Gospodar il gospodinja
LETO 1941-XIX	8. OKTOBRA	STEV. 4Ï
Kaj ovira izboljšanje naših hmetij
Ko prebiramo na kmetih »Domoljubovo« prilogo »Gospodar in gospodinja« in se raz-govarjamo o vsem, kar piše, smo mnogokrat različnih misli o tem, kar nam »Domoljub« svetuje in priporoča. Razdelili smo se na dva tabora. Eni z dobrim srcem sprejemajo nasvete, drugI se jim upirajo in trdijo, da to ne velja.
Tisti, ki nasvete sprejemamo z dobrim srcem, namreč vemo, da so izboljšanja na kmetijah nujno potrebna, ako hočemo še naprej gospodariti. Vemo, da je vsaka stvar potrebna napredka, izboljšanja, popravil, če ne bo pač polagoma opešala, propadla, se porušila. Zato si pač tudi prizadevamo, da bi svoje gospodarstvo izboljšali in nam je kar všeč, da nam »Domoljub« o teh stvareh toliko piše. Dobro vemo, da je vedno treba iti s časom, pa naj bo to glede živinoreje in mlekarstva, glede gospodarskih poslopij, hlevov, skednjev, svinjakov in naposled tudi glede obdelovanja zemlje, setve, žetve in mlatve. Povsod se da kaj preurediti, popraviti, izboljšati in kaj novega nabaviti. Ko nekateri izmed nas »Domoljubove« nasvete izpeljejo in preizkusijo, potem kmalu opazimo, kako gredo za njimi tudi drugi, kako jih posnemajo polagoma celo taki, ki so poprej na te stvari zabavljali. Vzgled je za vse druge najmočnejši nauk, kateremu te razumen kmet ne more ustavljati. Na vzgledu ne more zabavljati, niti mu nasprotovati. Velja pač pregovor, da vzgledi vlečejo.
Toda zelo veliko je pri nas tudi modrijanov. In ti modrijani nočejo modrosti primati nikomur drugemu kot sebi, najmanj pa seveda »Domoljubu«. Ti modrijani so kar nejevoljni, če jim »Domoljub« piše o izboljâanju kmetij, o napredku gospodarstva. 0 tem ne dovolijo govoriti nikomur, kakor samo sebi. Pa pravijo: »Kmetija ni kanclija... Papir je potrpežljiv in marsikaj prenese... Napredek in uspehi na papirju se lahko dosežejo, na kmetiji pa ne, 1 itd.« Tako se oglašajo po vrsti modrijani in kar prevpijejo nas, ki zagovarjamo, da je vendarle pametno in prav, koristno in
izvedljivo ono, kar nam »Domoljub« priporoča.
Četudi nas prevpijejo, vendar dobro vemo, koliko bije ura in kako je treba razumeti njihovo vpitje in njihov odpor proti napredku.
Prazen sod ima močen glas in prazen klas se dviga nad vse polne klasove. To je prva resnica, ki velja za te modrijane. Da so ti modrijani tako glasni, tako oblastni in tako vsevedni, temu je predvsem vzrok njihovo neznanje, njihova velika nevednost. Prvi pogoj za napredek, za izboljšanje, je pač znanje. Najprej je treba znati, potem šele je mogoče izpeljati. Ker pomena in velike koristi izboljšanj v kmetij ne poznajo, zato jih tudi ne priznajo in zato se jim protivijo. Z dozdevno modrostjo zakrivajo svojo praznino in svojo nevednost.
Mnogim pa je tudi nerodno in jih je naravnost sram zaradi zanemarjenih kmetij. Oglaša se jim vest, da bi bili tudi oni lahko marsikaj izboljšali, če bi bili dobre nasvete »Domoljuba« poslušali in na svojem posestvu preizkušali. Če se pa oglaša vest, jo je pa treba prevpiti. Zato so mnogi tako glasni in odločni nasprotniki izboljšanj. Razlogov se dovolj dobi. če volje ni. Ali nasveti sami nič ne veljajo, ali so za malega kmeta neizvedljivi, ali pa naposled ni danes dobiti sredstev. Mogoče so res ovire za izboljšanje večje kot so bile kdaj. Toda, kdor ima voljo in veselje, ta bo ovire premagal. Za izboljšanje gospodarstva je treba pač imeti voljo do dela in veselje do napredka gospodarstva. Kjer manjka volje do dela, kjer manjka veselja do napredka, t»m je pa treba vpiti, da stvar sama ni zanič.
Poslušajte tale primer iz resničnih razmer. Neka vas je imela vaška pota v izredno slabem stanju. Kadar koli so bili kmetje tiste vasi skupaj pri kupici, vselej so razpravljali tudi o popravilu vaških potov, delali načrte, govorili, pa nikoli nič naredili. To je bilo kar nekaj let zaporedoma, tako da so medtem vaška pota bila res že v obupnem stanju. Pa so se okoraj-iili nekateri mladi gospodarji in nekateri
posestniški sinovi in začeli z resnim delom. Nabavili so si najprej podatke o parcelah ob dotičnih vaških poteh, nabavili so mero in na podlagi izračuna o velikosti parcel, odnosno o neposrednih davkih, razdelili dotične poti na one posestnike, ki so jih uporabljali. Vsak posestnik je bil dobil točno določen delež, ki je bil tudi pravilno izračunan. Sedaj je bila pa stvar zares. Ker so navozili gramoza in popravili pot najprej ti mladi gospodarji in posestniški sinovi, so morali kmalu za njimi tudi drugi
posestniki. Nekateri so se še protivili in nekaj časa zabavljali. Toda prišel je od občine ukaz, da morajo dotičniki v 14 dneh svoj del poti popraviti, drugače bo to ukazala občina na njihove stroške. Nič ni pomagalo, treba je bilo ubogati in pot popraviti. — Tako se je nehalo modrovanje. Tako se je začelo s stvarnim delom, začelo se je z izboljšanjem in tista vas je v nekaj letih imela najlepše urejena vaška pota v vsej občini.
