SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. 2. V Trstu 16. januvarja 1897. Letnik I. Meseca januarja praznuje se god teli le slovanskih imen: 2. Jliieva, O Darinka, 9. Cestirair, Vladim'r, m. Dobioslav, 12. Bla- goje, Blagojila, ]:J. Zorislava, 19. Boleslava, Dušana, 81. Divna. P O Z O R ! Pošiljamo na ogled še drugo štev. s prošnjo, da nam jo vrnejo oni, ki ne mislijo naročiti se na list. Dniga številka zakasnila je ne vslod naše krivde, nego vslert krivde le^urezca. ki nam ni zgotovi! pravo- časno nove „glavo* lista. A nova »glavii lvaterQ.jSiKäp. ¦ l>reje!t'Je"" tako slabo izdelana,' da se bodo morale naše častite naročnice in naši častiti naročniki zadovoljiti še nekaj časa se staro „glavo* lista. Nadejamo se pa, da bode tem bolj ngajala vsebina druge številke. Slovenka. Spisala Sava. Cstvarjen je list, katerega je živo pogrešala slo- venska inteligenca, osobito slovensko ženstvo ! Da, drzno rečem: slovenska inteligenca v obče — kajti čestokrat so se čule pritožbe o pomanjkanji čtiva za naše ženstvo. Tožilo se je, da naše ženstvo sega le po tujih časnikih rajše nego po domačih, da teži za vsem, kar je tuje — a domače zametava. Odpraviti ta nedostatek, zakriti ta neljubi prizor, ustanovil se je list — katerega prvo številko uže preli- stava radovedna bralka. S kakšnimi čutili pač ? Oj, uga- nem jih ! V duhu jo gledam bistrooko glavico, kako se nagiblje, čez-nj ! Prva stran ! Ni še prečitana - kaj je pač na drugi, tretji--— Samo hipni pregled na-nje, potem nadaljujem pozorneje. Zorno lice ji rdeči. Zdaj čita pozorneje. Toraj ,.Zamejski" pošilja prve pozdrave Slovenkam! In tu na drugi strani! Naša ,.Vida", stara znanka ! Ponosa ji blestč oči. Poslali so Slovenkam po- zdrave najodličnejši rodoljubi — mej njimi slavljenec, ki se polovico stoletja bori za naše svetinje ! Radosti kipi srce naši — pravi slovenski devi ! Tam zrem drugo! List drži v roki. Preobrača liste, šteje strani, kje so povesti? Oj, skromen listič si „Slo- venka". „No, začetek je, saj bode vedno boljši' — go- vori slovenska deva, ki je čitala uže mnogo tuje literature. Tretjo zrem : ^'rnila se je s sprehoda, morebiti z lodišča. Stopivša v razgreto sobico, ozre se na pisalno mizico — nič pošte V Da! ., Slovenka V' Počasi sname za- vitek, razgrne polo, na polovici četrtine — par sekund posveti v:>aki strani, zgrne četvrti, polovici skupaj, po- etisi vtakne^ ll^t-J ^zaviti.vk „ ^ ,..;pouipa--,:-pe»i-4®«?!»pe^-'. ..nazaj-'! Slovenka je pokazala vrata »Slovenki'' — Srce se mi krči — toda dalje. Zrla sem še jedno — tlve. Dražestna gospica sedi na divanu. Sinoči jo l)ila na veselici v bližnjem mestu. Nekdo potrka. Pismonoša. — Kaj je to ? „Slovenka ?•, Parkrati jo obrne v roki in z vzdihom položi na bližnjo mizico. — „K'iJ-li počne Nettv — da je ni ?¦'. Nekdo trka. — Jeauettka. — ,.Kako'*sc počutiš ljubka?' — Ali si se dobro zabavala sinoči? — No, še dosti — a moja nova oprava — je proč ! In ti ? — ,,No, no — — a kaj imaš tu ? Pismonoša mi je ravno- kar donesel. — „Slovenka ?¦• — oh ne bodi neumna — ali se naročiš ? Kje bi vzeli denar za vse te liste. — In vlila se je gosta jihjlia psovk in nemilih besed na te slovensko pisatelje — časnikarje, ki vedno kaj no- vega izdajo, samo da denar izvabljajo — — In »Slo- venka" je obležala pozabljena pod kopo „Elegantnih mod — in nemških romanov. — — Dovolj ! Ta prizor mi ostane nepozaben. Ne tuguj „Slovenka" ! Ta pi'izor je bil osamljen. Uzrla pa sem mnogo prizorov iskrenih slovenskih dev, uzornih mater, ki so z veseljem, lionosom, radostjo in naudušenostjo' vspreiele prvi tvoj pozdrav Plamteče njih oko razodevalo Uli je, da so imelo ..Slovenko" — da so pripravljene skrbeti in delati v to, da postane list vreden svojih vred- nih sestra. Da. drauo rodoljubke na nas je, da si ga ustvarimo po svoji volji, po svojem ukusu — da si ga us'varimo sebi v čast in v ponos svojemu rodu. Priloga 7. št. „EDINOSTI" Str. 2 .S L O V E N K A" St. 2 Povesti src. Čitala iz brc človeških Bom povcstic že precej. Malo naJhi v njih veselja. Strtih )ia dovolj iiadcj. Oh, iu zdaj, MnogOKrat sem se zavzela. Ko sovraštvo iii zavist. .Bedo in gorje življenja Kazal src je čmi list . . kako vsakdanje Te povesti se mi zde ! Le, kjer ljubav se mi slika,-i Sklepam radosti rolu'. ^ S l u t n j e. Tisoč sladkih shitenj l)nšo mi ohjame, ( e oko se tvoje / okom mojim vjame. V blaženosti svoji Zrem zaupno na-te, O življenja sreči hanjam dneve zlate. Bodimo dosledni 1 Spisiil 11 osci ',1. liaviH^ iiu»jo sanje, da l)i slovensko .^censivo imelo svoje iii(i probudila slovenska ženska. Kaj je iirivelo slovensko žensko k zavednosti V Ali so jej možki odjn'li hram znanja, ali so jih oni naučili,, da so ravno take razumne stvari božje, s takim srcem, s takoj glavoj, kakor oni V .Vii so jim morda oni ponu- dili truditi se vkujinimi. zjedinjeninii silami, da se re.ši slovenstvo, da se ozdiravi človeštvo V Spomin na.ših svetih bhm'ovestnikov. katera sta dala našim i)raded()m rodno knjigo, rodno azliuko iu jih učila slaviti lioga na materinem jezikti. ta spomin vzbiulil je k živeiiju velelivahio družbo sv. Cirila in ?iletoda, ki si je zapisala na svoj jiraj^or : spasiti slovenskoj materi to, kar je po l»ožjej in eloveški pravici njein. Ljubezen k domovini, iiapreženje vseh narodnih sil k spasenju domovine - te zlate besedo ozarile so ble- stečim svitom naše rodne kraje. Ta luč je vzbudila tudi shiveusko žensko, ^¦ajsve- tejša. najv/višeuejša ideja ljul)ezni k domovini privela jo slovensko žen^tvo k zavednosti, in to ženstvo razumelo je migom najsvetejšo in najvzvišenejšo svojo dolžnost. Jcdvii se je osnovala družb.i pod varstvom „slovcnskdi stran učiteljev", svetih solunskih bratov, zbralo-so se slovenske ženske okolo nje kakor marljive l)nčele okolo svoje matice in neutrudno, z idejalnoj iiožrtvovaluostjoj nosile so jej darove ; število družaltnic se je množilo z vsakim dnevom : ženske podružnice rasle so kakor cvetice po prvem toplem jiomladanskem dežji. In zdaj moramo brezpristransko reči, da možki so, telo, ženske pa du.