Posamezna številka 1 K. Slev. ?9. Poštnina pfiacana v gotovini. V LlonuonK v ožile®) dne 6.leMa!92l. Leto M. »SLOVENEC« velja |0 DO*t U VSe Btrul Jogo- slavi)« a t Ljv.Mjanl: u oelo l«U) naprej. S ?40-— n pol leta » •• • 1M-— ■t če tri leta B .. B 80-— M ra meneč . . • M 2®*— V« tooiamstvo celoletno K 420'- B Sobotna izdaja: n ta oelo l«to ..... K 40 — n inoiematv« ... „ 58 — Inaeratit Bnoatolpna petltvrsta (38 ma Uroka ta 3 mm visoka ali n)« prostor) ■t satcrat . . . po K fw potfana 1W. . > po K •"—> Pri veijem naročilu ponust. Ihjmiuijil oglas 59/8mm K18, Izhaja vsak dan Irvzemll ponedel)kt In dn«va t>o pra«« nlku ob 8. uri sjutiaj. MV* Uredništvo j« v Kopitarjevi aliol itsv. 6/m. Roitoplsl s« a« vračalo; nsfraqklrana pisma s« b« sprejemajo. tJredn. teleL štv. 50, oprava. 4tv. 328. P oliiičen list za slovenski naro d ■ Oprava |a v Kopitarjevi al, 8. — Račun postno bran. Ijabljaask« št. 650 s« naročnino ta St 343 za oglase, avstr. ln čolke 24,"97, ogr. 2::6ll, bosn.-bero. 7563. -.......,------j-,-T-j-1--- Ob aneksifl. Gorica, 5. januarja 1921. Ze parkrat so prinesli listi vest, da je svečana proglasitev aneksije odložena za par tednov, toda prirave so se nadaljevale z isto gorečnostjo kot poprej, da ljudje dolgo niso vedeli, pri čem da so. Aneksija je odložena samo za Trst, kamor nameravajo priti razni italijanski dostojanstveniki iz Rima, baje tudi kralj sam. No, ob ti priliki si bodo lahko natančna ogledali našo bolest — požgani Narodni dom, čigar začrnele iu gole stene jasno pričajo o barbarstvu fašistov in o »pravicah«, ki nam jih tako bogato naklada nova vlada. Po vseh drugih krajih pa se aneksija vrši tepreklicno 6. t. m., to je jutri. Vse priprave so v teku. Na Travniku v Gorici pripravljajo visoke odre, postavljajo kacdelabre za luči, vojaki vozijo in kopljejo v blato, da bo svečana proglasitev nasilja, ki se bo izvršilo nad nami, tem učinkovitejša. V ta namen je tudi daroval mestai goriški svet lepo vsoto denarja, ki pa nima sicer nikoli denarja za goriške šole, niti za slabo stanje cest m trotoarjev v goriškem mestu. Toda kaj je to! Glavno je, da se bo vršila veselica, da se gospodje z denarno žrtyijo, ki ne gre iz njih žepa, ampak iz denarnice tudi jugoslovanskih davkoplačevalcev, prikupijo Italiji in njenim vladnim možem in ni gotovo, da ne bo ob ti priliki slučajno padlo kako odlikovanje na njih junaška prsa. Po drugi strani bodo tudi pritisnili na deželo, da tudi tu proslavijo ta dan. Kdo ga bo proslavljal? Karabinjerji in finančni stražniki tor tista povodenj laških delavcev in kramarjev, ki kot kobilice preplavljajo našo ubogo deieio. Baje so dali županstvom navodila. Poslali so tudi nekake knjižicej pa šolska/ vodstva; v ti knjižici so popisane črno na belem razne dobrote, ki nam jih je Italija delila. Seveda je ljudstvo slepo in jih samb ne vidi, mladini in ljudem jih je treba zapisati v italijanskem jeziku, da jih bodo spoznali. Med temi dobrotami so seveda pozabili omeniti naše gerente, ki ne znajo niti slovenščine, pozabili so omeniti internacije, zaprte šole, preganjane duhovnike in učitelje. 0, mi po- Prva cbSefulca iverzaf-sle nslruific psgcdSie. Preteklo je leto dni, odkar je stopila v veljavo verzajsko mirovna pogodba. Porabimo to priliko in poglejmo, koliko od 440 točk, ki jih ta pogodba obsega, je že izpolnjenih. Teritorijalne in politične določbe so se večinoma že obistinile. Alzacija in Lo- znamo dobro italijanske dobrote, ki so tako velike, da nam beseda tiči v grlu in ne mislimo razobešati zastav, ker bi bile te spričo tolikih dobrot premajhen dokaz hvaležnosti. Pravijo, da so nam odprli csz 20 novih šol. Kje? V Abesiniji? Vsaj na Primorskem jih ne vidimo; če bi rekli, da so nam jih toliko zaprli, bi dejali, da je i-tevilo za desetkrat premajhno, a vsaj malce poštenosti bi pokazali. Na ta način se pa res izborno pripravljajo na aneksijo. Kaj pa Slovenci? Mi se bomo držali ta dan trdno, to se pravi tiho, mrzlo; nikogar ne bo zraven, če ne bo prisiljen z bajonetom. Politično društvo »Edinost« je izdalo oklic, ki govori jasno dovolj. Udati se moramo, pokoriti se moramo novim zakonom, a v srcu ostanemo isto, kar smo bili, naš narodni ideal je ostal stari. »Era nuova« piše proti »Edinosti«, češ da hujska ljudstvo proti Italiji hujše, kot neštete krivice, ki so jih naredili našemu ljudstvu, in ki molče govorijo glasneje kot pisava naših listov. Ta dan bo padla marsikatera psovka na naš račun, bogve, če Italijani v svoji veseli pijanosti ne bodo vprizorili kake izgrede. Vse je mogoče, na vse smo pripravljeni. Toda vsakemu Slovencu bo ta dan resnega razmišljanja, posvečen boju za svojo zemljo, bre:: veselja, ampak resnemu delu, ta dan bo dan zbiranja za razne sklade. S tem bo naše ljudstvo dalo cdgovor na mednarodno nasilje in na psovke, zakaj se pametno in smotreno delo nas more rešiti. Naše ljudstvo pričakuje tudi . od bratov V Jugoslaviji, da odložijo na ta dan obleko veselja in se spomnijo na to, kaj se godi ta trenutek po naši zemlji, ter prinesejo tudi oni žrtev na oltar domovine. Kdor se ne bo zavedal tega, ga ne moremo šteti za svojega brata; če ni bil danes v sramoti in v trpljenju ob naši strani, kako naj bo tudi tedaj, ko bo trela žrtvovati morda najdražje. — Ne umirajoči, ampak prebujajoči se in živeči vas pozdravljamo I rena sta priklopljeni Franciji; za saarsko področje je zveza narodov imenovala posebno vlado; Eupen, Malmedy in Mores-net so združeni z Belgijo, severni del Šlez-viga pa z Dansko. Poljska jc vzpostavljena in jc dobila od Nemčije vsa svoja narodna področja, izvzemši Šlezije, kjer plebiscit še ni izvršen. Gdansko je svobodno mesto. Nemške kolonije so si zavezniki porazdelili in nemški vpliv v Maroku in Egiptu je prenehal. Nemški vojni material je večinoma že I uničen in število .egularne vojske je zni- I žano dosedaj že na 150.000 mož in mora končno pasti na 100.000 mož. Splošna vojna obveznost je odpravljena, nemška mornarica porazdeljena in trdnjavski pas na Helgolandu, ob kielskem kanalu je razrušen do 50 km vzhodno od Rena. Nemške dežele zapadno od Rena so zasedene po zavezniških četah. Za izvršitev financielnih in ekonomskih pogojev je osnovana reparacijska komisija. Nemčija povračuje vso po njenih četah povzročeno škodo na privatni lastnini in je na račun prvega obroka 20 milijard zlatih mark ,ki poteče 1. maja 1921, dosedaj je plačala okrog 14 milijard frankov v zlatu ali pa v drugih odgovarjajočih vrednotah. Dalie je izročila dve dolžni pismi, glaseči na 20 ozir. 40 milijard mark v zlata, ki ju spravi reparacijska komisija takoj v obtek, kakor hitro se prepriča, da je Nemčija zmčžna plačevati obresti. Nemški podmorski kabel in določeni del trgovske mornarice je izročen. Rudniška podjetja y Saarskcm področju s 17 milijoni ton letne produkcije so prešla v last Francije, ki je združena s saarskim področjem potom carinske nagodbe. Kalijeva industrija v Alzaciji-Loreni je očiščena nemških interesov, dočim je izvoz teh dežel v Nemčijo pet let prost vsake carine (ne pa obratno). Večina važ.iih točk mirovne pogodbe pa se dosedaj še ni pričela izvrševati ali pa le v malenkostni meri. Znano jc, ka-,ke zapreke se stavljajo na pot pri razoro-ževanju Nemčije, posebno nadaljni obstoj meščanskih gard in policijskih formacij, kakor tudi to, da se ne misli več resno na obsodbo nemškega cesarja generalov, častnikov in uradnikov, ki so obdolženi predreškov proti vojnemu pravu. Na gospodarskem polju se ni moglo preprečiti, da ne