Kdaj trebimo brone
Večina manj izkušenih sadjarjev bo odgovorila, da pozimi. Го je ludi res. Vendar pa ne škoduje, če izrežemo bolne in suhe veje že v jeseni, ko smo obrali sadje, a je drevje še zeleno. Tedaj najbolje vidimo, katere veje so bolne in se bodo v teku zime posušile.
Pri naravnih kronah sadnega drevja se razvijajo glavne veje in plodni les takrat, ko prejenjamo drevesce obrezovati. Zato se le prevečkrat zgodi, da se prično veje med seboj drgniti in guliti. Take veje postanejo kasneje rade rakaste. Pa tudi pregosta postane sčasoma krona, duši listje, do katerega ne more sonce. Vodeni poganjki prerastejo in ovirajo plodni les, ki se ne more več razvijati Praktični sadjar bo že v jeseni odstranil vse večje in bolne veje, tako da bodo ostale dobile dovolj sonca. S tem pa bo razbremenil tudi korenine, ki bodo zdravim vejam dajale več hrane. Te bodo tako bolje zelenele in cvetele. Pa tudi eadje bo večje in lepše
Krone trebimo na tri leta, in sicer od jeseni do meseca februarja. Kasnejše trebljenje slabi sadno drevje. Trebimo takrat, ko je vsaj nekaj stopinj toplote. Najprvo izžagamo vse poškodovane ali suhe veje, nato one, ki rastejo pregosto, na vznoter ali motijo obliko drevesa. Pri tem se moramo ravnati po načelu, da je drevesu ugodneje, če naredimo manj večjih ran kot več manjših.
Pri starih, že več let ne obrezovanih drevesih, ne smemo izžagati preveč vej v istem letu, ker bi potem močne korenine iztisnile v krono preveč soka in posledica tega bi bila, da bi drevo pognalo v veliki množini vodene poganjke. Tu izžagavamo postopoma. Za obrezovanje potrebujemo posebne žage, ki so nagete na loku ali ga
so same dovolj močne ter so nasajene na držalo.
Veliko škode po naših sadovnjakih napravijo vodeni poganjki, ki se razvijejo iz spečih očes debelejših vej. Ti poganjki so navadno slabi, votli in imajo vijo najrajši pri drevesih, ki so jih pre-vijo najraje pri drevesih, ki smo jih preveč porezali, ker je odvisni sok preplavil vse veje. Sok, ki prihaja iz korenin, pritiska s precejšnjo silo in oživi vsa speča očesa na debelejših vejah, iz katerih poženo kar čez noč dolge mladike. Tudi zaradi bolezni ali drugih okvar v kroni poženo vodeni poganjki. Tudi vla'žno in oblačno poletje, senčne in vlažne lege pospešujejo rast vodenikov.
Umen sadjar bo pri takem drevesu poiskal vzrok in ga odstranil. Če je drevo bilo preveč obrezano, ga v prihodnje ne bo obrezaval ali pa le malenkostno, obdelal bo zemljo pod krono in odpeljal morebitno podtalno vodo. V vsakem primeru pa mora vodene šibe porezati. Čim se vodeni poganjki pokažejo, jih s krivcem ali posebnim na palico nakajenim nožem odstranimo.
Vodeni poganjki pa niso tako popolno-maza nič, kot marsikdo misli. Pri drevesih, ki jim manjkajo veje, lahko pustimo eno ali več šib, ki se ečasoma otrde in olesene. V prvih letih so tudi nerodovitne, a tudi to preide. Nikdar pa ne smemo puščati brez vzroka vodenih šib več let na drevju, temveč jih moramo vsaj v teku zime odstraniti.
Le prečesto opazimo pri obrezovanju, da so veje preslabotne, da bi vzdržale večjo težo snega ali sadja. Najnevarnejše so kotlaste krone, pri katerih so veje vi-laste in imajo mnogo rogovil. Tu se veje najrajši prelomijo. Navadno zvežemo veji
z železnimi verigami, ki jih pritrdimo na
veje s širokimi in z žakljevino obdanimi sponkami. Tudi debelejša žica ali nazadnje vrv je dobra, le da moramo debla oviti z blagom in obložiti z deščicami. Veje, ki rastejo preveč na eno stran ali na ven in je nevarnost, da se odlomijo, jih takoj popolnoma odstranimo ali pa jih prikrajšamo.
Kjer se veje odčehnejo, moramo rano lepo obrezati in zamazati.
Pri obrezavanju pa se pogosto napravijo velike škode, ker veja je hitro odžagana, pa jo je težko nadomestiti Pri obrezovanju morata biti vedno dva. Strokovnjak ali oni, ki se res razume na ob-
rezavanje, naj stoji spodaj, dočim drugi obrezuje po navodilih prvega.
Zelo veliko škodo se naredi na drevju e čevlji, posebno še z okovanimi. Sicer iz majhnih ran, ki pa se težko celijo, nastanejo navadno rakaste tvorbe ali pa se prične izcejati gumi.
Da mora biti orodje dobro nabrušeno, žage spiljene, je vsakomur jasno. Rane, če so razcefrane, obrežemo na robovih z nožem in jih zamaženo. Vse delo moramo skrbno napraviti. Pri obrezavanju pa moramo še posebno pomniti, da sadno drevje ni za drva in ga zato ne smemo brez vsakega vzroka izžagatL	J,
Pridelke spravljamo
V letošnji oktobrski številki »Orača« je napisal dr. Ludvik Puš kratek članek, kjer navaja nekaj zelo umestnih misli, kako je v današnjih časih treba imeti roko in srce odprto do svojega bližnjega; kako naj bi zlasti kmečki stan ne pozabil, da je rednik vsega naroda in da kmetove dolžnosti segajo preko mej njegovega posestva in čez mejnike lastne soseske. Svari pred izkoriščanjem drugih stanov in slojev od strani kmeta v dobi, ko mora vsak stan v celoti storiti svojo dolžnost in je prepričan, da bodo kmečki ljudje v lastno dobro razumeli njegovo odkrito besedo, da se jim v zopetnem rednem obnovitvenem delu ne bo treba bati hudega očitka, kakor da so v hudi uri mislili izključno nase na škodo drugih.
Klic imenovanega pisca kmečkemu stanu je res zelo na mestu in se mora tudi »Domoljub« v svoji prilogi pomuditi pri njem in ga dopolniti.
Letošnje leto spravljamo pridelke z mešanimi čustvi. Letina nas je pri nekaterih eadežih pustila nekoliko na cedilu. Mislimo zlasti na krompir, ki je važna, da ne rečem glavna hrana ne le kmetova, ampak domala tudi vseh drugih. Tudi nekateri drugi pridelki so bolj pičli. Na drugi strani so pa spet sadeži, ki so se letos prav izredno izkazali; med te štejemo zlasti fižol pa tudi še nekatere drage sadeže. V splošnem lahko rečemo, tia letošnja letina ni najslabša in da je zemlja vendarle mnogo dala pridnemu in skrbnemu obdelovalcu.
Vendar bo za živež trda predla revnejšim nekmečkim slojem naroda, če
kmečki stan ne bo z vsem širokosrčnim razumevanjem priskočil na pomoč. Kako naj to napravi?
i. Najprej naj velja za vsako kmečko hišo kot nekaj svetega, iz božje zapovedi izvirajočega, da se pridelani živež v naših dneh nikakor ne sme skrivati z namenom, da ga bo lahko pozneje prodati dražje in pri njem več zaslužiti. Vprašanje dosti visokih cen za kmetijske izdelke je važno in za kmeta življenjsko obstoječega pomena. Tega nihče ne zanika. Tudi danes določene maksimalne cene nekaterim pridelkom niso v sorazmerju s cenami industrijskih in drugih potrebščin morda vedno zadosti visoke in pravične. Vendar so na splošno le dokaj ugodne. A na nekaj je treba pomisliti: delavske in uradniške plače so se zvišale za malenkost, živila od krom« pirja navzgor pa so poskočila v ceni tako« da danes velja liro in še več, kar je prej' veljalo dinar. Uradnik, delavec, obrtnik itd. dobi za svoje delo dinarsko plačo, živež mora pa plačevati v lirah« Res se mora v lirah plačevati tudi obleka, obutev in drugo, kar tudi kmečki človek rabi in v lirah plačuje, a to njegovega stanja ne zboljša, ampak samo še poslabša.
Ali pri obleki, obutvi, razvedrilu, knjigah in drugih podobnih stvareh človek lahko varčuje Če ne moreš kupiti, boš pač hodil v bolj obnošenih oblekah, se boš moral odreči knjigam, razvedrilom, izletom itd. A vsakdanji hrani se ni mogoče odreči — treba jo je
imeti toliko, da ee telo ohrani in more
izvrševati naloge svojega poklica.
Kdor bi na kmetih ne hotel za razmeroma dobro veljavno ceno prodati pridelkov, ki jih za svojo domačo družino nujno ne potrebuje, škoduje prehrani delavskih, uradniških in obrtniških družin. Naj nihče ne misli ,da škoduje »gospodi«, ki je imela doslej vsega dovolj. Prava gospoda, ki je tu mišljena (t. j. bogatejši sioj), ne bo nič prizadeta. Kajti ona lahko pošilja svoje prekupčevalce po deželi, ki tirajo cene navzgor in plačajo kar kdo hoče, samo da dobijo. Ta gospoda lahko plača, zato ne bo lačna. Lačne pa bodo revnejše plasti mestnega prebivalstva, ki so v ogromni večini (t. j. uredništvo, delavstvo, obrtništvo), a ne zmorejo tekmovanja v cenah z gospodo. So pa kmetovi najbližji, naravni zavezniki v dobrih in slabih časih, saj so mu zelo blizu. Odkod pa je naš delavec in uradnik — če ne naravnost iz kmečke hiše? Nekateri v rednih razmerah res nočejo nič slišati o njej, a takšni so izjema.