ša prelepe družbe. Kaj bi ona bez žensk ! Ako pa so slovenske ženske razumele najvišjo iu največ^jo svojo dolžnost, ako v izpolnjenji te dolžnosti ne pešajo, nogo razvijajo vedno večjo energijo, da mi sti-me in ol)čuduje gledamo nanje — ali ravno te ženske ne pojmo tudi drugih dolžnosti, manj važnih, katere terjajo manj iinui in manj energije in ali bi ne bile one tudi v izvrševanji teh dolžnosti nam, možkim. ]irimer, ki mts vleče in ki, govorimo naravnost, more vcasi celo prisilit, rdečico v naše lice ? In ta vzgled nam dajejo one ženske, o katerih smo mislili, da so „slabi spol'' in katere smo učili le toliko, da bi mim samhn ))ilo mogoče s kom govoriti, kadar sedimo v družinskem krogu ! Da, ženske l)ile so možkemu igrača, čečice, cvetice na katerih bi mi mogli pasti svoje oci. _ Trelja je l)ilo dati ženski le priložnosti, in dokazala \ ^, nam je blistateljno. da ni kakega posel)iiega možkega in | ne kakega posel)uega ženskega uma, nego je le občečlo- veški Um, kateri je dal pravični Stvarnik v jednakoj meri vsem, katere je ustvaril ])0 svojej podobi, naj si l)odo jcdnega ali drugega spola. Ako se v tem nismo mogli prepričati prej. krivi smo Itili sami. [Možki >o iz- liašli'. reči, ki nas morajo'^loraziti ; no do proste resnice, do proste pravičnosti, videti v ženskej bitje jednakopravno z njimi, v svojej celoti niso še došli. Seveda, tudi graj- ščaki cele vekove niso mogli umeti, da so njih roliovi ravno taki ljudje, kakor oni. Egoizem ni šala ! Kako pri- jetiH), kako itdoljno je imeti sužnje, no — kako unižuje to človeka, ne roba, uo gospoda ! No nadejajmo se. da se ne najde več človeka, ki ki Ili se osmelil terjati prejšnje stanje za slovensko žen- sko. Ako je res. da je (üia dokazala, da umeva prvo in največjo dolžnost ne slabeje. ako ne l)oljše, nego mo/.ki, kateremu so ])ila odkrita vselej v>a pota. da .se ra/vija umstveno. naložiuu) jim i druge dolžnosti, ilelinr: se z njimi ! No tu dojdemo d(i logičnega sklepa, do zahteve ^ krščanske nravstvenosti : ni dolžnosti Itez jiravic ! Dajmo torej žeustvu pravice, katere iuuimo mi. niožki : d.ijnio jim one pravice, katerih si žele same. kajti same naj- Itolje znajo, česa jim treba. Odprimo jim dveri v lii'am vede na stežaj : naj ide tja. katei'o vleče srce in um. A'ede nam bode zadosti za vse ! Ne bodimo monopolisti, ne držimo uporno v rokah tega, o čemer sami vemo, da ni samo naše, nego da je lastnina vsega roda človeškega. Ako je naš moški um višji, nego ženski — kaka nam grozi ojiasnost V Ako pa se pokaže, da je jednak z onim, kako moremo terjati zanj več pravic V Take so moje misli ))ri pojavljenji pi-i-e(;n f/lasiln slovenskega ženstva ! Komur je ljuba domovina, komur je drag obstanek našega milega naroda, ta stoj« v krog. st. -2 ..S L O V E NK .V Str. .3 onih žensli, ki so kras(jta in ponos naš, žensk, ki nas nće prnneroni. kako nam je ljul)iti domovino in da ta ljul)ezen je ona. višje katere jo !c še ljul)ezen k Bogu ! Vkupe z njimi, z enakimi nam, (d)stopimo našo domo- vino in štitimo jo vseli vragov z ,uma svetlim mečem !" Triglav. Spisal idealist. (Dalje.) III. {(Jiril piše svojemu prijatelju Icinui.) Predragi moj Ivane! Ko pročitaš to-le pismo do kraja, porečeš izvestno: »brez načel je, nedoslednež je ta Ciril." Toda — reci kar koli, samo ne zaničuj me, ne rogaj se mi ! — Ko si pred štirimi meseci pravil v hotelu „Wien" o svoji Manici, moj Bog, kako sva se Ti smejala takrat s To- netom ! — ;\Inogo zalega sva zinila o ,,6m/s/i;/učiteljici", ki niti Jep'f ni. Nu, vsega, kar sva si mislila o Tel)i, niti nisva mogla glasno povedati : bilo je prehudo, pre- slabo ... O, kako bedasto sem govoril tedaj ! Prav tako, kakor slepec o barvah, ali rojen gluliec o — operah. Da, nič drugače. Zares, aroganten nevednež sem bil ta- krat ; nii, danes . . . ah, danes sc ti pa izpovem iskreno — a nikar me ne izdaj Tonetu ! ! - da sem zaljul)ljen, srečno zaljul)]jen v dekleta, ki ni — čuj ! — niti lepo, nego samo prav prijetnega obrazka, in U ni — čudi se! — niti ho(jato, zakaj moja Franjica je -- strmi ! — tudi preprosta, r.aika iičileijica ! — Hvala Bogu ! Sedaj sem Ti povedal. Težko mi je šlo iz peresa, verjemi ! — Kako sem ,zagrešil•' toliko ,nedoslednost'' ? — Poslušaj, povem Ti v^el — Moj oče je, kakor veš, nadučitelj v Logu na ti'o- razrednici ... to se pravi : naša šola je postala troraz- redna še-le letos po veliki noci, ker je bilo za dva raz- reda- vsaj dvakrat preveč otrok. Oče in učitelj Š. sta torej dobila provizorično učiteljico v pomoč. Grozno sem bil radoveden, kako jo sprejmo naši kmetje in kako se izrazi o njej moj oče, ki je sicer blaga (lol)rićina, a v šoli sila oster in natančen mož. Nu. že mesec dnij po 1'ranjicinem nastopu mi je sporočil, da je .nova učiteljica jako ljubeznjivo in prikupljivo dekle, pa izvrstna učna moč." Pisal mi je, da ..zna i z otroci i z ljudmi oljce- vati tako, da imajo Franjico vsi radi" . . . Veš, da sem bil po takih vesteh še bolj radoveden, kakšna je učiteljica Franja. V svojih pismih na očeta sem često, navidezno le mimogrede, poprašal očeta, kaj gdč. Franjica i. t. d. ; a oče mi je odgovarjal vedno isto : da je prijazna pu- nica, da so si vsi trije učitelji prav dobri kolegi, da jo i ima moja mati rada.... in take malenkosti, ali pa celo nič. — Povelj sva občevala : zato veš, kidik nasprotnik ¦rosne zaljubljenosti sem bil, kako slabo mnenje som imel (1 ženstvu sploh, o „učenih" damah pa še posel)ej. Moj Bog, se li še spominjaš, kako smo nekoč modrovali o ..modernih peklenskih mulaUr''? — Bilo je prav tisti cas, ko smo citali duhovito satiro ,,4000-' v ..Lju1)ljau- skem Zvonu'' in tisti klasični, uprav Dantejevski prizor v predpeklu s pokorečim se doktorjem — ... Bujna domišljija Grkov je ustvarila grozne muke za kaznova- nega Tantala, Sisifa, Pi-ometeja, za Danajide i. t. d. .. . fantazija dr. Nevesokoga je bila menda še raiiniranejša ; nu. jaz sem menil tedaj, da bi bila za hk^ najstrašnejša peklenska kazen, ako bi moral — vso večno večnost ! — poslušati sentimentalne, jokave, vzdihujoče ž'>>A'e/Jt»'//i... Ti in Tone sta se mi smejala, meneča, da som zagrešil — zopet ! slab dovtip. Nii, prisegam ti pri Ijuliezni do svoje Fi-auje, da sem govoril takrat čisto istino ! — In danes ! Pomisli, že drugi teden precitavam z navdušenjem, s svetim ognjem in najglobljim socutom : Bitrh der Lieder von Heiirich Heine. Ah, prijatelj, to ti je knjiga pesnij,- ki menda nima para. Lirika, sama lirika, sentimentalna, jokava, vzdihu- joča ... a vendar, vendar pristna, realistična ! Zdi se mi, kakor da sem jaz sam najiisal te divne pesni . . da sem jaz sam tako Ic opeval svojo Franjo. Vse mi je pi- sano iz duše, iz srca . . . ah, vse, vse, celo li>ta zdrava ironija, ki potegne včasih skozi ta bohotni vrt neštevilnih rožic-pesnic liki rezki sever tja preko cvetočih livad . . . Zares, to je knjiga, v kateri sta se srečala kar dva umetnika : pesnik in slikar ter podala svetu delo .aere perennis' . . . Pa kam sem zašel ! Pisati sem hotel o Franjici, pa ti modrujem o .,40'JO" in o Heincju ! Vidiš : ..das macht die Liebe so ganz allein'' . . . kakor se glasi dunajska popevka, resnična do mozga in tja doli do poslednjega stiha : ..'N'erliebte Leut' sind vimiinr g'sclioidt !" Ergo, i jaz lic ! — (Pride še.) Nekaj o vzgoji otrok. Sfiis/tin iinit . Mnogo je,' m:>jke, odvisno od vas. Ali kdiij b ilj« tu bode z.i nas ; Niiuke sprejema od niajke otrok Pušča koren nje beseda globok ! Mirko Bogorić. Kje i)ociva radostnejšc materino (Ao, nego na lju- bem, čvrstem otroku ? Ktera ljubezen je čistejša, popol- nejša in nesebičnejša