bi Nemčija vodila politike, ki ji omogoča, da se izogiblje kolikor le mogoče plačilom odškodninskih zahtev, Določba pogodbe, da prvi znesek odškodnine tvorijo hipoteke na vse prihodninske vire in premoženjske objekte nemških držav, se v praksi n? izvršuje. Ravnotako se ne poslužuje reparacijska komisija pravice, da v svrho realizacije odškodninskih zahtev lahko spremeni tozadevne zakonske določbe ali vsaj vpliva na njih izvršitev. Nad produkcijo, konsumom in nad eksportom, od česar največ odvisi zmožnost plačevanja Nemčije, se ne vodi nikaka kontrola. Nemška posest v inozemstvu, katere vrednost se ceni od 12 do 15 milijard ni likvidirana. Pogodba v Spaa je omilila določbe glede oddaje premoga za- sto zakramentalno orientirana liturgija, bogatejša liturgična oprema božje službe potom orna t?., cerkvenega in oltarnega nakita, upostave prostovoljne spovedi, brevir-ja in samostanskega življenja, obhajilo naj zopet postane žrtvena jed. Koncem 1920 je štele zveza 150 oseb. a imela je svoje lastno glasilo »Die Kirche«, ki je pač krepko naglašalo protestantovsko stališče, a ostremu opazovalcu ni moglo prikriti, da je usmerjeno v katoliškem pravcu. Vredno je, da si ogledamo pot dr. Albanijeve izpreobrnitve nekoliko natančnejše. Dr. Albani je kot evangelski duhovnik deloval nekaj let na Štajerskem Ln Koroškem, kjer je prišel v dotiko s katoliško cerkvijo in je znan tudi Slovencem, kjer je deloval v < bmejnih krajih za luteranstvo in nernštvo. Ko sc je vrnil v svojo saško domovino, je postal župnik v Lausigku in s svojimi spisi kmalu vzbudil pozornost po celi Nemčiji. Izdal je med drugim knjigo »Štirideset dni v puščavi*, s katero je skušal protestante vneti za duhovne vaie sv, Ignacija. Sploh je z živo vnemo iskal zdravila za težko rano nemškega naroda: versko razcepljenost. Bolj in bolj je spoznaval bistvo zakramentov, iz česar se nam pojasnjuje njegov ritualizem in njegova zahteva: oltarni zakrament ni samo obhajilo, ampak daritev; ne pridiga, ampak sv. daritev je višek službe božje; zato evan-gelska slovesna služba božja, evangelska sv. maša. Predpogoj tema pa je seveda mašništvo in njega zakramentalna posvetitev do škofu. Ima pač prav Benson. ki voznikom s strani Nemčije, tako da bodo isti mesto prvotne svote 1 milijardo 680 milijonov frankov, plačevali 4 milijardo frankov za premog. Istotako je odpadla možnost čimbolj izkoristili nemško pomorsko trgovino, ker je Anglija dosegla v Spaa, da se je vrednost njej izročenega ladijskega prostora zelo nizko cenila, na kar je FVancija morala pristati. Končno se financielne, ekonomske in druge garancije, kot jih dovoljuje mirovna pogodba v VIII. delu, 17. in 18. član (appendiks II.) še niso vporabile. Nemčija je z ozirom na dogodke, ki so se odigrali po sklepu mirovne pogodbe v Evropi in Ameriki, prišla do prepričanja, da se ji v slučaju neizvršitve ali zavlačevanja predpisanih obveznosti ni bati ni-kakih represalij. Francoski delegat Tar-dieu je v razgovoru o tem predmetu izjavil, da je on še vedno za izpremembo nekaterih tozadevnih določb, ki jo je on skušal izvesti še v juniju 1. 1919. Gotovo je tudi padec Leygues-ove vlade pripisovati želji francoske javnosti, da se zastopstve interesov Francije poveri bolj energičnim možem, ' Isto pot kot Nemčija, je ubrala in to še v dosti večji meri Nemška Avstrija. Bila bi interesantno, če bi kdo izmed jrgoslo-vanskih gospodarskih politikov, ki ima uradne podatke na razpolago, podal podrobnejše poročilo o dosedanjih izvedbah določb senžermenske mirovne pogodbe, Za enkrat Avstrija !e naglasa svojo popolno nesposobnost plačevanja in zdi se, da smatra reparr.eijsko komisijo na Punaj^, ki je bila postavljena zalo, da naniorttjC izvrševanje mirovne pogodbe, le kot or« gan, ki naj ji pomaga zopet do prejšnja veljave in to največ na stroške takozvanih nasledstvenih držav. Sporazum aH pre-glaSGUailje ? jSnmouprava«, organ radikalne stranke, izvaja na vprašanje »sporazum ili nr.dglasa-nje?« v sledečem smislu: ^Nobeno ali skorf^j nobeno vprašanje se ne more rešiti enoglasno. Zato odločuje volja večine. Ako ravno s tem ni dokazano, da ima večina vedno prav, je vendar postalo to načelo eno najvažnejših za moderno družbo, Id velja tudi za ustavo. Ali unitarizem ali federalizem, eno ali drugo, tu kompromis ni mogoč in bi bil le škodljiv. To rej ostane ;amo izhod: Narodni poslanci kot predstavitelji celoga troimenoga naroda, a ne svojih okrožij ali plemen, glasujejo za eno ali drugo vrsto državne organizacije. Katero načelo — unitarizem ali federalizem — dobi polaga v »Gospodarju sveta« nekemu odpadlemu duhovniku / usta besede: Ako veruje kdo v eno katoliško dogmo, pride vse drugo ob sebi — doli do škapulirja in blagoslovljene vode. Meseca marca 1920, je pisal Albani o »Pojmu cerkve«; »Meni dajejo besede, ki jih je govoril Gospod skalnemu apostolu, prepričanje, da se mora dati successio apostolica na zadovoljiv način dokazati, tako da bodo tudi protestanti prepričani.« Tedaj jc že marsikdo slutil, da je Albani blizu cerkvenih vrat, Zadnji boj je izbojeval Albani v benediktinskem samostanu Sv. Otilije pri Mo-nakovem, kamor se je bil umaknil za dva meseca. Nato je še enkrat siopil na priž-nico, da se poslovi od svojih župljanov. V »Allgemeine Rundschau« pa je je širši javnosti pojasnil svoj korak. Iz njegovih izvajanj se vidi, da je v njem kot zadnji razlog zmagala misel successio apostolica — apostolskega nasledstva. Tu pravi med drugim: »Kasnejše cerkvene tvorbe, ki so nastale iz jako raznovrstnih motivov, razpadejo spričo božjega dela v nič. Njihovo delo je brezkončno, brezupno skrbstvo za otroke t? revne duhovne dežele, ki so se stremeč narazen odtujili domačiji in hoČGjo tudi tam, kjer so ostali pobožni, živeti le še sebi. Ako se vrnejo nekoč odtod nazaj, jih bo vodila pot gotovo ntimo njihovih »cerkva« v domačijo. Tako bo zadnje delo protest nniizma obstojalo končno v njegovi lastni razdružbi,., Jar grem tja kier so ne raztresa, ampak zbiral« (Dalje orih. LISTEK. - t Najnovejše izpreobrnitve. (Od našega inozemskega poročevalca.) V6a veroizpovedanja imajo v skrajnem pasu svojega kroga cloj vernikov, ki nima nobenega živega stika več s središčem in pripadajo svoji verski družbi le 2e po imenu. To je pas verskega indiferentizma. V tem pasu najde vsaka drugoverska ali brezverska propaganda vselej večji ali manjši odmev. Izstopi ali prestopi, vršeči se v masah, nimajo tu nikakega globjega pomena, ker se vrše zgolj iz političnih ali gospodarskih nagibov, V takih slučajih ni mogoče govoriti o »izpreobrnitvah«. Tako r\. pr, pročodrimsko gibanje ničesar ne izpričuje proti katoličanstvu, kakor tudi izstop 50.000 delavcev v Kielu radi zvišanja protestantskega cerkvenega davka ničesar ne pomeni proti protestantizmu. Vse nekaj drugega so pa slučaji, v katerih zemski razlogi očividno niso imeli nobenega vpliva na izpremembo verskega pripadništva oziroma svetovnega prepričanja, ampak se je ta izprememba izvršila zgolj temeljem iskrenega iskanja resnice s sodelovanjem milosti. In taki slučaji tv,di v najnovejšem času niso tako redki, kakor bi kdo domneval. Tako ml je n. pr. iz nem, *kih duhovniških krogov znano, da se v zadnjih letih oživlja v Nemčiji resnično komerzijsko gibanje, ki ga pa seveda katoliški cerkveni krn<£i že zato ne obešajo na veliki zvon, da ne bi na nasprotni strani povzročili strahu. Vendar sta pesebno dva slučaja izpre-obrnenja iz zadnjega časa vzbudila v Nemčiji tudi nehote najširšo pozornost. Prvi slučaj tiče profesorja za romansko filolo-gijo na vseučilišču v Marburgu — Curti-usa. Ta konverzija je tem značilnejša, ker prof. Curtius ni pripadal pozitivno vernim protestantom, ki so katolištvu kolikor toliko blizu, nego protestantskim svobodomiselnim krogom. Zanimivo je tudi to, da je bil izpreobrnjenčev oče svoj čas konzi-storialni predsednik v Strassburgu, torej najvišji uradnik cvangelske cerkve v do-tični pokrajini. Glasilo nemškega prote-stantizma je ob priliki tega slučaja pisalo, da se pogosto opaža, da vede pot preko svobodomiselstva v katoličanstvo... V j ostalem pa skuša slučaj pojasniti s paci-fizmom, češ Curtius starejši je strasten pacifist, .i v zadnjem času se je začel razvijati pacifizem na katoliški podlagi. Protestantskemu glasilu pač ne smemo zameriti, ako se hoče izogniti priznanju, da je resnica, ki poteča duhove v kat. cerkev, Še večjo pnomost je vzbudil prestop protestantskega pastorja Albanija, ki jc dne 15. novembra 1920. odložil svojo službo in prestopil v katoliško ceikev. Pastor Albani je 1. 