Leto 'XVI.
V Celju, dne 30. maja 1906. 1.
Štev. 6'4
DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
_
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak' pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in "emčijo lil kron. pol leta ti kroti
toliko več. kolikor znaša poštnin pol leta 8 kron 50 vin. Narofr aa ^ pošilja upravništvu. plačuje se 'lapréj.
... • -, , --i „ ;„ j„„	Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine
3 mesece à krone Za AmerfVo m drage dežele	Ter od.-.„ake petit.vr^te J 20 TÌnarìev za vsakokrat : za
c. kolikor znaša postnih namreč , Na leto 17 kron.	večj« insevate in mnogokratno inseHranjc znaten popust.
Izid državnozborskih volitev za V. kurijo:
Dr. Anton Korošec
Ivan Rebek	2.807
Franc Wratschko	7.065
Izvoljen torej	O
i dr. Anton Ke^osec
z večino 9.281 glasov.
19.153 glasov.
99
XVIII. glavna skupščina
„Z" a v e i. e a v s t r. j n g o s1 o v a n s k ih učiteljskih društev" dne 2.. 3. in 4. junija 1906. v Šoštanju.
L Na bi n k oštno so kito, dne 2. ju-
1.	Ob jjjE	'»u- j- ks« iu.
iaka iz Cèlja sprejem ha k-rlodvorn v Srenji;. Pri sprejemu j^ra -i. godba.
2.	Takoj po sprejemu sestanek v hotelu „Avstrija"', kjer zvedo za prenočišča oni, ki se zglase zanja.
3.	Ob 3. uri popoldne: seja upravnega odbora v hotelu ..Avstrija''.
Dnevni red: a) Poročilo o delovanju vodstva ..Zaveze"'; b) določitev poročil za delegacijo; c) predlogi in nasveti.
Ob ti. uri zvečer: zborovanje delegacije v dvorani hotela ..Avstrije"'.
Dnevni red: a) Predsednik otvori zborovanje; b) legitimiranje delegatov in delegatinj; c) tajnikovo poročilo o delovanju „Zaveze"', in „Zavezinih"4 društev.; „čj poročilo računskih pregle-dovalcev ža 1. 1905 15. posi, reda); 0- blagajniško, naročilo:	Hlf'v tiaia.
piegledovalrev računov (§ 15.posi, reda); f) določitev letnih doneskov ..Zavezinih" članov f? 7. liL a) „Zav." pravil); g) določitev Vzporeda za glavno zborovanje (§ 24. „Zav." pravil); h) določitev časa prihodnji XIX. glavni skupščini „Zaveze" (§ 22. „Zav." pravil); i) volitev vodstva in upravnega odbora „Zaveze" (S 11. in 12. „Zav." pravil); j) predlogi in nasveti.
II. Na binkoštno nedelje, dne 3. junija:
1. Ob 9: uri dopoldne: . glavno
z b o ris v rfli j e v veliki dvorani hotela ..Avsrpje" po vzpored«, ki ga določi delegacija.
^ Pred glavnim zborovanjem, ob pol 9. mi. Zboruje po običajnem dnevnem red ti društvo „Jubilejska samo-p o m ó č."
•jž. db 1. nri popoldne: banket na vrtu lictela „Avstrija", ob slabem vremen^ pa v spodnjih prostorih. Kuvert brez v i i ; a velja 2 K.
«Ti*';Po banketu izleti na razne -traili v okolici.
! w4.. Ob S. uri zvečer: koncert \ veliki dvorani hotela ..Avstrije". (Va-*&lo .h koncertu in spored se natisne posebej.)	,
. ili. Na binkoštni pondeljek. dne ! junij|a.
Ob 9. uri dopoldne odpotujejo oni. ki si- vrnejo po Koroškem in si pri té j i priliki ogledajo Celovec, Vrbsko jezeroJ Beljak. Trbiž.
Za letošnjo XVIII. glavno skup-.** ài «) zsdasene sledóc** razprave:
• >♦- v-- -
1.	Slovanska učiteljska zveza. Poročevalec g. Ivan Šega, učitelj v Radovljici.
2.	Nerazdeljen čas ponka. Poročevalec gospod Ignacij Šijanec, učitelj v Gornjem gradu, štajersko.
3.	Učiteljevo delovanje izven šole. Poročevalec g. Vekoslav Strmšek. nadučitelj pri Sv. Petru na Medvedjem selti, štajersko.
4.	Novi šolski učni red. Poročevalec gospod Janko Ukar, učitelj v Ljubljani.
Cenjeno učiteljstvo prosimo, da se sprejema v Šoštanju udeleži v najobil-nejšem številu. Vozimo se po sledečem voznem redu: iz Celja gre vlak ob 11'45 dopoldne in pride v Šoštanj ob 104 popoldne. Pri dohodu tega vlaka bo sprejem. Primorci in Kranjci naj se pripeljejo v Celje s poštnini vlakom, ki odhaja iz Trsta ob 11'30 ponoči, pride v Št. Peter ob 2'29 ponoči, v Ljubljano ob 4'54 in v Celje ob 7'12 zjutraj. Iz Maribora se odpelje vlak ob 815 zjutraj in pride v Celje ob 1010 dopoldne, ali pa iz Maribora proti Spodnjem Dravogradu ob 10'12 dopoldne in pride v Spodnji Dravograd ob 11'54; od tod pa vozi en vlak ob 8:05 zjutraj in pride v Šoštanj ob 9'55 dopoldne, drugi pa ob 1212 opoldne in pride v Šoštanj ob 3'40 popoldne.
Prosimo pa vse one. ki potujejo po tej progi, da se pripeljejo v Šoštanj že s prvim vlakom, da bodo tudi pri sprejemu.
Vodstvo ..Zaveze".
Draii-itit« < p-itik.
Predsednik: L. J^U-nr.
Zaupni shod obe. funkci-jonarjev gornjegrajskega okraja.
Ta shod se je vršil v nedeljo, dne 24. maja 1.1. pri Sv. Frančišku ob jako dobri udeležbi, kajti navzočih je bilo kakih 100 županov, svetovalcev, odbornikov in tajnikov vsega okraja.
Sklicatelj shoda g. Š t i g 1 i c F r., župan tržke občine na Rečici je shod
LI SJEK.
Siamsko pismo.
Poroča Ferdo Lupša. kraljevi inžener.
Ban Ke, 8. marcija 190«.
Kakor znano, sem prevzel svoj čas nalogo izpeljati znanstvena, zasledovanja v znotranje dele Siamske. To je naloga, koja mi podaja več odgovornosti in skrbij kakor sem mislil, vendar upam, da se mi bo posrečilo tekom osem mesecev, kateri čas je v to svrho odločen, predpisanim zahtevam zadostiti, namreč kolikor mogoče natanko posamezne in prizadete pokrajine proučiti. In tako sem 7. januarja z majhnim kraljevini parnikom odplul po reki Menam Chao Ph'ya navzgor ter dospel po preteku petih dnij v Čajnat. Naprej dospeti nam ni bilo 'mogoče zbog preplitve reke. Odločil sem se sestaviti tukaj karavano ter na tak način odpotovati v Muang San ob reki Menam Noi. Tekom treh dnij mi je governer v Čajnatu priskrbel potrebne konje in nad 50 nosačev; tako smo v dveh dneh dospeli v Muang San, prvo točko naše operacije:
Moštvo, kojega imam prvi čas nad 50 glav, sem razdelil v 4 dele, ker na tak način mi je mogoče ob enem zasledovati štiri točke vsako v drugem kraiu.
Cela naselbina Muang San šteje kakih 25 priprosto iz lesa sestavljenih koč, ter je bila baje pred sto in sto leti prestolnica siamskih kraljev, o «em pričajo nekako tudi velike razvaline tempia „Wat Čao Muang", katere sem našel v gostem gozdu na južni strani. In ob prilikah, ko smo prodirali v veliki med reko Menam Noi in reko Menam Supan se razprostirajoči gozd, kojih oddaljenost je v premeru približno 30 km, smo naleteli na različne manjše razvaline, tako da zamoremo reči, da je okrožje velikosti vseh teh pozabljenih in živej duši nepoznanih razvalin pretekle krasote 3 do 4 km v premeru. Danes raste na razvalinah drevje, ki priča starost do 200 in še več let in tako spada doba, ko so bivali tukaj siamski velikaši, v prejšnja stoletja, kar se strinja tudi s točkami zgodovine tega naroda, kojega zibel je tekla v severnih pokrajinah najbrž ob izviru reke Mekong (reete: Menam Kong).
V nadaljnem kratek oris kraja. Menam Noi je danes skoro brez vode. njega obrežje je do 8 m visoko in to je stalo še 1. decembra pod vodo. Iz tega sledi, da je padla voda tekom 30 dni nad 8 m. Koj ob obrežju se začenja gozd, v kojem leži že zgoraj omenjena naselbina Muang San ter raztrošene koče posameznih rodbin. Nadalje proti zahodu se tu in tam najde majhna riževa parcela, potem pa sledi gosti gozd in grmovje, koder je korakanje mogoče le z nožem in sekiro v roki. Mnogokrat nam ni mogoče prekorakati po teh gozdih več ko 3 km na dan, in da smo tn in tam na dan dospeli 10 km naprej, to je pripisovati le'ugodnim pojavom narave same.
Na zahodni strani približno 18 km od Muang San leži jezero Nong Lahan, o kojem so mi poročali tukajšnji prebivalci. To poročilo so mi potrdile velike vsako jutro proti zahodu leteče čete močvirnih ptic, ki so se nasprotno proti večeru vračale na izhod, na njih oddaljena prenočišča.