2. Pridelkov ne prodajajte prekupcem in verižnikom, čeprav več ponujajo. Ti so najslabši ljudje v človeški družbi, ker splošno stisko izrabljajo v svoje umazane dobičkarske namene. Prekupčevalci so tudi tisti, ki so do sedaj največ škodovali dobremu imenu kmečkega stanu. Kajti: če veriž-nik pri kmetu drago plača, da blago dobi, ga more vendar še dosti dražje prodati, da dovolj zasluži. Vso nevoljo in jezo
zaradi skrajno pretiranih" cen pa zvrača na kmeta, češ, kmetje tako drago prodajajo. Ogibljite se torej prekupčevalcev, ' svoje blago pa oddajajte predvsem zadrugam, ki so vaše ustanove in vas bodo ščitike na vse strani.
3. Pomagajmo, kolikor kdo le more, njim, ki vemo zanje, da so v stiski za živež. Takšni ljudje in družine se bodo našli tudi na deželi, na vaseh. Morda bodo med njimi, ki jih bo do skrajnosti težko prositi, a bodo trpeli pomanjkanje. Ali bi ne bilo umestno, da bi se po vaseh zbralo nekaj plemenito čutečih ljudi nalašč v ta namen, da lajšajo bedo svojih sovaščanov, so-prebivalcev? One dni smo tak predlog že stavili na tem mestu. Danes ga ponavljamo. Posebno kmečka mladina bi se ob takšnem lepem delu vzgajale z dejanji za bodoči red, ki bo prišel in ki gotovo ne bo red egoizma, samoljubja in od vseh strani z ledom obdanega srca v razmerju do bližnjega, pač pa red skupnega dela, skupne žrtve pa tudi skupne bleginje, red ljubezni in sodelovanja, ne pa sovraštva in zdrah.
Pridelke spravljamo: imejmo vsi v ercu dobro misel, da naj jih bo deležno — kolikor bo pač mogoče — čim večje število ljudi, tudi takih in posebno takih, ki jih ne bodo mogli verižniki plačati. Bližnjemu o pravem času in na pravi način izkazana dobrota bo prinesla blagoslov in bo bogato vrnjena.
V šoto
Zdaj se bodo zopet odprla šolska Vrata in otroci, mali in veliki, bodo napolnili šolske prostore. Morda nismo še nikoli poprej tako jasno občutili, kolike vrednosti je šola, kakor letos. Če je bila doslej marsikomu šola še breme, čutijo danes vsi starši, da je to velika dobrota in povsod že slišiš iskreno željo, da bi se skoraj že pričela šola. Starši čutijo, da brez šole ne morejo prav pripraviti otroka za življenje; zdaj cenijo vrednost znanja, ki ga daje šola otroku, spoznali so pa tudi. da je šola velika vzgojiteljica, ki otroku ne bistri samo razuma, ampak mu blaži tudi srce in krepi voljo.
V tem času, ko se zopet pričenja šola, se nam zdi prav, da tudi v našem listu zopet odpremo šolo za naše starše, kjer
bomo le-tem podali vsakikrat kratko misel, ki jim bo morda pri vzgoji njihovih otrok prav prišla. Iz številnih pisem, ki smo jih dobili, razberemo, da si starši takih člankov v našem listu želijo. Zares, kdor ljubi svojega otroka, želi, da bi iz njega postal kdaj dober človek. To pa brez dobre vzgoje skoraj ni mogoče. In kjer človek že nazaduje, kjer ne napreduje, je potrebno, da tudi pri svojem vzgojnem delu stremimo po vedno večjem znanju, po vedno večjem napredku. Nekaj novega znanja da vedno lastna izkušnja, toda nihče ne bo tako nespameten, da bi se pri svojem delu zanašal le na lastno doživetje, ampak bo s pridom uporabil tudi skušnje njih, ki so živeli pred njim ali ki zdaj živijo okoli njega.
Znanje ïn skušnja, otioje sEupaj človeku šele pomaga k vedno uspešnejšemu delu.
Nobeno živo bitje ne pride tako slabotno na svet kot človek. Otrok, ki se rodi, dolga leta ni v stanu, da bi sam skrbel za svoje življenje. Zato morajo pač drugi skrbeti zanj, taka je božja volja. Nihče drug pa ni v to tako poklican, kot oni, ki so otroku življenje dali in so od prvega diha njegovega življenja povezani nanj z nevidnimi vezmi. Starši, ki eo namestniki božji, imajo zato dolžnost, da skrbe za malo, nebogljeno bitje. Njihova sveta dolžnost je, da razvijajo vse njegove telesne in duševne sile tako, da lahko nekoč doseže svojo zemeljsko in svojo večno srečo. Z drugimi besedami: starši morajo otroka vzgajati.
Oba, oče in mati, 6ta poklicana, 'da skrbita za svoje otroke in jih vzgajata, vendar je že po naravi tako, da ima pri tej skrbi za otroka glavno vlogo mati Tej težki, pa vendar najlepši in najvrednejši svoji nalogi, se mora zahvaliti za častni pridevek: Hišna duhovnica. Žrtev in molitev, vodstvo in reševanje duš so glavne naloge duhovskega poklica. Mati kot vzgojiteljica se mora dan za dnem,
uro za uro žrtvovati. Zdravje in čas, za« bavo in počitek, težke skrbi, stalno čuječ-nost, nevoljo in srčne bolečine — vse to prinaša dan za dnem, navadno tiho in neopaženo, na oltar svoje materinske ljubezni.
In živi ogenj, ki gori na tem oltarju, in njena čista, goreča, neminljiva, nadnaravna ljubezen do otrok. Brez te ljubezni bi bilo vsako vzgojno delo skoraj nemogoče. Le ljubezen ji daje moč za žrtve, pa jim tudi le ljubezen daje kali, da poženejo in obrode sad. Zato mora prava mati pri svojem vzgojnem delu vsako jutro moliti ne samo: »Bog, daj mi modrosti in moči,< ampak še bolj: »Bog, daj mi prave ljubezni.«
Prvo vzgojno delo se vrši v družini. Družina je prva celica, v kateri se pripravlja otrok za bodoče življenje. Duh, ki vlada v družini, je dostikrat odločilen za vse otrokovo poznejše življenje. Zato bomo letos v naši vzgojni šoli posvetili posebno pozornost družini in si bomo ogledali nekatere družine in življenje v njih, prav tako, kakor smo pred leti v našem listu v tem kotičku opisali posamezno naše male in odrasle otročiče.
Dober sadni kis
Kavno sedaj, ko je polno sadja, ki ga suše, manj pametni pa iz njega stiskajo sadjevec ali celo kuhajo žganje, kar je v sedanjih razmerah res obžalovanja vredno, ne bo odveč, če pogledamo, kako se iz sadnih ostankov napravi dober domač kis. — Esence in drugi preparati, iz katerih delajo kisarne kis, so strupene in dostikrat zdravju zelo škodljive. Z domačim sadnim kisom pa lahko pripravljamo vse jedi in nam*v kuhinji nadomestuje celo vino.
Sadne ostanke, obrezke, ki ostanejo od sušenja sadja in drugo manjvredno sadje, ki ga na drobno razrežemo — lahko uporabimo tudi razno gozdno jagodičje — stre-semo v večji lončen lonec ali manjši sod, zalijemo s toplo vodo, ki ji dodamo nekaj dobrega vinskega kisa. Posodo zapremo s papirjem, ki ga večkrat prebodemo, ali pa jo pregrnemo s platneno krpo, da ima zrak dostop. Če postavimo sodček na toplo v kuhinjo, se vsebina skisa že čez 20 dni, v kleti pa po 4 tednih. Ce v tem času kis še ni dovolj kisel, ga pustimo še kak teden na miru.	' i ~ r—— •
Ko je kis gotov, ga odcedimo, pustimo, da se izčisti, nato pa ga nalijemo v steklenice in dobro zamašimo. Kis hranimo na suhem in temnem prostoru. Če bi steklenice ne bile dovolj zamašene, bi sicer glivice, ki pretvarjajo alkohol v kis, pretvorile tega v vodo.
Na deželi pa rabimo večkrat razne dišave v kisu. Zato pridenemo jabolčnim odpadkom še šopek peteršilja ali majarona. Drugi pa zopet dajo pehtran, lorber, timez, limono, šetraj, j>oper ali šalotko.
Dober sadni kis pa dobimo tudi iz drobirja ali tropin. V ta namen zdrobimo v večjo kad tropine, ki so bile že ponovno stisnjene in jih pustimo tri dni, da se ugre-jejo. Da so tropine dovolj ugrete, spoznamo po večji toploti in značilnem vonju po kisu. Tudi mušice silijo v velikih rojih h kadi. Nato dolijemo na tropine toliko vode, da so pokrite. Ker pa često nimamo tropin toliko naenkrat lahko počakamo, da se nam jih več nabere in jih šele, ko jih imamo dovolj, zdrobimo. Kad naj bo pokrita s či-eto krpo in z deskami, da ne morejo živali
do tropin. Tropine pustimo namočene le 14 dni, nato jih sprešamo, sok pa zlijemo v sod. Najprimerneje je, da imamo vedno isti sod za kis. Veha v sodu mora biti odprta, a pokrita s krpico. Tudi klet naj bo primerno topla. Tekom dveh mesecev dobimo prav izvrsten kis, ki pa ga še izboljšamo in kisanje pospešimo, če prej prilijemo kak liter dobrega vinskega kisa. Ko je tekočina dovolj kisla, sod zabijl Popolnoma napačno je, da puščamo sode s kisom odprte. V takih primerih se kis, kot smo že zgoraj omenili, ponovno razkroji v vodo.
Za vsakdanjo uporabo nalijem kis v manjši sodček ali pa v eteklenice. V večjega pa nalivamo ostanke sadjevca, ki nam ostane pri pretakanju. To kisu nič ne škodi, nasprotno, kis dobi še finejšo aromo in prijetnejši okus.	J.
Priznani posevki ozimnih žit
Osrednja komisija za semenogojstvo (Okosem) je v teku deta pregledala več posevkov ozimnih žit ter od vseh priznala za izboljšane sorte sledečim:
1.	Šenica Jože, Dobrniče 3, zimna pšenica sorta »bankut«, površina 0.20 ha;
2.	Vehovec Milan, Žužemberk 63, ozimna pšenica sorta »bankut«, površina 0.50 hektarja;
3.	Adamič Ana, Prapreče obč. Grosuplje, ozimna pšenica sorta »kolonija«, površina 0.50 ha;
4.	Zaje Anton, Pristavlja vas p. Šent Vid pri Stični, ozimna pšenica sorta »bel-tinska št. 277«, površina 1 ha, ozimna rž sorta »beltinska«, površina I ha;
5.	Pevec Ignacij, Št. Vid pri Stični, ozimna pšenica sorta »domača«, površina 1.75 ha;
6.	Kmetijsko-gospodarska zadruga šent Vid pri Stični, ozimna sorta »beltinska št. 277«, površina 1.50 ha;
7.	Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu, ozimna pšenica »beltinska št. 277«, površina 1 ha, ozimna pšenica »osješka golica«, površina 1 ha, oves jari sorte »svalof«, površina 1.40 ha;
8.	Šerko Danijel, Cerknica 91, ozimna pšenica sorta »kolnija«, površina 0.20 ha;
9.	Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu, ječmen ozimni sorta »domači«, površina 0.20 ha.
Kmetovalcem se priporoča, da si naba-.vijo seme od navedenih pridelovalcev.
KUHINJA
Krompirjeva juha z rumeno kolerabi in korenčkom. Krompir olupim, zrežem na rezine in operem. Kolerabe olupim, zrežem na rezance ter oboje pristavim z osoljeno vodo. Ko zelenjadj zavreta, pri» denem nariban korenček. Vsake zelenja, di naj bo enaka množina. Za duh pridenem juhi en lavorov list, vejico timijana, vejico majarona in vejico šatraja. Juho zabelim s prežganjem, narejenim iz masti, moke, sesekljane čebule m sesekljanega zelenega petršilja. Zarumene'.o prežganje razredčim z mrzlo vodo in vli-jem vanje par žlic kisa. Pridatek kisa prežgan ju napravi jed bolj okusno.
Nadevan krompir. Kakih 8—10 precej enakih, srednjedebelih krompirjev operem, zbrišem in v pečice spečem Pečen krompir prerežem čaz pol in polovici previdno izdolbeni. Pri izdolbenju pazim na to, da ostane zunanja oblika cela. Izdolbenje stlačim, primerno osolim, potresem s papriko, s sesekljanim timezom in s seseljanim drobnjakom, pridenem še žlico smetane, ki sem jo po mleku nabrala ter dobro zmešam. To mešanico nadevam v izdolbene krompirjeve polovice. Polovice strnem skupaj, zložim v kožico, potresem s sesekljanim drobnjakom in sesekljanim timijanom ter denem za 10 minut v pečico. Nadevan krompir serviram kot boljšo jed s kakršno koli solato.
Krompirjev guljaž brez masti. V kožico narežem nekaj olupljenih, precej debelih paradižnikov, na te dam eno čebulo, ki sem jo prav drobno sesekljala, potem potresem s papriko in pustim toliko časa pražiti, da se čebula razpusti. Krompir olupim, zrežem na kocke ali na rezance in ga stresem na praženje. Med praženjem dodam jedi prežganje, to je v kožici opraženo moko brez masti. Praženje razredčim in zgladim i onrzlo vodo. Za duh pridenem en lavorov list, vejico majarona, vejico zelenega petršilja, vejico, šatraja in vejico materne dušice (timijana). Te dišavnice zvežem z nitko in jih, preden jed podam na mizo, odstranim. Ako rabim guljaž za juho, ga več zalijem s kropom. Ako rabim gul jaž kot samostojno jed, zalijem le v toliko, da tekočina jed pokriva. Ker sta čebula in paradižnik precej mastna in eočnata in ker je zelenjavni duh močan, se nedoda-tek maščobe lahko pogreši. Krompirjev guljaž podam na mizo z vodenimi žlič-niki.
Vodeni žličnikj. Za štiri decilitre enotne moke rabim dva decilitra vroče vode. Moki polagoma prilivam vodo med pridnim mešanjem, ho je vsa voda porabljena, testo prav dobro stepem Testo mora biti bolj mehko in gladko. To testo de-■"i z žlico v osoljen krop in kuham
kakih 10 minut. Ko so žličniki kuhani, jih odcedim in nezabeljene podam na mizo s krompirjevim guljažem. — Žlični-ke dam lahko na mizo tudi kot samostojno jed V tem primeru vržem kuhane in odcejene, v masti zarumenele drobtinice. Namesto masti rabim lahko smetano, ki sem jo pobrala po mleku. Žličnike podam s kislim zeljem ali z repo ali s kakršno koli solato. Tudi paradižnikova omaka se prileze.
Paradižnikova omaka brez masti. Kakšne štiri paradižnike skuham v vodi, kateri sem pridejala nekaj žlic vina. Kuhane paradižnike pretlačim in denem na poprovo omako. Poprovo omako napravim takole: pol žlice celega popra, kake štiri ali pet šalotk in en lavorov list skuham v okisanem kropu. Med kuhanjem primešum omaki žlico moke, katero sem zmešala z vodo v tekočo snov.
Zeljnata solata s paradižniki. Zeljna-tim listom odvzamem štoričke in dobro pregledam, če ne vsebujejo gosenic in polžev. Potem liste zrežerti na tanke rezine. Nato narežem kake tri paradižnike na tanke rezine, pridenem strok s soljo strtega češnja in žlico sesekljanega zelenega petršilja ali sesekljanega drobnja-ka. To solato prav dobro zmešam z majonezo, ki sem jo napravila iz enega kuhanega rumenjaka, štirih sardelic, treh žlic olja ir nekaj žlic kisa. Rumenjak sjiačim, sardelice osnažim in pretlačim. Med mešanjem rumenjaka s sardelicami rilivam po kapljici olja in po kapljici iea. Ko je dobro zmešano, primešam solati in podam v skledi ali na krožniku.
Domala lekarna
Mleko matere, ki je ves dan v temni vlažni sobi, nima tistih snovi, ki preprečijo rahitis (slabe, mehke kosti). Vsaka doječa mati se moru gibati na soncu in na zraku, da bo mleko zdravo. Če pa dobiva otrok kravje mleko ali kaj podobnega, mu je treba dajati zdravega, svežega sadja.
Rahitičnega otroka ne sili k sedenju, ker ima mehko hrbtenico in se mu skrivi. Kosti se morajo prej okrepiti, sicer se mu pri sedenju skrivljene kosti strdijo in otroku ostane grba. Tudi podpiranje z blazinami ne pomaga; ker so blazine mehke, se otroku hrbet skrivi, saj nima tnle opore.
Muhe prenašajo mnoge bolezni. Zgodilo se je, da so prinesle gosfjodinje z mlekom bolezen, ker so mleko okužile muhe. Tudi živila v prodajalnah, po katerih lazijo muhe. postanejo škodljiva.
Če mati doji in kadi. Tudi to se dogaja. Ženske hočejo biit moderne. Profesor Emanuel v Diisseldorfu je dognal, da je po pokajenju sedmih cigaret že
nekaj nikotina v mleku. Recimo, da popije dojenček liter mleka na dan. Če je mati pokadila do 15 cigaret na dan, je v litru mleka 0Л)3 miligramov nikotina, ki ni ravno koristen za otroka. Če pa pokadi mati več kakor 15 cigaret na dan, škoduje to otroku in tudi njej.
Za zapeko, hudo kri in za gliste pre-vrej pest tunika (Linum catharticum) na pol litru kropa, odlij, primešal pol žličke vinskega kamna in jemlji po par žlic.
Kdor ima kako rano v ustih, se mora varovati tobaka. V tobačnem dimu je tudi katransku 6nov, ki povzroča vnetje ran. Dokler se rana v ustih ne zaceli popolnoma, ni varno kaditi. Saj je bila že večkrat posledica kajenja grezna bolezen — rak.
Mastnega nosa ne umivaj z milom, ampak z izkuho lanenega semena.
Prehlajenemu otroku daj izkuhe lanenega semena
Za vranični prisad si naveži oktog pasu glisnice (Lysimactria) in pij mlačno izkuho lanenega semena Ne hodi preveč, če čutiš bolečine v vranici.
Na trdo bulo naveži gost močnik iz moke hrstelja, devaj gorko in ko se ohladi, deni drug obkladek, dokler se ne zmehča. Omeči in razje tudi prosena kaša, kuhana, neoprana in nesoljena na mleku.
Slez je znano zdravilo za vse vrste katarjev. Slez ima v sebi (v korenini) 55 odetotkov škroba, 10 sladkorja, 2 aspora-gina, nekaj čreslovine, maščobe in rudninskih soli. V listih so iste snovi, toda v manjši meri. Imajo pa listi tudi oljnate snovi. Liste za pijačo poparimo in od-lijemo, ko so stali deset minut. To je lahek čaj za kašelj in bodce v pljučih. Za hude katarje in vnetja opari dve žlici na drobno zrezane korenine v treh osmin-kah kropa in pusti, da stoji. Če večkrat premešaš, imaš v teku pol ure gost sluz. Sluz pokrije notranja boleča vnetja, hladi in zdravi. Za katar v piožiralniku ali v mehurju, za gnojne ture v grlu in v ustih, pij po dvakrat na dan čaj slezove-ga čaja ali par žlic slezovega sluza. Grlo in usta izpiraj s čajem. Za vneta čreva pij čaj in napravi klistir iz sluza.
Pravni nasvet
Kdo bo plačal stroške? T. L. S. — Imeli ete večjo pravdo, ki je izpadla ugodno za vas. Nasprotnik je bil obsojen v plačilo stroškov. Sedaj pa vaš odvetnik zahteva, da mu vi poravnate njegove stroške, češ da jih od nasprotnika ne more izterjati. Vprašate, ali ste res dolžni plačati odvetnika, čeprav ste pravdo dobili. — Svojega odvetnika ste dolžni plačati, ker ste ga najeli. Lahko boste pa nato terjali za stroške nasprotnika, ki je pravdo izgubil, seveda, če bo kaj imel ~

PRAVNI NASVETI
Klanje premladih ovc ni dovoljeno. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je radi ohranitve stanja ovčjereje izdal odredbo, po kateri je prepovedano klanje ovac iti ne-6kopljenih ovnov, ki še niso dobili popolnega stalnega zobovja sekalcev. Le okrajni načelniki lahko na predlog okrajnega kmetijskega strokovnjaka aH veterinarja izdajo dovolitev za zakol bolehne ali za pleme nesposobne drobnice, kakor tudi ovnov, ki бо odvišni za razplojevalne potrebe in ob nujnih primerih.