1918. ustanovil v Berlinu »Visokocerkveno zvezo«, katera je imela v svojem programu naslednje točke: V protestantski cerkvi naj se uvede Škofovska uprava, cerkev naj dobi večjo svobodo. namesto pridige naj stopi na prvo me- večino, se izvede. Ako ni enodušnosti, se izvrši —preglasovanje, pa tu ne preglasujejo Srbi bratov Hrvatov ali Slovencev ali narobe, icarveč načelo unitarizma majotizira načelo federalizma in narobe.« Tako »Samouprava«. In vendar stvar ni povsem takšna, kakor lo vidi »Samouprava«. Dejansko večina na soda ni za centralizem, ki sicer ni istoveten z uoitarizmom, pa po ideologiji »Samouprave« pomeni eno iu isto. Večina narodnih poslancev, ki jih je izvolil narod, odklanja centralizem, zanj je le večina tistih poslancev, ki sodelujejo v skupščini. Dejanska večina poslancev, ki odklanja centralizem, sicer ne soglaša glede državne obliko, vendar pa bi bil mogoč sporazum ue samo med proticentra-listi, ampak med vsemi skupinami, ako 6e pusti pasti centralizem. Avtonomistlčni sistem, kakor ga zastopa Jugoslovanski i lub, je proti centralizmu, varuje pa imitarizem (edinstvenost države). »Samouprava« smatra to stališče za kompromis in 3icer za škodljiv. Tu tiči pogroška »Samoupravinih« izvajarfj. S čim more dokazati, da je tak kompromis škodljiv? Pač pa imamo dokaz v Franciji, da je centralizem za državno upravo škodljiv. Zalo <.-e Francija danes decentralizira. Nobena moderna država, ki je dobila po vojni novo ustavo, ni centralistična, niti Nemčija, niti Avstrija, čeravno njuni ustavni deli v preteklosti niso bili ločeni po različni kulturi, po gospodarskem in zgodovinskem razvoju; vse to pa je nam Jugoslovanom določila nemila usoda v preteklosti in šele razvoj v bodočnosti nas bo v vseh ozirili — polagoma — izenačil, ako mu ne bodemo delali nasilja. blfieuičT Proti splošnemu propadanju narodne morale se oglašajo možje iz vseh strank. Tudi nasprotni listi posvečajo temu vprašanju veliko pozornost. V današnjem »slovenskem Narodu« se nekdo v uvodniku britko pritožuje nad plitvim veselja-čenjem, ki se je med nami po vojni tako razpaslo. Nobena umetniška galerija, nobena resna drama, nobeno predavanje ne vleče, pač pa dobra kaplja in izvrstne klo-basice ped Rožnikom. Tega nobeni pridi-gaiji ne bodo odpravili, meni člankar, naj v božjem imenu odgnije, kar je gnjilega na narodnem telesu! To ie res, tistim slabi-čec., ki nimajo moralne moči, da izcclijo ranely^atere jim je prizadela vojna, splošno nI pomagati: poginejo naj v lastni izprijenosti; čim preje se razkroji taka generacija,'tem bolje. Treba pa je vzgojiti novi rod in tudi tu ima »Narod« prav. Toda kako? Da je treba učiteljstvu pri vzgojnem delu pomagati, njega trud ceniti in pošteno plačati, kakor člankar zahteva, temu nihče ne oporeka. Ampak na kakšno podlago treba poduk mladine postaviti, tega žalibog »Narod« pri tej priliki ne pove. dasi je še nedavno v tem listu vseučilišči profesor dr. Kušej v imenu najvišjih moral, dobrin naroda nastopil vsaj za fakultativni verskenravstveni poduk, ki naj ga določi bod< >ča naša ustava. Na vsak način pa pri mladini ne bomo dosegli teh visokih namenov, ako uvedemo po načrtu ministra Pribičeviča svobodomiselno vzgojo v duhu češkega sokolstva. O telovadbi nič ne govorimo, pač pa o kultu,r.iem programu svobodomiselstva, ki more mladino le še bodj razdvojiti, njene pojme čisto zmesti in le vse podreti, kar je dragocenega v krščanski etični vzgoji, na njenem mestu pa nič zgraditi! Le vi doma svojim otrokom dopovedujte o rmorali brez Boga«, o zdravi in večnolepi prirodi«, o »člo-večanstvu« Lo »naravnih silah« ter »svobodi« — beste videli, kakšne rezultate boste želi. Saj že zdaj mladina ne pozna nobene avtoritete več, sledi evangliju svoje neomejene volje in izgublja ves smisel za red, samodisciplino in ideale, ki zahtevajo žrtev od ljubega jaz. In čimbolj se bo mladina odtegovaia blažiilnim vplivom krščanske pedagogike, čimbolj se bo potegovala v vrtinec javnih strasti in bojev, hujše bo. To naj gospodje profesorji in učitelji povedo svojemu šefu in potem bo menda vendarle konec svobodomiselnim eksperimentom, ki so morda dobri za one, ki se pečajo z velikimi problemi človeškega duha, nikakor pa ne za mladino. Kaj pa z vojaško pokojnino! Od čakanja in obljub živimo vojne vdove * nepreskrbljenimi sirotami že pet mesecev, odkar so se na ukaz deželne vlade vstavile vse podpore in nnklonitve po padlih možeh. Minuli so božični prazniki, katere smo preživele v največjem pomanjkanju s svojo prezeba jočo decc. Tu je predpust. Veielica za veselico se vrši, v mestu kot po deželi. Gabi so človeku, ako se le malo ozre okrog. Za vse je dovolj denarja — le za uboge vdovo in sirote padlih bojevnikov se nima ono, kar se je včasih imenovalo sočutje s trpinom. Ukaz, da te je podpora ukinila izplačevati, je bil zunaj v največji naglici. 6 mesecev pa že traja, da prido drugi — potiebneJSi ukaz. Ali nimajo gospodje pri poverjeništvu za socialno skrb nober.3ga sočutja vsaj do malih nedolžnih bitij? Ali res ni mogoče po petih mesecih rešiti vprašanja o pokojnini? Razumemo, da je v teh Časih mnogo posla — a le malce dobre volje, pa bi prišla zadeva v tir. Nadjale smo se, da bo po volitvah prišla tudi za nas ura usmiljenja, da se nam nakaže, kar nam po človeških postavah pristaja. Toda varale smo se. Zaman čakamo. Usi-ljuje so nam trpka zavest, da se ras, najpotrebnejše, zapostavlja, da bo naše vprašanje rešono o sv. Nikoli. To sleduje pa še povečuje našo bedo. Naj se pomisli, kako preživlja vdova sama kopico otrok brez sredstev. Vse prej kot plemenito in človekoljubno se ravna z nami. Prosimo merodajne oblasti, da zadevo čimpreje detinitivno uredel Z ugodno rešiivijo pokojnine si bodete zasijurali v mnogih srcih vdanost in ljubezen. Žalosti nam ne morete zmanjšati, pač pa nam gmotno še lahko od-pomorete, da bodemo zamogle vzgajati na Se miljence v. dobre, domovini zveste državljane. Brez pomoči od strani države pa nam je sled nje nemogoče! -j- Vsilijva agitacija za »Jutro« in »Njivo«. »Jutro« in »Njiva«, ki začne izhajati kot polmcsečna reviia, se vsiljujeta na ne posebno čeden način. Priporoča ju v letakih, ki so zagledali beli dan v upravi »Jutra«, neznan »odbor zaupnikov ljubljanskih hišnih posestnikov«. Da bi ta židovska reklama napravila vtis, prinaša lelak raco, da sta dve tretjini ljubljanskih hišnih posestnikov na »Jutio« že naročena. Tudi v reklami so okusi pač