Ker to jezero ni označeno na nobenem zemljevidu, niti na onem ne, ki mi je izročen v pojasnilo od kra-
ljevega zemljepisnega urada, zato sem se odločil najpoprej dospeti do tega jezera ter opazovati njega geogralično pozičijo in proučiti njega znamenitosti. 28. januarja smo videli prvokrat njegovo obrežje, krog in krog njega se razprostira v širokosti do 1 km gosta in do 2 m visoka trava, iz koje se dviga različno drevje in grmovje. Tu se skrivajo vsakovrstni neprijatelji, kakor divje svinje, leopardi, tigri, kače itd. tudi divji bivoli, jeleni in srne niso redke. Jezero je bogato okusnih rib, ter daje varno zavetišče krokodilom. Po drevju ter ob obrežju pa se vesele različne močvirne ptice in tekom ene ure sem ustrelil jih toliko, da jih dva moža nista mogla vseh odnesti. Jezero je široko 300 do 500 m ter dolgo nad 4 kfn, globoko pa le okoli 12 m. Na južni strani je širokost jezera večja ter je najbrž tudi globo-kejše. a primanjkoval mi je čas. da bi ga premeril, ker bilo mi je tudi na tem ležeče opazovati njega temperaturo i. dr. na površju kakor v različnih globočinah, kojo nalogo pa sem oddal enemu izmed asistentov, Nai Deng, ki je v to svrho bival tukaj od 28. januarja do 4. tebruarja, ponoči v gnjezdu
4.	Pismene, oziroma ustmene prestave nemških dopisov od strani ol-činskih tajnikov niso avtentične ter se ne morejo od županov na znanje jemati. Županom, svetovalcem In odbornikom gre namreč z ozirom na njihovo odgovornost pravica, se na lastne oči prepričati o vsebini dopisov. Pri nemških dopisih se ne morejo občinski funkcijonarji te svoje pravice posluževati. Ta sklep se ne sme smatrati za nezaupanje do tajnikov, temveč za neizogibno in neobhodno potrebno taktiko, da se konečno že vendar v dejanju doseže ravnopravnost slovenskega jezika in da se bodo mogle pravice županov, svetovalcev in odbornikov dejansko izvrševati.
5.	Vse občine gornjegrajskega okraja zahtevajo po vseh poštnih in brzojavnih uradih tega okraja slovenske poštne pečate in napise na poslopjih in poštnih vozovih na prvem mestu, nadalje vse razglase v teh uradih v slovenskem jeziku. Vsi zbrani izrečejo svojo ogorčenost in nezaupanje^. kr. poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Gradcu, ki še do danes ni rešilo pred enim letom vložene prošnje občin Ko-karje, Bočne in Rečice za slovenske ali vsaj dvojezične pečate na poštah v Šmartnem in pri Sv. Frančišku.
6.	Vsi zbrani proglašajo vse državne in deželne urade ter njihove uradnike, ki pačijo naša slovenska imena, kvarijo naš jezik ter nočejo z nami v slovenskem jeziku uradovati in se ne ozirajo na naše zakonite pravice. za naše nasprotnike in sovražnike, za rušitelje zaupanja do države, za provzročitelje nemirov in prekucij v državi, ki znajo v nedoglednem času nastati ter se izjavljajo, da so nam naše narodne in jezikovne pravice svete!
II. Politične zadeve.
Shod sklene z ozirom na pomanjkanje slovenskih uradnikov v političnik službah sledeči resoluciji: .	sl^Hj
1.	Vse občine gornjegrajsiré^ , okraja se naj s skupno vlogo ebrnejo p0~'državnlh-poslancih na vlado, ozir, državni zbor s prošnjo, naj se določi vsem onim slovenskim sinovom, ki bi se hoteli posvetiti politični službi, zakoniti adjutum iz državne blagajne, da se s tem odpomore sedanjemu občutnemu pomanjkanju slovenskih političnih uradnikov.
2.	Ker nalaga vlada občinam od leta do leta vedno več dela in posla v prenešenem delokrogu, se ona poziva, skrbeti zato, da bode država iz svoje
blagajne občinam nadomestila provzro-čene stroške, oziroma občinske funk-cijonarje nagradila za delo.
III. Sodnijske zadeve.
1.	Na zaupnem shodu zbrani župani, svetovalci in odborniki vseh občin gornjegrajskega okraja sklenejo, c. kr. okrajnemu sodišču v Gornjemgradu odpovedati nadaljno dostavljanje vseh sodnih kazenskih spisov in jih tako dolgo ne dostavljati, dokler se ne do-žene tozadevna. tožba občine Eokarje, oziroma dokler c. kr. pravosodno ministrstvo ne reši tozadevne lanske skupne vloge vseh občin okraja.
Smisel § 213 ces. patenta z dne 3. marca 1853 broj 31 drž. zakonika je ta, da so župani dolžni šele v zadnji vrsti te spise dostavljati t. j. če jih sodišče ne more niti po pošti niti po sodnemu slugi izročiti.
V naši državi ni zakona, ki bi nalagal občinam dolžnost, dostavljati vse sodne kazenske spise ter nima nobena oblast pravice nalagati občinam stroške za dostavljanje teh spisov.
Z dostavljanjem sodnih kazenskih spisov po občinskem uradu se ne da varovati kazenska uradna tajnost, radi česa je ta način dostavljanja kaj pripraven sodne razmere v okraju poslabšati.
Ker se v drugih sodnih okrajih na Štajerskem to dostavljanje od občin ne zahteva, naj se ta zahteva tudi pri nas opusti.
Občine bodo dostavljale le one sodne kazenske spise, katerih ne more sodišče niti po pošti niti po sodnemu slugi dostaviti.
2.	Ako se naredba pravosodnega ministrstva z dne 23. junija 1850 broj 256 drž. zak., da so namreč občine dolžne dostavljati strankam sodne kazenske spise, nanaša brez izjeme na vse sodne kazenske spise, potem smatrajo vsi zbrani to naredbo za protizakonito.
3.	Vsi zbrani župani, svetovalci in odborniki občin gornjegrajskega okraja izrečejo svojo nezaupanje sodni upravi v -GwuUwi- in. ma Dunaja ter ugovarjajo javno v imenu -vsega prebivalstva gornjegrajskega okraja proti temu, da c. kr. nadsodišče v Gradcu in c. kr. pravosodno ministrstvo na Dunaju nastavlja pri sodiščih po slovenskem Koroškem in po Spodnjem Štajerskem uradnike, oziroma sodnike, ki ali niso slovenskega jezika nič ali le slabo zmožni in da se pri imenovanjih v sodnih osobito v višjih sodnih službah daje prednost prosilcem nem-
otvoril, na kar je bil izvoljen predsednikom načelnik okrajnega zastopa g. Š a r b iz Gornjegagrada. zapisnikarjem g. Paš, tajnik mozirske občine.
Gg. poročevalci so svojo nalogo dobro izvršili, na kar so se po primernih debatah sprejele soglasno sledeče resolucije:
I. Ravnopravnost slovenskega jezika.
1.	Shod proglaša, da je bil državni temeljni zakon z dne 21. decembra 1867. leta izdan le za državljane, ne pa za urade in uradnike kot take, kar dokazuje njegov naslov, ki se izrecno glasi:
,.Državni temeljni zakon z dne 21. decembra 1867. leta o občnih pravicah državljanov v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru."
Občinski odbori in občinsko starešinstvo oziroma župani so vsled izvolitve izbrani zastopniki državljanov svoje občine, zaradi tega so dolžni vsi državni in deželni uradi na zahtevanje župana, starešinstva, oziroma odbora dopisovati z občinami gornjegrajskega okraja v slovenskem jeziku. Ta dolžnost veže tudi deželni odbor posebno še zato, ker tvorimo Slovenci tretjino vsega prebivalstva na Štajerskem.
2.	Ker ima v smislu člena XIX. prej imenovanega temeljnega zakona vsak narod v naši državi nedotakljivo pravico, svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti, sklene shod, da bodo odslej vse občine oziroma župani, svetovalci. odborniki in tajniki gornjegrajskega okraja slovensko narodnost in slovenski jezik v vseh slučajih čuvali pred preziranjem in zapostavljanjem od strani državnih in deželnih uradov tem načinom,' da bodo njihove nemške dopise sicer sprejemali t. j. jih zapisovali v opravilni zapisnik, a se bodo ob enem pritožili na pristojno višjo oblast ter se ti dopisi ne bodo mogli tako dolgo rešiti, dokler se jim ne dopošljejo v slovenskem jeziku, oziroma doklef jim ti uradi ^ ne bÖ^o '-jiniozili avtentične prestave.
S. Ker ima občinski odbor v smislu § 36 občinskega reda za vojvodino Štajersko pravico, nadzorovati opravila občinskega starešinstva, ima vsak odbornik pravico pregledovati došle akte v občinski pisarni. Iz te pravice sledi, da so državni in deželni uradi tudi z ozirom na ta § dolžni s slovenskimi občinami dopisovati v slovenskem jeziku in sicer tudi v vseh onih slučajih, v katerih razume župan, oziroma eden ali oba svetovalca nemški jezik.
podobnem zavetišču visoko na drevesu, varen pred napadi zverine.
Prve dni februarja sem preselil šotore v Muang Ngam, približno en dan hoda Muang San ob reki Menam Noi proti jugu; od tukaj smo na izhodni strani od Menam Noi, približno v sredini med označeno reko ter Menam Chao Phya odkrili več manjših jezer: Nong Ja Djaj, Nong Boon, Nong Bang Pui ter reko Bung Wang Thong. Na zahodu pa leži popolnoma v gozdu skrita majhna naselbina Ban Don Kon (= naselbina pogozdnih ljudi).
Tukaj se prične visoki gozd, v katerem sem našel debela drevesa, Ton Jang, 2'5 m v premeru ter visoka nad 50 m, po kojega vejevju bivajo vsakovrstne opice, brezštevilne papige i. dr. Iz smolnatega soka tega drevesa pripravljajo tukajšnji narodi ,.Naman Jang" v kojem namakajo „čau", to je smolo, dobljeno od drugega sorodnega drevesa v svrho, da zamašijo spehe in luknje po ladjah in čolničih. Nadalje se rabi ,.Naman Jang" v kurjavo; namreč v tem olju namočena drva gore, kakor da^bi bila polita s petrolejem. „Naman Jang" se dobiva na
sledeči način: v drevo se naredi 10 do 15 cm trikotu podobna in ravno tako globoka luknja. Za nekoliko dni se prikažejo nekatere kaplje označenega olja. Sedaj se drevo tukaj užge; na tak način se luknja poveča, v kojo nateče, ko je postalo deblo dovolj vroče, olje, kajti le v vročem položaju drevesa se zamore isto pridobiti v večji meri.
