem kužku in tako trajno rešil problem.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Setev koruze
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Setev
Setev in usmeritve, ki nas morajo voditi pri izbiri hibridov - še vedno velja star pregovor: Kakršna setev, takšna žetev; mogoče bi danes lahko ta rek delno dopolnili in bi rekli: »Brez dobre setve zagotovo ni dobre žetve, ali dobra setev je eden izmed temeljnih pogojev za dobro žetev.«
Na kaj moramo biti posebej pozorni pri izbiri, odločanju za posamezen hibrid:
•	namen uporabe (zrno za sušenje, zrno za miksiranje, silaža),
•	tip zemljišča, ki ga imamo na razpolago,
•	zrelostni razred (FAO-razred),
•	tolerantnost hibrida na stresne razmere (visoke temperature, suša ...),
•	tip, oblika zrna (trdinka, zobanka ...),
•	lastnost sproščanja vlage v jesenskem času,
•	odpornost hibrida na polego cele rastline,
•	odpornost hibrida na izpadanje storžev, odpornost na plesnivost storžev.
•	preizkušenost hibrida v našem pridelovalnem območju (najboljša lastna spoznanja).
Pri odločitvi za izbiro hibrida moramo v prvi vrsti vedeti, za kak namen bomo pridelovali. Od tega podatka je nato odvisen zrelostni razred in običajno tip zrna. Če imamo za namen pridelovanje silaže, se običajno poslužujemo nekoliko višjih zrelostnih razredov, nekje od FAO 350 pa do FAO 450, pa še to na srednje težkih do težkih tleh. Ob setvi namreč nikoli ne vemo, kakšna rastna sezona nas čaka. Vemo namreč, da je zrelostni razred povezan z dolžino vegetacije in daljša kot je vegetacija, kasneje nastopi faza oprašitve. Taka rastlina je dalj časa podvržena nevarnosti, ki preti v fazi oprašitve. Oprašitev je motena zaradi stresnih situacij - predvsem visoka temperatura v času oprašitve ter pomanjkanje vlage. Zgodnejši hibridi zaključijo to fazo nekoliko prej in so tako prej izven nevarnosti motene oprašitve, ki jo največkrat povzročijo visoke temperature.
Pri izbiri hibrida bo v ospredje vse bolj prihajala tudi lastnost odpornosti storža na plesnivost in posledično okuženost zrnja z mikotoksini, ki povzročajo nemalo problemov pri živalih.
V zadnjih letih opažamo, da dosežemo primerno temperaturo tal za setev, to je 10 °C, vse bolj zgodaj, s čimer je nato povezana tudi zgodnejša setev, z njo pa seveda tudi večja nevarnost zmrzali, ki bi lahko nastopila nekoliko kasneje, v začetku maja. Zgodnejša setev ima kar nekaj prednosti: večji je potencial za višje pridelke - daljša je vegetacija, rastlina zaradi morebitnega pomanjkanja vlage razvije večji koreninski sistem, manjša nevarnost pojava visokih temperatur v času oprašitve . Število rastlin na m2 prilagodimo priporočilu za posamezen hibrid, med samo setvijo pa je pomembno, da kontroliramo posamezne sejalne enote ter si tako zagotovimo želeno število rastlin/m2, kar je osnova za dober pridelek.
Koruzni hrošč
Koruzni hrošč se je v Sloveniji prvič pojavil leta 2003 in je od takrat vedno znova aktualna tema. Gre namreč za nevarnega karantenskega škodljivca. Vsako leto so najdena in določena vedno nova napadena območja, ki marsikateremu kmetovalcu povzročajo veliko skrbi, kako kme-tovati in pridelati dovolj krme vnaprej.
Škodo povzročajo tako ličinke kot odrasli hrošči. Ličinke povzročajo škodo na koreninah, zato koruza postaja majava, zaradi česar ob vetru ali močnem dežju lahko poleže. Hrošči se hranijo na mladih koruznih listih, kasneje pa na svili in cvetnem prahu ter otežujejo oprašitev koruze.
Pridelovalci koruze na razmejitvenih območjih pojava koruznega hrošča morajo izvajati zakonsko predpisane ukrepe za preprečevanje nadaljnje širitve. Če koruzo pridelujemo brez upoštevanja ukrepov, je hitrost širjenja koruznega hrošča zelo velika. Izkušnje z območij, kjer so koruznega hrošča našli že pred leti, nam kažejo, da je zadevo treba vzeti resno.
Tako morajo kmetje, ki zaradi kolobarja ne morejo sejati koruze vsako drugo ali tretje leto na isto površino, obvezno sejati tretirano seme z insek-ticidom, kar še podraži pridelovanje koruze. Dokazano je, da je bila na ta način širitev počasnejša, kot bi bila sicer brez izvajanja ukrepov.
Naj bodo letina in vremenske razmere naklonjene pridelovalcem koruze, da bodo dosegli čim večji in kakovosten pridelek.
Anton Horvat, ing. kmet., KSS Ptuj
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prerrmim j
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju nudi »:> * * * « jj
za vas in vaše hišne ljubljenčke: j
POMLADNO-POLETNO KOLEKCIJO!
Lastniki ribnikov - POZORI Ponujamo vam super PREMIUM hrano, pripravke za pripravo vode, nasvete ter vse potrebno za vale ribnike ter ribice v njihl
A IX/* | I A, s tem kuponom vam nudimo 10% popust I JAi pri nakupu v naši prodajalnil
Foto: arhiv
Foto: KSS
Prejeli smo
Javno vprašanje ormoškemu županu
V	torkovi št. Štajerskega tednika z dne 20.4.2010, mi kogovski svetnik Bogomir Luci postavlja vprašanje v zvezi z gradnjo cest v občini Ormož, za katere trdi, da so izredno drage in slabo grajene in terja moj odgovor.
Sicer se nimam časa ukvarjati z vsemi njegovimi aktivnostmi, pobudami in vprašanji, ki jih dnevno naslavlja name, a ker se je časopisu zdelo vredno objaviti predvolilno motiviran članek, je nanj zaradi javnosti potrebno odgovoriti.
V	občini Ormož v zadnjem mandatu pospešeno gradimo ceste tako lokalke kot javne poti. V celotnem štiri letnem obdobju bo tako zgrajeno oz. modernizirano okrog 80 km občinskih cest. Moja želja in želja občinske uprave, ter dela članov OS je, da občino Ormož uvrstimo med tiste občine, ki so se že v preteklosti rešile blatnih cest. Nedvomno to priznava tudi svetnik Luci, saj v svojem pismu bralcem med drugim piše, navajam:« Tudi sam sem javno podpiral modernizacijo oziroma asfaltiranje in širitve cest« ter »Mnogi še vedno hvalijo sedanjega župana Alojza Soka in »njegove« ceste. Moram priznati, da se s tem strinjam, ampak priznati moramo, da so te ceste izredno drage, saj je več, kot očitno , da niso vzdržale niti enega mandatnega obdobja.«
Gospod Luci, ki sicer priznava, da se ceste gradijo, se je ob tem dvakrat zlagal. Prvič ni res, da je vedno podpiral gradnjo cest, saj če bi, potem ne bi, kot nekateri drugi svetniki lani z obstrukcijo poskušal preprečiti sprejetje proračuna za leto 2009. Takrat je šlo veliko denarja za Kog, med drugim tudi za telovadnico, katere gradnjo je obstrukcija in nesprejeti proračun podaljšala in zaradi tega tudi podražila. Da ne omenjam referenduma za muzej, za katerega je prav tako zbiral podpise in občino pomagal oškodovati za nekaj 10 tisoč evrov, ki bi jih lahko vložili v ceste. Kar se tiče njegove druge trditve, da so ceste slabo grajene, pa samo eno. Ceste gradijo ista podjetja, kot na širšem področju podravske regije in tudi širše. Največ komunalno podjetje Ormož, Asfalti Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Cestno podjetje Maribor in drugi, kdor je pač uspešen na razpisu. Ali njegove trditve pomenijo, da omenjena podjetja delajo slabo, nestrokovno, skratka zanič? In naprej, ali tudi nadzorniki delajo slabo? Sam osebno mislim, da ne, nič drugače kot povsod drugod.
Da pa se ob gradnji pojavijo tudi kakšne pomanjkljivosti, da so nam neurja v preteklih letih naredila veliko škode na cestah, pa se seveda strinjam in bi za g. Lucija bilo bolje, da na kakšno pomanjkljivost opozori občinsko upravo, ne pa da piše javna pisma in poskuša ustvarjati vtis, da je v Ormožu v mojem mandatu vse narobe. Toda to je počel tudi v prejšnjem mandatu, ko je prav tako kritiziral , le da ne cest, ker se jih je delalo zelo malo. Razlika je le v tem, da je bila takrat puščica usmerjena v drugo tarčo. Za kaj to počne, je seveda vprašanje za koga drugega, morda za kakšnega strokovnjaka za človeško psiho, sam žal odgovora na to ne poznam.
In še to. Tudi, ko bomo ceste zgradili, jih bo potrebno venomer znova vzdrževati in tudi popravljati, kot to pač počne ves normalen svet. Bog ve, kaj nas čaka skozi leto, ki se je komaj začelo. Ognjenik na Islandiji ne obeta nič dobrega.
Alojz Sok, župan
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Vroče
Vprašanje: Spomladi sem se noro zaljubila v deset let starejšega moškega. Trenutno nama okoliščine onemogočajo razmerje. Zanima me, ali je to moški mojega življenja? Naju čaka srečna skupna prihodnost?
Odgovor: Najprej naj vam čestitam, kajti val čiste ljubezni vedno prinese kaj dobrega in zanimivega. Usoda vam je končno namenila nekaj, kar vam bo dalo krila in poleta. Takoj so se začele širiti po vasi govorice o tem in onem. Žalostno je, da drugi ne dopustijo možnosti sreče in zadovoljstva. In po drugi strani je nespametno, da se s tem obremenjujete in si grenite življenje. Iz astrološke karte trenutka vprašanja je jasno, da zadeva ni tako rožnata, kot se zdi na prvi pogled in da boste morali vložiti veliko energije in volje. Poleg tega ste se resnično zapletli v neko situacijo, kjer boste potrebovali dovolj časa, da boste jasno uvideli, kaj boste morali pravzaprav spremeniti in kje je bolje postaviti meje in pravila igre. V osnovi je tako, da imata po mnenju zvezd mnogo možnosti za skupno življenje in da najdeta srečo. Pomembno je dejstvo, da ste pogumni in da se nikoli ničesar ne ustrašite, ampak vedno iščete zlato sredino. On je drugačen in znan je po tem, da oddaja neko magnetično energijo. Prepričan sem, da se bodo zadeve uredile tako, da najdete svojo srečo. Idealen partner pravzaprav sploh ni tisti, ki pri vsem prikimava ali se stri-
nja z vašimi stališči. Ampak tisti, ki je drugačen in ki ima neko energijo, ki dva združuje v popolnosti. Prihodnost bo toliko srečna, kolikor jo bosta naredila sama - ampak vseeno velja, da najdete tisto, kar iščete. Pred tem bo moral on narediti določen rez s preteklostjo in jasno in glasno reči bobu bob. Včasih bo pri tem potreboval tudi vašo pomoč in vendarle mu pomagajte, če vas za pomoč zaprosi. V veliko pomoč vam bosta tudi zaupanje in vera, da se bodo stvari postopoma uredile.
Šifra: Zaskrbljena zvezdica
Vprašanje: Prosim vas, če lahko objavite samo pod šifro (daljše pismo).
Odgovor: Pozdravljeni Zaskrbljena zvezdica, meni bi bilo ljubše, da bi bili srečni in zadovoljni. Toda v življenju se vam je zgodilo veliko težkih situacij in se tako tudi blokirate. Preprosto ne vidite nobene svetle točke in zadeva, ki se vam je zgodila, je žalostna in vendarle ni tragična. Življenje gre mimo vas in hitro, resnično hitro mine čas mladosti, hrepenenja in odločnosti. Kasneje ne boste obžalovali tega, kar obžalujete danes. Vaša primarna na-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
loga je, kakorkoli obračate, enaka, da se osredotočite na tiste zadeve, ki so vam blizu in jih morate spremeniti - ter so v vaši moči. Ampak vi greste vedno v tisto smer, kjer so težave in kjer ne vidite svetlobe jutra. Potem ste razočarani. Svojo željo boste morali dati v večno svetlobo in naj višja sila odloči, ali se vam bo izpolnila ali ne. Možnost kot takšna obstaja s težavami.