nego materina z In kaj In ne ! Saj je otrok duša nje duše. Kri nje krvi. otroku vidi se sama. V njem se zrc.ilijo vse njene dobre in slabe lastnosti, zrcali se njena duša. A veste li drage matere kak zaklad vara je poverjen ? Težko, težko se zaveda vsaka mati svoje težavne naloge. Ni večje umetnosti nego je vzgoja otrok. Vsaka, mati želi^osrjćiti svojo deco, ker Str. 4 „S L O V E N K A-' Št. 2 jo Ijiibi luul vse. Ali koliko se greši ravno s to ljubeznijo, ker se ne ljubi prav. Saj je tudi zdravilo lek proti bo- leznim. Ali isto zdravilo more biti smrtonosno će se ga ne rabi o i)ravem času. v pravi meri. Vzgoja je največja, najtežja, najvažnejša umetnost. Kiparska umetnost nam obdeluje kamen, slikaiska nam predočuje podobe s čo- pičem in platnom, zlatarska obdeluje zlato in drage ka- mene, a vzgojevalna umetnost obdeluje, kar je neprecen- ljive vrednosti, obdeluje dušo našo pravi Jemeršič. Vzgajajte nam jeklenih značajev in blagih src. Jeklenih značajev mili domovini, a blagih src 15ogu. \'zgoja pa naj začne že v materncm telesu. Veste li ceniti važnost materinstva? Mati sama mora biti blaga, plemenita, značajna, delavna, požrtvovalna, čista, sveta. Težko je gotovo združiti toliko lepih lastnosti, ali vsaka naj se trudi, da je kolikor možno popolna, ker ne pravi samo sedanji modri atavi- vizem, a že stare prislovice slovejo : Jabelko ne pade daleč od debla. Kakoršna mati taka hči. Slabo drevo no more roditi dobrega sadu i. t. d. Popoln ne more biti nihče, a prizadevajmo si. spoznavajmo se. sodimo same sebe ostro. Ce spoznamo same sebe. potem nam je lehko hrepeneti po popolnosti, a ne na videz, radi hvale ljudi. Popolnost naj bo v srcu in od tam se zrcali v vseh dejanjih. Malo, revno bitje pride na svet. ^lati ga mora od- gojevati a precej tudi vzgojevati. Ne mislimo, da je to bitje neobčutno, ki ne vidi nič, ne sliši nič. Začnite precej o matere ter ne mudite nobenega dneva, nobenega trenotka ! (rotovo ne učimo otroka prve mesece nobenih umetnosti. Ali govoriti mu je treba, peti, negovati ga. | Da, da, toliko že čuti in pozna ali doni na uho ljubez- i njiv materin ali pa drug nepoznan suhoparen glas. A : kakor raste in se razvija telesno, tako skrbite tudi za : dušo, za srce. Ah. da bi mogla izliti svoje srce na papir, ; da bi vam mogla vsaj nekoliko popisati kako plemenita, | kako vzvišena, kako nedosežna je ta naloga. Praša naj j se zato vsaka mati, je li vredna, da nosi to sveto ime. ; Glej, Bog ti izroči nežen, krasen, nepokvarjen cvet. In , kaj storiš ti nevredna, slaba, lahkomišljena mati? Osu-| ješ, pogaziš, zamoriš ga, da podivja in čestokrat žalostno j pogine ; ali pa mu zdaj pa zdaj priliješ, ogrebeš. Se ve, j če imaš ravno čas in voljo zato, ah kadar ti dopuščaj o i drugi opravki, tako, da ne more ne živeti, ne oveneti in žalostno hira sebi in drugim v gorje. Ti pa vzemi nežni cvet, ki je več vreden nego vsi biseri sveta iu vse zvezde | neba. Vzemi ga, čuvaj ga zvesto, vztrajno veduo. Prva, skrb. ko se prebudiš naj bodo tvoji otroci, ko delaš misli na nje, ko počivaš isto tako, zvečer, ko legaš ne zahl: jih. Po noči in po dnevi, doma in drugod, vedno, vedno.; misli na nje in nikoli no bo preveč. Da me umejete !| Ne mislim s tem, da bi ves dan bde in spe samo gledale! otroke in nič druzega. Ne, biti morate jiridne gospodinje,! Ijiiheznjice soproge, goreče kristijane, požrlcovalne rodo-! jubkinje, dobre matere. Človek, osobito pa mati ne more,j ne sme mnogo počivati. Poznam priprosto žensko, ki ima pet uedoraslil* otrok. Sama kuha, sama [)ere, sama šiva in še iraa časa^ da čita poučne knjige. O da bi videli otroke, kako sft vsi umiti, snažni, zakrpani in kako se ziuijo vesti in go- voriti. A ta zlata mati jim vedno govori, ])Oučuje. svari, kara. Vedno je dobre volje, vedno je priiiravljena poma- gati fti pokazati kar je otroku treba. Ravno tukaj pa greši mati največ, ker nima dovolj potrpežljicostl in vz- trajnosti. Učimo se tedaj teh dveh neobhodno potrebnih, zlatih lastnosti. Kako pojiustljive smo večkrat najiram otroku, ker se nam ne ljubi, ker smo nervozne. Srečna, srečna mati, ki je oborožena z vztrajno ljubeznijo in skrajno potipežljivostjo. Tudi ne mislim, da bi otroku ves dan pridigale in prigovarjale. Prosto lurj se otrok zabava z drugimi otroci. Otroku ni dobro samemu biti. Kjer je eden sam. poišče naj se mu primerna družba. Gotovo ste že opazovale, kako izvrstne zabave si naprav- Ijajo sami otroci. Kako se zdaj božajo, zdaj zopet pre- pirajo, a tu naj se sami spet pomirijo, ni treba vedno posegati vmes. Le če je skrajna sila. treba braniti, a razsodi naj se pravično, nepristransko, ker otrok dobro čuti, kje je pravica a kje krivda. Ne branite se ostrosti, vrle matere, a to tudi pravočasno in primerno značaju otrokovem. Nekojim je dovolj beseda, drugi ue ume lahkega svarila, treba je tedaj ostreje postopati in v skrajni sili vporabiti se more tudi šiba, a le v skrajni sili in le redko kedaj drugače nima nobenega vpliva več. Učite otroka ubogljivosti, to je temeljni kamen. To je trdna podlaga, na katero morete zidati zlate gradove, nerazrušljive trdnjave. Kako se mora zidati, kaj storiti, kaj opustiti, povem vam prihodnjič enkrat. A tudi vsaka mati naj se zanima za to svoje najvažnejše vprašanje. Pošiljajte zato „Slovenki" o tem spise in vprašanja, iz teh se posname, kar je dobrega in poučnega. Kajti edino le v občnem zanimanji more vspevati in koristiti naša stvar. Simon Gregorčič Bilo je tiho. Po grmovji milo Se petje tvoje, slavulj ! je širilo. Oh, živilo ti lice ! V blaženstvu vsa okoli Je trepetala, mrla Cveteča gošča, in same zvezdice So čudile se. zroč iz neba doli, Divotnim melodijam tvojga grla. Čemu, l'emu nakrat nevihta silna Je zabučala čez mirno goščavo. In suh je led nevsmilna Zasula ti na glavo ? Prešlo je vse ! Zopet tišina grobna Zavela je po gošči ; a podobna Ni bila prvi ! Slavček moj, sirota ! V bolesti si se zvijal sredi pota In vztrepetal, ker vihar ti ljuti Ah, stri je bil peruti ! st. 2 „S L O V E N K A ' Str. o Poteklo je več časa Da slišati ni bilo tvojga glasa. A čas ozdravlja, radost se ponavlja ! V tišini zopet glasi milo vbrani Nakrat so zadoneli na vse strani. Da ! čil si spet, in zdrav, in poln milobe. Kot bil si prejšnje dobe. Oh, pevec Ijnbeznjivi, Na mnoga leta naj te Bog nam živi ! Da, prešlo je!,A zdaj v radosti novi Zopet se vzpni na vejico zeleno, In novi naj glasovi Veselo zadoné, in zaželjeno Naj petje spet razlega se po krasni, A ne več jasni, mirni in veseli, Slovenski nam deželi. Oh, srca blaži, ki razpor jih draži. In kroti s petjem vzburjene duhove. In svari izneverjene sinove. Ki gluhi in nesložni. Krvave rane vsekajo pretežni Nesrečni majki, ki zaman jih zove ! Zapój nara, slavček ljubi. In časa več ne gubi. Zapoj nam, pevec zlati. Ne mudi se ! Slovenija te mati