Direktno proti zahodu od naselbine Ban Don Kon smo odkrili jezero Nong Sai Nun, v kojem pa je voda skoro da že usahnila. Jezero je majhno in nima nadalje velike važnosti na sebi. Omenjeno bodi le to, da se na podlagi dveh opazovanj v njem izpuhti vsak dan 91 ra/m vode. Temperatura vode pa je povprečno 29"5° C. Skoro isto toploto kažejo vsa druga jezera na svoji površini, o čem podam svoj čas natančna znanstvena poročila.
15. februarja sem rekognosciral novo točko, namreč Ban Ke (= stara naselbina) v jugozahodu od Muang Ngam, ista leži istotako kakor Ban Don Kon v zatišju gozda. Na tem potu me je spremljala straža, kajti
governer v Čajnatu me je svaril pred
i
,.kui luäng", to je nekem v tem gozdu bivajočem roparskem narodu, ki noče priznati siamskega kralja kot svojega vladarja in ropa ter ubija vse, kar stoji pod zastavo belega slona; toda kakor mi je poglavar od Ban Ke poročal, bodemo najbrž naleteli ,.kui luang" še le nekoliko na južni strani od te točke, natančnosti pa mi ni znal orisati. Vsak nadaljni korak nam torej v prihodnje naroča večjo pozornost.
Ker Ban Ke daje ugodno lego za šotore, zato sem deset dni pozneje preselil iste semkaj, koder se nahajam še tudi ob času, ko pišem to poročilo. Ban Ke šteje približno 10 primitivno izdelanih lesenih koč. Približno 1 km v severoizhodni strani se nahaja do sedaj še tudi nepoznano jezero Nong Lat široko nad 1 km ter dolgo 3'5 km, vendar le okoli 7 m globoko. Ker jezero ni zelo oddaljeno od šotorov, hodim tje čestokrat na lov. Tukaj biva tisoče in tisoče močvirnih jkic od najmanjše do največje vrste, tukaj vidim vsak dan krožiti trumo divjih rac v številu nad 6000 in čestokrat sem ubil z enim samim strelom 4—6 rac. Nadalje sem ustrelil tukaj že tudi
škega mišljenja, oni slovenskega pa se zapostavljajo
IV. S i r o t i n s k e zadeve.
Shod sklene resolucijo:
Vlada se poziva, ustanoviti za. slovenske sirote posebne sirotinske zavode, v kateris bodo obvarovane pred ponemčevanjem.
V Poljedelska in gozdarska šola v Mozirju. Zasebna že-leznicašmartno na Paki-Gor-njigrad.
V	svrho poizvedb in priprav statističnega gradiva so se izvolili v železniški odbor gsr. Di-Centa, oskrbnik v Gornjemgradu. Petek Fr., trgovec v Ljubnem. Kocbek Fr.. nadučitelj v Gornjemgradu in Štiglic Fr., župan na Rečici.
Sklenilo se je, storiti vse potrebno, da se ustanovi pri Mozirju poljedelska in gozdarska šola na deželne, oziroma državne stroške. V to svrho so se izvolili v šolski odbor vsi udje železniškega odbora in še Knaflič R. nadučitelj na Gorici.
VI. Ustanovitev županske z v e z e z a G o r n j e g r a j s k i o k r a j -
V	osnovalni odbor so izvoljeni gg. Štiglic Fr., župan, Deleja Zdravko, obč-tajnik, oba na Rečici. Ovčnjak. župau. Paš, obč. tajnik, oba v Mozirju in R. Knaflič, nadučitelj na Gorici.
Konečno se sklene v izvršitev vseh resolucij vložiti na vse urade iu oblasti skupne vloge ter se je njihovo izdelovanje, v kolikor namreč ne spadajo v delokrog izveljenih odborov, poverilo občini Kokarje.
Ker imajo sklepi občin, ki se zavedajo svojih pravic in moči. veliko moč, se upa. da bodo shodi občinskih funkcijonarjev pridobili našemu narodu vse zakonite pravice, ter ga varovali pred krivicami.
Časopisi so prošeni, resolucije shoda ponatisniti.
MöYM^pöiiticDi pregled.
— Ministrski predsednik Hohenlohe je dne 28. t. m. d e m i sijon i ra 1. Hohenlohe je bil prisiljen o d sto - A piti radi polemike, ki se j vnela med dunajsko in pe-H štansko vlado. Kar obstoji duali-zem. se še ni zgodilo, da bi se dunajska in peštanska vlada med seboj javno vojskovali potom komunikejev. — Wekerle je s posredovanjem kores-pondončnega urada razglasil, da je bila v kronskem svetu glede prepira zaradi carinskega t a r i f a izrečena
dve divji svinji, ter videl eno z 10 mladiči za sabo.
Po celej okolici je veliko divjih kokoši in skoro da vsak dan mi,služi divji petelin za pečenko; lov na divjega petelina povzroča precejšnjo previdnost, ker je jako besen in sluti lovca često že v dalji do 150 in še več metrov. Najlažje ga je zaslediti rano zjutraj ali zvečer, ker v tem času zapusti gosto grmovje, zapoje čestokrat svoj kratko doneč ,.ki-ki-ri-ki", ter koraka na pašo ponosno pred svojo družino, ki obstoji iz 1 do 4 kokoši. Skusil bodem ukrotiti piščeta in ako mogoče donesti tako novo in čisto pleme v Evropo. Danes imam v šotoru 6 piščet, koje sem zvalil na solncu iz jajec, ki smo jih našli v gozdu. Vsa piščeta hodijo prosto okrog in eno je krotko tako, da mi čestokrat zleti na ramo, glavo itd. ko se vsedem na stol ali k mizi pred svojim šotorom.
Živimo se povprek le od tega, kar si ulovimo ali kar nam podaje narava, kakor sadje itd. Kar se mene tiče, sem se popolnoma privadil tukajšnjim živilim, tako da so mi konzervi, kojih imam več zabojev razven mleka in
odločba, ki zadovoljuje obe vladi. Na to je Hob en loh e izdal komunike, ki pravi, da to n i res in da bi bila izrečena odločba, ki zadovoljuje d u n a j s k o v 1 a d o. vsled česar dri d u 11 a j s k a vi a <1 a slej ko prej odklanja ogrske zahteve glede carinskega tarila. Nato je zopet odgovoril Wekerle. ki pravi v svojem komunikeju: Krona je n g o d i v š i zahtevi ogrske vlade dovolila, da se ogrskemu parlamentu predloži carinski tarif, ne kot skupni, nego kot ogrski tarif. To pomeni, da se je krona v tem vprašanju postavila na stališče Kossuthove stranke in odločila proti dunajski vladi. Posledica tega je bila, da je šel Hohenlohe dne 28. t, m. ob i), dopoldne k cesarju in podal dein i s i j o. Koj nato se je sešel ministrski svet in ta je sklenil, da ostanejo vsi ministri solidarni s H o h e n 1 o h e o m i 11 d a ž njim vred o d s t o p i j o. Ob pol 5. uri popoldne je cesar zopet sprejel princa H o h e 111 o li e j a v avdijenci ter mu naznanil, da je sprejel demisijo celokupnega ministrstva. Obenem je naprosil princa, naj vodi posle, dokler mu ne bo imenovan naslednik. Najprej pa ga je skušal pregovoriti. n a j bi d e m i s i j o umaknil, toda princ je vladarja opozoril, da so se Ogrom dale take koncesije, da bi s takim kompromisom noben ministrski predsednik ne mogel stopiti pred parlament. Ta odločni nastop za ar str i j s k e interese je napravil v poslanskih krogih najboljši vtisk. Vse večje parlamentarne stranke so se že izrekle, da se bodo zoper vsakega ministrskega predsednika, ki bi prišel pred zbornico s kompromisom, kakršnega je Hohenlohe odklonil, najodločneje in •L vso brezobzirnostjo bojevale.
—	Kdo bo naslednik Holien-lolieov ! Tako se vprašuje vse. Nekateri «gibljejo vse mogoče: grof Scliön-Wn. Körbe)". Hilinski, ( 'lilumecky.* Kielmansegg. največ pa o Coudenho-vejn. Češki namestnik grof Couden-hove je bil včeraj pri cesarju, a 11 i
; dobil naročila, sestaviti novo ministrstvo ter se je po avdijenci odpeljal v Prago. Tudi princ Hohenlohe je bil včeraj v posebni avdijenci.
—	Državni zbor. Včerajšnjo sejo je predsednik Vetter odpovedal. To je razburilo poslance. V parlamentu se je zato etabliral nekak konveiit. Zbralo
se je nad sto poslancev. Predsedoval jim je Prade. Prišlo je do burnih izjav glede odstopa princa Hohenlohea in glede cesarjeve v smislu Madjarov izrečene odločitve, ki je provzročila krizo. Zbrani poslanci so izvolili posebno deputacijo — P r a de. Š u k 1 j e. Rom an čuk in Vsenemec Herold — ki je šia prosit Vetterja. 11 a j skliče za jutri sejo poslanske zbornice. Deputacija je morala dlje 'časa iskati Vetterja, ki se je mudil pri Hohenlohea. Končno se je vrnila in prinesla negativen odgovor. To je vzbudilo nevoljo. Schönerer je predlagal, naj se Vetterju izreče nezaupnica.. Prade je odsvetoval, češ, da bi se s tem provzročila kriza v prezi-diju. in priporočal, naj se stvar prepusti klubovim načelnikom. Schönerer-jev predlog je bil odklonjen.
—	Ministrska kriza je našla v parlamentu odmev, ki ga krona pač ni pričakovala. Včeraj se je zbralo v parlamentu vse polno poslancev in njih ogorčenje je dobivalo v p r a v revolucionarnega iz r,a z a, Š e nikdar, kar o b s t o ji usta v a, ni bil parlament v takem nasprotju s krono, kakor sedaj. Vsakdo se zaveda, da pride skoraj gotovo do velikega konflikta med k i- o n o in med ljudskimi zastopniki. Prva eksplozija te ogorčenosti je bila včeraj na konferenci k 1 u b o v i h načelnikov. Tej konferenci je predsedoval dr. K atli rein. Vse stranke so se zedinile na 4 točke, in sicer: 1. da vlože danes nujni predlog glede razmerja med Cislitvansko in Ogrsko s posebnim ozirom na to. da je cesar odločil po volji Madjarov. Sestava tega nujnega predloga je poverjena odseku. Dalje so se zedi-nili klubovi načelniki še na sledeče točke: 2. prezidenta grofa Vetterja je prositi, da skliče že danes sejo; 3. prizna se. da je Vetter postopal
■bona fide, ko .je ■■'■> vèrrai sklicano sejrr odpovedal; 1. aku Li krona odgodila zasedanje parlamenta, od lo že vsi člani delegacije svoje m a n -d a t e.