Sedaj se poraja logično vprašanje, ali se izplača. In kaj je smisel vašega življenja? Na žalost ga ne vidite, kajti zaprli ste glas svojega srca. Vaša karmična naloga življenja je, da bi se osvobodili strahov in pričeli pomagati drugim ljudem. Končno se boste morali postaviti tudi na svoje noge in hočete ali nočete - reči bobu bob. Odločno boste morali oditi naprej in biti zadovoljni s tistim, kar vam bo ponudilo življenja. Predstavljajte si, da je vaše življenje kot sončna in topla pomlad in kakšen oblak ali nevihta je popolnoma normalen. Izgubiti upanje je nekaj, kar ni dobro in nikoli ne prenese ugodnosti. Vsaka težka situacija mine in vaš problem je tudi ta, da krivite sami sebe. Potem ne vidite nič po-
Duševno zdravje
Istospolnost
Janku se je sesul svet. Ko se je nenapovedano vrnil s službene poti v tujini, je svojo ženo, za katero je misli, da jo pozna, našel v postelji z družinsko prijateljico. V trenutku se je kot milni mehurček razblinil 20-letni zakon, za katerega je bil prepričan, da bo trajal, dokler bosta z ženo živa. Tega, da ga je prevarala z žensko, ji ne more odpustiti, zapustil je družinsko hišo in se preselil k staršem. Zakon želi čimprej pozabiti, a se hkrati vprašuje, ali je svojo ženo v resnici dobro poznal, da že ni prej uvidel, da so ji všeč ženske.
Težko je razumeti Janka v 21. stoletju, ko se je tako odzval na ženino prevaro z istospolno partnerko. Vemo, da istospolnost ni duševna motnja ali bolezen, da obstajajo ljudje, ki so istočasno hetero in istospolno usmerjeni, in da je njegova žena verjetno med takimi osebami. Vsekakor bi mu svetoval, da se pogovori s svojo ženo in poskušata najti rešitev za nastalo situacijo, mirno, brez čustvenih izbruhov. Če se bosta odločila ostati skupaj, naj se vključita v partnersko terapijo, da bosta lažje usoglasila razlike, ki so med njima.
Glede na njegovo vprašanje pa lahko odgovorim, da je ni dobro poznal, verjetno zato, ker je vedno mislil le nase in se je premalo zanimal za ženo, preveč je bil odsoten in je velik del odgovornosti za nastalo situacijo tudi in predvsem v njem samem, kot je to v vseh prevarah partnerjev, tudi heterospolnih.
Mag. Bojan Šinko
zitivnega in posledično verjamete v lastno nemoč. Toda razpotja so vam v globalnem naklonjena in pravilno je, da verjamete vase in v svetle točke življenja. Vsekakor se vam bodo odprle tudi novosti in zgodilo se bo točno tisto, kar
vam je namenjeno. Ne pozabite uživati v majhnih trenutkih sreče in uvideti popolnih trenutkov sreče in blagostanja. Vse dobro vam želim!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Markovci • Zdravniki na obisku v vrtcu
Moj medvedek je zbolel!
Vrtec Markovci so obiskali študentje, od tega dva študenta medicine in dve študentki drugih smeri. Naš vrtec že skozi vse leto izvaja projekte na temo zdravje. Vključen je v projekt Zdravje v vrtcu in tudi projekt Moj medvedek je zbolel je bil v sklopu tega.
Obiskala sta nas Benaris Hrnjic in Alja Toš Hrnjic, oba študenta medicine, in s seboj pripeljala še Nejo Blagovič in Ajo Rogina, ki sta jima zelo dobro pomagali v naši ambulanti. Našo igralnico smo namreč spremenili v ambulanto, iz ho-
dnika v vrtcu pa smo naredili čakalnico. Otroci so prinesli s seboj od doma svoje medvedke, punčke in druge igrače. Naredili so si tudi zdravstvene izkaznice in zaupali težave svojih medvedkov in punčk zdravniku. Pregled je bil skoraj
takšen kot takrat, ko sami obiščemo zdravnika. Medvedki so se slabo počutili, imeli poškodovane noge, roke, uhlje. En medvedek je celo pojedel škarje, zato je moral na slikanje trebuha in potem na operacijo. Po pomoč k zdravniku je
moral tudi medvedek, ki se je peljal s kolesom in mu je prišel kamen pod kolo, zato je padel s kolesa in si zlomil nogo. Tudi Miki Miška se je poškodoval. Spodrsnilo mu je in njegov nosek je bil razbit. Ampak zdravniki so vse pozdravili. Po kon-
čanem obisku pri zdravniku so otroci odšli še do lekarne in tam dobili na podlagi recepta zdravilo. Zdravila so se zelo razveselili, kajti dobili so bon-bonček, ki so ga pojedli sami. Tudi bolnišnico smo imeli, ampak na srečo ni bilo tako hudo bolnih in poškodovanih, da bi kateri medvedek ali punčka preživel noč v bolnišnici.
Namen tega projekta je bil izgubiti strah pred osebo, oblečeno v belo (zdravnikom). Lahko rečem, da je bil odziv otrok zelo dober. Veliko so se pogovarjali z zdravnikom in povedali, zakaj so prišli v ambulanto. Imela sem občutek, da so se vedli kot odrasli, ko želijo pomagati svojim otrokom. Veliko delo so naredili naši študentje; izredna prijaznost, topel pristop do vsakega otroka. Otroci so jim zaupali svoje bolnike in dobili so iskreno pomoč. Ravno to je bil cilj našega projekta.
Zato še enkrat hvala vsem skupaj in mogoče še kdaj na-svidenje v našem vrtcu - Vrtcu Markovci. Hvala tudi Kirurškemu centru Toš za sanitetni material.
Erika Janžekovič
Študenta medicine Alja Toš Hrnjic in Benaris Hrnjic sta pozorno prisluhnila otrokom.
Foto: arhiv Vrtca Markovci
Slo POP novice
Skupina Germinal se vrača in predstavlja nov singel z naslovom Okamenel. Skladba govori o pozitivnih stvareh, ki se lahko človeka dotaknejo tako, da za trenutek celo okameni. Fantje so prepričani, da se nam to premalokrat zgodi, saj pozitivnih stvari enostavno ne opazimo.
Sicer pa je za skupino Germinal krajši ustvarjalni premor. V tem času so se okrepili z novim kitaristom, Serge-jem Klevo, ki seje v skupino hitro in dobro vklopil, tako so že pripravili nekaj novih skladb, kijih bomo lahko kmalu tudi slišali. V teh dneh pa začenjajo tudi snemanje novega videospota. Režiser bo ponovno Predrag Rajčič-Pericza.
Jani Mule, vokalist skupine, napoveduje vrnitev na odre, kar so, po njegovih besedah, v skupini tudi najbolj pogrešali. Nič ni boljšega, kot je pristen stik z občinstvom in Jani to zelo dobro obvlada.
;k-k-k
Po letu in pol studijskega dela je tik pred zaključkom tretji dolgometražni izdelek posavske rokerske zasedbe Shyam, ki so pred leti že navdušili z uspešnicama Željo daleč stran in Stojala za prah. Pred kratkim so predstavili novi singl lGumijasto srce, te dni pa največ časa preživijo v studiu. Sproducentom Petrom Penkom, s katerim so sodelovali že pri pripravi prejšnje plošče Sonce v senci, so se lotili novih pesmi, ki so jih ustvarili v štirih letih, odkar so se umaknili s koncertnih odrov. Novo ploščo so naslovili Skriti sij ljudi, kreativno pa sledi ideji, ki so ji člani skupine zvesti od samega začetka, ustvarjanju preproste in iskrene avtorske glasbe. Skupina trenutno išče založnika, zato so izid s pomladi prestavili na jesen. Pred tem pa načrtujejo še nekaj koncertov.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. NESSY - LJUBILA BOM NA GLAS 9. JADRANKA JURAS| ČE NE BOMO SAMI 8. KINGSTONI feat. DANIJELA - ORIGINAL 7. ŽANA - DOKLER BIJE MI SRCE 6. ROK FERENGJA - LJUBI ME 5. ROCK PARTYZANI - 1. MAJ 4. ALYA - NON STOP 3. JAN PLESTENJAK - DVA VULKANA 2. ČUKI - STO NA URO 1. ZLATKO feat. NINA PUŠLAR - V ISKANJU SREČE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Soul Activation & Rok Golob
Myself In The Music je naslov novega singla izvrstnih studijskih in koncertnih glasbenikov, ki se predstavljajo pod skupnim imenom Soul Activation with Rok Golob.
groove, ki ga na ta način izvajajo le temnopolti glasbeniki. Zgodba z lastno avtorsko glasbo pa se je pravzaprav zares začela s prihodom Roka Goloba v ta glasbeni kolektiv. Že pred štirimi leti je Roku njihov kitarist Dave omenil, da bi prav on moral producirati njihov
Po izidu DVD-ja z istoimenskim naslovom ter singlih 1212 (v katerem gostujeta Murat & Jose) in Todaaay prihaja na radijske valove še ena melodija, ki kar kliče po poplesavanju. Besedilo je napisala pevka in tekstopiska Cherie Lucas, ki zadnje pol leta živi v Sloveniji, sicer pa prihaja iz Avstralije in je nekaj časa živela tudi v ZDA. Glasba in aranžma pa sta seveda delo vsestranskega Roka Goloba.
10-članska zasedba Soul Activation prihaja iz Los Angelesa in se je pred tem imenovala Firm Soundation. Najbolj znani so bili po svojih izjemnih gospel koncertih v priznani verigi klubov House of Blues (Los Angeles, Anaheim, Las Vegas). Odlikuje jih izjemna ritem sekcija, ekstremne vokalne sposobnosti in čisto pravi funk &
Filmski kotiček
Spopad Titanov
bend. Takrat se mu je to zdelo bizarno; zakaj naj bi Slovenec produciral ameriško črnsko zasedbo?! Potem jih je še trikrat videl v živo in bil vsakič povsem navdušen nad njihovo energijo in fenomenalnimi vokali. Rezultat skupnega dela je bil izjemen, odzivi odlični in
Foto: ByTzar
nastal je nov CD-DVD, obenem pa se je lansko leto zgodila še nova turneja po Srbiji.
Sicer pa je Rok tudi leto 2010 začel in ga bo končal delovno, saj je zanimanje za njegovo glasbeno delo veliko. Tako ima naročila za kar nekaj novih skladb s pop področja in prav tako nekaj naročil za orkestre ter zbore iz tujine, spisal bo glasbo za razne animirane filme in še kaj. Poleg tega je še vedno aktiven tudi pri zasedbi Heavenix, ki se ob nastopih ta hip loteva ustvarjanja novih pesmi.
»Poleti sledi studijsko snemanje Soul Activation v Los Angelesu, junija delam večji projekt z orkestrom Slovenske filharmonije, za Evo Černe sem napisal pesem za Slovensko popevko, začel sem sodelovati z odlično mlado pevko Nino Košir ... Posneli pa smo tudi novo pesem za Katrinas & Cherie Lucas, ki je kombinacija slovenščine in angleščine,« pripoveduje o svojih glasbenih aktivnostih Rok, ki pa kljub vsemu naštetemu vedno nekako najde čas za vse in izvrstni izdelki na koncu govorijo sami zase.