Želi in kliče te ; in glej, prvaka Med pevci zopet narod tvoj te čaka ! Zamejski. Mladostne sanje spisala Vanda (Dalje.) Solnce mi je posijalo v sobo skozi na i)ol zaprte vetrnice, vzdignila sem glavo, mola si oči in iskala okoli s pogledom. Da, tu je bil tintnik, tu sem imela pero, tu sem imela velik dnevnik, tam pri mizi, kjer sloni moja sinočna plesna obleka, sedel je nekdo, ki se je zval Stanko, a katerega nisem poznala, jaz sem pisala neki Zorki, katere tudi nisem videla nikdar; vse, vse tako živo, tako resnično, da ne morem verjeti, da ni bilo res. Da sem jaz poročila moža, katerega bi ne ljubila iz svo- jega srca, kako se mi more to še sanjati? Na onega zopernega človeka, na — Davorina sem pa mislila z ljubeznijo v sanjah, na onega, katerega sovražim, ha, ha, ha ! — Kriva je bila ciganka, samo ciganka teh mojih sanj ali dnevnik si vendar hočem pisati, ker sem že sanjala o njem. Začenjam s prerokovanjem stare ciganke od včeraj : Meseca decembra 18— Dobro igra svojo ulogo. Sicer nikakor, da bi vero- vala njenemu praznemu besedičenju, poslušala sem jo le, da sem se je čim preje odkrižala. In kako bi mogla verjeti to, kar mi je pripovedovala brezzoba starka? Ha ha ! Tega ])a že ne ! Po njenih besedah je meni usojeno ljubiti človeka, katerega sedaj preziram! Ha — ha! Morda onega . . . lepega . . . Kako je afektiran in kako ošabno se vede po poti dobro vede, da je lep. Čestokrat ima navado, da že od daleč ko nas zagleda, kopico učit. kandidatinj, potiplje polahko svoj ovratnik, da se prepriča je li vse v redu ; neprenehoma pa si viha jedva vidne brke. In o tem človeku sem sanjala nocoj, da sem ga ljubila ! brrr ... in da sera bila poročena z drugim ! ? Ce je v družbi kalnega tovariša, smeje se, da po- kaže dve vrsti belih zob, kteri ve, da mu dičijo lepa usta. Bazen tega je ])a tudi zelo jn-ekanjen on — moja antipatija, kajti navadno poliajkuje le bolj z grdimi to- variši samo, da se njegova lepota bolje zapazi. Sicer pa ima i)rav, da se vede tako ošabno ; vsakdo bi ravnal tako, ako bi znal, da večidel tukajšnjega žen- stva opazuje le njega, da jih je mnogo, ki se ne ozirajo prav nič na svoj ženski ponos ter mu opisujejo svojo ljubav v dišečih pismicih. V tem oziru priznajem mu prav akoravno mi je zopern. Čakaj ptiček ; mene pa že ne pripraviš tako daleč, mene že ne omamiš kljubu vsej svojej krasoti. Pa kam sem zal)redla ? Da bi opisovala vedenje svoje antipatije ? Škoda bi bilo lepe moje knjižice. Ci- ganka me jo popolnoma zmešala s svojimi bedarijami. Spraviti moram, drugače kdo ve, kaj utegnem nocoj še zabeležiti . . . ;\Ieseca januvarija 18— Oni človek mi je od dne do dne bolj zopern, oso- bito od predsinočnega večera, ko sem bila z bratom v kavarni. Sedela sva, neravno blizu a vendar vštric njega. Njemu nasproti je viselo zrcalo, v ktereni se je ogledo- val ves čas. Zavzel je ves prostor pri neki mizi, kakor da bi bil doma ; na jedno stolico je položil palico, na drugo klobuk in rokovice, sel je pa na baržunast naslonjač. Pregledal je vse časnike, ktere je dobil, a v-sakega le po dve minuti ; menda ga nie ni zanimalo. Komaj se je na- veličal tega, da si prinesti par „Damen" in jame kaditi spuščevaje dim v kolobarili proti ogledalu, a to vse iz tega namena, da bi se videl. To vse sem opazovala skrivaj, in vide, da ga opa- zuje tudi brat, vprašam ga : „Poznaš li onega človeka ?" ,,Le po imenu", odgovori mi brat, „imenuje se Krasan !" (Pride še.) Čuvajte se opekline! Spisal F. Gosti. Kakor s špiritom, i)aziti »e mora tudi pri delu z vsemi drugimi tekočinami, ki se lahko unamejo. Spomi- njam se na slučaj, ko si je neka deklica pridobila naj- hujše in smrtne opekline s tem, ker je zvečer pri luči snažila svoje rokovice z bencinom, prišla slučajno preblizo Str. (! .SLO V K N K A" St. -2 sveče, bencin se ji unamo, ogenj poloti se lehkegu krila in ubožica je postala žrtev svoje ne[)revi(lnosti. Marsikako nezgodo pouzročilo je tudi poparjenje. Zlasti otroci, ki se radi motajo drugim pod nogami, naj se nikar ne potikajo v kuhinji, kjer se ima vedno opra- viti s kropom. Tudi pri prelivanju vrele juhe itd. naj se vedno ravna pazljivo. Poparjenje z vrelim oljem, kovi- nami itd. dogaja se večinoma le v tvornicah ; ako se slučajno ima opraviti v gospodinjstvu s temi tvarinami, treba je tem večje paznosti, ker je temperatura pri tem izredno visoka. O])okline pa jiouzročijo se v časih tudi s kislinami ali lugi. ^'sa ta kemikalija naj se varno shranjujejo, zla- sti da ne i)ridejo otroci do njih, ter naj se steklenke, v katerih se hranijo, vedno signirajo s jirimernimi, na njih nevarnost opazujočimi napisi. Oziral sem se pri navedenih slučajih na najpogo- steje uzroke opeklin, ki pouzročajo velike in razširjene opekline, saj samo take pi-idejo v bolnico. A treba je preprečiti njih razširjenje in ugasiti ogenj takoj spočetka, ako je to le mogoče. In tudi tu je mnogokrat kriva ne- premišljenost, da se to ne zgodi pravočasno. Dotičnik sam in obližje je običajno tako prestrašeno, da ne ve takoj, kaj naj stori, a uprav to je zamuda vsake sekunde usodna. .Mnogokrat teče uboga prestrašena žena iz sobe k sosedu, z vetrom dobi ogenj le netiva, in ko dospe k sosedu, je že vse krilo v plamenu, ona po vsom životu ožgana, v tem ko bi preje lahko udušila ogenj in pre- prečila nesrečo. Druga začne si strgavati obleko, kar ji le malo basne, a zato vse roke ožge. Ako ni takoj pri roki vode, naj se uduši plamen s tem, da se dotičnik zakrije s kocom ali debelo odejo, ki se mu tesno ovije. Nato seveda se mu mora obleka odstraniti. — Ako se je koga poparilo, ali ako se je ožgal s kislanami ali lu- gom, oblije naj se z mrzlo vodo. Po ugasnjenji ognja treba je olajšati velike bolečine z mrzlim obkladkom, ki se pogosto menjava ali po- zneje z namazanjem opekline z oljem, čez kar se po- loži vata in na lahko pritrdi. Skrbi se naj za zdravniško pomoč in za eventuelno prevedenje v bolnico. V vsaki dobro opravljeni bolnici imajo posebne ,vodne postelje", katere zdravnik v sili, dasi težavno in nepo])olno, lehko inprovizuje povsod. S tem se ponesrečencem vsaj odstra- nijo bolečine, ako tudi se ne prepreči nesrečni izid. K sreči sicer niso opekline običajno tako prostrane in tako velike, in vsled tega tudi ne tako nevarne. A ker nesreča nikdar ne miruje, dolžnost nam je, storiti vse. kar je v naši moči za njeno preprečitev. In v kolikor so nesreče pouzrečene po nevednosti ali nepaznosti, i)re- prečijo se lehko marsikdaj s primernimi razjasnili, pouki in opomini. Zato želim, da mile Slovenke ne pozabijo teh opozoritev, (dasi jim menda nisem povedal nič novega), temveč da si vedno in vedno kličejo jih v spomin pri svojem ravnanju, MModa in sstrokoznanstvo. Spisuje M. Kune. (Dalje.) Najzvestejša naročnica strokovnih spisov pa je pridna in varčna gospodinja. Pri nas v Slovencih