—	Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Novoizvoljeni predsednik .Tusth je poudarjal v svojem zahvalnem govoru, da bo kakor dosedaj tudi v bodoče vse njegovo mišljenje in delovanje posvečeno le ljudski suvereniteti in nedotakljivosti ustave. „Prispeli smo do mejnika zgodovinske važnosti, ki loči žalostno preteklost od lepše in boljše
bodočnosti. Na pragu nove epohe, v svitu svobode se učimo iz izkušenj žalostne preteklosti za bodočnost. Napraviti moramo ravnotežje med suve-reniteto krone in naroda. Narodna suvereniteta je bila v veliki nevarnosti. Prizadevati si moramo, da ne bo suvereniteta naroda prazna fraza. Zanesti moramo v to, suvereniteto duh in življenje, da bo končno že enkrat v tej deželi narod izvor vse pravice, vse moči in vse oblasti. Daj bog. da bi v bodoče nič ne motilo več sloge med kraljem in narodom." Za podpredsednika sta bila izvoljena poslanca Navay (ustavna stranka) in Rakovszky (ljudska stranka). Izmed zapisnikarjev se izvoli tudi en Hrvat. — Večina državnega zbora je popolnoma prepričana, da bo končno le p r 0-drlo ogrsko stališče glede carinskega tarifa, Cesar je baje v konferencah 7. in 8. aprila obljubil dr. Wekerle ju in Kossuthu, da se ogrski vladi svoječasno dovoli, da predloži poslanski zbornici avtonomni carinski tarif kot samostojni ogrski carinski tarif. Ti e na podlagi te obljube je koalicija p r e-y z e 1 a vlado, da so se mogle v öl i tv e še pravočasno razpisati. Baron Gautsch je bival takrat v Karlovih varili ter avstrijska vlada sploh do sedaj ni zvedela za cesarjevo obljubo. Sedaj pa je dr. Wekerle zahteval od cesarja dovoljenja, da že v torkovi seji predloži zbornici samostalni ogrski carinski tarif, ker sicer ne more 11 j e g o v a v 1 a d a ni t i 2 4 u r o s t a t i več na krmilu.
— Katoliško vseučilišče v S0I110-gradu. Predsedstvo društva za ustanovitev katoliškega vseučilišča v Solno-gradu je naznanilo vladi, da namerava že v jeseni otvoriti pravno fakulteto. Naučno ministrstvo je pa odgovorilo, da ne more dovoliti ustanovitve, ker morii ves položaj poprej še temeljito pronKilj.	" *
Obveznost potnih listov je Srbija odpravila, ua ogrski straui pa ostane še v nadalje ta stara cokla modernega prometa.
Turška justica. V Brezovici so Arnavti ubili dva turška vojaka. Gusinjski kajmakan, ki je menil, 'da so zločin storili brezoviški Srbi, je odšel takoj z vojaško asistenco v Brezovico ter brez vsake preiskave dal dva Srba obesiti, pravoslavnega popa in druge srbske odličnjake pa so
kave takorekoč le v nepotrebni balast. In mislim, da je tudi popolnoma napačno, tukaj uživati edino le leta in t leta stare konzerve, med tem ko podaje ■karava sama krajevnim razmeram prikladne produkte. In marsikateri zasledovalec mi je znan, da si je. pokvaril zdravje edino le s tem, da je živel po onem zastarelem kopitu — namreč edino lé od konzerv — ker se ni mogel privaditi na krajevne naravne produkte — kar pa je le domišljivost.
Za nas najhujše zlo je to, da naia čestokrat primanjkuje pitne vode. Ko smo v bližini šotorov, tedaj zajemamo isto v bližnjem jezeru „Nong Lat"1, kjer napajamo tudi konje, a k ponajveč smo čez dan oddaljeni in pridemo še le zvečer zmučeni od hude vročine k šotorom. (Ta čas je temperatura povprečno že nad 35° O.). V takih slučajih si čestokrat pomagamo s tem. ako nimamo dovolj vode sabo, da uživamo vodeni in hladen sad sladkorne palme ali pa pijemo njen sok. kojega okus me spominja na medico. Večkrat sem že našel družine, ki se te mesece ponajveč žive le od sladkorne palme, sad uživajo, kakor mi doma kruh. iz debla natečen sok pijejo kakor mi vodo ali pa priprav-
ljajo otrdelemu medu podoben sladkor ter palmino žganje, omotno in za moj okus neugodno pijačo.
Zanimiva prikazen je bučela. Ne mine dan ko ne uživamo medu — vsak dan najdemo najmanj dva roja. V posebnih množinah se nahaja povprek majhna južno - azijska bučela (apis florea) toda roj le v številu 1000 do 3000 btičel. Ta ljubi goščavo kakor bambusovo grmovje i. dr. med tem ko velika azijska bučela (apis indica) v številu do 10 tisoč in še več najraje v visokem gozdu po duplih ali v kakem drugem primernem zatišju gnjezdi. Obe vrsti dajeta med meseca marca in aprila. Večkrat sem že skušal prenesti majhno južno-azijsko bučelo k šotorom, da bi jo ukrotil ter lažje natančneje opazoval, ker mi ljudstvo čestokrat pripoveduje, da prenešen roj nadaljuje svoje nabiranje medu tudi na novem mestu, toda ni še se mi posrečilo ga obdržati, vsakokrat je roj skupno v tretjem dnevu zapustil svoje prenešeno satovje. Pretekli teden je ostal sicer tako prenešen roj že 4 dni. a v tem slučaju mi ga je pa pregnala velika rujava mravlja, ki ga je napadla v velikem številu. O škodljivosti te mravlje spregovorim svoj čas v
znanstvenem poročilu.
Ko smo 2. marca zjutraj dospeli v gozd ob jezeru Nong Lat na izhodni strani, pokaže mi Nai S011. voditelj prvega oddelka ekspedicije v prahu velike stopinje tigra, ki je zadnjo noč tukaj korakal in gospodaril. Kmalu potem smo našli kadaver ubitega divjega vola. ter tudi prvega približno 10 111 od svoje žrtve, ki pa jo je ob našem prihodu pobrisal nekoliko dalje v gozd. Ker tokrat nisem imel primerne puške sabo (namreč puško za krogle), zato si seveda nismo upali ga napasti ter smo raje skupno pokazali pete v nasprotno stran, nato sem koj odposlal dva moža po puške. Ko sta se ta vrnila, smo zasledovali tigra v goščavo — a brez uspeha. Divji vol, kojega je ubil. bil je velikosti navadnega vola v Evropi, a kljub velikosti in teži ga je nesel, oziroma vlekel tiger približno 40 111 proti goščavi, tukaj je popil kri, povžil meso na vratu in prsah ter jetra, pluča in srce. skupno 25 -30 kg edenkrat.
Ker pa se tiger vrhe navadno prihodnji večer in v drugič zavživa od ropa, zato sem se odločil zvečer počakati ga v vrhu bližnjega drevesa
vojaki po njegovem ukazu strahovito pretepali in mučili.
—	Novo ministrstvo italijansko.
Listi poročajo, da prevzame Giolitti predsedstvo in notranje stvari. Tittoni unanje stvari. Gallo pravosodje, Gian-turco javna dela, Cocco Ortu finance, Mirabello mornarico, Missinini pošte. Za listnici vojne in poljedelstva nista še določena kandidata.
—	Nemški državni zbor je v svoji zadnji seji sprejel predlog posi. Gröbnerja, da se stavi v etat inozemskega urada zopet kolonijalni oddelek z ravnateljem na čelu. z 117 proti 64 glasovom. 91 poslancev ni glasovalo. Nato se je razšel državni zbor do 13. novembra.
—	Volitve v belgijsko zbornico. Kolikor je doslej znano o izidih, pride v zbornico 89 katolikov in 77 liberalcev, demokratov in soc. demokratov, torej za 12 glasov vladne večine.
—	Zakon o naseljevanju v Združenih državah. Senat Združenih držav je sprejel zakon, ki zvišuje osebni davek za naseljence na pet dolarjev ter zabranjuje naseljevanje analfabetom.
—	Japonski državni svet je sklenil. da prevzami vlada vse železnice v Mandžuriji v svojo režijo.
—	Upori v Braziliji so postali zelo kritični. Uporniki so osvoji 1 i po h udih bojih troje 111 est i 11 korakajo sedaj p r o t i M a t k o G r o s s o.
Dopisi.
w
Iz Žalca. (Zavezi no zborovanje avstr. jug o si. učiteljev v Šoštanju dne 2. in 3. junija t. 1.) Krasota Savinjske doline je pač obče znana. J z Gore oljke (734 111.). katera se nahaja ob meji Sp. in Zg. Savinjske — ter Šaleške doline, nudi se človeku velikanski razgled. Izlet na tako imenovani sp. staj. „Rigi" bi ne povzročil p. n. tovarišicam in tovarišem, kateri so bodo udeležili zavezinega zborovanja v Šoštanju, nikakoršnih stroškov in težav. Od želez, postaje Rečička vas pride se do vrha v pičli uri, nazaj pav 3/\ uie; na Gori se toči prav dobro vino; za prigrizek pa mora vsak sam skrbeti. Usojaiu se toraj v svrho izleta propo-nirati sledeče: 1. Sobota: odhod iz Celja zjutraj ob 7'40, Rečička vas 8'39, Gora oljka od 10—11'30, prihod na postajo ob 1215, odhod z vlakom ob 124:3 in prihod v Šoštanj 104. 2. Binkoštni pon-deljek: Šoštanj 5'56 zjut., Rečička va
(približno"8 111 visoko). Vzel sem sabo dva moža s puškami, ki sta imela prebiti noč 11a sosednih drevesih, ter mi v slučaju nevarnosti priskočiti na pomoč.