MZ
Vsebina: Ko bog bogov Zevs s trikom oplodi še eno smrtnico, tokrat kraljico, njen mož kralj pobesni in se odloči oba ubiti. Živa ju zapre v krsto in odvrže v morje, kjer se čez nekaj dni zaplete v mreže revnega ribiča. Otrok Perzej je še živ in kmalu odraste v moža, ki pa v življenju nima večjih ambicij kot biti preprost ribič. Toda usoda zahteva svoje. Ljudje so siti iger bogov na njihov račun, zato se uprejo Zevsu, ta pa nadnje spusti boga podzemlja, svojega brata Hada. Prične se vsesplošni propad in razčefuk, vso nastalo kolobocijo pa lah-
Clash of the Titans
Igrajo: Sam Worthington, Liam Neeson, Ralph Fiennes, Mads Mikkelsen Scenarij: Travis Beacham, Phil Hay in Matt Manfredi po scenariju Beverleya Crossa (1981) Režija: Louis Leterrier Žanr: epski fantazijski akcioner
Dolžina: 104 minute
Leto: 2010 Država: ZDA
ko reši le Zevsov sin, polbog Perzej, ki pa sprva seveda noče imeti opravka s tem ...
Najprej opozorilce. Avatar je v Hollywoodu sprožil manijo za 3D-filmi, toda ker povprečen nastanek filma traja vsaj dve leti, so vsi 3D-filmi, ki jih gledamo in jih bomo še videli letos, v resnici čisto navadi 2D-filmi, ki so jim tretjo dimenzijo na hitro dodali na koncu produkcijskega procesa filma. Zaradi tega tovrstni '3D'-filmi niso videti kaj preveč 3D in ne boste izgubili nobene dodane vrednosti, če si boste Alico, Spopad Titanov, šestega Har-ryja in podobne ogledali v 2D. No, po nepotrebnem boste izgubili le denar za višjo ceno vstopnice. Prvi spet pravi 3D-film, ki bo posnet s Camero-novimi stereoskopskimi kamerami (kot Avatar), bo šele novembrski četrti del Nevidnega zla (Resident Evil 4), medtem ko se bodo prvi tovrstni filmi pojavili šele globoko v 2011, v vsej svoji lepoti pa bodo zaživeli šele v 2012 in kasneje.
Louis Letterier, ki je pred kratkim režiral nesrečni drugi film o Hulku, je s Spopadom
Titanov končno prišel na svoj račun. Megalomanski mojster učinkov je končno našel film, kjer je zgodba že v izhodišču dovolj nepomembna, da nas ognjemet posebnih učinkov sploh ne moti. Film je zelo zvest izvirniku iz leta 1981, skoraj do pičice. Izvirnik je takrat predstavljal labodji spev stop-motion animacije, ki jo je njen veliki mojster Ray Harryhausen s tem filmom pripeljal do skrajnih meja - a zaman. Ob raznih Vojnah zvezd je bila že takrat, v svoji najboljši obliki, zastarela, zato Ray od takrat naprej ni posnel nobenega filma več.
Letošnja predelava glede sodobnih računalniških učinkov stori podobno: tako so dovršeni, da jemljejo sapo, hkrati pa
si ne moremo predstavljati, da bi lahko bili boljši. Domišljija filmarjev je danes res omejena le še s proračunom filma. Je pa zato tudi predelava vsebinsko sila preprosta, saj deluje le kot daljša epizoda TV-serije Herkul brez komičnih stranskih junakov. Film na trenutke gledalca uspešno prestavi v čarobnost zlate dobe Hollywooda (tudi zaradi krasne glasbene podlage), zato se da kljub šibki vsebini v filmu sproščeno uživati, če le ne pričakujete Shakespe-arja. Za takšne filme so vendar postavili multiplekse, škoda je le vseh tistih čislanih igralcev, katerih velik talent v Spopadu Titanov ostane popolnoma neizkoriščen.
Matej Frece
■fovmm
Ruska ruleta na tvojem mobilniku deluje na popolnoma enak način, kot v realnem svetu. Ko se morate s prijatelji odločiti, kdo bo moral kaj narediti, ali kdo odpade iz česa, je Ruska Ruleta prava stvar za to.
Pošlji: TD BUM na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Igra Magic Paper ima čarobno moč s katero lahko prebere tvoje misli! Najprej preseneti samega sebe, nato pa popolnoma šokiraj svoje prijatelje. Igra Magic Paper ve o katerem simbolu razmišljaš in ga čarobno prikaže na tvojem mobilniku. Naloži si zdaj!
Pošlji: TD PAPIR na 3030_
Ce se prebijaš skozi temo, ali pa bereš pod odejo, je Mobile Flashlight zares prava stvar zate, saj bo spremenil tvoj mobilnik v ročno svetilko.
Pošlji: TD LUC na 3030
SPLET LAS, KITA
NASELJE PRI HINJU
NAS ŠPORTNI NOVINAR TAMŠE
NAJVEČJI KOPENSKI SESALEC
MANJŠA NACIJA
NASELJE PRI VARAŽDINU
NEGATIVNI
POL ELEKTRODE
IVAN ZIDAR
DED (PRIMORSKO)
MILJONTI DEL mm
PEVKA SADE
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC
REAKTIVNA SNOV
GR. BOG GOZDOV
OVENELOST
NASELJEN SVET
ŠOLSKI RED
OPERNI PEVEC
PEVEC PESTNER
MEDDRŽAVNA ZVEZA
SPODNJE HLAČE
MAKEDONSKO KOLO
ČUFAR TONE
ITALIJANSKA PESNICA
ANA JUD
MOJZESOV BRAT
TANJA AŽMAN
Ugankarski slovarček: ADU = ime nigerijsko angleške pevke Sade; ANTANTA = meddržavna zveza; ARAGONA = italijanska resnična pesnica, slovita kurtizana; AKUMENA = naseljen svet: OPRESNIK = judovski nekvašen kruh; PREVOLE = naselje pri Hinju; RIPERTON = ameriška rockovska pevka (Minnie, 1947-1979).
■e}ue}ue 'ueeo 'epo}e>| Isouoo} 'euin 'osubai
'ojo '}so|eA 'gipojeu 's^eg 'jepiuoueu 'uo|s J 'eueoo 'npv 'ZI 'is^ Isuedo 'pjedsai '>joy 'JoieA^eej 'eioAejj luv 'ojaoi 'e|eie|do 'efue^ez 'pjg 'bsabj 'oeuo>| '¡pais :ouAejopoA la^uezu)) 3) A3)¡S3U
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 01. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
NEDELJA, 02. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 03. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). TOREK, 04. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje. SREDA, 05. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kultu-
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
re. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). ČETRTEK, 06. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
PETEK, 07. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
Horoskop
OVEN
Začetek meseca maja obljublja veliko svežine In harmonije. Zadeve na delovnem mestu boo šle v vašo korist. Pravzaprav boste Imeli možnost, da boste orali ledino. Spremljala vas bo sreča v komunikaciji in pogovori prinašajo čarobnost. V ljubezni ne bo vse po vaše.
Sn BIK
Izpolnila se vam bo srčna želja. Življenje se bo obarvalo v pisane barve In uspehi se bodo stopnjevali. Doživeli boste določeno preobrazbo in hrepeneli po novih izzivih. Umetniške dejavnosti bodo v ospredju in kreativno bo v ljubezni. Finančno se ne boste smeli pritoževati.
DVOJČKA
Odličen teden je pred vami. Obarvani boste v barve ljubezni, harmonije In romantike. Jasno je, da boste v vsem uživali in se predajali čudovitim občutkom. Partnerjeva podpora in namigi bodo prinesli razcvet in nove poglede. Na delovnem mestu bodite previdnejši in diplomatski.
RAK
Vaše misli bodo prijetne in harmonične. Dobro vam bo služIla tudi Intuicija. Odkrivali boste določene poglede skozi svet sanj in razrešili neko dilemo iz preteklosti. Čeprav boste iskali bližnjice, jih ne bo. Ogledalo napredka bodo vaši prijatelji. Konec tedna sledi romantično doživetje.
LEV
-T' t S svojim mislimi boste ustvarjali prijetne stvari. Analiziranje vam bo šlo zelo dobro od rok In na delovnem mestu boste prišli do zanimivih odkritji. Odkrito se boste pogovarjali o svojih bremenih in kreativno ustvarjali. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim in vezanim.
DEVICA
Imeli boste polne roke obveznosti. Toda obdobje bo v osnovi namenjeno sprostitvi. Odzovite se klicu narave in bodite prožni. Spremenili boste stil življenja in ugotovili, kaj vas veseli. Nekoliko bolj nemirni boste v ljubezni in težko bo, če ne bo po vaše. Blesteli boste v službi.
TEHTNICA
Razmišljali boste o tem, kaj boste spremenili. Sanje o potovanju In svobodi bodo ostale samo sanje. Bolje bo, da boste naredili pri sebi analizo in tako ugotovili, kdo vašo pomoč resnično potrebuje. S svojim znanjem in dobro voljo boste spravili v smeh ljudi okoli sebe. Ni vse zlato, kar se sveti.
ŠKORPIJON
Sledili boste svoji resnici. Vneto boste zagovarjali svoje mnenje In ne boste odstopali od svojih namigov. Zavedati se boste morali, da se morate na delovnem mestu sprostiti. Določen projekt bo potekal drugače, ampak konec dober, vse dobro. V ljubezni bo čas za romantiko.
STRELEC
Nekoliko boste nemirni, kajti pred seboj boste imeli obdobje Izzivov In novih Idej. Pomembno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov. Sprostile vas bodo tudi narava in športne aktivnosti na prostem. Ljubezen bo pesem o sreči in muza ustvarjalnosti vam bo dala krila.
KOZOROG
Dnevi prinašajo posebne ugodnosti in priložnosti za pogovor. Resnično boste Imeli tudi mnogo dela in delovnih obveznosti. Sprostili vas bodo pogovori. Od sebe boste oddajali magnetično energijo in skozi to prejeli določeno ugodnost. Srčni izvoljenec vam bo v oporo.
VODNAR
Ljubezen vas bo dobesedno polepšala. Mesec maj prinaša določeno čarobnost In svežino. Tako boste zastavljenim nalogam kos. Vsekakor bo modro, da boste razmislili, kaj vas veseli. Ljudje vam bodo v osnovi še vedno ogledalo. V okrilju doma se boste rešili določenih bremen.
RIBI
Spremljala vas bo sreča. Našli boste mir in pravo pot. Službeno se bodo zadeve odvijale v vašo korist. Vsekakor je jasno nakazano, da boste na delovnem mestu izbrali pravilno odločitev in boste prejeli pohvalo. Ugoden čas za urejanje doma in okolice. Bodite kreativni!
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Vroča linija Radia Ptuj.
Vsak četrtek med 18. in 19. uro!
POLET, ZANOS
STARI OČE
ROKA, NOGA
Ptuj • Spomini na konstituiranje zadnje Skupščine občine Ptuj
Dvajset let
Spomin ob dvajseti obletnici konstituiranja zadnje Skupščine Občine Ptuj me zavezuje, da zapišem nekaj stavkov - ne zaradi nostalgije po preteklem - bolj v zahvalo vsem, ki smo takrat sodelovali - občanom v Skupščini in Izvršnem svetu Občine Ptuj,v krajevnih skupnostih, političnih strankah, upravi in sodstvu, gospodarstvu, družbenih dejavnostih, novinarstvu, civilni družbi itd. Spomin me veže tudi na tiste sodelavce, ki so v preteklih letih končali svojo življenjsko pot.
Bil je prelomen čas z mnogimi neznankami.
Spreminjal se je družbenopolitični in ekonomski sistem v vsej vzhodni Evropi, ne le v Jugoslaviji in Sloveniji. To je bil čas razdruževanja Jugoslavije in nastajanje nove države Slovenije. To je bil tudi čas, ko smo na ravni lokalnih skupnosti pri sprejemanju odločitev oblastni način vodenja spre-
minjali v upravljanje lokalne skupnosti.
Po volitvah leta 1990 se je SO Ptuj konstituirala dokaj pozno. Spomnim se Izjave pred prevzemom funkcije predsednika SO Ptuj. »Prvaki strank se zavezujemo, da bomo v pogojih razvoja po-litično-pluralnega življenja in javnosti ohranili človeško dostojanstvo, osebno integri-
teto in svobodo odbornikom in izvoljenim predstavnikom občinskih teles.« Skupščina je Izjavo sprejela z aklamacijo in s tem utrla pot ustvarjalni politični klimi.