različni! Še mnogo lepša pa je vsiljivost »Jutra« :n še ne rojene njegove sestre po deželi. Na vodstva ljudskih šol pošiljata upravi letake s ponudbo, da ju naroče; in sicer »Njivo« -— na stroške krajnega šolskega sveta — in s tem še »Jutro« — na stroške ljudstva. Vsak po svoji morali! + Cvetke centralizma. Kakor znano, je velesrbski paša okrajni načelnik Grudic v Tuzli aranžiral zaroto proti državi, da uniči vse neljube mu osebe. Na razpolago ima celo »belo gardo«, ki je aretirala vsega skupaj 400 kmetov in delavcev, jih 300 neusmiljeno pretepla in se vedno 130 oseb drži \ zaprih. Največ so trpeli slovenski delavci, katere so vse enostavno vrgli iz stanovanj in se zdaj potikajo bogvekje. Ko je bil za vodjo preiskale naznačen pošten sodnik Bratolič, je Grudic dosegel, da ga je deželna vlada zamenjala s Stakičem, ki je Grudičev pristaš. Obtožba zaradi proti-državne vstaje se je ustavila, ker take vstaje sploh ni bilo, pač pa je bil en orožnik ubit, ker so se kmetje uprli orožniški ekspediciji na kmete. Kaj bi še bilo, če s? našim ccntralistom posreči državo dobiti popolnoma v svojo pest in nastavljati za okrajne načelnike take tipe, kakor je Grudič v Tuzlil — Občinske volitve y Belgradu. V ponedeljek se sestavi končnoveljavpo lista za občinske volitve v Belgradu. Demokratski klub bo jutri označil svoje kandidate. Hkrati se bo definitivno odločil dan občinskih volitev. Sodijo, da bodo volitve dne 28. februarja ali pa 7. marca, rj- Francoski vojni minister k odlikovanju Francheta d' Esperay. General Frunchet j« bil povodom svojega zadnjega bivanja v Belgradu imenovan za vojvodo jugoslov. vojske. Vojni minister Barthon se je brzojavno zahvalil ministru vojne in mornarice Jovano-vidu za to odlikovanje francoskega generala in za velike manifestacije v Belgradu. Primorska no^ace. Ob priliki predstoječe anelrslje Ve-nccije Julije je »Politično društvo Edinost« izdalo plameneč manifest, v katerem poživlja Slovence, da v složni in disciplinirani organizaciji brez strankarstva delajo za popolno samoupravo priklopi j enega ozemlja in svobodo narodnega, političnega in gospodarskega razvoja. Politična organizacija primorskih Slovencev se izpopolnjuje. »Edinost« je ustanovila politično tajništvo v Gorici. To bo vodilo zlasti priprave za predstoječe volitve v parlament. V prvi vrsti imajo občine in okraji nalogo, da ustanove volivne odbore. Volivni imeniki morajo biti od strani županstev predloženi že do dne 14. februarja. Italijanski volivni zakon, po katerem se bo februarja meseca v Primorju volilo, je jako zanimiv. Zakon sloni kakor naš na splošni, enaki in tajni volivni pravici s proporcom, vendar se pa število mandatov, ki pripade vsaki strankarski listi, izračuna na podlagi de Hondtovega računa, ki je zelo pravičen in ki bi se moral uvesti tudi v Jugoslaviji. (Kakor znano, je SLS za ta sistem.) Voli se pa z glasovnicami, ki morajo imeti za vsako stranko poseben znalk in ki imajo zraven tega rubrike, v katere volivec vpiše kandidate, katerim da prednost ali katere listi dodaja. Liste so namreč ali popolne, to je, vsebujejo toliko strankinih kandidatov, kolikor je v dotičnera volivnem okrc ^ju treba voliti poslancev, ali pa jih vsebujejo menj, in v tem slučaju, vsak volivec lnhko na svoji glasovnici pripiše kandidate iz dtufiih strank, ki so m'u simpatični. Ti dodatni glasovi dajejo dobro organiziranim in discipliniranim strankam možnost, da se vtikajo v zadeve drugih strank in pripomorejo k zmagi onim kandidatom nasprotnih list, ki se jim zde najmanj škodljivi. Ljudska stranka je v zgornji Italiji na ta način z dodatnimi glasovi spravila v kamero več neškodljivih starejših liberalnih gospodov, s tem pa izrinila iz kamere istotoliko bo-jevitejših nasprotnikov. — Kar se tiče prednostnih glasov, pa vsak volivec na svoji glasovnici lahko da kakemu iz kandidatov lastne stranke prednost pred drugimi s tem, da v dotii.no rubriko vpiše njegovo ime. Pri glavnem skrutiniju se oo-tem na postavi de Hondtovega računa izračuni število mandatov, ki pripadajo posameznim listam. Nato se seštejejo prednostni in dodatni glasovi, ki so iili dobili posamezni kandidati ln sc v vsaki listi dodele rr>.an'd?ti kandidatom po vrsti, kakor so dobili največ prednostnih in dodatnih glasov. — Kvalificiranih kandidatov ni, volivne komisije sc pa približno sestavljajo kakor pri nas, Novi fasistovski bombni poizkusi in grožn£e. V soboto je bil v Šenpeterskem društvenem domu pri Gorici ples. Na dvorišču so našli drugo jutro dve nerazpočeni bombi. P>ombi sta bili vrženi s stranske poti in jima je bil namen doseči teraso. — V nedeljo s o zborovali v Gorici fašisti. Govoril jim je'tajnik tržaške fašistovske zveze Giunta med drugim o bližajočih se volitvah. Rekel je, da bodo imele volitve vrednost plebiscita, da pričakuje Italija in inozemstvo izida z nestrpnostjo. Fašisti da se bodo znali uveljaviti za zmagoslavje italiianstva v osvobojenih pokrajinah z vsemi sredstvi in ako bo treba tudi na fa-šistovski način. To bo res zelo lepo! Pogorje pri Baškem jezeru. (Nemčur-ska podivjanost.) Dne 6. januarja .t 1. je bilo v narodni hiši pri »Zlanu« v Pogajah nekaj slovenskih fartov. Naenkrat pri-hrumi tolpa nemčurjev (med njimi Bukov-nikov, Jurčev, Klnmnjakov itd,), vderejo v hišo in pretepejc vse navzoče, da je tekla kri. Šlosarjev hlapec v Dobju je prišel ves raztrgan in krvav domov. — Pod Turki bi se koroškim Slovencem nemara boljše godilo kot pod kulturnimi Nemci. Pristranost beljaškega sodišča. Be-ljaško sodišče je obsodilo Jožefa Stisen, kovača v Bacah, radi nasilnosti in razža-ljenja časti brez vsake obravnave in brez zaslišanja prič na 750 K globe. Tožila sta ga p, d. Žiher in Svctnjak iz Zgor. Dobja ob Baškem jezeru, ker je baje omenjenima nemčuijema dal nekaj zaušnic. Priče, ki jih omenjeno sodišče ni hotelo zaslišali, pa izpovejo, da sta nemčurja Žiher in Svctnjak dobila zaušnice le od nekega sovrstnika nemčurja in ne od Jožefa Sušna. Svojo jezo pa sta znesla nad Slovencem in pravično (!!) nemško sodišče jima je šlo na roko. i^fiKl! — Umrl je invalid Franc Lapajne dne 2, februarja t. 1. v »Invalidskem domu« v Dolenjskih Toplicah. Pokojnik je prvi invalid, ki je preminul v tem zavodu. Tova-riši-invalidi so mu oskrbeli prav lep pogreb, Naj v miru počiva! — Čadran. Dne 1. februarja je bil v tukajšnji farni cerkvi inštaliran za župnika č. g. Franc Hohnjec, dosedaj I. kaplan v Šmarju pri Jelšah. Inštaliral ga je gospod arhidijukon iz Konji': Franc Hrastelj. — Osrednji zvezi javnih nameščencev in upokojencev je menda sinoči bral dobro zaslužene levite o njeni absolutni nedelavnosti poslanec gospod prof. Reisner. Zveza,katere odbor se je ustanovil sambogve-kdaj in bogvekje, se jako boji splošnega dostopa uradništva. Lansko leto je sicer bilo nekaj shodov, a bilo je vse lc pesek v cči. Par govornikov, med drugimi gg. Reisner in Vojska, so stvar vzeli resno, drugače je pa odbor sam te manifestacije omalovaževal; drastično orisanemu bednemu položaju uradništva se je odbor na odru same smehljal, češ, »to vas vlečemo«. Letos pa seje in zborovanja »širših« odborov nekam tajinstveno sklicujejo v neke »običajne lokale« in še to potom gotovih listov, G. zvezinega predsednika oči-vidno ne tarejo skrbi kot ostalo uradni-štvo, ali pa ima morda preveč posla kot upravni svetnik »Samopomoči«, ki se je, kot je že včerajšnji »Slovenec« pravilno ožigosal, tudi »sijajno« obnesla. Ta letar-gija je že preočividna, naravnost sumljiva. Kaj je počela