tega stavka marsikedo ne bode niti prav umel; če tudi je popolnoma resničen. Prevladuje pri nas še mnenje in zastareli na- zori, da razširjenje strokoznanskih ved, kakor tudi modnih listov pospešuje gizdavost in potratnost ! Té posledice tacili nazorov iu brezbrižnosti v go- spodarskih stvareh pa vže sedaj občutimo. Ne varajmo se ! Modi ne zapirajnio potov s tem da v slovenskem jeziku nimamo nikacih sredstev za tekmo- vanje v proizvajaju. Rokodelstvo naše ; pa tudi domače delo in umetnost gre pri oblačilnih strokah rakovo pot. Rokodelstvu se sicer tudi drugje tako godi; a to preide v roke velike industrije katere pa pri nas nimamo. A strokovne vede se mej drugimi narodi š rijo in domače dele je ravno vsled zadostujočih poučnih sredstev jako imenitna obramba nasproti veliki industriji; ker omogoči ženstvu da si v domačem krogu, torej na najceneji način oskrbuje ukusna in moderna oblačila. Naši trgi pa se čedalje bolj preplavljajo z izdelki ki niso izvršek domačih rok. Celo v mestili, ki so na- stale po rokodelstvu kupuje osobito srednji stan vse svoje oblačilne potrebščine izgotovljene v prodajalnicah. Svote ki se izdajajo pri nas za tuje delo in izdelke, počenši od navadnega priprostega perila do najdražjih vrhuih obla- čil ; za rokovice, klobuke, solnčnike in druge več ali manj potrebne stvari in lepotičja, gndo leto sa-letom v večji Vieri izven naše dežele. Te svote znašajo sto tisoče narodnega premoženja; katerih ne dobimo v nobeni obliki več nazaj! V nekate- rih stvareh dobila je konfekcijska trgovina že neomejen monopol, in če se o pravem času še kaj ne ukrene po- stane naš narod v oblačilnih strokah popolnoma poslužen tuji industriji. Ni še tako dolgo kar so nastale omenjene razmere Pred dvajsetimi leti še, naročevalo iu dobilo je naše ženstvo vse kar prištevamo oblačdnim sirolcam- — doma, — cdi v deželi ! Naše šivilje in modistiuje zadoščale so vsem zahtevam in kdo mi ne bode pritrdil, če rečem: Takrat ko se je še vse doma izdelovalo bilo je naše moštvo: osobito pa tudi ženstvo ßneje. uhnsneje in razme- roma tudi cen'jc — ler solilneje, — oiratljcno nego sedaj \ ZZnačaj. (Legenda) Značaj, najkrasnejši junak in najmodrejši mož p ri- sei je nekoč iskat si primerne žene v Slovencih. Potuje po lepi slovenski domovini, videl je pri nekem studenčku dve krasni mladenki. Na prvi hip mu ena in druga silno dopadeta, in kar pričel je razgovor ž njima in tako-le prijazno rekel. št. 2. L O V E N K' A' Str. 7. Pozdravljam vaju, krasni mladenki ! Tujec sem iz devete dežele in sem prišel v vašo lepo domovino da si žene poiščem. Vidim, da mi je sreča mila, ker sem tako brzo naletel na krasotice, hočem si jo izbrati izmed vaju, ako vama bodem ugajal. — Dobro došel, prijazni tujec : odgovorila je prva. Nič nisi napačen in že na prvi pogled mi bolje dopadaš nego naši domači priprosti vsakdanjiki. — Hvala ti, lepa mladenka ! No pa, se moram vendar z vama razgovoriti da vaju bolje spoznam. Naj- prej kdo si ti, ki si me tako laskavo pozdravila V odgo- vori, lepa Slovenka ! Lepa res vtegnem biti, a Slovenka ne ! ali bolje, da ti pravo kažem, rodila me je slovenska mati ; jaz pa sem z bistrim umom, takoj izprevidela, da Slovenec ni nič na svetu, in sram me je bilo svojega naroda in svoje matere. Toda jaz hočem vendar nekaj biti. Po imenitnosti in po časti hrepenim vse dni, in ker doma je ne dobim, iščem jo pri srečnejših, pri tujcih. Tujce spoštujem, tujce uvažujem in hvalim in tujcev sem vredna ; in ker si ti tujec, in se jaz že tako lepo s teboj ujemam, mislim da je naposled prišla ura moje sreče, in da me ti vzameš za svojo izvoljenko in sebi primerno ženko. Značaj ni na to rekel nič obrnil se k drugi in jo vprašal : — A ti, krasotica, kaj mi ti praviš o sebi V Slišati moram obe, seveda, da boljše izberem. — Prijazni tujec, priprosta sem Slovenka : in ker mi zdrav um in pošteno srce pravita, da kdor svojce za- ničuje in se izneverja svoji majki, postopa nehvaležno in nepošteno in se samemu Bogu zamerja, ker ni zadovo- ljen s tem, kar mu je on dal, zato ostanem rajši pre- prosta, nego da delam nečast sebi in svojemu rodu. — Ah, ah ! ti pa si prava ! Premisli bolje kaj go- voriš, ti prevzetna deklica ! roga se ji navidezno Značaj. — Prevzetna nisem, zato pa si tudi imenitnosti pri tujcih ne iščem. Zadovoljena sem sé svojim, in ponosna na svojo, dasi prosto in ubogo, vendar lepo in pošteno majko, za katero bom vedno skrbela, in če bo treba še življenje dala. Če misliš zmotiti me, neznani in, kakor se vidi. imenitni tujec, ne bo nič ! Zato pa le vzemi mojo tova- rišico in srečen bodi ž njo dokler moreš ; saj kakor je danes izdala svojo majko, tako izda jutri tudi tebe lahko. Na te odločne in plemenite besede se ni mogel Značaj več premagovati, ampak presrečen in navd išen stopil je bliže odkritosrčni krasotici, in jej rekel : — Oh, ti si res zlata vredna mladenka. Evo, česa sem iskal v Slovencih, in bal se, da ne dobim tako z lehka ! Nä roko, uzorna zvezda moja. Slovenka hočeš na vsak način ostati, zato pa bodeš tudi moja ! To ni bilo po godu drugi deklici. Od same jeze in nevošljivosti je grdo zarudela in se tako zagnala v tujca : — Kaj hočeš, nespametni tujec, s tem trmastim dekletom, ki bi se rajše odreklo tebi, nego svoji sloven- ski ničevosti ! Glej, jaz se pa vsemu odrečem, da le tebe dobim. — No, jaz sem tak mož, kateremu ugaja ravno nasprotno. Sram te bodi, ki tako brezobzirno in lahko- miselno zanietuješ, kar ti je Bog poleg vere, najlepšega podaril na zemlji — značaj, prepričanje, un srce ; svojo narodnost, svoj jezik, svojo domovino ! Vse to se ne ku- puje, pa se tudi ne prodaja. Le hodi z Bogom, lepa, ali malovredna tujka ! Ti pa, prekrasna in krepostna izvoljenka moja, teci domu, objemi drago mater, izjokaj se ji veselo v naročji, sporoči jej da si dražega dobila, da si zaročenka, in da skoraj pride po te in te visoko povzdigne pred svetom najmodrejši, najbogatoji, najlepši mladenič devete dežele, tvoj ženin — Značaj 1 • V a n j u š k a Književnost in umetnost. Pod tem zaglavjem bode prinašala .Slovenka* kratka, jedrnata poročila, s katerimi bomo opozarjali zlasti naše č. čitateljice na najnovejše, za ženstvo pri- merne pojave v literaturi, gledališči, v domačem slikar- stvu in kiparstvu. ,,Kspni'nć\ opera v enem dejanji, se zove najno- vejče delo V. Parme. Dne 5. t. m. se je pela ta opera z največjim vspehom v Ljubljani. Komponist ..Urka'^ je pokazal s „ Ksenijo'-', da je v enem letu jako napredoval in da nam more podati še mnogo lepega. Libreto drame je romantičen ; dva brata plemenitnika ljubita isto devo. Mlajši se umakne v samostan, starejši pa ugrabi Ksenijo. Dekle uide in pribeži v samostan, kjer se uname mej bratoma ljut boj. Ksenija, hoteča zal)raniti ))ratoniorski boj, skoči iz samostana mej brata ter, zadeta od meča, pade mrtva