Skupščina je sprejela tudi Program. V njem smo zapisali, da bomo gradili sistem, ki bo v največji meri razvil intelektualne in delovne sposobnosti ljudi, da bomo razvijali ustvar-
jalnost, inventivnost, iniciativo in podjetništvo, da bomo zgradili sistem skupne odgovornosti za regionalni razvoj in za sanacijo in revitalizacijo okolja, da nam bodo Haloze, Slovenske gorice, Dravsko in Ptujsko polje in mesto Ptuj v enaki meri pomenili bogastvo in ne revščine itd. Preprosto, iskali smo predvsem poti, k sreči za vse člane lokalne sku-
pnosti.
Seveda nimam pravice ocenjevati uspešnosti našega dela, niti nimam ambicije poseči v zgodovinsko analizo ravnanja SO Ptuj in njenih teles. Spomnim naj le, da smo pozorno sledili nastajanju slovenske Ustave in v njej določilom, ki so urejala avtonomijo lokalne samouprave. Evropski vzorci so nakazovali uveljavljanje subsidiarnosti in s tem prevzemanje odgovornosti za lasten razvoj.
Dolgoročni plan do leta 2000 je bil sprejet še v prejšnjem mandatu. Utiral je pot k pospešeni industrializaciji. Ni bil več uresničljiv. Morali smo oblikovati novo razvojno paradigmo. V njej smo znanje umestili na prvo raven, na drugo raven pa razvoj kulture, varstvo kulturne in naravne dediščine ter razvoj podjetništva. Na mesto planov smo postopoma sprejemali usmeritve za posamezna področja
dejavnosti. Izvršni svet SO Ptuj je dobro opravil zahtevno nalogo, ob vsem tem pa je oblastno funkcijo nadomestil z upravljavsko. To ni bilo lahko. Prehiteli smo mnoge druge lokalne skupnosti in se uveljavili v slovenskem prostoru.
Po osamosvojitvi in nastanku nove države Slovenije, torej še v času zanosa in pričakovanj, se je v okviru »lastninjenja« začel proces, sprva prikrito, prilaščanja družbenega premoženja. Manj znano pa je, da je bil v okviru spreminjanja družbenih razmerij sprožen tudi proces »decentralizacije« države, s prikritim podržavljanjem lokalne samouprave.
Res je, da smo v dvajsetih letih v Sloveniji in tudi pri nas naredili mnogo ter postali bogatejši. Ali pa smo tudi srečnejši? Ne bom odgovoril.
Vojteh Rajher, predsednik SO Ptuj v mandatu 1991-1994
Ptuj • Piesno-ritmična dejavnost na OŠ dr. Pivka
Pozdrav pomladi 2010
Na OŠ dr. Ljudevita Pivka deluje v skladu interesnih dejavnosti plesno-ritmična skupina, v katero je vključenih 18 učencev nižjega izobrazbenega standarda od tretjega do devetega razreda. Vaje potekajo enkrat tedensko po eno šolsko uro pod vodstvom mentorjev Tomaža Valenka in Dragice Emeršič. Zanimanje za plesno ustvarjalnost je veliko, saj učenci izražajo čustva in svoja dojemanja sveta ter odnosa do drugih.
Vsako delo zahteva svoj trud in plesna vzgoja ni izjema. Pri urah plesno-ritmične dejavnosti iščemo zmeraj nove gibalne oblike, ki sporočajo notranje doživljanje in pomagajo pri celovitem otrokovem razvoju, tako telesnem kot duševnem, ter oblikujejo čut za estetiko. V tem šolskem letu smo se odločili, da bomo predstavili plesno točko z naslovom Juri Muri v Afriki. Delo z učenci je potekalo sistema-
tično. Najprej smo prebrali istoimensko literarno delo Toneta Pavčka, se o vsebini pogovarjali in ugotavljali, kateri liki v zgodbici nastopajo in kako jih bomo uprizorili pri lastnem plesnem pristopu. Vsak učenec si je izbral svoj lik in pokazal značilnost gibanja po prostoru. Navdih so dobili ob glasbi in zaživeli v likih živali, domorodcev ter razposajenih igrah otrok v sami koreografiji. Mentorica Jasna Veber Zazula je
popestrila pridih Afrike s tol-kalno skupino petih fantov, ki igrajo na unikatne instrumente, izdelane iz odpadnih kovinskih posod. Barvno in estetsko so jih predelali v lične instrumente, s katerimi so scensko obogatili glasbeno-gibalno dogajanje na odru.
S plesno predstavo smo se v torek, 13. aprila, udeležili Plesne pomladi 2010 v Mestnem gledališču Ptuj. Organiziral jo je Javni sklad za kulturne dejavnosti Ptuj.
Foto: arhiv OS L. Pivka
Vsak posameznik je pokazal zadovoljstvo ob svoji plesni interpretaciji, kar se je čutilo iz samega nastopa. Njihovi obrazi so bili nasmejani in prežeti z navdušenjem nad trenutkom, ko so se na gledališkem odru prelevili v ek-
sotična bitja iz daljne dežele. Srca obiskovalcev so napolnili z energijo temperamentnega ritma tolkal in barvitih kostumov, ki so ob diskretni osvetlitvi odrskih žarometov zažareli v naravnih zemeljskih tonih.
Plesna predstava pa ni naredila globokega vtisa le na občinstvo. Najbolj je obogatila predvsem mlade plesalce, saj je bil že sam nastop v gledališču zanje velika čast in priznanje za nekajtedenski trud.
Dragica Emeršič
Podlehnik • Srečanje učencev in učiteljev- generacija 1969/70
Spomin na čas drobnih radosti
V soboto, 17. aprila, je bil za generacijo učencev, ki smo končali osnovno šolo v šolskem letu 1969/70, in seveda za naše učitelje pomemben dan. Po dolgih letih smo se ponovno srečali v Podlehniku.
Foto: Danica Kurež
Najprej smo se zbrali v krajevni dvorani, kjer smo si ogledali komedijo Zakonci stavkajo, ki nam jo je odigrala dramska skupina KD Podlehnik. Po predstavi smo odšli do gostišča pri ribniku v Dežnem, kjer se je naše srečanje nadaljevalo. Bilo je zares prisrčno, saj se dolgo časa nismo videli. Ob kramljanju smo obujali spomine na naša osnovnošolska leta.
Čeprav smo že nekoliko v letih in je pozabljanje del našega vsakdana, smo se še natančno spomnili mnogih dogodkov, ki so nas spravljali v smeh in dobro voljo. Oživeli so spomini na naše otroške igre in vragolije, spomnili
smo se, kako smo izdelovali papirnate ladjice in jih spuščali po potoku, kako smo na pašnikih pasli živino, kurili in si pekli koruzo, jabolka in krompir. In kako je v jeseni dišalo po pečenih kostanjih. To so bile naše drobne radosti. Še sanjalo se nam ni o računalnikih, o video igrah, telefonih ... A bilo nam je lepo. Živeli smo z naravo, opazovali zahajajoče sonce in sanjali o prihodnosti. Hitro smo odkrili, da je nekje za našimi hribi drug svet, nam nepoznan. Pota življenja so nas popeljala v ta svet, ki nam vedno ni bil prijazen. Velikokrat smo se spomnili, kaj smo se v šoli naučili, kar so
nam učitelji vedno polagali na srce, da moramo vztrajati, da znamo in zmoremo veliko, čeprav smo prišli iz Haloz, ki so še bile takrat zelo zaostale. Še danes se spomnimo, kako so poudarjali, naj bomo pošteni, delavni in naj se pridno učimo. Učimo vse življenje.
To smo si tudi zapomnili in s trdim delom dosegli marsikaj. Predvsem pa smo spoznali, da ni pomembno, kaj delaš, kakšno hišo ali avto imaš, kako težak je tvoj bančni račun, pomembno je, da ostaneš ČLOVEK. To v življenju resnično šteje.
Vse prisotne je nagovoril tudi naš razrednik gospod Jože Perko, ki je poudaril, da je ponosen na našo generacijo in vesel, da smo se srečali.
Spomnili smo se tudi sošolcev in učiteljev, ki jih več ni med nami.
Tako kot čas pač hitro teče, je hitro minil tudi naš skupni večer. Razšli smo se z obljubo, da se kmalu spet srečamo.
Danica Kurež
Ormož • Ob dnevu upora proti okupatorju
Spomin na bolečo preteklost
Osrednja proslava ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju v občini Ormož, je potekala 23. aprila v Kulturnem domu Ormož. Skupaj so jo pripravili Občina Ormož, Osnovna šola Ormož in Združenje borcev za vrednote NOB Ormož.
Uvod v proslavo je s pred-prazničnim koncertom na ploščadi pred ormoškim hotelom naredil Pihalni orkester Ormož, v nadaljevanju pa so program prispevali učenci OŠ Ormož in Harmonikarski orkester GŠ Ormož. Slavnostni govornik je bil župan Alojz Sok, ki je spomnil, da mineva 65 let spomina na brutalni, nečloveški prepir z začetkom v Nemčiji, katerega posledice čutimo še danes, čeprav so udeleženci po večini že mrtvi. Na lastni koži so ga doživeli le tisti, ki so bili še otroci, zato je prav, da je bil tudi v Sloveniji sprejet zakon o civilnih žrtvah vojne, ki bo dal določene pravice vsem civilnim žrtvam vojne, ne glede na dejstva, ki so bremenila njihove starše, je povedal Alojz Sok in dodal, da otroci nikakor ne morejo odgovarjati za dejanja svojih staršev. Zakon je pomemben tudi za Štajersko, zlasti za mobilizirance v nem-
ško vojsko, ki jim je prinesel moralno zadovoljstvo, saj jih je večina že umrla.
Poudaril je, da so bile vojne stalnica vseh kultur in njihov
cilj je bil isti: pridobiti si oblast ter z njo povezane materialne in druge koristi, podjarmiti si drug narod, mu odvzeti svobodo in ga izkoriščati v vseh
Foto: Viki Ivanuša
možnih oblikah. Spomnil je na zločine nacizma, fašizma in komunizma ter zaželel, da se ne bi več ponovili.
Viki Ivanuša
Zetale • 12. gozdarsko tekmovanje
Zmagovalci Cepini
Strojni krožek Žetalanec je tudi letos, zadnji aprilski konec tedna, pripravil že tradicionalno gozdarsko tekmovanje, ki se ga je tokrat udeležilo 16 mojstrov in mojstric v žaganju in podiranju dreves, zmagovalci pa so bili ponovno domačini.
Letošnji gozdarski praznik se je sicer začel že v petek s simbolično posaditvijo drevesa ob OŠ Žetale in popoldansko okroglo mizo na temo gozdarstva in daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso. V soboto je nato žetalsko Planinsko društvo pripravilo pohod po učni poti k debeli bukvi, zvečer pa je sledilo žrebanje številk za tekmovalce in kul-turno-družabna prireditev.
Osrednji dan je bila nedelja, ko se je tekmovanje za naslov prvaka in prehodni pokal začelo že v zgodnjih dopoldanskih urah. 16 tekmovalcev in tekmovalk se je pomerilo v eni izbirni in petih obveznih disciplinah; prva je bila obračanje letve in menjava verige, kombinirani rez, precizni rez,
zasek in podžagovanje, klešče-nje in podiranje na balon. Tekmovanje se je zaključilo v popoldanskih urah, ko so sodniki razglasili zmagovalce posameznih kategorij, zmagovalce skupno in zmagovalne ekipe. Kot je povedal vodja strojnega krožka Izidor Štajnberger, so bile letos razlike med tekmovalci izjemno majhne, kar so dokazovali tudi rezultati. Med posamezniki se je z največ zbrani točkami na prvo mesto zavihtel Toni Butolen, na drugo Izidor Štajnberger in na tretje Slavko Širec (vsi trije ekipa Cepini iz Žetal).
Ekipno je seveda prvo mesto, zlati pokal in zmagovalni prehodni pokal osvojila žetal-ska moška ekipa Cepini s skupno osvojenimi 4575 točkami,
Zmagovalna ekipa Cepini (Toni Butolen, Izidor Stajnberger in Slavko Širec) bodo svoje znanje dokazovali na državnem gozdarskem tekmovanju v Gornji Radgoni konec avgusta.
drugo mesto je osvojila ekipa profesionalnih gozdarjev Seka-či v sestavi Viki Žerak, Robert Jus in August Pulko s skupno
Razlike med tekmovalci in ekipami so bile letos zelo majhne.
osvojenimi 4312 točkami, tretje mesto pa ekipa Grče (Mitja Širec, Franc Stojnšek in Klemen Butolen) s 4050 doseženimi točkami.
Tekmovala naj bi tudi celotna tričlanska ženska ekipa, vendar je na dan tekmovanja ena izmed njih zbolela, zato sta se v žaganju pomerili le Kristina Štajnberger in Marjana Podgoršek, ki sta pokazali odlično znanje, najverjetneje pa se bo celotna ženska ekipa letos lahko pomerila tudi na državnem gozdarskem tekmovanju v Gornji Radgoni, konec avgusta. Brez dvoma pa se bodo na državnem tekmovanju z ostalimi ekipami iz Slovenije pomerili žetalski Cepini.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Zemlja ni smetišče
Foto: Črtomir Goznik
Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, je na Ptuju, na Novem trgu, že tradicionalno potekal okoljevarstveni in osve-ščevalni dogodek, Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom, ki ga je organiziralo podjetje Čisto mesto. Na
njem so sodelovale osnovne šole iz Ptuja in okolice ter otroci iz Vrtca Ptuj, ki so v okviru svojih nastopov predstavili prednost uporabe bombažne vrečke ali košare. Letos je bil poudarek na plastični embalaži, predvsem na plastičnih vrečkah. Na svetu jih letno proizvedejo med štiri in pet milijard, ki postajajo vedno večje okoljsko breme. Recklira se jih le dva odstotka, zaradi plastičnih vrečk umre na tisoče morskih živali, ker jim zamašijo prebavni sistem. 22. aprila je na Ptuju potekal tudi Zelenifestival, kije na prireditvi Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom, predstavil obnovljivo stojnico, modno revijo oblačil iz odpadnega materiala in tudi zeleni avtomobil, ki ga poganja rastlinsko olje.
MG
Ptuj • Ob dnevu Zemlje
Foto: Črtomir Goznik
Na tradicionalnem mestu, pod kostanjem na Novem trgu na Ptuju, so Zeleni Slovenije že 22. zapored ob dnevu Zemlje brezplačno delili humus. Vsak, ki jih je 24. aprila obiskal, je prejel vrečo humusa. Z delitvijo humusa so tudi letos želeli ljudem predstaviti drugi, okolju prijaznejši način gnojenja zemlje. Aktivnosti ob letošnjem dnevu Zemlje so vodili pod geslom Zdravnik naj postane učitelj, učitelj naj postane kmet in kmet naj postane zdravnik. Tudi s tem so želeli opozoriti na problematiko pretirane uporabe umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov. Nadaljevali pa so tudi aktivnosti za povečanje števila slovenskih občin v klubu občin brez GSO, ki predstavlja za slovensko kmetijstvo in zdravo hrano izjemno pomembno odločitev, je ob tej priložnosti povedal predsednik Zelenih Slovenije Vlado Cuš. Med Ptujčane so v soboto razdelili 7 m3 humusa.
MG
Foto: ZG
V nedeljo, 18. aprila, popoldne, je bilo v župniji sv. Mihaela v Žetalah v romarski cerkvi Marije Tolažnice v Halozah srečanje mešanih cerkvenih pevskih zborov ptujske in završke dekanije. Po pozdravu je spregovoril domači župnik Ciril Čuš, nato je vse navzoče nagovoril naddekan Marijan Fesl. Predstavilo se je kar petnajst mešanih cerkvenih pevskih zborov. Prvič se je na reviji predstavil Župnijski zbor iz Žetal, vsi ostali pa so bili že stari znanci: MePZ sv. Marka izMarkovcev, zbor župnije Polenšak, MePZ KD iz Cirkulan, zbor sv. Martina s Hajdine, MePZ iz Stoperc, MePZ sv. Ožbalt iz Ptuja, MePZ sv. Vida pri Ptuju, MePZ sv. Petra in Pavla iz Ptuja, MePZ sv. Doroteje iz Dornave, Vokalna skupina Sion iz Sel, Ženska vokalna skupina iz Leskov-ca, pevska skupina sv. Družine iz Kidričevega, Magnificat iz Polenšaka in MePZ sv. Viktorina iz Ptuja. Poudarek je bil na evharistični pesmi. Vse navzoče je nagovoril in jim čestital referent za liturgijo in cerkveno glasbo p. Slavko Stermšek.
Zdenka Golub
Prejeli smo • Odgovor podjetja Boxmark Leather
Sredi dela se je delavec zgrudil (2)
V petek, 23. aprila, ste v časniku Štajerski tednik objavili članek, ki meče slabo luč na našo družbo ter širi lažne in za družbo škodljive informacije, zato zahtevamo takojšnji demanti vaših navedb in objavo naših navedb tako, kot vam jih pošiljamo.
Poleg tega zahtevamo javno opravičilo z vaše strani, saj smo vas že večkrat opozorili, da objavljate napačne in škodljive informacije v zvezi z našo družbo.
Delavcu, ki je umrl na delu v družbi, je postalo dopoldne slabo. Neposredno nadrejena delavka je bila o slabosti delavca takoj obveščena. Šla je do njega, ga vprašala, kako se počuti. Potem ga je poslala ven na sveži zrak. Da se delavec slabo počuti na delovnem mestu, je vedela tudi delavčeva žena, ki je prav tako zaposlena v družbi. Tudi ona je šla do njega in se pozanimala o njegovem
zdravstvenem stanju.
Ko je bil delavec nekaj časa zunaj, je znova prišla do njega vodja. Povedal ji je, da mu je že veliko boljše in da bo nadaljeval z delom. Zunaj je popil še kavico, pokadil cigareto, potem pa se je znova odpravil delat. Delo je opravljal brez vsakih problemov vse do cca. 13.45 ure. Takrat ga je namreč našla nezavestnega na tleh sodelavka. Le-ta je takoj poiskala pomoč za delavca.
V trenutku so sodelavci položili nezavestnega v pravilen položaj, za to usposobljena oseba mu je nudila umetno dihanje in delala masažo srca.
Prav tako je delodajalec takoj poklical na pomoč reševalno ekipo, ki je prispela na kraj dogodka v manj kot 10 minutah.
Ko je prispela na kraj dogodka reševalna ekipa, je zamenjala sodelavko pokojnega pri masaži srca. Oživljali so ga približno 30 minut; tudi oni žal brez uspeha. Pooblaščena oseba je ugotovila, da delavcu ni več pomoči.
Ker se je vse to dogajalo sredi proizvodnje, kjer smo za čas pomoči delavcu sicer zavarovali prostor pred drugimi, smo po ugotovitvi smrti vprašali zdravnico, kakšni so nadaljnji koraki. Povedala nam je, da
moramo počakati mrliškega oglednika. Prosili smo jih, ali lahko oni odpeljejo delavca, da ne bo ležal tam sredi proizvodnje, pa nam je pojasnila, da tega reševalci ne smejo storiti; da mora priti ponj drugo vozilo. Pomagala nam je prestaviti delavca na primernejši kraj, potem pa je reševalno vozilo zapustilo kraj dogajanja.
Prav tako v družbi demanti-ramo podatek novinarja, da je policijska postaja bila obveščena o dogodku šele ob 16.50. Če je novinar ta podatek res dobil od Janka Fistravca, kot piše, bomo sami ustrezno ukrepali z dokazili, da ta podatek ni pra-
vi. Policija je bila o dogodku obveščena takoj.
Novinar je povzel iz konteksta tudi besede inšpektorja za delo in verjetno hotel s tem zavajati javnost. V zvezi z obveščanjem inšpektorja za delo smo namreč v celoti spoštovali predpise.
Poleg tega hočemo, da se objavi v članku nestrinjanje delodajalca z ravnanjem novinarja, ki ga je Helena Rous vljudno opozorila na spoštovanje dostojanstva ob pokojnega in ga prosila, naj se umakne z dvorišča tovarne. Novinar je sicer rekel, da razume mojo prošnjo in da jo bo spoštoval, česar pa,
kot je razvidno iz članka, ni spoštoval.
Prav tako ocenjujemo, da znova ni spoštoval novinarskega kodeksa, da bi podatek preveril še na drugi strani, ne glede na dogovor, ki sta ga imela s Heleno Rous, da jo naslednji dan pokliče, ker bo imela več informacij.
Za nas pomenijo takšni članki zgolj dokaz več, da Štajerski tednik ne želi biti objektiven časopis, pač za zgolj rumeni tisk, ki si na takšen način želi povečevati zgolj naklado, ne pa svoje kvalitete.
Boxmark Leather, d. o. o.
Direktor, Marjan Trobiš
Ptuj • Ob dnevu upora proti okupatorju
Vrednote naroda ne smejo v pozabo
Letošnja osrednja slovesnost mestne občine Ptuj ob dnevu upora proti okupatorju je bila v prostorih nekdanjih sodnih zaporov, na sam prazničen dan, v torek, 27. aprila; slavnostni govornik je bil Milan Čuček, predsednik Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB Ptuj, govorila pa sta tudi župan Štefan Čelan in direktor pokrajinskega muzeja Aleš Arih.
Že dan pred osrednjo slovesnostjo so delegacije Mestne občine Ptuj, Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj in Kluba brigadirjev Ptuj položile vence na grobnico padlih borcev na starem mestnem pokopališču, pred spominsko sobo na Lackovi domačiji v Novi vasi, k spominski plošči na Potrčevi cesti, kjer je Jože Lacko oktobra 1941 ustanovil odbor osvobodilne fronte za ptujsko okrožje, k spominski plošči na domačiji prvoborca Franca Krambergerja ter k spominski plošči na Lackovi rojstni hiši v Kicarju.
V torek, 27. aprila, pa je pred pričetkom osrednje slovesnosti župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan skupaj s predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Milanom Čučkom in Liziko Lacko, hčerko narodnega heroja Jožeta Lacka, položil venec k spominski plošči na stavbi nekdanjih sodnih zaporov, kjer je 18. avgusta 1942 za posledicami mučenja umrl Jože Lacko.
Osrednji govornik na slovesnosti v prostorih nekdanjih zaporov, predsednik Milan Čuček, je poudaril, da je prav, da se ob dnevu upora proti okupatorju spomnimo vseh tistih, ki so v bližnji in daljni slovenski zgodovini dali svoj prispevek k ohranitvi slovenskega naroda, pri čemer je dejal: »Pomembno je, da ponovno in jasno poudarimo mejnike, ki jih za slovenski narod predstavlja leto 1918/19 z Maistrovo borbo za severna slovenska ozemlja, leto 1941 z začetkom NOB za ohranitev slovenskega naroda ter leto 1991 kot boj za samostojno Slovenijo. To so tri pomembna obdobja, ki so vsa-
ko ob svojem času in na svoj način omogočila uresničitev stoletnih sanj slovenskega naroda o samostojnosti in neodvisnosti!«
Po njegovih besedah si je povojnim generacijam težko predstavljati čas, katerega obletnice se spominjamo ob dnevu upora, to je bil čas, ko so okupatorji Slovence leta 1941 obsodili na potujčenje ali fizično uničenje, ko ni šlo več za obrambo obstoječe slovenske družbe, temveč za ohranitev samega naroda. In takemu etničnemu izbrisu se ni bilo mogoče upreti drugače kot z organizirano oboroženo silo. Zato je bil oborožen boj proti okupatorju tudi s sedanjega vidika opravičljiv in nujen, saj na njem v veliki meri temelji tudi današnja slovenska samobitnost in državnost. Brez dvoma je ustanovitev OF aprila 1941 začetek uresničitve programa, ki je temeljil na neizprosnem boju za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
Zato smo lahko ponosni, je dejal Čuček, da je bil na Ptuju zgodaj organiziran antifaši-stični odpor, bil je posledica represalij v okviru programa raznarodovanja, v okviru katerega je okupator že prve dni okupacije iztrgal iz svojih domov in strpal v celice te stavbe izobražence in narodno zavedne Ptujčane, od koder jih je nato poslal v taborišča in delovišča nemškega Reicha ali razselil v pokrajinah novo nastalih marionetnih držav na območju nekdanje kraljevine Jugoslavije.