Predpisi v trgovanju s kožami. Visoki komisar je odredil nadzorstvo nad trgovanjem in predelovanjem kož. Samo trgovci, ki jim bo na prošnjo Visoki Komisariat рси veril poslovanje s kožami, smejo s kožami trgovati. Vsakdo, ki zakolje sam ali da po kom drugem zaklati goveda, konje, mezge, ovce, koze ali svinje ali kupi take živali zaklane, toda še neodrte, mora oddati kože teh živali izključno le kakemu pooblaščenemu trgovcu evojega okraja in to v 10 dneh, odkar je bila žival zaklana ali odrta. Goveje kože 6e morajo izročiti brez gobca in rogov, telečje pa brez parkljev in glave, ki se odreže neposredno pod ušesi. Vee kože, ki jih nakupijo pooblaščeni trgovci se oddajo strojarnam бапго na podlagi nabavnic, ki jih izda Trgovska in industrijska zbornica po razdelilnem načrtu, ki ga odobri Visoki komisar. Tudi strojene kože eo pod zaporo Visokega komisanata in se oddajajo kupcem samo na pcdstavi nabavnic, ki jih izda Trgovska in industrijska zbornica.
Kdo pride pred vojaško sodišče? L. J. Na ozemlju Ljubljanske pokrajine sicer veljajo še stari jugoslovanski zakoni, vendar z nekaterimi izjemami. Tako je na novo urejena pristojnost vojaških sodišč. Pred vojaško sodišče spada sojenje kaznivih dejanj po vojaškem kazenskem zakonu in po občnem italijanskem kazenskem zakonu, ki jih storijo italijanski državljani, ali pa jih stori kdor koli drug v škodo zasedbene vojske ali v škodo oseb, katere ji pripadajo ali so od nje odvisne, ker so v njeni službi ali v njenem spremstvu. Dalje sodijo vojaška sodišča storilce zaradi kaznivih dejanj po italijanskih kazenskih zakonih, katerih uporaba se razširi na ozemlje Ljubljanske pokrajine. Če je pri kaznivem dejanju udeleženih več oseb, je za војепје vseh kaznivih dejanj pristojno vojno sodišče, če spada le ena izmed obtoženih oseb pod vojaško sodstvo.
Izredna sodišča. F. i. — Po odredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino so predvidena izredna sodišče. Ta sodišča bodo sodila osebe, ki se pregrešijo zoper ukrepe za zaščito javnega
reda. Tako bi prišla pred to sodišče oseba, pri kateri bi našli strelno orožje, mu-nicijo ali razstrelivo, dalje tisti, ki bi ogražaLi varnost italijanske oborožene sile, organov civilne uprave ali policije. Za vsa navedena kazniva dejanja je zagrožena smrtna kazen. Smrtna kazen je zagrožena tudi za tiste, ki bi poškodovali javne naprave, kakor železnice in druge industrijske naprave, dalje pri komer bi dobili propagandni prevratni material, ali kdor bi se kakor koli udejstvoval za rušenje javnega reda.
Kdaj postane občinska pot zasebna last. E. C. — Občina se že dolgo časa ne briga za pot, ki pelje preko vaških vrtov, ki pa je vpisana v zemljiški knjigi na ime občine in je tudi vrisana v mapo kot občinska pot. En posestnik je no. svojem zemljišču celo to pot zagradil in prekopal. Vprašate, ali je občina izgubila pravico do te poti, ker se zanjo prav nič ne briga? — Samo z brezbrižnostjo občinskega odbora občina še ne more izgu« biti lastninskè pravice do občinskih potov. To pravico zgubi, če občinski odbor sklene, da se pot opusti kot občinska pot in če sklep odobri pristojno višje samoupravno oblastvo (sedaj Visoki Komisar).
Kako dolgo velja stanovanjska zaščita? G. II. E. — Lani je bila izdana uredba, ki je prepovedala odpovedovati stanovanja. Slišali 6te, da bo ta uredba veljala samo eno leto. Vprašate, kdaj bo prenehala veljati in ali bo tedaj dovoljeno povišati najemnino? — Uredba, ki omejuje pravico odpovedati najem stanovanj, je bila objavljena 19 oktobra 1940. V njej je res rečeno, da prefieha veljati po enem letu, verjetno pa je. da bo njena veljavnost podaljšana. Prepoved o povišanju najemnine pa vsebuje druga odredba. Ta uredba pa ni omejena na eno leto in se torej najemnine ne bodo smele povišati, čeprav bi bilo zopet dovoljeno gospodarju stanovanje odpovedati.
Dedna pravica žene. A. V. — Radi bi
zvedeli, koliko bi podedovala žena, če njen mož umrje brez oporoke. — Če zakonec umre brez oporoke, podeduje njegov preživeči zakonski drug, ako ni otrok, polovico zapuščine, ako pa žive otroci, pa ima pravico do ene četrtina zapuščine. V primeru pa. kadar ni otrok in tudi ne zakonitih dedičev prvega kolena (zapustnikovi starši in njihovi j>o-tomci) ter tudi ni dedičev drugega kolena, ne dedov ne babic, dobi preživeči zakonec celo dediščino. Razen dednega deleža pripadejo preživečemu zakoncu, če ni otrok, premičnine (oprava), pripadajoče k zakonskemu gospodinjstvu. Če pa je kaj zapustnikovih otiok, dobi preživeli zakonec eamo to, kar potrebuje za svojo osebno porabo, ^