Zveza, ko se je delal goro-stasni štatut za takozvano nabavno zadrugo, reete za nova kurita nekaterni-kov? Kaj da ni mogla še dosle; doseči izenačenja gmotnega položaja prečanskega uradništva s srbijanskim? Kako, da so mogli oficirjem od novega leta na tihem in brez hrupa zvišati plače kar za 1000 K mesečno, tako da bo kmalu zadnji poročnik boljše plačan kot deželni predsednik Slovenije. Gospodje, ki ste prevzeli razna odborniška in zaupna mesta, zavedajte se, da ste s tem prevzeli tudi dolžnosti in bremena, — treba je dela in zopet dela, od vaših časti r imamo ničesar, — Uradniki, — Ukinjene tele'onske zveze. Po do-šlih informacijah traja snežni metež na Se-meringu dalje, s vsled čc^ar uo telefonske in brzojavne zveze z Dunajem še vedno prekinjene. — Poziv vpokojencem-invalidoin, invalidom in vdovam južno železnice. Pozivate se vsi navedeni iz Slovenije, da se udeležite v četrtek, dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu protestnega shoda. Gro za naš obstoj. Vabimo tudi gospode zastopnike deželne vlade in zastopnika od ravnateljstva južne železnice. V nedeljo, dne 20. t. m. ob 2. uri popoldne se pa vrši splosm občni zbor v vrtnem salonu pri »Novem Svetu.« Kclor še ni pri društvu, se bode lahko vpisal in vplačala se bo tudi članarina. Izkaznice je prinesli £ seboi. — Odbor. — Med ija-Izlake. Dosedanja lastnica letovišča in toplic Medija pri Zagorju ob Savi, Evgenija pl. Schwab, je iste prodala g. ravnatelju antimonske in premog, družbe Trojana, Francu Balohu. G. Baloh je že pričel 7, preurejevanjem, ki obeta zadostiti vsem zahtevam modernih letovišč, kar utegne gotovo privabiti dovolj gostov v našo dolino. — Pozivam dotičnega gospoda, ki mu je sprevodnik večernega vlaka dne 27. jamarja med postajama Oioče-R-adovljica izročil zavitek s tremi ševro-kožami, da ga vrne pravemu lastniku Ivanu V^idic, Ljubno-Podnart, Gorenjsko. Gospej z Lesc, ki je bila v istem kupeju in sprevodniku je oseba dobro poznana. — Prepovejte nedorastlim tobak! Kako škodljivo je kajenje za nedoraslo mladino, je nedavno tega iznova opozoril dr. Jakob Brown, zdravnik za očesne bolezni v Londonu. Dokazal je s primeri, da s pre-ranim kajenjem jako trpe oči in da se če-stokrat celo izgubi vid. Tudi želodcu tobak slabo de in iz mladih kadilcev postanejo redno pijanci. — To vprašanje bi se moralo tudi pri nas rešiti! —'Koncert v Višnji gori. Dne 2. febr. se je nudil meščanom Višnje gore izreden užitek. Damski komite »Društva za varstvo mladinec jc aranžiral koncert. Sodelovala sta gospa baronica Codelli in g. dr, Rudolf Zaletel. Proizvajale so se s prirojeno spretnostjo težke skladbe Beethow-nove, Dvofakove, Griegove in Moskovskega. Ugajala je zlasti Beeth^wnova sonata, posvečena ruskemu carju Alekj^idru, Koncert je vseskozi uspel. Občinstvo je šlo zadovoljno domov, dasiravno ni Zo-vzelo vse globoke umetnosti omenjenih skladateljev. Čudili smo se izredni spset-nosti g. doktorja in naravnost občudovati gibčnost in izurjenost g. baronice. Obema moramo čestitati kot umetnikoma in si želimo še kaj podobnega. Koncert je tudi ma-terielno uspel in prinesel društvu čez tisočak čistega dobička. — Velika železniška nesreča. »Tages-post« poroča: Brzovlak št. 1102/2, ki vozi iz Trsta preko Trbiža na Dunaj, je 4, t. m. zvečer v Felixdorfu trčil v tovorni vlak. Dosedaj je javljenih 7 mrtvih in mnogo ranjenih. — Navrtana mina eksplodirala je 2. t, m. v trboveljskem rudniku in smrtnone-varno ranila premogarja Josipa Košaka in vana Pirca iz Loke. Ranjenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Vlom na Viru. Anton Štiftar z Vira je vlonil lani meseca januarja v Nage-lovo stanovanje na Viru in odnesel na škodo Nagla in Ivana Škerlia blaga v vrednosti nad 2400 kron. Okradel je pa tudi Vin-cencija Kosa in Janeza Murna na Viru in vzel Ivanu Kirču kolo. V zvezi z njim je bila Ivana Štiftar, ki je nekaj ukradeih reči od Antona Štiftarja kupila. Deželno sodišče v Ljubljani je zato prisodilo Antonu štiftarju 10 mescev, Ivani Štiftarjevi pa 4 tedne ječe. — Pretep v Cirč!cah .pred deželnim sodiščem. Dne 7. avgusta lani so se ob žegnaniu fantje Cirčičah etepli in so tudi s samokresi streljali. Ob 3. uri ponoči, ko so fantje še razgrajali, je stopil iz hiše Jurij Naglič in zahteval mir, toda pristopil je k njemu Alič Miha, ga u.daril po glavi in ga nevarno poškodoval. Ahču je prisodilo deželno sodišče 6 m"iecev ječe, — Streljanje v Ihanu, Herman Grčar se je 24, majnika 1920 spri z Ivanom Hribarjem v Mihelčičevi gostilni v Ihanu. Fanta sta ,ko sta odšla iz gostilne, streljala eden na drugega, ne da bi bil kdo poškodovan. Drugi večer je pa Grčar streljal na Jakoba Učakarja in ga je težko ranil, Deželno sodišče v Ljubljani je prisodilo Grčarju 10 mesecev težke ječe. ■— želorižno in črevesne bolezni: Profesor Leubo v Berlinu, družabnik državnega zdravstvenega zbora, potrjuje, da je »Frnnz-Joser^-grenčira dosegla, celo pri občutijivem črevesu odvajanje brez bolečin._4356 UMtofil»Mi*« roovic«. lj Nocoj v Rokodelski dom! Danes zvečer ob 6. uri sc prične predpustnica v društveni dvorani. Bogat spored: netje, kupleli, burka i. dr. Prireditev se vrši pri mizah. Prijatelji in člani društva, ne zamudite dobre zabave! (J£l lj Porcči se danes ob pol 3. uri popoldne na Rakovuiku podpredsednica Orliške zveze gdč. Milka Zupančičeva z g. Fr. Pihlarjem, železniškim. uradnikom. Obilo srečel lj Kdor se hote danes nasmejati, naj pride zvečer v Ljudski dom, kjq,r prirede Sentpe';erčani burko »Mutasti Izidor« in izvirno Medvedovo veseloigro »Na ogledih«, ki je polna pristnega dolenjskega humorja* Blagajna od 6. ure zvečer naprej. l.j Prosveta frančiškanske župnrje. V petek, dne 11. t, m. ob 8. uri zvečer bo predaval v dvorani na porti g. dr. J. Mo-horič o ?clo aktualnem predmetu. lj P. Z. »Ljubljena«. Danes ob 11. uri vaja mešanega zbora. lj Sentpeiorsko prosvotno iHištvo priredi v ponedeljek, dne 7. t. m. ob pol 8. uri zvečer zanimivo predavanje. Vstop prost. — Po predavanju odborova seja. — Predava univerzitetni profesor dr. Demšar. lj Šcntpeteiiki družnbfiti "klub. Vabila za družabni večer v ponedeljek, dne 7. t. m. smo odposlali. Če bi kdo pomotoma ne prejel vabila, noj nam oprosti, ker so imeniki še zelo nepopolni in naj ?.e vseeno udeleži te zanimive zabave. (k) lj Bucek drugič na Bleda. Kdaj? — V nedeljo, ko igra Ljudski oder ob pol 8. uri zvečer nadaljevanje :>Pri belem konjičku« — »Čez leto dni«, burk.o v treh dejanjih. Vstopnice se dobijo v predprodaji v ponedeljek in torek v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici in v trgovini Nove založbe na Kongresnem trg-a nasproti »Zvezde«. lj Prihodnji sestanek trafikantov se vrši drugi ponedeljek., dne 14. t. m. ob 7. uri pri'»Zlati ribi«. (K) lj Rokodelski dom. V ponedeljek zvečer ob 8. uri predava g. Anton Hreščak. Predavanje bo zelc/ zanimivo za kovinarje in za vse, ki imajo opraviti s stroji. — Ob teh večerih se sp/rejemajo novi člani, V kratkem pričnen\o s krojaškim tečajem. lj Obrtnikom! Društvo za varstvo vajencev zbi'-a vsako nedeljo popoldne ob 2. uri v Rokodelskem domu vajence. Vajenci imajo svoj pevski zbor, prirejajo igre v svojo zabavo, sploh se skrbi za njihovo izobrazbo ob prostem času. Vajenci, ki nimajo zvečer pri mojstrih nobenega dela, udeležujejo večernih tečajev. Mojstri! ako želite, da nam ostanejo vajenci dobri, pošljite jih v dobro družbo. Danes popoldne ob 2. uri zopet sestanek vajencev. Ves poduk in vsa zabava je za vajence brezplačna. Povejte