Spomnil je tudi na to, da bomo v maju praznovali 65. obletnico konca druge svetovne vojne, te največje morije v
Foto: M. Ozmec
Pred pričetkom slovesnosti so Milan Cuček, Štefan Celan in Lizika Lacko položili venec k spominski plošči Jožetu Lacku na stavbi nekdanjih sodnih zaporov.
zgodovini človeštva, pri čemer se moramo zavedati, da smo Slovenci v tem svetovnem boju proti fašizmu in nacizmu igrali pomembno vlogo kot sestavni del zavezniških sil. Zato nam dejstva, da smo bili na pravi
strani, nihče ne more oporekati, še manj vzeti. Zaradi pravičnosti in še posebej zaradi visoke cene, ki smo jo morali plačati, naša narodnoosvobodilna borba ne sme zbledeti ali biti pozabljena. Brez partizanske-
Foto: M. Ozmec
Na pomembnost ohranjanja vrednot iz najpomembnejših obdobij slovenske zgodovine je opozoril Milan Cuček, predsednik Zveze borcev za ohranjanje vrednot NOB Ptuj.
ga osvobodilnega boja danes ne bi bilo slovenskega naroda, slovenske države pa ne bi bilo brez boja za severno mejo, brez narodnoosvobodilnega boja ter boja za samostojno Slovenijo, zato se moramo zavedati, da se nam za prihodnost ni treba bati, če bomo zgodovinska sporočila in njihove vrednote spoštovali in gojili. Župan MO Ptuj Štefan Čelan je izrazil strinjanje s pobudniki akcije za prestavitev slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju v prostore nekdanjih zaporov, dokaz za to, da je bila odločitev pravilna, pa je bila polna dvorana udeležencev, ki znajo ceniti tiste pomembne razloge, zaradi katerih smo morali Slovenci trikrat poseči po orožju, v boju za ohranitev naroda. Zato je pomembno ohranjanje vseh teh pomembnih vrednot.
Opozoril pa je tudi na aktualne težave, saj po njegovih besedah živimo v družbi, ko ima peščica ljudi v rokah ves kapital in s tem usodo naroda, žal je tudi Evropa postala mesto sodobnega kolonialnega izkoriščanja.
Zbrane je nagovoril tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki je predstavil novo zbirko starejše in novejše zgodovine Ptuja ter bližnje okolice, ki so jo uredili v nekdanjih prostorih ptujskih zaporov. V njej so zajeli zgodovinsko obdobje od leta 1893 in Maistrovih borcev s ptujskega območja do 1. in 2. svetovne vojne, pa tudi čase povojne izgradnje socializma in prelomnih dogodkov leta 1991. K ogledu je povabil vse občane, še posebej pa mladino, ki bo tako lažje dojela, kako pomembni so bili vsi ti dogodki za slovenski narod in njegov obstoj.
Za primeren kulturni utrip je tudi tokrat poskrbela režiserka prireditve Branka Beze-ljak, prispevali pa so ga Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča, moški pevski zbor iz Rogoznice pod vodstvom Franca Lačna ter člani gledališkega studia, ki deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij z recitacijami uporniških pesmi.
Takoj po prireditvi so se številni udeleženci prireditve in nekdanji brigadirji odpravili na 14. tradicionalni pohod po poteh upora in prostovoljnega dela na Kicar, ki ga je organiziral Klub brigadirjev Ptuj, vodil paga je predsednik Marko Potočnik.
M. Ozmec
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
VIŠINSKO obžagovanje in podiranje dreves na težko dostopnih mestih. Hidus, d. o. o., Gorišni-ca 3 a. Telefon 031 513 503.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
v •/
muume
¿
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
NUDIMO vsa slikopleskarska dela, kitanje, beljenje notranjih prostorov, pleskanje napuščev, izdelava toplotnoizolacijskih fasad - kvalitetno in poceni. Sli-kopleskarstvo Karl Horvat, s. p., Mestni Vrh 54 b, 2250 Ptuj. Tel. 040 253 343.
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj; 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.
FASADE, novogradnje, ometi, tlakovanje splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 070 292 326.
KMETIJSTVO
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Vzreja ne-snic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAMO rumeni muškat, letnik 2009, rinfuzo, in rumeni muškat, letnik 2008, buteljke. Milan Žum-bar, Pristava 21 b, Cirkulane, telefon 041 764 463.
PRODAM obnovljene motorje Lam-borgini za kosilnice Gorenje ter kupim kosilnico Gorenje Muta v nedelujočem stanju. Telefon 051 376 732.
PRODAMO škropilnico na samo-kolnici. Telefon 02 420 31 60.
PRODAMO več suhe koruze, mlado svinjo domače reje, možen polovičen odkup. Telefon 041 920 575, pokličite zvečer.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu, eno leto staro telico ter kravo s teletom, vse pašno. Telefon 031 788 502.
KUPIM bikca, starega od 10 do 30 dni, in prodam kosilnico Gorenje Muta, širina kose 130 cm. Telefon 02 80 36 541 (zvečer).
PRODAM odojke. Telefon 782 96 21.
PRODAM kravo simentalko z bikcem, starim dva meseca. Telefon 051 274 553.
PRODAM rotacijsko kosilnico 185 in 165 ter predsetvenik, 2,20 m. Telefon 031 892 703.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055, 051 325 033.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM traktor Ferguson ter pajek Sip na dve vreteni. Tel. 041 947 338.
PRODAM bukova drva, cepana in tudi v hlodih. Tel. 051 632 814.
MENJAM bikca pasme LS/CK, starega 11 tednov, za teličko, po možnosti pasme CIKO. Tel. 041 894 325.
PRODAM mesnate svinje, težke cca. 115 do 120 kg, cena 1,20 kg, tudi brezplačni zakol. Tel. 781 22 01 ali 040 166 115.
PRODAM kravo simentalko, brejo šest mesecev, možna menjava za teličko od 180 do 250 kg, simentalko. Tel. 031 840 282.
PRODAM poni kobilo in žrebička, vozilo zapravljivček (lincer) in gumi voz za konjsko vprego, vse v dobrem stanu. Tel. 773 09 41.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od
30	do 150 kg, prodamo, po dogovoru tudi očistimo. Tel 041 978 309.
PRODAM odojke in tri prašiče, težke cca. 130 kg. Tel. 041 728 016.
PRODAM tri pujske, težke 30 kg. Tel. 051 305 113.
PRODAM odojke, 25 kg. Tel. 755
31	21.
PRODAM mešana drva, možen tudi razrez, 37 €/m3. Tel. 031 848 466.
NEPREMIČNINE
POMLADNA razprodaja: do -5 % za stanovanje na Ptuju. Tel 030 396 757.
V OKOLICI PTUJA (Kicar) prodam enonadstropno hišo, vseljivo. Telefon 041 906 617.
PRODAMO gradbeno parcelo v izmeri 8 arov, 10 km iz Ptuja. Telefon 040 382 644.
PTUJ - OKOLICA, prodamo obnovljeno hišo, 185 m2, z garažo in vrtom, takoj vseljivo, brez posrednika, lepa lokacija, 140.000 evrov. Telefon 01 25 111 76.
PRODAM gradbeno parcelo v Ptuju. Telefon 041 588 137.
PTUJ, CENTER, prodamo bivšo staro gostilno z dvoriščem in veliko teraso s pogledom na grad. V nadstropju možna ureditev sob za goste ali več stanovanj. Ugodno, možni vsi dogovori. Telefon 041 245 054.
UGODNO PRODAMO hišo na Ugljanu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000,00 evrov. Telefon 041 245 054.
GRAJENŠČAK, gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, elektrika, voda, ob asfaltu, s čudovitim razgledom, prodamo, cena 28.000 evrov. Telefon 041 245 054.
OB Ptujskem jezeru v Zabovcih prodam dve gradbeni parceli. Inf. na tel. 051 354 707.
PRODAM dve parceli, skupaj zazidljiv del 530 m2, nezazidljiv del 510 m2, parceli se držita skupaj, sta na odlični lokaciji, 1 km iz centra Ptuja, cena za obe je 46,000 € oz. po dogovoru. Tel. 051 611 401.
PRODAMO trisobno stanovanje na Ptuju, Volkmerjeva 23. Tel. 041 444 246.
PRODAM gostinski lokal z dodatnimi uporabnimi prostori v Lorencu na Dravskem polju. Kontakt 041 350 890 ali 02 761 97 00.
DOM-STANOVANJE
KUPIM stanovanje, enoinpol- ali dvosobno, do 60 m2, v pritličju ali prvem nadstropju. Telefon 031 812 674.
VIR, ZADAR, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, pritličje s teraso, prosto od 15. 8. dalje, od morja oddaljeno 150 m. Tel. 031 742 714.
APARTMANI VUŠKOVIC, Supetar, otok Brač, inf na www.apartmani-lada.com; e-mail: lada.vuskovic@ inet.hr. Tel. ++385 91 760 94 78.
V NAJEM dam stanovanje, 45 m2. Tel. 766 81 21.
MALBINBC
PROMOTION
Prodamo gostinski lokal z dodatnimi uporabnimi prostori v Lovrencu na Dravskem polju. Kontakt: 041 350 890, 02 761 97 00.
Prireditvenik
Petek, 30. april
V FILIP JAKOVU oddamo dva apartmaja za štiri do šest oseb, moderno opremljena, 200 m od plaže. Tel. 0049 171744 3331.
MOTORNA VOZILA
FIAT PANDA 1,0, letnik 94, registriran in vozen, prodam. Tel. 761 00 07.
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh. DIALOG, K mitreju 2, 2251 Ptuj.
ZAPOSLIMO KV-kuharico ali kuharja. Gostilna Beno, Neža Pre-mzl, s. p., Starše 90, telefon 688 23 01.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM kotel za žganjekuho na dve cevi ter regal za jedilnico, mizo in šest stolov iz naravnega lesa. Tel. 761 00 07.
17.00 Grajena, Dom krajanov, postavljanje prvomajskega drevesa 19.00 Ptuj, Ranca ob Ptujskem jezeru, osrednja proslava ob 1. maju,
prazniku dela, s tradicionalnim kresovanjem 19.00 Makole, Dom krajanov, proslava ob prazniku dela 20.00 Grajena, športni park, kresovanje 20.00 Ptuj, pri Termah, kresovanje
Sobota, 1. maj
6.00 Prvomajska budnica po četrtnih skupnostih mestne občine Ptuj 9.00 Panorama ŠD, sprejemanje prijav za pohodnike, tekače in kolesarje in spust s čolni 9.00 Lenart na Zavrhu, tradicionalni prvomajski pohod 10.00 Vurberški grad, 6. pohod na Grmado, hoja poteka proti Krčevini pri Vurbergu, mimo ribnikov, z lažjim vzponom na Grmado in vrnitev na grajsko dvorišče 10.15 Ptuj, Ranca, ob Ptujskem jezeru start rekreacijskih tekačev,
pohodnikov in kolesarjev, pričetek turnirja odbojke in pričetek vožnje s turistično ladjo Čigra, rekreativne vožnje s čolni, kajaki, rancami, jadrnicami in motornimi čolni, tekmovanje v vlečenju vrvi z rancami
21.00 Ptuj, klub Gemina XIII, plesni večer z živo glasbo
Nedelja, 2. maj
15.30 Stojnici, gasilski dom, tradicionalna florjanova nedelja ter sveta maša v čast svetega Florjana
Kino Ptuj
30. april ter 1. in 2. maj, ob 17.00 Zelena cona - vojna drama. Ob 19.10 Lovec na glave - romantična komedija. Ob 21-10 Art program: Krvava grofica - zgodovinska drama.
Prodaja temnega in svetlega piva tudi na terenu, dostava šankomatov na kraj zabave s sodčki 30 ali 50 litrov. DegustacIJe In ogledi po predhodnem naročilu.
PT\JJ
d.o.o.
Tel.: 041 595 753, www.Qastra-ptuj.si
Ministra zdravja npnzaiji:"PralMmimo pjjjg a
Ljutomer • Eko dan v Vrtcu Ljutomer
Zemlja je od smeti
zbolela
Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, smo v našem vrtcu izvedli EKO dan.
Zbrali smo se v atriju vrtca. Otroke sem z globusom v roki motivirala tako, da sem jim pojasnila, da je Zemlja od raznih smeti dobila vročino in je zbolela. Poskrbeli bomo v našem okolju, da jo pozdravimo, počistimo in obenem praznujemo njen praznik. Tako smo se lotili dela. Skupaj z otroki smo pripravljali različne vrste zeliščnih namazov, zeliščnih čajev, sadnih nabodal. Urejali smo cvetlične gredice, prekopavali
peskovnik in na novo zasadili zeliščni kotiček. Otroci so ločevali smeti na našem igrišču, ugotavljali njihov izvor in jih glede na to ločevali v primerne koše. Ustvarjali so iz odpadnih škatel in tako je nastalo mesto Pariz z Eifflovim stolpom.
Po končanem delu nas je čakala zabava v atriju vrtca. Tam smo se posladkali z različnimi vrstami kruha, zeliščnimi namazi, zeliščnimi čaji, sadjem ... Dan nam je popestrila starejša
folklorna skupina iz Veržeja. Ob zvokih domačih ljudskih godcev so otroci zaplesali in prepevali. V sproščenem in veselem vzdušju smo uživali vsi navzoči.
Čisto in urejeno okolje je posebna vrednota, za katero si moramo prizadevati vsi, tudi najmlajši. Odrasli smo otrokom pomemben vzor in vzgled. Koordinatorica EKO vrtca Ljutomer Karmen Kosi
Foto: KK
FAN
K U
Salon Maribor
Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota
Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199
PETKOV VEČER
Salon Ptuj
V salonih Panles kuhinje mesec april za vas mesec največjih daril. Beišakova 2, Ptuj
\^Ji kJUt^c, ^¿aZaíe, itá....
gsm: 00 386 41 233 645
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si

Akcija velja za program kuhinj Panolija
Za podrobnosti akcije kliknite našo spletno stran
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
ali nas obiščite v vašem najbližjem
Panles.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
SPORED ODDAJ
PETEK 30.4.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Oddaja Občine Lenart 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorlšnlca 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 1.5.
8.00 Kulturni maraton OŠ Markovci
9.10 Polka in majolka 10.00 Oddaja občine Lenart 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Markovci 20.00 200 let Šolstva v Markovclh 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
NEDELJA 2.5.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Mat. dan z ans. Ekart v Skorbi 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Videm - Slovesna podelitev zahval 13.00 Kronika občine Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Otroška folklorna revija 1. del 18.30 Oddaja Občine Lenart
PONEDELJEK 3.5.
8.00 Revija folklornih skupin 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 18.00 Videm - Slovesna podelitev zahval 20.00 200 let Šolstva v Markovcih 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
ALfA ROME0159 JTD	2007	12.350,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW 316 i	2001	5.540,00	AVT.KUMA	SREBRN
BMW 318 ID COMPACT	2003	6.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FORD MONDEO 1.STDCI TREND LIMUZ.	2008	13.880,00	AVT. DV. KLIMA	BELA
FORDS-MAX 1.8 TOČI TREND	2008	15.450,00	AVT. DV. KLIMA	KOV. ČRNA
HONDA CMC 1.4 i	2003	5.750,00	KUMA	SREBRN
MERCEDES SIK 200 ROOSTER	1999	6.700,00	KUMA	KOV. T. MODRA
OPEL ASTRA GTC 1.616 V	2008	9.450,00	AVT.KUMA	SREBRN
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI	2004	5.880,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.4	2003	3.690,00	KUMA	MODRA
RENAULT MODUS 1.5 DCI	2006	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	8.790,00	AVT.KUMA	KOV. ČRN
VWBORA 1.9TDI	2001	5.400,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2004	7.390,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TBI KARAVAN	2007	12.880,00	AVT.KUMA	SREBRN
www.radio-tednik.si
Na zalogi preko 40 vozil.
H Mercato maj boljši sosed
NE SPREGLEJTE
Izjemna ponudba samo ta petek, 30. 4. 2010.
Masa za čevapčiče
pakirana ali postrežno, cena za kg različni dobavitelji
2,99
EUR
Pri pakiranih izdelkih se popust obračuna na blagajni. Ponudba velja v vseh živilskih prodajalnah Mercator, ne velja v franšiznih prodajalnah.
Izjemna ponudba velja
od četrtka, 29. 4. do ponedeljka, 3. 5. 2010.
Pivo
6 x 0,5 litra, pločevinka Redna cena: 3,39 EUR
2,99 EUR
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA, DA PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA LAHKO ŠKODUJE ZDRAVJU.
Paradižnik, v grozdih, cena za kg Paprika, zelena, cena za kg Kumare, cena za kg Čebula, bela, cena za kg Krompir, mladi, cena za kg
Ponudba velja v vseh živilskih prodajalnah Mercator i franšiznih prodajalnah.

GRAWE
Zavarovalnica d.d.
GRAWE AVTO
Vaše avtomobilsko zavarovanje z večjim popustom!
www.grawe.si GRAWEfon: 080 22 i»o
Zavarovalnica na Vaši stran i.
4MZ60
IZIUM
Trstenjakova ulica 1, 2250 Ptuj Tel.: 02 771 10 58, info@vizium.net
Vse vrste zavarovanj za GRAVVE zavarovalnico lahko sklenete v poslovalnici na Trstenjakovi 1 in v poslovalnici Dornava.
m mm
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.0.0.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJIU
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
' 0v*¿ízefv¡Á¿ ¿¡xiíon
w	m •
^ www.trizerstvo-brigita.com
V salonu vas pričakujejo strokovni in vestni frizerji. 1
SAMO NEGOVANI LASJE SO LEPI.
Frizerski salon Brigita Brigita Pušnik s.p. Osojnikovarapta 3, Ptuj tel: 02 770*5 61 bria ¡ta.pusnik@amis.net
V naši ponudbi tudi:
*	ličenje za vse priložnosti,
*	ureditev roke in
*	qe\ poslikava na nohtih
Razvajamo vas z vrhunskimi lasnimi proizvodi.

PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
: Avtostekla:: Servis:: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do 2
D Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Multitronic	2006	13.990 €
D Audi Allroad quattro 3.0 V6TDI DPF Tiptronic 2007	47.990 €
D Audi Q7quattro 3.0 V6 TDI DPF Tiptronic	2007	39.990 €
D BMW 730d Avtomatik	2003	14.890 €
D BMW 525d touring	2004	14.890 €
D BMW 320i	1991	790 €
D BMW 320d	1999	5.290 €
D Chrysler Voyager 2.5 SE	1994	890 €
D Daewoo Nexia GL	1995	490 €
D Fiat Stilo 1.9 JTD Actual	2003	4.490 €
D Ford Fiesta Budget 1.3i	1998	790 €
D Mercedes-Benz A-Razred A180 CDI Classic	2005	9.700 €
D Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI	2003	15.990 €
D Mercedes-Benz B-Razred B180 CDI	2006	13.990«
D Opel Zafira Cosmo1.9CDTI	2006	9.790«
D Peugeot 206 SWX-Line 1.4	2005	5.290«
D Peugeot 307 CC Dynamique 1.616V	2007	14.990 €
D Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi	2006	7.490«
D Renault Laguna Break RT 1.8	1997	990«
D Rover serija 800: 825si	1996	1.990«
D VW Touran 2.0TDI Highline DSG	2006	10.990«
D VW Passat 2.0 TDI DPEJrendline	2005	11.490«
VWlVft
OB REDNEM SERVISU VOZILA & VAM PODARJAMO KUPON ZA BREZPLAČNO KOSILO
adaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/ 788 13 82, faks: 02/ 788 13 85, mobi: 051 708 031
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen®	Oprema	Barva
SEAT IBIZA 1,4	2003	4.470,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC1,616V RT	2000	3.550,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
OPEL MERIVA 1,61 ENJOY	2004	5.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
RENAULT CLI01,216V EXPRESSION	2002	3.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071,41 TRENDY	2006	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.340,00	KLIMA	ZELENA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	6.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.950,00	SERV. KNJIGA	K0V.VIJ0LA
HONDA HR-V 1,6 4X4 AVT.	1999	4.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9TDI GLX	1998	3.160,00	SERV. KNJIGA	KOV. B0RD0
RENAULT ESPACE 2,2 DCI AUTHEN.	2003	6.280,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
DAEWOO TACUMA 1,8 SX	2002	3.150,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
PEUGEOT 607 2,2 HDI TITAN PACK	2004	8.900,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN SHARAN 1,9TDI	2004	9.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 1,6	2003	3.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
ŠKODA OCTAVIA 1,9TDIELEG. COMBI	2005	8.300,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
SSANGYONG EXEC. REXTON II 2,7 XDI AVT	2006	15.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA	2001	3.770,00	PRVA REG. 2002	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6 WAGON	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEAT CORDOBA 1,6 ISTELLA	1999	2.460,00	PRVA REG. 2000	KOV. VIŠNJA
VOLKSWAGEN LUP01,0	1999	2.140,00	PRVI LAST.	RUMENA
FORD MONDEO 2,0 TDCIKARAV.	2000	3.390,00	KLIMA	MODRA
CHEVROLET KALOS 1,416V SX	2004	3.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
BMW316I LIMUZ.	2000	4.930,00	AVT. KLIMA	MODRA
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
1. maja mineva leto žalosti in praznine, odkar si se za vedno poslovil, dragi
Bojan Peklar
IZ NOVE VASI, MARKOVCI
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke.
V mislih s teboj tvoji najdražji
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
27. aprila minevata dve leti, odkar nas je zapustila
Mimika Mar
IZ FORMINA 23
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za vedno. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in jo ponesete med svoje spomine.
Tvoji najdražji
Solze... tiho, tiho po licu polzijo ... tebi, le tebi
lučke prižigat hitijo...!
(ATI)
SPOMIN
Matjaž Samastur
IZ KVEDROVE 5, PTUJ 10. 2. 1986 - 30. 4. 2007
Tiha bolečina spremlja spomin, ko je prenehalo biti tvoje plemenito srce, dragi sin.
Hvala vsem, ki pot vodi vas tja, kjer njegov dom rože krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
Zelo, zelo te pogrešamo!
<Ü~>oítuiajtí na± na iuztounzm ífiistu!
RADIOPTUJ
et*, úfiíetu^
www.radio-ptuj.si
2
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK
dr. Zvon ko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionarju. do 12 obrokov
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v majski številki med ostalim preberete o cvetenju in opraševanju jagod, o delih v vinogradu, o enološki praksi, v prilogi
Vrtnine pa o varstvu zelenjave pred boleznimi in o pridelavi paprike.
Revija Sad - 21 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
i
'imnnn-jiMi
zuSietëeln02/22 80 11Q
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽ0VUANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnimi izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, lusklce, clrkonl, teleskopi, etacmenl, mini In konvercionalni
zobni Implantatl - www.dj.unldent.hr; dr. Dorde Jelovac, tel. 00385/98 211 937
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Severin Stanojevič, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
www.radio-tednik.si
V življenju le skrb in delo si poznal, zdaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in pradedka
Janka Gajška
Z GORCE 3 A, PODLEHNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje.
Hvala g. patrom za opravljen cerkveni obred in molitev, pevcem Feguš, g. Grabrovcu za poslovilni govor, zastavonošema, pogrebnemu podjetju Mir in vsem društvom Gasilske zveze Videm, še posebno PGD Podlehnik. Posebna zahvala pa gre osebju internega oddelka SB Ptuj, zdravniku MatejuVrbnjaku, dr. med., splošni zdravnici Bredi Bešvir, dr. med., in osebju zdravstvenega doma na Vrhniki. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt prerano te je vzela, v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA Franc Kokot
GORIŠNICA 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sorodnikom, darovalcem sveč, sv. maše, vencev, za pisno in ustno izraženo sožalje. Prisrčna hvala gre tudi g. župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, srčna hvala tudi Domu upokojencev Muretinci za njegovo dolgoletno oskrbo ter Internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj.
Prisrčna hvala govornici in molivki Frančki Šegula ter vsem društvom, nosilcem praporov, križa, pogrebnemu zavodu Mir ter za odigrano Tišino. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste nam bili kakor koli v pomoč ali v tolažbo, ter vsem ostalim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Še enkrat prisrčna hvala vsem.
Vsi njegovi
Skozi vse življenje boriti si se znala, v tihi noči utrujena od bolezni za vedno si zaspala. Na tvojem grobu sveče zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. Pred nami je še vedno tvoj obraz, a ti mirno spiš in čakaš nas.
V SPOMIN
26. aprila je minilo eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, oma
Genovefa Ljubec
Z GRAJENŠČAKA 64 A
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen zadnji dom rože zdaj krasijo in sveče ji v spomin gorijo.
V mislih s teboj tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
Marjete Kadliček
JURČIČEVA ULICA 2, PTUJ
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za obred, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: njeni najdražji
Ptuj • Šesta Jurjeva tržnica
Jurjev sejem kot srednjeveški sejem?
V soboto, 24. aprila, je ptujski mestni utrip obogatila tudi šesta Jurjeva tržnica Društva cesarsko kraljevi Ptuj. Na njej je zaprisegel tržni mojster, izobesili so zastave, postavili roko pravice ter trgovali po starih običajih in srednjeveških tržnih merah.
Nastopila pa je tudi skupina bobnarjev in skupina, ki je obudila renesančne plese. Vesna Masten, predsednica Društva cesarsko kraljevi Ptuj, je bila zadovoljna, da so letos ob slovenskih tržničarjih oziroma starih obrteh uspeli pripeljati tudi tržničarje iz Madžarske. Prišel pa je tudi zeleni Jurij iz Slovenskih goric.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan na Jurjevi tržnici nastopa vedno kot mestni sodnik. Vsem tržničarjem smo v soboto zaželeli dobrodošlico in dobro trženje, obenem pa smo jih opozorili na pravila trženja na Ptuju, ki so stroga in
pravična, ter na to, da vse, ki jih bodo kršili, čaka kletka in namakanje v ledeni reki Dravi, kar pa seveda ni prijetno. V vseh letih delovanja Jurjeve tržnice jim te kazni še ni bilo treba izvršiti, upajo pa, tako pravi mestni sodnik, da jim tega ne bo treba storiti kdaj v bližnji prihodnosti. V soboto pa so imeli vsi, ki se ukvarjajo z Jurjevo tržnico, tudi delovni sestanek. Ugotovili so, da bo v bodoče smiselno to tržnico organizirati na sam jurjev dan. Vse tiste, ki so na kakršen koli način povezani s srednjeveško vsebino in izdelki, bodo pozvali, tudi vse tiste, ki prihajajo od drugod, da bo standardna uniforma postala srednjeveška
Foto: Črtomir Goznik
Na stojnicah se je našlo marsikaj zanimivega, tržili so tržničarji iz Slovenije in Madžarske. Ob lončenih in usnjenih izdelkih, izdelkih iz volne, čebelarskih in še nekaterih drugih so vabili tudi leseni izdelki.
Foto: Črtomir Goznik
Na šesti ptujski Jurjevi tržnici je nastopila tudi skupina bobnarjev.
Ptuj-Koper • Priprave na 6. vlak zvestobe
Na obalo 350 izžrebancev
V družbi Radio-Tednik Ptuj se že vneto pripravljamo na letošnji 6. vlak zvestobe, s katerim bomo v soboto, 22. maja, popeljali na slovensko Obalo 350 zvestih bralcev Štajerskega tednika in zvestih poslušalcev Radia Ptuj.
Kot je pojasnil Jože Bračič, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, bomo kot vstopnico na 6. vlak zvestobe vsem izžrebanim potnikom od 7. maja naprej delili majice po ceni 15 evrov, kar bo majhen prispevek udeležencev k visokim stroškom organi-
zacije vlaka. Vstop na vlak bo namreč mogoč le z oblečeno majico 6. vlaka zvestobe.
Sicer pa bo tudi letos organizirana posebna vlakovna kompozicija turističnih vagonov. Odhod 6. vlaka zvestobe bo v soboto, 22. maja, natanko ob
Foto: M. Ozmec
Tako kot pred dvema letoma na 5. vlaku zvestobe, bomojtudi letos popeljali na slovensko Obalo okoli 350 zvestih bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj.
5. uri z železniške postaje na Ptuju. Po prijetni vožnji skozi cvetočo domovino je okoli 10. ure predviden prihod na železniško postajo v Kopru. Tam bo organiziran skupinski ogled kleti podjetja Vina Koper z de-gustacijo njihovih kvalitetnih vin. Ogledali si bomo tudi Luko Koper, nato pa je okoli 13. ure predvideno skupno kosilo v hotelu Delfin v Izoli, kjer bo nato še družabno srečanje ob zvokih Ansambla bratov Gašperič.
Odhod vlaka iz Kopra bo ob 19. uri, sicer pa naj bi 6. vlak zvestobe prispel v Ptuj predvidoma ob 23.55 uri. Na vlaku bo tudi tokrat poskrbljeno za hrano in pijačo, tako da bo edina skrb okoli 350 udeležencev, da prinesejo s seboj le zvrhano mero dobre volje. Veliko sreče pri žrebanju udeležbe na vlaku vam želimo in hvala za vašo zvestobo Štajerskemu tedniku in Radiu Ptuj!
-OM
uniforma. Vsi, ki se jim bodo pridružili, bodo imeli določene popuste, ugodnosti pri postavitvi stojnic. Želja vseh v Društvu cesarsko kraljevi Ptuj je, da bi Jurjev sejem postal v celoti srednjeveški sejem. Vse, kar pa na takšen sejem ne sodi, bodo postavili na rob mesta. Že po prvomajskih praznikih se bodo člani društva sestali s predstavniki mestne uprave, da bi izdelali projekt Jurjevega sejma z novo vsebino, ki naj bi jo pričeli uresničevati že v letu 2011. Sedma Jurjeva tržnica, ki bo prihodnje leto, se tudi ujema z jurjevim dnevom. Mestni sodnik oziroma ptujski župan je prepričan, da bodo mnogi, ki že sedaj prihajajo na srednjeveško tržnico, sledili njihovi pobudi in iniciativi. Skupna želja je, da bi Ptuj na jurjev dan čez dve ali tri leta dan postal v celoti srednjeveški sejem, takšen, kakršen je v Burghausnu, kjer je v srednjeveške oprave oblečeno deset tisoč ljudi. To je po ptujskem županu prihodnost Jurjeve tržnice na Ptuju.
Tradicija se oklepa Ptujča-nov in obratno. To potrjujejo tudi vsi tradicionalni ptujski sejmi, ki živijo že stoletja, Ka-tarinin, Jurjev in Ožboltov sejem, ki na Ptuj v sejemskih dneh pripeljejo nekaj deset tisoč obiskovalcev. Če se na eni strani Ptujčani oklepajo tradi-
cije, pa se na drugi strani srečamo s presenetljivim šokom, ko gre za nekaj novega, nov dogodek, ki mora ne glede na kvaliteto in izvirnost počakati nekaj let, tudi desetletje, da postane ptujski, da ga prebivalci tudi sprejmejo za svojega. Jurijeva tržnica je v tem trenutku na kritični točki, entuzijazem nekaterih, ki so vložili vse sile in napore v ta projekt, počasi usiha, zato je bil potreben že omenjeni delovni sestanek in pogovor o nadgradnji tega projekta. Jurjeva tržnica je projekt, ki bi ga bilo škoda opustiti, zato se bodo v Mestni hiši na Ptuju v največji možni meri potrudili, da bi vse te entuzijaste, ki so projekt postavili na noge in ga naredili prepoznavnega, podprli na takšen ali drugačen način. Privabiti želijo tudi čim več Ptujčank in Ptujčanov, da bi na dan, ko je na Ptuju nekaj deset tisoč obiskovalcev, tudi več iztržili, več kot doslej.
Društvo Cesarsko kraljevi Ptuj letos čaka še nekaj aktivnosti. Četrtega septembra bodo organizirali osme grajske igre, še pred tem pa bodo organizirali srednjeveški otroški dan. Natančen dtum bodo še sporočili. Čakata pa jih tudi dva nastopa, v Italiji in v Bur-ghausnu, je še povedala Vesna Masten.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Mojca Dornik, Zavrti 1, Mengeš - deklica Katarina; Matejka Drevenšek, Draženska cesta 3, Ptuj -deklica Lara; Valerija Kolbl, Sovjak 45 b, Sveti Jurij ob Ščavnici - deček Kian; Jožefa Šalamun, Zgornja Haj-dina 64, Hajdina - deček Marsel; Andreja Kovačič Kolbl, Morje 126 b, Rače Fram - deček Urban; Nina Maračic, Volkmerjeva cesta 38, Ptuj - deček Žiga; Sonja Kolarič, Godemarci 33, Mala Nedelja - deklica Nina; Vesna Čeh, Spuhlja 143, Ptuj - deklica Špela; Maja Bračič, Zabovci 15 a, Markovci - deklica Kaja; Alenka Marin, Bresnica 17, Podgorci - deček Niko; Lucija Sagadin, Strejaci 14, Dornava - deček Andraž; Tadeja Racic, Gregorčičev drevored 2, Ptuj - deček Luka; Petra Rampre, Ob železnici 12, Kidričevo -deklica Maja.
Umrli so: Franc Hercog, Brezovec 13, rojen 1951
-	umrl 14. aprila 2010; Stanislav Kokot, Hrastovec 26 f, rojen 1952 - umrl 15. aprila 2010; Franc Kokot, Gorišnica 30, rojen 1942 -umrl 12. aprila 2010; Franc Kodrič, Stojnci 39 b, rojen 1949 - umrl 13. aprila 2010; Marija Gornjec, rojena Toplak, Juršinci 72, rojena 1928 - umrla 17. aprila 2010; Ivan Hriberšek, Haj-doše 2 b, rojen 1951 -umrl 18. aprila 2010; Marjeta Kadliček, rojena Cvikl, Jurčičeva ul. 2, Ptuj, rojena 1913 - umrla 16. aprila 2010; Marija Dvoršak, rojena Krajnc, Krčevina pri Vurberku 173, rojena 1919
-	umrla 16. aprila 2010; Franc Butolen, Žetale 42, rojen 1914 - umrl 22. aprila 2010.
Poroke - Ptuj: Matej Klobučar, Podbreznik 104, Novo mesto, in Maja Sitar, Vodovnikova ulica 15, Maribor. Peter Vesenjak in Kvi-rina Valenko, Mezgovci ob Pesnici 42 a. Sandi Petek, Ciril Metodov drevored 14, in Anet Pavlinek, Hercego-va ulica 7, Ptuj. Pavl Vuk in Lidija Kodrič, Jakčeva ulica 28, Ljubljana. Sebastjan Murko in Milenka Kramber-ger, Grajenščak 90. Poroke - Ormož: Uroš Jelen, Bistriška cesta 73, Poljčane, in Monika Cajn-kar, Kajuhova ulica 8, Poljčane. Sašo Majerič in Tanja Pajek, Moškanjci 126, Go-rišnica.
Napoved vremena za Slovenijo
Za prvi in zadrgi april '' nas vsakdo rad nabrit!
Danes bo pretežno jasno, le v hribovitem svetu zahodne Slovenije občasno zmerno oblačno. Pihati bo začel južni do jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
V	soboto se bo v zahodnih krajih oblačnost povečala, drugod bo še večinoma sončno. Še bo pihal jugozahodnik.
V	nedeljo bo pretežno oblačno, predvsem v zahodni Sloveniji bo pričelo deževati.