Previdno se je proti osmi uri zvečer ob krasni mesečini približal tiger svojemu ropu. da bi se še enkrat dobro gostil. Toda kratek trenutek — puška poči — tiger zarjove grozovito. skoči nad 2 111 kvišku ter pade na glavo. Krogla ga je treščila v prsa. V tem trenutku ustrelim v drugič, a krogla ni' zadela, tiger se dvigne grozno rjoveč, kakor da bi hotel napasti le malo oddaljenega mu sovražnika, a v istem trenutku ustrelim v tretjič - tiger zarjove zopet, skoči kvišku in jo hoče pobrisati proti goščavi, a moči ga že zapuščajo, kakih 10 korakov še in pade zopet ter obleži krvaveč iz ran in žrela; v tretjič ga je zadela krogla za ušesom" ter 11111 povzročila smrtno rano. Vse to so bili le nešteti kratki trenutki. Šest mož je odneslo še to noč zver k šotorom Glava in koža dičita sedaj naš glavni šotor, v kojem jaz bivam, a meso služilo je v okusno pečenko mojim ljudem.
6*16, Gora 7'30—9, prihod na postajo 10, odhod 10.15. prihod v Celje 1105; oziroma: Šoštanj 9'55, Rečička vas 1015, Gora od 11'30 do 3, prihod na postajo 345, odhod 402, prihod v Celje 5 04. Na Gori je krasna cerkev, v kateri se bode binkoštni pondeljek ob 10. uri dopol. služila običajna sv. maša. V Re-čički vasi dobé se v gostilni ,.k pošti"' (tovariš Kranjc.) tudi prenočišča. Kdor se misli udeležiti izleta na Goro, naj mi to javi vsaj do 1. junija t. 1. in naj pristavi, kateri navedenih treh partij se misli pridružiti. Da se vsem udeležnikom ustreže, skrbel bodem, da se bodo izvršile vse tri partije — zlasti, če se zglasi za vsako vsaj 5 udeležnikov.
Žalec, dne 26./5. 1906.
Anton Petriček.
Iz Maribora. (Veliki koncert gospe Maruše Skälove in tovarišev v Mariboru dne 22. majnika 1906.)
Bil je spet večer imenitnega vžitka, katerega so nam nudili umetniki po srcu in duši.
Gospa Maruša Skalova, heroična a ljubka prikazen, razpolaga z izredno obsežnim glasom, ki doni v vseh legah sila polno in krepko ter se nakrat spet raztopi v divnomehke, milozvočne utrip-ljaje tiho hrepenečega srca. Svoj organ obvlada z nenavadno sigurnostjo, s čudovito lahkoto prehaja iz polnega pesnega tona v najnežnejši falzet in narobe. Milina njenih nežnih registrov pri tem voluminoznem glasu naravnost očara. Jasna vokalizaCija. razločna in temperamentna deklamacija in absolutno1 čista intonacija so ji vrline, ki se zlivajo v celoto, katera tvori višek tehnične dovršenosti. To združuje gospa Skälova z globokim glasbenim umeva-njem. z mehkočutečo umetniško dušo, in s temi sredstvi podaja poslušalcu umotvore tako, kakor so vreli iz vročega srca skladateljevega. O globoki njeni glasbeni izobrazbi so pričali tudi dodatki, ki so se po svojem značaju vedno naslanjali strogo na prvotno izvajane skladbe. G. Skälova nam je zapela molitev iz Smetanove Libuše. kakor jo pač more zapeti le tako dovršena umetnica, ki je obenem navdušena Čehinja-Slovanka. V Donizettijevi Luciji je nam razvila vse vrline svoje temeljite šole in ves kras svojega glasu, v Novakovih moravskih narodnih pesmih in zlasti v dodanih slovaških pa nas je seznanila s tugo in veseljem naših severnih bratov. Tudi naš rojak gospod F. S. Vilhar je zavzel svoje mesto v vzporedu.
Josip Baldus nam je podajal plodove svoje glasbene naobrazbe in svoje tehnične dovršenosti na goslih lepo po vrsti. V Bruchovem koncertu nas je očaral s krasno kantinelo, v Svendenovi romanci in Viextempovi baladi s polo-nezo pa z ostalimi vrlinami svoje igre, izmed katerih je omeniti zlasti skrajno točnost leve roke in plemenito mirnost in sigurno eleganco, s katero vodi lok. V Sarasatejevih ciganskih napevih pa nam je podal vse znova v okrašeni, spopolnjeni in pomnoženi izdaji.
Tudi pianist Vojteh Volt' je krepak dečko, krepak v samostojnem nastopu, še krepkejši pa v čudoviti diskretnosti, ki ga diči pri spremljanju. Pri tem pušča umetniku popolnoma prosto pot in njegovo sodelovanje se vije med glavnim proizvajanjem, kakor prepletajo spomladanske cvetke zelene solnčne livade. V Lisztovi polonezi nam je pokazal samostojno vse kreposti svoje dovršene tehnike in vso dalekosežnost svoje glasbene naobrazbe v obče.
Skratka, pred nas je stopilo troje umetnikov ter nam podalo svojo najboljšo in našemu občinstvu najdostop-nejšo umetnost.
In naše občinstvo?
Obisk tega koncerta je bil za mariborske Slovence in za okoliško raz-
umništvo pravi pravcati škandal. V tem oziru je treba konečno spregovoriti resno in odkrito besedo.
K nam pride kar trojica umetnikov, kakršnih nimamo prilike slišati leta in leta. in koncertna dvorana ostane malo-dane prazna. Poštena slovanska sestra, pošten slovanski brat stopi pošteno pred te, da ti s svojo sveto umetnostjo, s sadovi svojega vseživljenjskega truda blaši srce in boža dušo, in ti mu obrneš hrbet, ker je čas neugoden, ker nisi bil pravočasno obveščen i. t. d. Če pa pridrvi v mesto amerikanski pustolovec, da ti iztakne z raznimi glupimi div-jaštvih iz kulturegolih časov iz žepa dokaj trdih tolarjev, pa romajo cele trume slovenskega ljudstva v njegov šotor; za to je čas vedno primeren, za to ni predaljna nobena pot in ni previsoka nikakoršna gmotna žrtev. Značilno je to za naših ljudi občo izobrazbo, katere del nedvomno tvori tudi glasba, značilno za stopinjo njih kulture. Če se fiuče govor o potrebi in blagodejnem vplivu glasbe na človeško duševno življenje, bo vsakdo kar najhuje otepal s svojim dolgim jezikom, če pa je čas stopiti v koncertno dvorano in si naslajati dušo in srce ob nebeških zvokih, takrat bo si pa v svojem brlogu napasel rejen trebuh in se zaril s svojim tolstim telesom v perje.. Pogrešali smo celo ljudi, ki se smatrajo za glasbene korifeje, katerim daje glasba celo vsakdanji kruh! Nekaterim je pač umetnost nebeška boginja, drugim pä molzna krava, ki jih redi ali jim daje vsaj usnja za kve-drasto obuvalo, da ž njim butajo v divjem plesnem vrtincu ob popljuvana tla. Katerim pripada ta ali oni mariborski Slovenec in okoličan, je pokazal ta koncert, Pri polni čaši se tudi pri nas še vedno vpije o slovanski vzajemnosti in bratstvu, če pa je treba žrtvovati sproti obilo poplačano malenkost za slovansko umetnico, ki zastavlja vse svoje moči slovenskemu občinstvu celo sezono, potem pa mora v svet za priboljškom ljubemu kruhu, pa zadrgne vsak svojo mošnjo in se potegne, kakor polit cucek. Tudi takih narodnjakov nam je pokazal zadnji koncert celo vrsto. In tako občinstvo se še drzne pritoževati, da se mn ničesar in dovolj ne prireja.
Mlad in žilav ,.Klub Čehu v Mariboru" se je pač spet enkrat vsedel. Bodi mu v bodrilo in tolažbo, da ima na svoji strani sicer maloštevilno a krepko četo za umetnost in vse lepo navdušenih pravih razumnikov, naj vztraja pri svoji nesebični marljivosti in podjetnosti ter nam prilično zopet pomore do tako čistega in krasnega duševnega vžitka s tako pošteno prireditve; mi stojimo zvesto na njegovi strani, Judeži pa naj še vnaprej stiskajo svoje mošnje.
Odpustiti se da odsotnost edino le vsem našim številnim državnozborskim kandidatom, ki bi sami lahko napolnili majhno dvorano, ker bodo kmalu imeli priliko na Dunaju popraviti to, kar so s tem koncertom zamudili tukaj.
Sv. Ilj v Slovenskih goricah. Tukajšnja podružnica kmetijske družbe štajerske je zborovala v nedeljo (.ne 20. maja v gostilni Brus prej Repnik v Cirknici. Govorit je prišel štajerski vinorejski ravnatelj g. Anton Stiegler iz Gradca. Njegov govor je bil po vsebini jako poučljiv; posebno kar je razpravljal o poletnem ravnanju trt. A žal, bil je nemški. Zato je tudi lahko umljivo, da so se zboro-valci mrmraje vračali z zborovanja, ker ga ogromna večina ni umela. Če tudi še človek semintje ujame kako besedo, vendar na zadnje ne ve nič, posebno če se govori v tujem jeziku, tujem narečju. Obžalovati je torej, da se ekse-kutivni podružnični odbor, v katerem I
sede zfečine našinci, pusti terorizirati od Repnika in kliče na zborovanje samo nemške govornike. Saj se nam je vendar pri ustanovitvi izrečno obljubilo, da se bo na prihodnjem shodu slovensko razpravljalo. Če ne ugodite slovenskim udom, ki nas je dve tretjini ali prej več, ubrali bomo drugo radikalnejšo struno! Ne bodemo prosili, ne, zahtevali bomo to, kar nam gre. namreč: slovenska zborovanja. Gosp. Repniku pa bi svetovali, da v prihodnje opusti njegove ,.šneidige Anrede", če ne zna drugega kot zabavljati na slovenske kmete, brate Hrvate in druge poštene ljudi. Naj išče ,.gsindel" in „pakaš" tam, kjer v resnici — je, med šentiljskimi nemčurskimi zagrizenci! — Sicer pa prihodnjič več o tem „unpar-teimanu", če ne bode res — nepristranski. — Nočemo sicer trositi prepira, a svojega stanu si ne pustimo grditi, če smo tudi . . , der thumste Bauer der Welt", kakor se je milostno izrazil Repnik o kmetih v Slov. goricah na zborovanju c. kr. kmetijske podružnice v Št. IIju dne 20. maja 1906. Gospodine, pomnili bomo ta dan!
Ud podružnice.
Čadram. Učiteljsko društvo za konjiški okraj je zborovalo dne 3. maja v Cadramu ob jako izborni udeležbi. Predsednik pozdravi navzoče posebno pa g. učitelja Ferka s Prihove in gg. Tribnika in Lamula, oba visokošolca. kot gosta. Na to se prečita zapisnik. Tor. Brumen in Serajnik L. ml. želita, naj bi se predlogi natančneje objavljali, kar se je vzelo na znanje. — Kot tretja točka je bilo nadaljevanje predavanja g. tov. Jurka. Ko je končal, mu je učiteljstvo burno aplavdiralo in izreklo žel io. naj bi priobčil imenovani celo predavanje v kakem listu, kar je predavatelj obljubil. Tdi predavanje tov. Rosensteina (na kaj naj učitelj paži pri prestopu iz nižjega razreda v višjega) je vsestransko želo obilo pohvale. Razvila se je o tem .predavanju živahna_de-bata. — Iz vprašalne skrinjice šele rešilo tudi par vprašan j. Za namestnike delegatov na zavezino zborovanje so se določili: gg. Časi. Čuček in Serajnik Beno. — Predlogi. Tov. Pleskovič, predlaga, naj se vsi predlogi izroče poročevalcema formulirani in napisani, da se izogne na ta način neljubih pomot. — Prihodnje zborovanje se določi v juliju v Stranicah. Na to je predsednik zaključil sejo."
Slovenske novice.
Štajersko.
— Včerajšnje volitve so izpadle vkljub strahu nekaterih političnih kratkovidnežev, ki so že videli nem-škutarja Wratschka v državnem zboru, za Slovence častno proti nemškutar-skem navalu. Kakor poročamo na drugem mestu, je dobil dr. Korošec 19.153, Rebek 2807, Wratschko 7065 glasov. Kako so bili v posameznih krajih oddani glasovi, še ne moremo v polnem obsegu poročati. Do sedaj smo izvedeli sledeče rezultate:
Korošec Rebek Wratschko
Celje	34	64	405
Ptuj (slovenskih)	i	57	468
Slov. Gradec	24	1	102
Ormož	34	• 2	109
Slatina	•>	—	91
Vitanje	3	—	38
Trbovlje	53	339	184
Žalec	54	63	14
Celje (okolica)	108	96	184
Šoštanj	46	30	81
Vojnik	26	1	66
Šmartin v R. d.	32	64	—
Svetina	26	9	—
Polzela	122	16	34
O minolih volitvah spregovorimo v bodočih številkah obširneje. Pripo-
minjamo le še, da se je volitev udeležila komaj ena četrtina vseh volilcev.
—	Izid volitve za V. kurijo v občini Škofjavas. Volilcev je bilo vpisanih 674. K volitvi je došlo 125 volilcev, ti so oddali sledeče število glasov: dr. Anton Korošec 53 glasov. Franc Vračko 45, Ivan Rebek 26 in en list je bil prazen.
—	Povozil je s kolesom dne 20. t. m. v Vojniku Fran Borlak. posestnika sin. nadomestni rezervist pri dež. brambi v Celju, 70letno Pavlino Bliml. ki se je pogovarjala pred Dremelovo hišo z Miciko Dremel. Borlak se je hotel peljati med obema ženskama skozi, a je podrl Bliml na tla. katera je vdo-bila s tem take rane, da je umrla.
—	Umrl je v Gradcu državni pravdnik v pok. dr. Alfred Eisenzopf v 58. letu starosti. Svoje dni je služboval tudi v Celju.
—	Pred porotnim sodiščem v. Mariboru je stala včeraj 211etna Jožefa Seršen iz Spodnjega Boča. obtožena detomora. Obravnava se je morala radi nanovo razodetih okolnosti, katerih preiskava je potrebna, preložiti.
—	Na mater je streljal. Kleparski pomočnik Jožef G r ö b n e r z Brega pri Ptuju je 21. marca streljal na lastno mater, s katero je že dalj časa živel v prepiru in ker mu ta za njegovo potepuško življenje ni hotela dati denarja. Gröbner je mater trikrat ranil, a ne nevarno. Pred mariborskimi porotniki je bil dne 28. t. m. obsojen na pet let težke ječe.
—	Eksekntiva narodno-radi kalnega dijaštva je sklenila podati sledečo i z j a v o :
Narodno-radikalno dijaštvo in njegove organizacije, izmed katerih danes na željo ,.Prosvete" izrecno in s poudarkom imenujemo naše narodno-radi-kalno ferijalno akademično društvo ,.Prosveto", sinje nepremično na stališču. da se dijaštvo razvijaj in i n vzgajaj popolnoma samostojno i n neodvisno od političnih strank. To načelo smo si postavili, da si more dijaštvo stvoriti politično prepričanje prosto vsakega apriorizma in ovirajoče vezi, poudarjamo je v interesu politične izobrazbe in zna-čajnosti slovenske inteligence, da omogočimo neprestano napredovanje slo- . venskega političnega življenja. Zato je ta princip trajen in nespremenljiv del našega programa. Ne omaje ga noben nov pojav v slovenski politiki, tedaj tudi ne reformno strem- -ljenje v narodno-napredni stranki, niti njen sklep, da podpira ljudsko-izobra-ževalno delo narodno-radikalnega dijaštva. S tem odločno zavračamo vse tendenčne laži, ki so se z raznih strani širila v tej zadevi.
V Gradcu, 25. vel. travna 1906.
Za eksekutivo nar.-rad. dijaštva:
Albert Kramer, t. č. predsednik.
Kranjsko.
—	Od družbe sv. Cirila in Metoda. Po obojestranskem sporazumetjn se razreši zveza med družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in med tovarnarjem g. Jebačinom s 30. junijem t. 1. in s 1. julijem prevzame založništvo družbine kave tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani, ki je naši družbi z vžigalicami bila do danes v tako ogromno korist, Dvajsettisočštiristo (20.400) K imamo namreč v vsem to trenotje od nje. — Slovenci! Po pravici so se Vam priljubile naše vžigalice in prepričani smo, da Vam prav tako ugodno dojde kava, ki Vam jo preskrbi Vaš stari zaupnik — ta naš novi podjetnik. Zato pričakujemo, narodne gospodinje, da vsaka Vas, ki zaneti z našimi vžigalicami, postavi ob enem na ognjišče od imenovanega dneva naprej tudi to našo novo kavo. Vaša omizja
naj bodo naša omizja; narodna iskra iz Vaše hiše bodi našemu rodoljubju v plamen.	___
Koroško.
—	S karavanske železnice.%Otvo-ritev proge Celovec (južni kolodvor)-Bistrica karavanske železnice se je izvršila danes.
—	Predsednikom družbe sv. Mohorja je voljen Ivan Vidovič, kanonik in kn. šk. tajnik.
—	Z avtomobilom ponesrečila je v celovški okolici gčna. Marija pl. Bürger.
—	Zopet krivica Slovencem.
Kako krivično se postopa od strani vlade nasproti koroškim Slovencem, kaže ukaz železniškega ministrstva, ki ukazuje dvojezične napise še le od druge postaje za Celovcem na no^i železnici, — mesto da bi že na postaji celovški bil dvojezičen napis, kaj še le v Vetrinju (Viktring) prvi postaji za Celovcem v slovenskem ozemlju. Poslanci in merodajni faktorji «se po-zivljejo, da store potrebne korake.
Primorsko.
— Ustrelil se je v Sežani 24-letni kapitan trgovinske ladje Juri Calligaris zaradi neke delikatne rodbinske afere. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico, kjer pa je že drugo jutro umrl.
Slovanski jug.
I — Hrvaški poslanci v ogrskem državnem zboru so se v sredo 8. t. m. poklonil novemu predsedniku Justhu. V njihovem imenu je pozdravil posi. Medakovič predsednika v nemškem jeziku. Predsednik Justh je odgovoril, da crpozarja gospode, da v smislu poslovnika ni d o v o 1 j e n o v z b o r n i c i nemško govoriti; govore naj ali madžarsko ali hrvaško. Želeč, da se v fy>doče po tem ravnajo, zahvaljuje še ppodoai. Zavzemal se je od nekdaj za p o b r a t i m s t v o med Madžari in Hrvati in upa, da se to pri medsebojni dobri volji tudi doseže. Potem se hočemo rokovroki znašimi hrvaškimi brati boriti zoper sknpnega sovražnika.
Slovanski sever.
— Iz ruske državne dume. V
seji dne 26. t. m. je -podal ministrski predsednik Goremykin v imenu vlade odgovor ua znano adreso dume. lijava pravi, da bo vlada rade volje podpirala dumo pri vsem njenem delovanju, dokler se duma ne oddalji iz okvira, ki ji je postavno določen. Posebno pozornost posveča ministrski fet sproženim vprašanjem glede zahtev kmetskega prebivalstva, glede enakopravnosti kmetov J drugimi stanovi, o ugoditvi delavskih zahtev, o obveznem Vjttdskošolskem pouku, o oblačenju premožnejših slojev iti o preosnovi pokrajinske oprare. Istotako se bavi ministrski svet z novimi zakoni o nedotakljivosti osebe, o svobodi vesti, tiska, shajanja in združevanja. Vendar se zdi vladi potrebno, pri izdelanju takih zakovov opremiti opravo z uspešnimi sredstvi, da pre-prepreči zlorabo dovoljenih sobod. Kar «e tiče zahteve, naj bi se kmetsko vprašanje rešilo s pomočjo dvornih, vladnih, samostanskih in cerkvenih zemljišč in znasilnim odvzetjem zasebnega premoženja, je ministrski svet odločno nasproten, ker zastopa nedotakljivost premoženja. Glede na-daljnih zahtev v adresi,' ki se tičejo odgovornosti ministrov in od-
prave državnega sveta, pome nijo radikalno spremembo osnovnih zakonov, ki jih nima duma pravice spreminjati. Glede zahteve, naj se bolje skrbi za vojaštvo, se ravno sedaj bavi car z zboljšanjem gmotnega položaja vojaštvu. Kar se tiče zahtev, naj se odpravi izjemno stanje i n s a m o v o 1 j-stvo uradnih oseb, je to zadeva, ki spada popolnoma v delokrog državne uprave, za katero delovanje ima duma edino pravico interpelacij. Potem je prešel ministrski predsednik za zahtevo glede splošnega p o m i 1 o š č e n j a ter povedal, da je pomiloščenje oseb. ki so jih zaradi česarkoli obsodila sodišča, vrhovna pravica vladarjeva. Ministrski svet je mnenja, da bi ne bilo vblagor človeške družbe, ako bi pri nadaljevan j uzmeš-njav, umorov in n a s i 1, s t e v udeležene osebe pomilostili. Osebe pa, ki so bile administrativnim potom zaprte in niso nevarne javni varnosti, je odredil ministrski svet izpustiti. Najnujnejše se zdi ministrskemu svetu rešitev kmetskega vprašanja. Predvsem morajo prenehati vse omejitve glede posedovanja zemljišč. Obubožanim kmetom se mora pomagati s kmetijsko banko. O splošni ljudski izobrazbi bo predložila vlada primerne predloge, ravnotako predloži kmalu načrt o preosnovi srednjih in visokih šol. Reforme, ki jih je napovedal car, so dotlej nemogoče, dokler ne nastane v državi pravica in zakonitosti. V ospredju ima ministrski svet vprašanje o ustanovitvi krajevnih sodišč. Končno je napovedal ministrski predsednik zakonske načrte o dohodninskem davku in revizij nekaterih indirektnih davkov ter določb o potnih listih.
— Iz ruske državne dume. Zaradi vladne izjave se je začela v dumi ostra debata. Vsi govorniki so povdar-jali, da je obnovitev Rusije mogoča le v zvezi z narodom. Izvršilna oblast se mora udati zakonodajni. Vsi govorniki pa so tudi zahtevali, naj ministrstvo odstopi ter naredi prostor možem, ki imajo zaupanje večine dume. Sprejela se je z vsemi proti 11 glasom resolucija: „Ministrska izjava priča, da vlada noče izpolniti ljudskih zahtev glede zemlje, pravic in svobode. Brez izpolnitve teh zahtev pa je vsak red in plodno delovanje nemogoče. Vlada kaže s tem, da javno prezira resnične ljudske potrebe ter je proti temu, da bi se dežela rešila novih potokov krvi, ki groze znova poplaviti ubožno, brezpravno in po oblastnijah skrajno trpinčeno Rusijo.'1
Gospodarstvo.
Naše vinstvo nekdaj in sedaj.
(Iz ljutomerskega okraja.)
(Konec.)
Dan sv. Terezije in sv. Uršule je prišel. — Topiči so naznanjali trgatev. Vse je zopet vriskalo in pelo. Bravci so klicali putarje, naj odnašajo hitreje nabrano grozdje, zopet ti so godrnjali, da ne morejo bežati v brege itd. Oče so napravljali v kleti sode, in si zadovoljno meli roke, češ, bo, bo. Viničar jim je pomagal, tekal s kota v kot in tako kazal svojo mogočnost. Mati so pripravljali v kuhinji že za zvečer, ker vabljeni so bili gg. župpik, kaplan, učitelj in še več drugih oseb. Minila je ura tri popoldne. Dosti za danes, so rekli oče. Bravci so se razšli na vse strani, pevajoč si domačih pesmi. — Prešarji so začeli prešati. Vabljeni gostje so se začeli shajati in kmalu so
bili vsi skupaj. Zabavali so se med seboj poleg rujne kapljice. — Preša je hreščala. Naenkrat pika poka pika pok. Mize so se začele polniti, ker bil je to tretji koš, in šlo se je k večerji. Vse se je gostilo. Peli so in pili in uganjali burke.
Trgatev končana, sodi polni, delavci plačani. Oče se odpravljajo na pot domu; pa ravno pride širokoplečat mož pokušat mošt. Ta se mu dopade, z očetom sklene kup in jim napolni mošnjiček, — in ves poln zadovoljnosti se vrne naš pridni vinščak na dom k svojcem.
— Tako nekdaj. — Kaj pa danes? Prišla je trtna uš. Sušili so se vinogradi. Naš vinščak je stal obupan ob robu goric, ne vedoč, kaj naj stori. — Viničar je gledal žalostno svojega gospodarja, svetovati ni vedel ničesar.
Napravljati iz bregov polja, ni kazalo, zlasti povsod ne, ker bili so prestrmi, dostikrat prepeščeni. Amerikanski trti ni zaupal nikdo, sploh pa sprva nikdo ni vedel kaj je pravo. Prvi so začeli z amerikanci večji premožni posestniki, toda vsled neizkušenosti so , dosegli tako slabe uspehe, da je naš vinščak dostikrat svojo gorico za slepo ceno prodal.
Skušnje strokovnjakov, pomoč dežele in države, so vendar prisilili ne-katernike, da so poskusili z amerikan-cem; toda to je bilo v začetku za našega vinščaka res predrago, in zopet je stal obupan.
Nastopati so začele še bolezni „Peronospora", „črni palež", grozna plesnoba i. dr. in izgubil je naš vinščak veselje do dela. in marsikateri hribček, ki mu je bil prej vir dohodkov, je šel v roke tujcem.
Časi so se jeli vendar boljšati. -Nekateri z velikim trudom zasajeni novi nasadi, začeli so mikati našega vinščaka, in po malem se je poprijel novega dela. Težko je sicer šlo, ker delavske moči so se zelo podražile, a bil Je to začetek. Dežela in država sta napravile lastne trsnice, odkoder so dobivali revnejši posestniki nekaj trt zastonj, in dasi je bilo to navadno malo, bilo je nekaj. — Nastavili so se potovalni učitelji za vinstvo. ustanovili poskusni nasadi, dovolila brezobrestna posojila; ustanovile so se viničarske šole, ki so žal našemu vinščaku malo v korist, ker so mu podražile delavce.
Naši vinščaki so začeli narejati lastne ameriške matičnjake in trsnice, in tako se vzdiguje naše vinstvo vedno višje. Marsikateri sodček je naš pridni vinščak natočil že iz novih nasadov. To pa gre takoj brez vriska in hrušča, ker revež se je moral zadolžiti, in mora tako slednjo kapljo spraviti v denar, da se reši lačnih upniKov.
Sedaj vozi sam ghoj iz gorice z povešeno glavo, da mu lahko iz obraza bereš, da dela načrte za daljno delo. Sedaj ni miru po zimi. Viničar in gospodar rigolata oba, brez hrušča in trušča, ker pijače ni — klet je prazna. Prva kop se vrši mirno in tiho. in Bog ne zadeni, da bi kdo odsekal trs. Gospodar jè zmiraj zraven in pazi na vsak trs. Ne kopa se več kot nekdaj z veseljem, delavci se med seboj prepirajo, ni več veselih pesmi, ker klet prazna. Za južino malo jabojčnika ali žganjice, to je vse, kar oče sedaj dajo; pač pa je plača boljša kot nekdaj. Viničar z očetom ni več zadovoljen, ker so skopuh; oče zopet ne z vini-čarjem, ker mu ni nikdar zadosti. — Nezadovoljnost na obeh straneh.
Sedaj se vrši druga, tretja kop, škropljenje, žvepljanje, vez. pletev itd. vse pod nadzorstvom gospodarja. Viničar ne gre več na Hrvatsko, ker ni časa. Očetu ni treba navadno dosti pripravljati za trgatev. Trgatev sama pa mine brez hrušča in trušča. ZastoDj
čaka naš vinščak kupca, ker tega ni, pa ga ni. Upniki silijo, treba plačati davek, obresti itd. in vino roma, ker kupca ni, za slepo ceno v roke domačih prekupcev.
Gospoda! Kaj ne, lep roman za našega vinščaka, le žalibog, da je dostikrat še resnejši.
Vsako delo zahteva svoje plačilo. Krvavo si ga zasluži naš vinščak. Celo leto izdaja. Delavci so dragi; treba kupiti galicjo. žveplo, škropilnice, žve-plarje, kole itd.; treba pokriti in popraviti viničarijo — a na vse to čakati do jeseni Pride nezgoda in izdatki so bili zastonj. Še to, kar dobi, mora takorekoč „šenkati" domačim prekupcem, ker pravih kupcev ni. In koo je kriv, da jih ni? — Nezvestneži! Ljudje, ki odvrnejo z lažmi kupca od producenta samega, da tako sami napolnijo žepe s krvavimi našega pridnega vinščaka. Ljudje, ki že pred trgatvijo raztrobijo kako laž med svet, da tako odvrnejo kupce.
Kdo. gospoda, se ne spominja lanskega leta, ko je bilo razglašeno po vsek časopisih, da je ljutomerske gorice toča popolnoma potolkla; in ali ni bila to gorostasna laž? •
Res je. točo smo imeli po nekaterih krajih občutno. Toda vprašam, ali so to bile cele Ljutomerske gorice? In ali ni bilo letos pri nas dosti izborne kapljice ?
Vinščaki! Komu izmed vas ni znano, da je ljutomeržan svetovno znan, in vendar kdo ga je kupil od vas večine? in za kakšno ceno? Sami morate izprevideti, da vsled podraženja delavskih moči, vsled težkega obdelovanja, dalje vsled dobrote in slovečega imena, naš „ljutomeržan" ne more biti po ceni, zlasti ne iz boljših hribov.
Vsled navala laških in ogrskih vin, haloških in završkih vin, pa je nevarnost, da mu cena pade, kaj je torej storiti. —
' Predvsem bo treba gledati na prste vinskim trgovcem, ki Bog vé kakšno robo prodajajo pOd imenom ljutomeržan. Treba bo našemu „ljutomeržanu" ohraniti njegovo sloveče ime, treba mu priskrbeti postavno obrambo. Zato bi bili v prvi vrsti poklicani vinščaki sami. Dalje „Ljutomersko vinorejsko društvo" naj svoja otroška pravila, ki so za ta kraj dosti preslaba, spremeni, odpre širši delokrog v prid naših vinščakov; ne samo na tistih par trt, ki jih ima v trsnici.	G o r i č k i s i n.
Opomba. Pri tem spisu nisem imel namena napisati Bog ve kako učeno razpravo, to pustim zmožnejšim osebam, katere upam se bodo- zbudile. Napotilo pa me je nesramno mešeta-renje in zloraba imena „ljutomeržan", kajti če se najdejo domači ljudje, lastni pridelovalci, ki dajo prednost „halo-žanu" in drugim enakim vinom, je to pač žalostno — da, vnebovpijoča krivica. Upam, da se najde kdo v ljutomerskem okraju, ki se bo za celo reč vnel in našel pravo pot. Sramota je pač za naše krasne gorice, da takorekoč vsak „mlečnozobi pobič", ki se naseli v tem okraju Bog ve od kod kot kak nadzornik, sme zvoniti na veliki zvon. — Kako se brigajo po drugih krajih vinorejci n. pr. Haložani in dr., in mi Ljutomeržani naj zaostanemo? Saj vendar nismo taki „butlni".
Svetovne vesti, f f
—	Usmrtiti sta se hoteli s fosforjem žveplenk na Dunaju 17 letna Lina Propst in 18 letna Treza Lach-maier, delavki. Vzrok ni znan.
—	Avtomobil je eksplodiral sanitetnemu svetniku dr. Bergerju blizu Lipskega. Okrajni zdravnik dr. Schmidt, ki se je vozil ž njim, je ubit, Berger pa smrtno ranjen.
—	Zakon princa Schönburg-Waldenburga s princezinjo Bour-bonsko je Vatikan na podlagi zdravniške izjave proglasil za ničeven, kakor da ga sploh nikoli ni bilo. Obenem se je sinn odrekla pravica, nositi ime Schönburg-Waldenburg.
—	Takozvana „saksonska Švica", najlepša gorska pokrajina na Saksonskem je vsled utrganega oblaka grozovito razdjana.
—	Nemški poslanec Völkl je zblaznel. V neki rodovini je več oseb napadel z revolverjem. Rešilno društvo ga je pripeljalo na policijo.
—	Nova iznajdba Markonija. Markonijn se je posrečilo zelo ugodno izboljšati brezžično brzojavljenje. Do-zdaj se je namreč širila brzojavka na vse strani z enakim valovanjem, odslej dalje pa jo bo lahko poslati v eno poljubno smer s štirikrat močnejšim valovanjem kakor ostale.
—	Umrl .je bivši srbski justični minister in vpokojeni predsednik pri-zivnega sodišča, Ninčič.
—	Japonsko brodovje ne pride na obisk na Angleško letos, temuč šele prihodnje leto.
—	20.000 kač na enem posestvu. Neki posestnik v Marylandu (Združene države) ima na svojem posestvu do 20.000 kač. Ogradil je 20 arov zemlje, na kateri goji kače. Zemljišče je pokrito z grmovjem in travo, kar ravno ugaja tej golazni. Te kače niso strupene, a goje se radi tega. ker se od njih dobiva olje, ki ga Amerikanci rabijo za revmatizem. Z ulovljenih kač se oguli koža, potem pečejo telo kakor slanino. Olje (maščoba), ki se dobiva od tega, je gosto in težko in ima precej zopern vonj. Navadno se po 200 kač naenkrat pripravlja za olje, ali z vsega posestva se ne dobiva na leto več nego 75 litrov.
(204a ) io—io prva
zapoved! Ohranjujte se
in imejte doma vedno Felerjev le#o dišeči rastlinski esenčni fluid z znamko
Elsa-fluid,
ker isti pri protinastih in skrninastih bolečinah, trganju v udih, bodenju, krčih, bolečinah v rokah, nogah, glavi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, izpahih influenti, migreni hitro in sigurno vpliva ter, odstrani slabost, trudnost, vnetja, močen utrip srca, šumenje v ušesih, slabost oči, bolečine v prsih in členih,
vročinske prikazni itd. 12 malih ali 6 ldvojnih steklenic stane franko 5 K, U malih ali 12 dvojnih steklenic 8 K 60 v, 48 malih ali 24 dvojnih stekenic 16 K in se dobe pri izdelovatelju, K. V. FELLEHJU' lekarnarju v STÙBICI, Elzin trg št. 202, Hrvatsko. Priporočati je, obenem naročiti Fellerjeve odvajajoče rabarbarjfve kroglice z znamko „ELSAPILLEN" ti škatljic za 4 K; te vplivajo imenitno pri težkočah -želodcu, slabem prebavljanjn. slabostih, zaprtosti itd PRAVEGA BALZAMA ie dobiti ne 1, ampak 2 (let. franko za 5 K.
— Orožje žene, in sicer najsi-gurnejše proti raznim bolestim, ki pretijo družini, je vsestranski pohvaljeni Fellerjev rasilinsko - esenčni - fluid z znamko „Elsa-fluid"', ki vpliva naglo in sigurno pri bolečinah v hrbtn, živcih in mičicah, izpahih, potem pri slabosti, trudnosti, utripanju srca, šumenju v ušesih, slabih očeh, pri bolečinah v prsih in členih. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic pošilja za 5 K franko edini izdelovatelj E. V. Feiler v Stubici, Elsin trg 202, Hrvatsko.
išče se izurjena
za trgovino s papirjem in pisarniškimi potrebščinami. Pismene ponudbe (8ii) pošiljati je na	4—3
„Zvezno trgovino" v Celju.
Mladenič,
poštenih, boga-boječih starisev sin. sprejme se v trgovsko odgojo pri P. KOSTIČU v Celju. 152-8
ßrutje Sokoli!
V pondeljek, dne 4, rožnika 1906 izlet v Brežice.
Udeležite se polnoštevilno! V četrtek od 1 i29. do .9. ure zvečer redovne vaje. Te vaje se morajo udeležiti vsi člani, ki pojdejo na zlet v kroju.
Na zelar!
Odbor tel. društva „CELJSKI SO!(OL".
Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči.
H. YOLK
Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd.
Zbiralnica v Celju pri gospodu
Josipu Hočevarju
krojaški modni salon, Kolodvorska nlica.
(64) 67-55
Ne poročaj se
brez knjige o zakonu dr. Retaua/ 39 podobami mesto 3K samo t'85 K. Svetovalec za mlade poročence mesto 6 K samo 3'50 K. Obe deli skupaj samo 4*50 K franko, naprej vposlano ali po povzetju. (255)30-13
a. Günther, zaloga znanstvenih knjig, kurijaznosti, v „Machtlos", p. Hönebach (Okraj KASSEL).
1

TrgoVsHi
Vojaščine prost, z dobrimi spričevali, ter mešane Me Vešč se sprejme s i. aVg. 1.1. Prednost imajo taisti, Kateri se dovršili trgoVsKo šolo ali obrtno nadaljevalno šolo ter so zmožni Knjigovodstva in Korespondence V sloVensKem in nemšKem jeziKn. Ponudbe sprejema tVrdKa
janKo popoVič
(3oi) 6-6 («rKnica pri RaKeKu.
Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje =
tvrdka
Onnflj I.
Wipplingerstrasse 29. i ceniki zastonj in poštnine prosto (T/a) 104-84
Radi demoliranja hiše prodajani svojo
?
Naročila po meri in popravila se takoj izvrše.
Spoštovanjem
(324) i i Štefan Strašek.
Ugodna prilika.
Samo 3 gld. J
stane poštni zavoj bruto 5 kg (oca 50 do3 60 kom.) pri stiskan ju malo poškodovanega lepo sortiranega, kot cvetlice dišečega
triletnega mila
vijolica, roža, heliotrop, mo-šus, zvonček, breakvin cvet itd.
Pošilja, po povzetju
M ANHATTANOVO PODJETJE
BUDIMPEŠTA Vili., Bezerédy-ulica 3.
Osebni kredit !
Z in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne — državne — 111 zasebne uradnike. uCitelje. trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na ':.,—25 let proti mesečnim 'l4 'ij ali celoletnim odplačilom; kapital in obresti se istočasno odplačujejo.
Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.)
4 %!
4°/, !
J 0 1

4%!
Realni kredit!
od 300 K višje na I. II. in III. stavek za posestnike na £olja. obresti, hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3'4 delne eenilne vrednosti.
Stavbni kredit!
Na stavbe vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje stavba,.
Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce.
Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične ih geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe.
Jako reelno \ Hitro ! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in francosko-angleških zavodih !
Prima-reference ! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite!
MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA.
(246)
V,, Kohàry-Utcza 19 B.
24—16
Uradnik
zadružtfe stroke, v posojilniškem knjigovodstvu popolnoma izvežban in bilanciranja zmožen dobi službo. Mlajši prosilci samskega stanu, ki so zmožni stenografije in pisanja na stroju, imajo prednost. Plača po dogovoru. Pravilno obložene prošnje z dokazi dosedanjega službovanja se naj pošiljajo do 10. junija 1.1. na naslov: F. J., Celje, poštni oddeiek štev. 88. 317 4 3
Kupujte narodni kolek!
Za podružnico z mešanim blagom
vodja
ne pod 24 lét star. Reflektuje sffl le na moč s I. ma referencami. — Naslov pove iz prijaznosti uprait-(316) ništvo DOMOVINE". 5-3
Blagajnice
une pred ognjem in vlomom
prodaja v vseli velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad ;3Q let
S. BERGER
DUNAl I.. Wipplingerstrasse 29.
Vzorci so v rabi ili se lahko ogledajo v „£ve?i slov. posojilnic" v Celiò in pri mnogih dragih po-sòjilriicah in hranilnicah v slovenskih pokrajinah.
vsen 104-84
Najcenejše, najodličnejše in najlepše strešno pokritje je ^
jI t patent zareztta strešna opeKa š i
in in patent stisnjena zarana strežna opeKa
[KI naravno rdeče žgano in črno impregnirana, katera se dobi pri ^J x>. TOMBAH v Pirovcih pri Ptuju.
sledeče vrste, smrekovega; jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati. 4
n;
Ponudbe nasloviti je[ na
Parno žago Deghenghi v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico št. 47.
Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6.
(8) 100-81