jim in pošljite jihl lj Ujmrli so v Ljubljani:: Marija Gavr-ličenko, hči čevljarja-ruskcga begunca, 3 dni. — Fran Jaklič, kočar, 15 let. — Anton TbMfslč, delavec, 44 let. — Ivan Erjavec, užitkar, 72 let. — Avgust Snoj, ključavničarski vajenec, 15 let. — Friderik Hans, rečni mojster v pok., 72 let. — Ljudmila Razinger, posestnica, 40 let, — Fran Mally, tovarnar, 56 let. — Ivana Wohl-falirt, žena oper. godbenika, 34 let. — Karolina Luschin, stotnikova vdov, 77 let. — Ivan Lavrič, dninar, 54 let. — Josip Richter, krojač, 60 let. — Terezia Molk, gostja, 37 let, s lj Ljubljanski trg. Tržni promet je bil pretečeni teden omejen na domača odjemalce. Na mesnem trgu se kaže pomanjkanje mesa. Goveji in telečji mesarji pripravljajo delni štrajk ter izjavljajo, da z dosedanjimi cenami ne morejo izhajati in da jim je vsak odkup dobre klavne živine nemogoč, ker jim nakupovalci za izvoz diktirajo cene žive teže. Interesente se oppzarja, da ne smejo računati na podra-ženje mesa po njihovih zahtevah, ker bi to izzvalo v najkrajšem času zopetno po-draženje, 1 kg govejega mesa v mesnicah po mestu I. vrste stane 26 K, II. 22 K, na trgu 24 in 22 K. Telečje meso I. vrste 24 K, II. 22 K, Ako bi se zmanjšala današnja carina 15 K na 1 kg za izvoz mesa, kar se od gotove strani odločno zahteva, bi takoj skočila najobčutneje cena na domačem trgu. Svinjski mesni trg kaže začasno tendenco padanja cen. — Cene ostalega trga so stalne. Jajec je dovolj po 1 K 60 vin. kos. — Špecerijsko blago je ostalo na prejšnjih cenah, diference v cenah so povzročene vsled ncstalnosti valute in kvalitete blaga. — Moka stoji na stari ceni. — Mleka je v Ljubljani dovolj, kvaliteta je deloma zelo slaba vsled nepravilne organizacije prodaje mleka, ki zelo otežkoča uspešno kontrolo.' lj Zglasitev letnikov 1901 in 1903. — Rojstnemu letniku 1901 se je za rekruto-vanje, rojstnemu letniku 1903 pa radi zabe-ležbe v vojaško razvidnost zglasiti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem domu«, in sicer letniku 1091 do 28. febr., letniku 1903 pa do 10. februarja. Več pove razglas, ki je nabit na magistratu in po mestu. lj Javna dražba. Mestua aprovizacija bo prodala na javni dražbi večjo število praznih sodov in zabojev, nekaj mir,, potrebščin za mesnico, ter drugih predmetov. Dražba se bo vršila v sredo, dne 9. februarja 1921 v cerkvi sv. Jožefa ob Zrinjskega ccsti ob devetih dopoldne. lj Posestniki i«t najemniki zemljišč se opozarjajo na razglas mestnega nifcgist.ita ljubljanskega o pokončavanju škodljivega mrčesa, ltazelas je nabit po mestu. Cerkveni vestnlk. c Elizabctna konferenca pri sv. Pttru v Ljubljani ima sejo dne 7. februarja 1921 ob 6. uri zvečer. c Kongres katoliških Litvancev se je vršil od 3. do 5. min. m. v glavnem mestu Litvancev, v Kovnu. Kongres se je pričel s sv. mašo, ki jo Je bral koveuski škof Kare\vlcz. Službe božje so se udeležili predsednik lit-vanske republike, ministri in velika množica vernikov. Predsednik republike jn pozdravil kongres v imenu celo republike ter je v izbranih besedah povdarjal, da se ima litvan-ska republika za svoj razmah in procvit zahvaliti v prvi vrsti katoličanatvu. Kongresu so poslali brzojavne pozdrave češlfoslovaški ka-toličanje, Ukrajinci, Američanje in dr. Na kongresu je bilo navzočih več kot 500 delegatov raznih katoliških organizacij. Izdelan ,ie bil delovni program za prihodnjo doba Prosveta. pr Narodnogospodarski eseji. Spisal dr. Andrej Gosar. Založba Jugoslovanske knjigarne. Cena K 7.20. — V treh esejih je pisatelj podal svoje misli o uredbi družbe in narodnega gosp;*larstva, V prvem delu razvija svoj nazor o novi organizaciji družbe Druga dva eseja se pečata s problemom, na kak način bi mogli izvesti principe krščanskega socializma v realnih razmerah. Doslednost in oster pogled v bodočnost dajeta delu posebno veljavo. Naroča se v Jugoslovanski bukvami. g Trgovinski dogovor z Itaiijo. LDU Belgrad, 4, februarja. V ministrstvu za trgovino in industrijo se vrše priprave za sklepanje trgovinskega dogovora z Italijo. V ta namen se sestavi posebna komisija, ki bo zbirala ves potrebni materijal. Čim bo njena naloga končana, bodo italijanski delegati pozvani na porazgovore, ki se bodo vršili v Belgradu. g Plačevanje taks za sodne izpite. Minister za pravosodje je izdelal novo na-rcdbo glede plačevanja taks za polaganje sodnih izpitov, g Državni dolg Narodne banke. Iz bilance Narodne banke od 31 decembra 1920, ki je bila včera objavljena, razvidno, da naša država dolguje Narodni banki 3293 milijonov dinarjev, V prometu ce nahaja novčanic za 3344 milijonov dinarjev, V kritje teh novčanic je država zastavila svoje domene v znesku 2138 milijonov dinarjev. g Izterjanje dohodnine in plačarine, ki se pobira z odbitkom. Na prošnjo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je gosp. finančni delegat naročil vsem davčnim uradom, naj do nadalj njega ukrepa izterjujejo dohodnino in plačarino, ki jo pobirajo potom odbitka zasebni službo-dajalci od svojih uslužbencev, ob zakonitih rokih, ne pa v smislu razglasa z dne 18. decembra 1920, št. 1601, po katerem naj se davki za čas od 1. januarja 1921 do 31, maja 1921 izterjajo takoj ne glede na zakonite roke, g Gremij trgovcev v Ljubljani je sklical za petek dne 4. t. m. nekaj svojih članov, da se posvetujejo o korakih, ki jih je treba storiti proK pravilniku o pobiranju davka na poslovni promet po objavljenem v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo št. 11/21. Med tem pa je finančna delegacija v Ljubljani objavila uradno., da je minister za finance z brzojavko z dne 2. februarja 1921 ta pravilnik začasno ukinil, Gremij trgovcev obvešča o tem svojo člane s pristavkom, da so že trgovski zastopniki v Belgradu protestirali proti pravilniku in da se bo vse storilo, da se le-ta v polnem obsegu in za vedno ukine. ffaijucmeiiia parsiHifa* ENERGIČEN PROTEST PRI MINISTRU PRIBIČEVIČU. Belgrad, 5. febr. (Izv.) Poslanec dr. Hohnjec je v imenu Jugoslovanskega kluba pri ministru prosvete Svetozarju Pribi-čeviču protestiral proti preosnovi višjega šolskega sveta za Slovenijo v Ljubljani. Minister Pribičevič je prb^al, da je dotič-na naredba podpisana in izdana, da pa ne vsebuje bistvenih sprememb v organizaciji višjega šolskega sveta. Dr. Hohnjec je poudarjal, da je bil višji šolski svet za Slovenijo v Ljubljani ustanovljen na temelju sporazuma med vsemi slovenskimi strankami, ki ;e Sloveniji zajamčil avtonomijo na polju šolstva. Ta temelj rušiti nima pravice not ->n minister, dokler ga ustava in zakon za to ne legitimira. Zato tudi ' .i-"ter Pribičevič nima pravice spreminjati uredbe glede višjega šolskega sveta. Jugoslovanski klub odločno ugovarja zoper tako početje ter dela ministra samega odgovornega za vse posledice. Država nima pravice, da izvršuje tako nasilje. Ko je mi-nider Pribičevič pripomnil, da on o kaki posebni sokokski agitaciji po šolah v Sloveniji ne vd ter da vlada ni izdala za to posebne naredbe, je dr. Hohnjec omenil, da ie v šclstvu sokolska agitacija močno narastla in da po raznih krajih s to agita- cijo ne zasledujejo toliko duševnih kakor risebne interese. Minister Pribičevič jc obljubil, da bo to stvar pozneje zasledoval. DVODOMNI SISTEM. Stališče Jugoslovan;.konja kluba. Belgrad, 5. februarja. (Izvirno) Jugosolv. klub se je v svojem ustavnem predlogu izia-vil za dvodomski parlament, tako da spadajo v področje drugega doma samo sodtilno-go-spodarska vprašanja, Redni parlament bi na podlagi tega