mej tekmecema na tla. — Najbolj sta uga- jala v operi zbora mnihov in hlapcev viteza, valček (gdč. Polakova) in samospev mniha Aleksija (g. Binder). Kra- sen pa je še posebno intermezzo. Občinstvo je navdušeno odlikovalo komi)onista, intendanca pa mu je podala za- služen venec. * Focedi I. zvezek spisal dr. Ivan Tavčar. O tem delu smo prejeli obširno oceno, a za to štv. ni bilo prostora, za sedaj priporočamo prav toplo našim čitateljicam lepo knjigo s zanimivim in raznovrstnim čtivom. Koncert, katerega je priredila dne 3. januvarja ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu, izvršil se je krasno. Akp rečemo krasno ni navadna fraza, s katero se vse hvali, bilo je res videti v vsem programu, da so bili vsi sodelovatelji vestno pripravljeni. Deklamacija, petje, tamburanje in igra bilo je uprav dovršeno. Po igri smo videle, da ima naše občinstvo tudi resne igre rado, take igre, ki pretresejo in blažijo ; ne bi-li bilo za nekaj časa dovolj — neslanih burk V E. stf. 8 -SLO V E N K St. 2 „Sloveuka"' zagledala je beli dan! Ni še dolgo kar j so Slovenci pisali; ,Ženska naj čita samo molitvene in kuhaiiške knjige", zdaj, hvala Bogu, obrnila se je stvar i mnogo na boljše. Eazumniki in sploh vsak zavednež spoznava preveliko potrebo vsestranskega žen^skega izo- braževanja. Gotove te ideje, čeravno ne občne, sklenile so Slovenke izdavati list in to v prospeh vsega naroda. .Slovenke" ne bo le namen probujati in izobraževati ženstvo, temuč dokazovati hoče tudi. kako neobiiodno potrebna je narodu vsestranska izobraženost ženstva. Vsled tega ne priporočamo „Slovenke" le našemu žen- stvu, temuč vsakemu rodoljubu. Podajati želimo v „Slo- venki" z Božjo pomočjo zdrave dušne hrane našemu narodu. Človeško delo ne more biti popolno, tudi naš list ne bo popolen, a težil bo po popolnosti. Kade bomo sprejemale opravičene opazke, premišljale, presojale ter se po njih ravnale ; tako tudi upamo da bode občinstvo rado čitalo naš list, premišljalo, presojalo našo misli, nazore in težnje ter nam pomagalo v potrebi. Dobro ve vsakdo, da ne učitelj, ne duhovnik ne more odgojiti dobi'o otroka, surove matere. A mati sama pa tudi ne moi'c vsega opraviti ; tedaj drug drugemu moramo po- magati, le v združenih močeh je zmaga. "Sle rade čitamo časopise, uredovane po možkih, nadejamo se, da bodo tudi možki radi čitali prvi slovenski časopis uredovan po ženskih. Priporočamo ga tedaj vsem stanovom obo- jega spola brez izjeme. — Osebnega napadanja „Slo- venka"' ne bo poznala, njej bo le za dobro stvar. Če napravi kdaj z najboljšim namenom kako opazko, naj ne bode nihče mislil, da je hotela napadati osebo. S temi vrsticami pošiljamo „Slovenke" v svet. Bog jej daj svoj blagoslov! T. ¦ . - ;o- Iz Jesenic smo prejeli sledeči dve oduševljeni pismi, ki sta nas zelo razveselili, ker uvidevamo čedalje bolj, da je bil naš list potreben, uvidevamo pa tudi, da je nekaj našega ženstva še vrlo, zavedno ženstvo. Take Slo- venke zavedajoče se svojih dolžnosti do naroda, živi nam Bog ! Evo pisem : Slamo uredništvo ! Da razvidite da tudi pri nas na Jesenicah se je s tohko radostjo i radovednostjo pričakovala .Slovenka", list s kojem je upati, da se prepriča naš spol da ni resnica da ženski naj bode narodnost stranska stvar, tudi tu nam je srčno dobro došla i dozvolite da Vam povem kak utis nam je napravila prva številka. Prijela sem jo jaz prva ker imam najprej priliko, dasiravno sem imela oni trenotek obilo opravila, ni bilo mogoče premagati tako- zvane „ženske slabosti radovednosti" uzlic temu, da je bil naslov na drugo naročnico, kajti svojo prijela sem komaj tri dni kasneje, zašla je namreč na Dolenjsko stran med tem ko je na Gorenjskem uzdihovala po nji dotičnica, morda pa si je v teh dneh po tako dolgem potovanju pridobila še kako drugo naročnico, kar bi ji iz srca privoščila ; Pogledam — ali joj — že je bil gospod za menoj in vskliknil : oh Slovenka ! Kaj poreče moja ženka, hitro jo nesem — no sedaj jo pa beri — mislila sem si — Čujte pa naprej ; gospa pripravljala je ravno večerjo ter prav energično mešala s kuhavnico ko ustopi gospod v kuhinjo rekši : no, tu ti je toli zaželjena, saj si vedno upraševala po njej — potem pa zaslišim izdatni „Živela Slovenka", da je kar donelo. — Opravila sem hitro svoje delo ter šla v jedilno sobo, tam najdem gospo čitajočo ; kaj — mislite li, da mi je odzdravila, no pa kaj še to, saj še kaj druzega ne bi bila slišala ; ustopim se za nje hrbet ter tako čitam tudi jaz. — Bes, prav dopadala nama je, največ pa kjer ni bilo tistih fraz i bolj priprosto, razumljivo. Resnica je, da smo Slovenke v marsičem zaostale za našimi slovanskimi sestrami — krivi so temu bili različni tužni odnošaji, osobito pa v nekaterih krajih, toda ko sem bila pred kratkim časom zopet enkrat i sicer le za nekoliko ur v Ljubljani, sem opazila da se je to prav zdatno premeuilo tudi pri našem spolu, sliši se le slovensko, seveda tu in tam je še kaka „frajlica" ki tolče svoj ,aber gehns, gehns", drugače pa uživaš prav slovenski zrak. — Upajmo pa i tudi gotovi smo, da kar smo do sedaj še pogrešale, bode vže v kratkem nadomeščeno, se- veda potrebno je, da nam v to podajo naše višje moči roko v pomoč ; Slovenka pa bodi neutrudljiva napredo- valka za našo narodno stvar ! Gorenjski pozdrav ! Bivša Primorka Jesenice, Gorenjsko 7, L97. Slavno uredništvo Sloveni, e^' Ko sem slišala, da izide list z imenom Slovenka, bila sem tako navdušena zanj, da sem ga težko priča- kovala. Od dne do dne sem povpraševala ni li še izšla Slovenka ko sem jo pa dobila, bila bi najraje od vese- lja zaukala, solza veselja in radosti mi je priigrala v oko hitela sem izveršiti svoje gospodinsko delo da sem pred mogla čitati ljubljeni in tudi tako potrebni hst. Vzkhknila pa sem : O ženstvo, kaj hočeš še več tu imaš list, ki je zate, o blažena Slovenka razvijaj se in napreduj vzbujaj blaži in krepčaj nas, me pa ti bomo zveste sestre Slo- venije podpirale ! O kolik napredek, kako ponosne smemo biti vse Slovenke na svoj list pa tudi vsake Slovenke je sveta dolžnost list razširjati v svojem krogu. Sedaj se, bomo k tebi zatekale ponosne bomo ne Te ter po- nosne bomo dajale našim hčerkam Hst v i-oke in učile jih ljubiti spoštovati „Slovenko" in vse kar je slovenskega. Ti pa dobro nam došla draga Slovenka, bodi naše krepčilo naš ponos razcvetaj se in nosi lep sad, v to pomagaj Ti Bog in iz srca Ti častita vsa navdušena Jeseniška Slovenka. Jesenice 7. jan. 1897. st. 2 „S L O V E N K A" Str. 9 Iz Trsta smo prejele sledeči dopis, katerega pri- občujemo po želji dopisateljični : Slavno vredništvo 1 Že od daleč zaslišim pismonošo „Slovenka" ! Po- skočim od delalne mizice in že jo imam. Kaj sem vse čutila, ko sem jo zagledala, nočem Vam popisovati, le toliko Vam povem, da mi je solza porosila oko. Hitro sedem ter jo začnem čitati. Vsaka stran se mi je zdela lepša, članek zanimivejši od članka. Preberem jo od kraja do konca pazljivo, zvesto. Ko jo odložim, čutila sem v srcu neko srečo, neko zadovoljnost, neko tajno silo, da izrazim svoja čustva tukaj javno ter da javno zavrnem neke pedante, kteri so sodili že prvo .številko, ki nima še nobenega spisa zvršenega ; kteri ne razumejo ali nočejo umeti kolike težkoče so izdajati list že izku- šenemu vredniku, kamo-li pa vrednici začetnici. Le pogumno naprej tedaj vedno višje in višje v proslavo mile naše domovine ter v blažilo in omiko vseh zvestih Slovenk ! Olg a. Iz Zagorske okolice 12/1 !)7. Pretočeno nedeljo imela je „Zaveza Zagorskih Slovenk", ki deluje v smislu žen- skih poddružnic družbe sv. Cirila in Metoda, v prostorih podstaroste »Sokola" g. P. Weinberger-ja, svoj letni občni zbor, pri kterem je bila soglasno izvoljena zopet dose- danja, marljiva predsednica gospica Lavoslava Eibenstei- ner ; za nje namestnico gospa Jerin ; za blagajnice in ob enem tajnico gospa M. Repovž in za nje namestnico go- spica Ivana Bevčič. Ta „zaveza" ima zdaj 38 društvenic, kar je lepo število za Zagorje. Zagorske narodnjakinje se gibljejo še-le malo časa, a so že dvakrat pokroviteljice družbe sv. Cirila in Metoda in bodo gotovo tudi letos poslale stotak, zlasti ker so sklenile kmalu prirediti v ta namen veselico. Na prvi ženski list »Slovenko" so se do sedaj na- ročile štiri, upamo lahko, da se to število kmalu pomno- ži, saj novi list je ustanovljen le v prospeh in korist našega naroda, za kterega so tudi naše vrle Zagorjanke z vsem srcem vnete. M — a. Iz Litije, 4. januvarja 1897. Silvestrov večer, ka- teri se je priredil v korist družbe sv. Cirila in Metoda, prospel je v vsakem oziru prav krasno. Naše vrle tam- burašice pod spretnim vodstvom gospoda Jereba in vrlo naše pevsko društvo, ter posamezni navzoči skr- beli so po vseh močeh, da nam je bil ta večer, prirejen v znani narodni gostilni „p ri F o r t u n i", v zabavo in vžitek. A ne samo zabave nam je podal ta večer, temveč tudi ukrepil naš narodni čut. Tukajšnje rodoljubne dame priredile so v korist prevažni naši družbi srečkanje, katero je nabralo za družbo lep prispevek. Kakor uže o mnogih prilikah, odlikovale so se tudi to pot znane rodoljubkinje s svojo navdušenostjo za sveto našo stvar, kazaje isto ne le v besedi, temveč tudi v djanji. Omeniti moram še posebno, da so naše rodoljub- kinje preskrbele slike nepozabnega slovenskega značaja in pisatelja Josipa Jurčič-a. Te slike delile so se posebno radodarnim prijateljem naše družbe. Slike se dobe pri g. Bohlekovi v Litiji, ako se ji pošlje najmanj 20 novčičev za komad. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Te slike so prav fino izdelane, ter se lahko reče, da je ta slika našega Jurčič-a vredna, da si jo vsaka rodoljubkinja pridobi. Silvestrov večer spomnili smo se tudi „Slovenke", žele ji v vsakem oziru prav dobrega vspeha. Bog i narod 1 Ciril. Uštfedui Matici školski, ki ima tisti namen, kakor naša družba sv. Cirila in Metoda, oddala je ženska podružnica v Pragi za leto 1890 — 11.500 gld., ter le- tos že, za novoletno zbirko 1000 gld. ! Pri nas ne pridobe vse ženske podružnice, kterih je 28, v enem letu družbi tolikega doneska, ker je naš narod ubožneji, a tudi manj zaveden in zakaj je veliko manj zaveden ? Ker nima še veliko narodnega ženstva. V tem oziru je veliko bolje, odkar obstoja družba sv. (tirila in Metoda, a še vse premalo se brigamo za na- predek našega naroda. Dal Bog, da bi novi ženski list „Slovenka" vspod- budil še dremajoče in zaspane Slovenke. Sirimo ta naš list, naj ne bo slovenske hiše, ki ne bi bila naročena na-iwf. Sramota bi bila za nas, ako bi list zaradi naše>rez- brižnosti ne vspeval ! Če je mogoče drugim Slovankam vzdržavati več listov, pa bi nam Slovenkam ne bilo možno vzdržati enega ? Na delo sestre, ker resnobni so dnevi ! M o k r o n o š k a. Spodtikauje. Slišale, videle in čitale smo — le veruj nam slavno občinstvo! — da se nad „Triglavom" v »Slovenki" zgražajo učitelji in učiteljice, češ da se o poslednjih piše tako . . . nelepó. Ponavljati moramo tu besede, katere je rabil Aškerc lani v enakem slučaji : „Nekateri Slovenci stoje s svojimi nazori v zadačah. v bistvu književnosti, belestristiki in umetnosti na silno naivni stopinji". Majhen in ubog v duhu mora biti tak, pa tudi enak podpisanemu junaku ako se čuti prizadetega. V tolažbo onih pa bodi vendar povedano, daje ^Triglav'' \ prav nalašč le slavospev učiteljicam, kakor razvidimo iz \ nadaljevanja. Villa Falconieri. (Roman v dveh delih. Spisal R i- |j k a r d Vos s.) Nemci imajo mnogo zbirk, katere jim podajajo za malo ceno najraznovrstnejše berilo. Jedna najizbornejših je Engelhornova »Allgemeine Romanbiblio- thek" ki prinaša moderne romane, poleg nemških izvir- nikov zlasti prevode iz fraacoščine, angleščine, italijan- ščine, norvežčine, poljščine in ruščine. Svoj 13. tečaj pri- čela je z objavo romana : Villa Falconieri od Rikarda Vessa. Voss, porojen 2 febr. 1851 na Pomeranskem v Nemčiji, je sin bogatega posestnika, ki ga je tudi, po dovršenih srednjih šolah, določil v poljedelske nauke. A on pečal se je raje in intenzivno s književnostjo, ter potoval po . 1 Nemčiji, Švici, Franciji in Italiji. Ker vsled bolehavosti Str. 10' .S L O V E N K St. 2 ni mogel v vojnike, udeležil se je kot samarijan prusko- trancozke vojne je bil ranjen v nogo. Okrevavši posve- til se je v Jeni in Monakovem filozofićnim naukom, se potem naselil v svoji vili pri Berchtesgadenu in še več- krat potoval po Italiji. 1884. imenoval ga je veliki knez Saksonski biblijotekarjem na Vartburgi. 1888. je obolel ! in se zdravil dve leti na Dunaju pri prof. Kratit - Ebingu, ! od tedaj pa živi kot pisatelj ¦ deloma na Dunaju, deloma v Berolinn, deloma v lierclitesgadenu. Voss pridobil si je s svojimi dramatičnimi deli in pripovednimi spisi slavno ime in veljavo v Nemcih. »Villa Falconieri", najnovejše njegovo delo, se vredno vspovršča svojim prednikom. Pisatelj opisuje nam strast ljubezni, riše nam z veliko dovršenostjo razne značaje, uvršča svojemu spisu žive popise narave in pokrajine. Pesnik, ki zapusti hrupno življenje in ubeži v samoto, kjer, odtujen vsemu svetu, preživi najprvo v navidezni ljubezni z ^larijo, potem v strastni in razkošni z Viviano, vrsto let brez dela, a varan od pohotne Viviane,' v strežbi skrbne ^larije umrje v blaznosti, — kavalirski in izo- braženi, a tudi sebični in surovi Mariano, — navidezno brezčutna Marija, — lahkomišljena, a dražestna grešnica Viviana, — nesrečna velika umetnica Assunta Neri, vsi ti značaji so jako nenavadni, v nekaterih potezah celo skrajno neverjetni, in vender zanimajo nas, da ž njimi trpimo. Jezik, krasen in nedosežen v opisovanju, nam izborno slika duševne dogodke. — Ves roman zanima nas ocfpricetka do zvršetka, dapada nam izvanredno v svoji celoti, tako da ne upoštevamo niti nenavadnosti in neprikladnosti tega, da je sestavljen v obliki l^eležk, ozi-^ roma pisem, kar je sicer delu v marsikakem oziru v prid, a vender le zabranjuje popolnost dela v vseh par- tijah. F. G. — (J - Popravki. V prvo št. .Slovenke" vrinilo seje mnogo tiskovnih pogreškov, večina teh popravijo čč. čitateljice in čitatelji sami popravljamo tu le nekatere : V pesmi .Slovenka* v 4. vrsti mora stati m'/«o- goćni mesto vsegamogočni ; v 11. vrsti v isti pesmi od zdol navzgor mora stati : Nosit po konci. giaco V spisu o ženski osvoboji mora stati v 18. vrsti: tem .manj se je skrbelo za omiko, ženstva . . Sveta nam bodi dolžnost, podpirati družbo prevažno, Brata Ciril in Metoij naše vodita srce ! Slovenske sospo'l'i'j«^ pozor I Užigalke, ki jih je izdala si. družba sv. Cirila in Metoda, se dobivajo v Ljubljani v prodajalnici g. I. Per- dan-a. Naj ne bo slovenske hiše, ki ne bi rabila edino le Ciril-Metodovih užigalk ! Križni romb priobčnje Ivanka E p p 1 e- I. Iz Zgoraj uaveJenili črk v kiižnem rombu sestavijo so be- sede. V I. malem rombu nastanejo besede, ako se vodoravno čita od leve proti desni: črka, (orodje, ki znači čas), dan v tednu, 4. država v Evropi, 5. možko ime, tj. ime slov. časnika. 7. m. ime znano iz sv. pisma, kar ima človek na glavi, črka. V II. rombu čita se navpično od zgoraj navzdol in dobi se: črka, kar se pretaka v telesu, kamnoseško orodje, kar se rabi za svečo, dežela na Avstrijskem, priimek slov. pisatelja, najsv. m. ime, nepošten človek, črka. V-rlll roBibu čite-se k-ak»» v I in dobi se : živaljca,. k^rjij okroglo, ime meseca, možko ime, priimek slov. pisatelja, m. ime, del obraza, črka. V IV rombu čita se kakor v II in dobi sc: če niso posa- mezni, mizarsko orodje, mesto na Koroškem, ime meseca, dan v tednu, ž. krstno ime (zmanjšavno ime za Marijo), predlog, črka. Ako se čita od zgoraj navzdol skozi oba romba 1. in III, in vodoravno od leve proti desni skozi II. in IV. dolii se v. ščilo .Slovenki". Listnica uredništva. Zii pesmi smo naprosili kompetentno o ebo, da nam je bode pregledovala, ker urednica, žal, ni pesniknija; so^lb-, povemo na kratko v listnici G. Podorehorski : pride pozneje, oblika in snov sta sicer stari,.a glasi se pesem še dovolj dobro in bode gotovo ugajala enem u delu našega ženstva. O. Gorski Žal nam je, a Vaša pesen ni dobra, dobre so sicer misli pa vkovali ste je v železi o-trdo obliko. Vse gg dopisnike in dopisnikinje prosimo, da nam ne po- šiljajo odslej anonimnih pošiljatev. ker ne vsprejmemo, vsak tak brezimen spis poj'le v koš. Urednica mora vedeti ime pošiljateljevo. G čna A. G. Trst. Ženska ne more biti po zakonih o d- govorna urednica Spise sprejema, pregleduje, popravlja in uređuje ženska urednica — bodite le uverjeni, da tajno, le odgo- vorna ne more biti. Iz leposlovnih spisov „Triglav" in ^Mladostne sanje" pri- nesemo v prihodnje več, zx sedaj smo morale tiskati članke, o katerih se na-n je zdelo potreba, da pridejo v prvih štev. na vrsto. Vsem gg. sodelovatéljicam ter sodelovateljem iskrena za- hvala ; priporočamo se za obilo podporo ; osobito kratki leposlovni spisi so nam jako dobro došli. st. 2. .S L O V K N K A" Str. 11. moderce za gospe, deklice prodaja po iiv. 50, 70, f. 1.—, 1-25, ]-30, 1-50, 1-80. •2-20, 2-60, 3-— in 4-20. Velika zaloga vsakovistiirga blai^a za predpiistne veselice, blago i)rav po zadnji modi in sicer za plesne toilette v svetlih barvah začevši se 40 nv. vedno v višje ceno : svilnato lilago svake vrste od 80 nv. naprej, nakiti in čipke za plesne obleke in Ivshme; vsake vrste trakov širokih in ozkih po prav nizki ceni : velika zaloga rokovic iz svilo, iz konca iz kože ter krink. Ovratnike in zavratnike. Piiporoča svojo zalogo sokolskih potrebščin po naslednjih cenah : Volneno sokolsko blago meter f. 3.60 Olipš^nje (garni- tura. . . . , 2.— Pas iz kože mo- nogramom . „ 2.— Čepica .... 1.— Pero sokolsko . ,. - 40 Monogram s ko- kardo .... — lo Srajca rudeoa . „ Gumbe rudečo. male.(koščene) „ —.05 Gumfcerudeče,'- e- like. (koščene) „ —.08 Zavratnik . . „ -.20 Zapestnika(par) „ -.25 Pas v barvah za telovadbo . . — .00 Hlače (tricots) . „ 8.30 Jopice telovadne za otroke 33—45 nč. za oilrasle 50 -65 ,. Havelok f. 10, 11,12 itd. Obleka Sokolska komiilet, fl.23 Stenski koledar za leto 1897. jako eleganten dobiva se v tiskarni Dolenc po 20 nvč. komad, po pošti 25 nvć. Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom Via imoüii piccolo štev. 1, I. iiadstr. (blizu novega iioštiiega poslopja, kjer je „Delalsko poilporiio ilriištvo".) Edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu Sprejeina liraiiilne vloge vsaki dai; in je obrestuje po 4"/()- — V 'JVstu ne daje nobeden denarni zavod tako velikih obresti. —¦ A^saka hranilna vloga belisi ve- lika ali mala obrestuje se po 4"/,,. — Vlaga se lahko po 50 iiovčič-ev. ITiaiiihiih vlog je bilo vloženih do 31. decembra 1892. gobi. I7.663"76 1893. „ 38.24513 1894. „ 49 74166 1895. 74.29317 1896. „ 10! 734 71 bkuihij gobi. 281.678-43 . Tudi po pošti se lahko pošiljaju hianilne vloge in je pridejati 15 nvč:. za knjižico. Glavni deleži so po gobi. 100. upravni po gold. 10, ki se lahko vpla- čujejo v mesečnih obrokih po i gold. Uradne ure so : vsaki dan oi O—dop. in ni 3—5 pop., oli iiedeljah in praziiiküi pa oil IC—12 io/i str. 12i .S L OVEN K A' St. -2 Priporočata svojo bogato zalogo z inanifaktuDiira blagom. V zalogi se na- haja povsem najnovejše blago, kolikor za gospe toliko za gospode in deco Veliki izbor vsakovrstnega perila, in sicer: platna bombažina rujave in bele, namiznjih prlov in prtičev, robcev, itd. Najnovejše vrste svil- natih in volnenih rut ovratnic in ovratnikov za gospode, srajce najnovejšega kroja za plese, veselice in razne prilike. Bogat izbor možkega sukna od 90 nvč. naprej. 140 cm. široko. Prispelo je ravnokar tudi novo blaa-o za predpnstno vo elieo n. pr. razne štofe, trakovi, čipke k nča, in lišpa, razne barvne svile. Dobivajo se trakov raznih širokosti v slovenskih barvah. Bogati izbor za šivilje krojače in kitničarke. Zimskega blaga eene jako znižane. , V zorci na zahtev takoj, franko in blago poštnine prosto. — Za mnogobrojen 5v obisk priporočata se udana :^f;V AITE & ZADNIK. List izliaja vsako drugo soboto in stane za. vse leto 3 gld.; za naročnike .Edinosti" pa 2 gld.: posamezne številke se bodo dobivale v Trstu v tabakarnah : pri Chiozzi in pri g. Lavreneiču (Piazza Caserma), pri Pipanu (Ponte della Fabbra) in pri Fratniku (Sv. Ja- kob) po 12 kr. Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu „Slovenke", naročnina pa upravništvn „Edinosti" ulica Molino piccolo, hšt. .3, II. nstr. Lastnik konsorcij lista »Edinosti". — I-zdavatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc. Trst.