razpravljal o političnih vprašanjih, a socialnc-gospmiarski parlament, v katerega bi volile poslance stanovsko gospodarske organizacije, bi izdelava! zakone go>po-darrke nravi. Stališče radikalov. Belgrad, 5. februarja. (Izvirno) V radikalnem klubu se je danes razpravljalo vpia Sanje senata. Ljuba Jovanovič je v obširnem govoru navaji 1 vso razloge proti .vnafu in za senat. Laza Markovič, ki stoji pod vplivo;. demokratov, so je ivjavil proti senatu. Radikalni klub se še ni kontno odlečil v tem vprašanju. Demokrati so se izjavili proti senatu. -LDU Belgrad, 5. febr. (ZNU) Radi kalni klub je imel včeraj sdjo, na kateri je razpravljal o senatu. Za našo zgornjo zbornico je govoril posl. Ljuba Jovanovič, proti pa poslanci dr. Laza Markovič, Co-sič in Jovan Jovanovič. Za senat so poleg gori omenjenega poslanca Ljube Jova-noviča še gg. Stojan Protič, dr. Vesnič, dr, Ninčič, Radonič, Vukčevič ter ministra Uzumovič in Trifkovio. GOSPODARSKI ODBOR. Belgrad, 5. febr. (Izv.) V današnji seji gospodarskega sveta se je vodila debata le o izvozni carinski tarifi, in sicer predvsem o predmetih, ki pridejo v poštev za prehrano. Ministrstvo za prehrano je zastopalo stališče, da se mora izvoz žita m živine kontingentirati na mero. ki ne eprav-Ija v nevarnost potrebe domačega konzuma. Ravno tako stališče jc zastopaj zastopnik poljedelskega ministrstva, in sicer z motivacijo, da so letošnje setve slabo prezimile in je zadnje mesece z izvozom treba potrpeti, da se zaradi izvoza ne postavi prehrana v nevarnost. Nasproti temu stališču so se zastopniki gospodarskih korporacij postavili na stališče, da še danes nimamo nobene prave statistike, ki bi nam pokazala jasno ko'ičino naše produkcije in domačega konzuma, da bi motfli natančneje določiti, koliko smemo spravili v inozemstvo. Razen tega so naše prometne težkoče tako velike, da se ne smemo bati izvoza ter zaradi izvoza nikakor ne moremo priti v težkoče naše prehrane v deželi. Ovirati danes izvoz bi sc reklo ravnotoiiko kakor škodovati naši trgovski bilanci. Raditega se je gospodarski odbor postavil na stališče, da je treba dovolil; izvoz hrane, vendar pa se je prilagodil predlogu ministrstva trgovine v toliko, da dovoli kontingentiranje žita v razmerju Eotrebe domačega konzuma razen izvoza oruze, katere imamo preveč v deželi. Radi carine na žito so bili posamezni zastopniki različnega mnenja. Medtem ko je ministrstvo 'rgovine predložilo, da se za izvoz žita obdrže dosedanje tarife, so zastopniki gospodarskih korporacij, posebno pa agrarni zastopniki predlagali, da se carinc izdatno znižajo. Zanimivo je, da je zastopnhi carine konstatiral, da je bila vsa dosedanja carina v veliko škodo našega gospodarstva, V ostalem je odbor predlagal, da se popolnoma osvobode vsake carine: zelenjava, fižol, gebe, sadje vseh vrst, kumarčno in deteljno semt; ravnotako tudi otrobi, moka za krmljenje. Popolnoma se osvobodi carine hmelj, kakor vsi izdelki od konopelj. V ostalem je odbor predložil: Dovoli se izvoz samo gotovih pasem živine, oziroma konj. Za mast in slanino se določi carina 120 dinaijev od 100 kg. Velika debata se je razvila gle la izvoza kož. Industrir.lci iz Slovenije so trdili, da so špekulanti v Bosni nagomilili kože. Odbor se je zedinil, da se goveje kože pridrže za domačo industrijo s tem, da se nastavi za izvoz visoka carina 20 dinarjev od 1 kg, zu ostale kože 4 dinarjev od 1 kg. Prihodnja seja bo razpravljala o uvci-rrh trrifih, EAHPilAVE O USTAVI. L D (j 6. fob..'.:arja. (ZNU) — Musliman* ki Klub zboruje v permanenci. Končal jc ra^u-avo o izpremembah ustavne^*. nač la s do; almim ozirom na svobodo lička, Zemljoradnički klub na svoji da-p v: •. I.i ; •.■ji ni prišel do sklepa. Njo,.ov ustavni odsek bo izpopolnil v,- VA: EŽ ZA NAŠE VOJNE SIROTE. LDU Eoigic/J, 5. februarja. (ZNU) Papež Bcneoiict XV. je preko prpeškega nuncija poriši pol milijona dinarjev za voj- • ne sirote Jugoslavije. STANOVANJA ZA ŽELEZNIČARJE. LDU Belgrad, 5. februarja. (ZNU) V gradbenem ravnateljstvu prometnega aai-nistrstva se izdeluje načrt za provizorno sezidanje stanovanj -a železničarje v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. V to svrho je več milijonov dinarjev stavljenih na ra«-p o i.".g o. EVAKUACIJ A ZASEDENEGA OZEMLJA LDU ilibcnik, 5. februarja, (ZNU) — Semkaj jc iz Jima prišla železniška komisiji, ki bo našim eblastem predala železniško pro£o tifcenik—Knin. Predaja se vrši dne 20, februarja. LDU Belgrad, ' 5. februarja, (ZNU) Predsednik dalmatinske deželne viade dr. Krstclj jc bil včeraj pri ministru za notranje stvari Draškoviču in mu je poročal o peležaju v Dalmaciji. Sodijo, da je prišel semkaj zaradi vzpostavitve naših oblasti v krajih, ki jfa bodo Italijani izpraznili, LDU St-Iit, 5. februarja. (ZNU) Iz vseli krajev zasedene Dalmacije prihajajo osrednji vladi in klubom konstiluante prošnje, iz katerih so razvidne obupne politične in prehrambene razmere. Prosi se za intervencijo, ('a se pospeši evakuacija italijanskih oblasti. ITALIJANSKA NASJLSTVA. LDU Zadar, 5. februarja. (ZNU) Italijanske oblasti so trgovca Dančcviča iz Jelše privedli uklenjenega v zapor, ker se je ameriškemu poveljniku pritožil, da so mu Italijani rtkviriraii stanovanje, a niso zar-.j nič plačali. 4 LDU Split, 5, februarja. (ZNU) Povodom nedavnega spopada s finančnimi stražniki v Frviču-Šepurini je umrl dobro-voljsc s sciunske fronte Josip Skroza. ' ' PEEHtiANA NA ČEŠKEM. LDU Praga, 4. febr. (DunKU) Vodja ministrstva za prehrano dr. Brdlik je izjavil parlamentarnemu odposlanstvu, da mora količino kruha znižali na 1 kg in količino moke za kuho na pol kilograma. Za prihodnjo žetev sc predvideva največji dosedanji kontingent. Ta kontingent se bo uporabljal samo za aprovizacijo siromašnih slojev, draga moka je prosta. ZA RAZOROŽITEV. LDU Wr.sMngton, 3. febr. (Reuter.) Odsek za zunanje posle poslanske zbornice je odobril sklep, po katerem se predsednik pooblašča, pozvati narode sveta, naj pošljejo delegate na konferenco, kjer se bo sklepalo o ukrepih glede razorožitve. NAPADI NA IRSKEM. LDU London, 4. febr. (DunKU) Kakor, javlja Reuterjev urad iz Dublina, je bil odbit napad približno 100 oboroženih mož na orožniski oddelek. Mrtev je en orožnik. V Burgatie (grofija Cork) se je spopadlo 2D redarjev in 500 manifestanlov; cd teh je 6 ranjenih. VSEUČILIŠČE ŠTEFANA TISZE, LDU Budimpešta, 4, febr. (MKU) Kakor javlja »Pesti Iiirlap«, jc senat debrec-zinskega vseučilišča poslal državnemu opravniku predloge, kjer sc prosi z* dovoljenje, da bi se imenovalo vseučilešče po imenu Štefana Tisze. I 8 (W m > © V sg is 1 n LfJ 'ji ril S S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da je naš iskreno ljubljeni sin, brat ^ mL mestni graditelj po kratkem trplienju, v najlc-ši dobi 35 let, 31. januarja t. I. ob 10. uri z\ očer, izdihnil svo'o blago dušo. Pogreb nepozabnega pokepika ie bil v sredo, dne 2. svečana cb 3.30 popol.lne iz ldšc žalosti v Barkovljah štev. 35. L j u b 1 j r. n a - B a r k o v 1 j e , dne 3. februarja 1921. Svetko in Terezija, sta r5i. Dragotin, Vckocla*. brata. Milka, Anica, Tatjana, sestre. f ** - »»in Spalne sobe lepo izdelane Iz trdega in mehkega lesa, kakor tudi kuhinjsko ali posamezno pohištvo gotovo ali po naroČilu pri mizarskem mojstru IVAN PflITZ Maribor, Pod mostem 14. StanoviiDlsKa m enonadstropna, moderno urejena, skoro nova v ljubljanskem predmestju se proda po ugodni ceni, Naslov pove uprnva lista pod st 431. ititskirski in IU riolatmlra IVAN BRICBLJ, Dnnajska UbiOVUiia cesta 16, se prlproča.-- IzvrSltev točna, cene zmerne. Cfannvanto (2 sob,» elektr.) v Ljub- tJlUUUVuUJC ljani zamenjam za podobno v Mariboru. Ponudbe pod TAKOJ na upravo Slovenca. Malo posestvo mesta in ležeče ob glavni cesti. Naslov pove uprava pod St 394. Mladenič ekonom z večjim premoženjem v posestvih (čez 500.c00 K) želi so spoznati v svrho ženltve z neoma-deževano mladenko zdrave in razvite rasti v starosti od 19 let naprej Iz poštene hlže na deželi. Ponudbe z natančnimi podatki se prosijo tudi s prijateljske strani na upravo lista pod šifro; SorSko polje 42*. Tajnost zajamčena. Krščansko dekle kmečkih starfiev, dobrega znrčaja in pridna stara 22 let, zna Šivati, lite primerne službe, Učila bi se rada dobrega kuhanja in obenem pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe nn anoučno ekspedicijo Al. MatoliC, Ljubljana. Preda se ^ ln VljOllOO. ^vn dober .Slovenca* pod St.403. ftUnmjtl mala SO&fl plačno osebi, ki Ima lastno opravo. Ponudbe na upravo lista pod St 101./392. Ženifea po*. Proda nfiCOCltffl z novo hlSo ln vsemi se JjUdBoliU gospodarskimi poslopji ob doželni cesti 6 minut od faro« cerkve oddaljeno radi izselitve družine v Vasi občina Fara okraj Kočevje. Kupni pogoji se Izvejo pri g. Mihaela Jarkovlc, trgovec, ftrakovo občina Fara. pomočnika. Sprejmem v trajno R]i7aKl/Mfl d-ilo dobro izurjenega Ulita I JitugU A. Čutar, Jcsonloe, Gorenjsko. — — — — — UailmTinara sprejme valjfinl mlin. -nUutllltfCfll HI Neožeojem imajo prednost. — Naslov pove iz prijaznosti uprava pod St. 3s2. l aH 2 ra zor. 86 9prej I meta takoj * brano ali brez nje. Celje, Kralja Petra cesta 28. Razpisuje se HMfanirla pri večji fa-— jilužba — W BSU jln rl na Gorenj-Skerc. Plača po dogovoru Ponudbe reflektantov sprejema uprava Slovenci do 15. februarja pod Slfro »OBOA-31« »L 378. One 10. febr»arjn 1621 se vrSI v So-prlvnlkn St. 27. Srodnjavns pri Bohinja javna dražba sletfeMh predmetov: grltUčnn hiša lev, kozolec B njiv i parcele gozda 3 travn*kl Ogleda sc lahko 15. februarja pQpol-dne ob l.uri na licu mesta. F. Pečenko galanterija In manufaktnra sedaj Turjaški trg štev. 1. Proda se Iz proste roke enonadstropna = HIŠA = lik župnijske cerkve in tovarne v Skofli Loki. Pojasn la daje »Jadran", Maribor. „KOVINOL" tekoče v steklenicah, „PilSTOL" v plehnatih SkatljBh, zajamčeno najbolja sredstva za CKčenje vsake kovine. Izdeluje F. PLEVN1K, Celje. Tovarne kravat Hribar v Slov. Gradca iSfie stalnega petaika za Jugoslavijo in korespondentinjo Ponudbe z opisi dosedanjega službovanja in zahtevo plače na gornji naslov. po K 6.50 ln 7.50 kg _ razl)oSiljaod50kgdalje po povzetju J. Razboriek, fimattno pri Utiji. 413 travnikom in gozdom ter s kompletno hišno opravo se proda. Stanovanje takoj. Ogleda se: Spodni« Gamsljuo štev. 3. HISS Z olivo. vseh vrst vedno na zalogi kakor najfinejša banatska pSe-niCno, ržena, soržčna, ajdovo, koruzna in koruzni zdrob, kan soUdno. Pojirai to o: Potniki za čevlje Starorenomirana tvorniea za čevlje (ČehoslovaSka) išče za intenzivno potovanje po Jugoslaviji prvorazredne moči. — Proizvajajo se razun čevljev za dečke in deklice za gospode in gospe vonjati čevlji (boljše Mackay-blego) ln platneni čevlji (Segel), sukneni čevlji in U3njati Kevlji z lesenimi podplati. — Reflektira se samo na gospode, ki so rečeno područje z dokazano dobrim uspehom prepotovali. — Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati pod Slfro »Flelsslg 1052« na Plras A. O. RE1CHEN3ERG, €ESKO - SLOVASKO. Vrtnarij I ste za Pres°i° dobrih Illliuljl! semenj merodajnl, sporočamo, da so nam semena iz inozemstva pravkar dospeli.. Ista oudajamo z največ mogočo garancijo. Cenik pošljemo na zahtevo. Trgovina u semeni Sever & ftomp, LJubljana, Woltova oilca 12. MM! i PESCHS, liH 111/1. Sternwartestr. Telefon 99070 dobavljata takoj iz skladišča. Gostilničarji pozor! Vr;led pravočasnega nakupa ponudimo najboljša bizcljska, sroineljska, plšečka rud ,.:a in bela letnika 1920 in siccr rudeča po 14 do 16 kron in bela po 16 do 18 kron iz kleti v Brežicah. «tGlobus", frg. družba z o. z* v Brežicah. Nove in rabljene :obile ! kd SV©EW!ER 'o, 24 HP Spitz-kiihler ! kd STOEWCK 22 HP dve karoseriji kd STOEWSK 26 HP lepo moderno vozilo ! kd PMCrt tipa VIII—38 HP kd BENZ 13 HP s 6 sedeži kd Pti« CA tovorni 35 HP za 3-41 Itd &ABA tovorni 35 HP' za 3-41 in vse autopotrebSčine prodaja ZflGBEB, Dalmatinska ulica 11. Telefon 13-63. f Ifiiffl! S Vsakovrstno klobuke od 160 K naprej ima v veliki zalosi in tud" lepe velour-klobuke FRANC CEKAR, tovarnar v Stobu pošta Domžale. Tovarna jo 7 minut od postaje Domžale oddaljene.. Cene primerno ni?ke, postrežba točna. ob astveno 'poverjeni stavba inženec Ljubljana, Hitlerjeva uten 5t. 7. Spccijclno stavbe '.o podjetje za betooske, ieltzobelonsko in vodne zgradbe Izraba vodnih 0 Telefon štev. 228. o Račun čekovnega urada v Ljubljani Stev. 647. Ljudska posojilnica v LJUBLJANI, v lastnem domu MlkloSIfova c*sta Stev. 6. Obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po čistih 37« S G Q na hipoteke in v tekočem računu. Q Zahtevajte položnice Ljudske posojilnice. □ananncanncinncjDDaacaciaaDiananoi S Bančni zavod išče za takojšnji nastop resnega za vodstvo arhiva. Ponudbe pod „fl.rhiv 432" na upravo. Iz Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrajša črta preko Havre, Cherbourg in Rni-werpen v Newyork. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edina koncesijonirana potovalna pisarna Iva Kriktr v Ljalljal Gosposvetska (Marije Terezije) cesta Slvev. 13 (Solizej. delniške družbe kranjskih parnih opekarn ftnpi po ngodni ceni. Ponudbe na upravništvo lista pod „L\ELNICE 412". Imam na zalogi več sto hektolitrov izbornega rudeiega dolenja leta 1920 & K 19'— za 1 liter. MILKO JES1H, veletrgovina vina, Rudnik-LjnbljRna. Stavbenik, stavbeni inženir ali arhitekt verziran, izkušen stavbeni vodja, spreten v sestavi načrtov, proračunov in obračunov, jedrnat kalkujant, popolmwa zmožen slovenskega jezika v govoru in pisavi, po možnosti slov. narodnosti se sprejme takoj v staro, večje stavbeno podjetja. — Udeležba pri podjetju, četudi nima sam kapitala, ni izključena. —■ Ponudbe z življenjepisom in navedbo zahtev sc prosijo pod »Graditelj« na anončno ' ekspedicijo AL. MATELIC, LJUBLJANA. TVORNICfl KEK50V, PREPECENCEV, OBLflTOV IN VEFELJNOV V.BIZJRK m DRlJ<5 * ROGflSKH SI RTIN priperofa svojfe ROQflSKf\ SLRTirin fine izdelke. i 1 Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, I j modnih 3tvarl, vezenin, finih žlio, rinčic za Sevlje, 1 I zapoa, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in 1 1 orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. tlajnižje cene na drobno in na debelo P01UZN1CE: MARIBOR :: ZAGREB:: NOVI SAD. Filijocir. Zadružna banka, Reka; Zadružna Monica, Trs;. D®lsiišS*a g ausifcji K 50,830.000. se bavl z »sami bančnim! In borznimi posli. Od fin. min. pooblaSfiena za nakup in prodajo deviz In valut, kakor tudi zs >zdajo uvarenja. — Sprejema danar na hranilne knjižice, tekoEI In žiro račun pod najugodnejšimi pogoji. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA B. D. V LJUBLJANI »liajMll. Izdaja konzorcij »Slovencac. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije . pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srefik Drlaune Razredne loterije. izobilje svojim klijett vsak znesek brez odpovedi v go:.ov:n5. Odgovorni urednik Mihael »'oSkerc v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani