Izhaja vsak četrtek Cena mu Je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, za Ameriko In druge tuje driave 4 K 60 v.) —Spisi In dopisi se po-illjajoi Uredniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice itev. 2. Naročnina, reklamacije In Inaeratl pat Upravnlštvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice «t. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO, i Inseratl se sprejemajo po sledečih cenah t Enostopna petltvrsta (Šestina »Domoljubove" Širine 34 mm) stane za enkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren popust po dogovoru. — Posamezne Številke se prodajajo po 10 v. Čekovni promet poStno-hranilničnega urada Stev. 824.797. —----—— Sten. 11. V Uubllonl, dni IS. marca 1906. Leto xix. Z zgledi! učitelji, uradniki, ki ne delajo zase, ki vedo, da se pretrga med njimi in med dotičnim zavodom vsaka zveza, ko zapuste svoje mesto. Sami hlapci so! Ali je že kdaj prospevalo kako gospodarstvo, če je bilo prepuščeno samim hlapcem? Pač, če imajo nadzorstvo in vodstvo. Na kmetijskih šolah, zlasti na deželnih pa takega vodstva in nadzorstva ni. Zato pa na takih šolah ni reda. Pojte pogledat na Grm! Vse drugo, samo vzorno ni to gospodarstvo, ki stane deželo ogromno denarja. Poslanci to vedo; vedno se kregajo med seboj, ko pride na vrsto v kranjskem deželnem zboru ta šola, govore, ukrepajo v odsekih; v javni seji pa vendar vse potrdijo, ker ne morejo najti nobenega pripomočka, da bi vzdignili zavoženi voz. Deželni odbor se šteje za nadzornika. Tu velja pregovor: V kompaniji p e s cr k a. Deželni odbor, pa še zdaj, je res brez vsake edinosti, najbolj žalostna kompanija, kar si je moreš misliti. Tri stranke — kako morejo te enotno in trdno vladati. Sicer pa je Grm daleč od deželnega odbora. Zato se ni čuditi, če se na takem kraju kmalu pokaže, da je vodja neomejen gospodar, ki jih sicer na svete čase nekaj sliši od svojih predstojnikov, ki pa inu lahko vsi taki nauki gredo pri enem ušesu notri, pri drugem ven. Nov, mlad vodja ima nekaj ognja. Loti se z vnemo; rad bi pokazal, kaj zna. Ker manjka vspodbude in nadzorstva od gospodarja, pa ta vnema kmalu poneha. Kaj bi se preveč trudil, saj nimam nič dobička od tega; za svojo plačo že naredim nekaj, tako si misli, in potem gre vse rakovo pot. Ko bi imela nežela kakih pet, šest kmetijskih šol, bi že šlo. En uradnik bi se lakko prestavil z ene na drugo. Učitelji in voditelji bi tekmovali med seboj. Take deželice kot so naše pa ne zmorejo tega. Zato je pa napredek izključen. Ce se vsa reč še bolj zavozi, se vendar ne pride nikamor. Poslanci se namreč vedno končno vprašajo, ko se gre za to, naj bi koga odstranili: Ali naj vzamemo človeku kruh? Kam naj ga damo? — Povedali smo po pravici, kar ve cela dežela, česar pa javno nihče izreči ni hotel. Zato pa pravimo: Vzorna gospodarstva morajo biti le zasebna, ki naj jih v ta namen, da morejo kmetje vse pregledati na njih, podpirata dežela in država. Političen pregled. Položaj v državni zbornici. Dne 6. marca so se zopet zadele t par lamentu redne javne seje, v katerih se' je pričela razprava o vladni predlogi glede vo-livne preosnove. Med prostim časom s« zborovali razni klubi ter rešetali vladni načrt volivne preosnove. Nobena stranka ni zadovoljna z načrtom. Na to so se začeli vpisovati govorniki za prve branje volivne preo snove. Oglasilo se je že nad 200 govornikov. Ko so v prvi seji rešili nekaj nujnih predlogov glede krvavih dogodkov v Galiciji in glede par drugih stvari, začeli so govorniki z razprav*. rila še dva Čeha, dva Italijana in češki agrarec Stnnek, ki je ostro napadal češkega ministra dr. Rande in Mladočehe zakaj niso zabranili krivični vladni načrt. Gn f Silva Taroka član češkega ustavovernega vele-posestva je izrazil mnenje, da bi državne poslance imeli voliti stanovske zadruge, ki bi se morale povsod osnovati in udomačiti. Tako zastopstvo bi zagovarjalo stanovske koristi. Tudi general avstrijske socijalne demokracij dr. Adler je prišel že minuli teden na vrsto. Zahteval je v svojem govoru, da naj dobe vsi moški in ženske že z 20 letom volivno pravico. Poslanec Robič, član »Slovanske zveze« — za Štajerske in koroške Slovence. evropskemu miru. Banfi pravi, da so naprg vile združen; stranke veliko napako, ker se niso zvezale z socijalisti. Mažarske žene proti Avstriji, Neko mažarsko žensko društvo, kateremu načelu jejo plemkinje, je izdalo na v.se člane ostro zapoved, ki prepoveduje kupovati avstrijsko blago tudi v najmanjših množinah, 900 milijonov K — stoji v oglasu —potuje iz Ogerske v Avstrijo in inozemstvo, in to lahko preprečijo samo žene. — Vsaka Ma-žarka, ki ne kupuje vse od igle do zadnje nitke pri trgovcu z domačim blagom, počenja izdajstvo. Oglasu je dodalo društvo imenik vseh trgovcev z mažarskim blagom in navodilo, kako se imajo ravnati žene pri nakupovanju, da prisilijo trgovce k prodajanju izključno domačega blaga, Temu gibanju proti „tujcemtt so se pridružili vsi mažarski tovarnarji in trgovci in bodo v zvezi z omenjenim društvom organizirali bojkot proti tujemu blagu vseh vrst. Nadškof Stadler pomiloščen. Cesar je pomilostil sarajevskega nadškofa Stadlerja, ki so ga obsodile bosanske oblaiti v denarno kazen, ker je krstil Simo-noviča, kar je „Demeljub" tudi že poročal Avstrija in arbija. Avstrijska vlada je predlagala Srbiji sle deče pogoje za začasno trgovinsko pogodbo Za avstrijsko v Srbijo uvažane blago plačaji Srbi ono carino, ki je določena v nemško srbski, srbsko - turški in turško - bolgarsk trgovinski pogodbi. Srbija pa plača za i Srbije v Avstrijo uvažano blago ono carin« ki je določena v trgovinskih pogodbah, k jih je sklenila Avstrija z Nemčijo, Italijo Rusijo in Belgijo. Pogodba o uvozu živini preneha, Avstro-Ogerska si pridrži pravico da pripusti uvoz srbske živine iz onih krajer kjer ni živinske kuge. Pogajanja med srbski in avstrijsko vlado, ki so nekaj časa lep napredovala, so se glasom zadnjih vesti raz bila. Srbska vlada je namreč odpoklical brzojavne srbske odposlance na Dunaju, k so bili pooblaščeni za pogajanje o trgovinsk pogodbi med našo državo in Srbijo. Ura avstrijskega sladkorja in tkanega blaga i Srbijo je popolnoma preprečen. Nazadovanje socialne demo kraoije v Nemčiji. Velika je ošabnost socialne demokraciji ko so dobili pri d ržavnozborskih volitvah i Nemčiji tri milijone glasov. A zadnje čas sem so postali socialni demokratje bolj tihi Zadovoljni niso nič kaj z uspehi nadomestnil državno zborskih volitev, pri katerih so iz gubili v trinajstih volivnih okrajih 14.93! glasov. Rusija. Dne 6 marca je izšel carjev oklici določilih za ruski državni svet in za gos« darstveno dumo. Car bo sklical vsake let v zasedanje dumo in državni svet. Tudi « godenje bo zaukazal car. Vsak zakonsk načrt mera biti odobren po dumi in P državnem svetu, predno ga potrdi car. 0 klenjene zakonske načrte ne bodo predloži carju v podpis. Duma in državni svet ima' Državnozborski odsek za volivno preosnovo. V državnozborskem odseku, ki bode imel nalogo razpravljati o volivni preosnovi, bo 7 poljskih, 7 mladočeških, 6 poslancev nemške ljudske stranke, 4 poslanci nemške napredne stranke, trije poslanci ustavovernega veleposestva, trije poslanci središča, 4 Jugoslovani, dva ustavoverna, dva Italijana, 1 svobodni Nemec, 1 socijalni demokrat, 1 Rusin, 1 Rumun, 3 krščanski socijalci in 3 divjaki. Večina strank je že določila svoje zastopnike za odsek. Jugoslovani so dolečili dr. Šušteršiča, dr. Ploia in Ivčeviča, liberalni Slovenci pa dr. Ferjančiča. Razprava o volivni preosnovi v parlamentu. Prišla je zgodovinska ura. Dne 7. marca je pričela zbornica s splošno razpravo o vladnem načrtu glede volivne preosnove. Razpravo je pričel minister za notranje posle, graf Bilant — Rajt. Govornik se je skliceval na govore ministerskega predsednika barona Gavča, s katerimi je utemeljeval splošno volivno pravico. Ta je med drugim dejal da so se takrat, ko se je vlada lotila dela, pomnožile ovire in težave od vseh strani Te ovire pa nska vlada nadaljule še vedno svoja naslna početja v francoskih cerkvah. Ni ji zadosti le zapisovanje cerkvenega premoženja, še z drugimi hujšimi sredstvi hoče nadaljevati svoja kruta početja. Sode lovanje vojaštva namerava nadomestiti z drugimi sredstvi. Odvzeti namerava škofom škofijske palače in jim odtegniti njihove plače. Cerkve namerava dati republikanskim občinskim zastopom v kakršnokoli uporabo in župuikom dovoljeno pokoinine preklicati. Francosko kmečko prebivalstvo je jako razburjeno vsled ropanja cerkvenega premoženja. Kmetje pričakujejo vojake oboroženi s kosami in vilami, ženske pa imajo pripravljen krop, da bi polivale ž niim vojake. Nekega župnika je obsodilo policijsko sodišče v dvemesečno ječo, ker se je uprl orožnikom Ljudstvo je vsled tega napadlo predsednika, ko je šel iz sodnijskega poslopja in ga preteplo. V nekem kraju so ho teli kmetje uradnike ob priliki zapisovanja žive pokopati. Posrečilo se je orožnikom, da so uradnike oprostili iz rok kmetov Nekdanja francoska cesarica Evgenija, žena rajnega cesarja Napoleona III, je darovala za bodoče ustanove francasklh katoličanov 2 milijona frankov. Vspeh francoskih katoličanov — poraz ministrstva. 7. marec je bil za francoske katoličane dan velike zgodovinske važnosti. Siloviti odpor po ropu cerkvenega premoženja užaljenih katoličanov je povzročil, da je bila včeraj poražena francoska Ruvjčjeva vlada v francoski zbornici Divjaško postopanje framasonskih vladnih hlapcev nasproti katoličanom je bilo tako, da se zgražajo celo še nekoliko pošteni francoski liberalci. Ne morebiti toliko iz ljubezni do katoličanov in do pravice, marveč najbrže iz strahu pred svojimi katoliškimi volivci, ki jih je zbudilo za hip iz njihovega dolgo letnega spanja surovo barbarsko postopanje framasonske klike, za katero so tako navdušeni na Slovenskem vsi lopovi od »Naroda" in »Soče* do .Gorenjca" in „No-tranjca". Dne 7 marca popoldne je razpravljala francoska zbornica o verski vojski. Katoličanom vsaj kolikor toliko udani poslanci so zahtevali od vlade, naj preneha z zapisovanjem cerkvenega premoženja in naj izpremeni določila zakona o ločitvi cerkve od države. S la, ki jo rabijo pri ropanju cerkva nikakor ne pomirjuje duhov, marveč je vzrok le novih uporov in umorov. Mi-nistiski predsednik Ruvijč je ohile izjavil, da vlada ne more pritrditi predlogom, da naj odgodi in preneha z zapisovanjem cerkvenega premoženja. Zakon o ločitvi cerkve od države hčče izvesti na vsak način, toda previdno, da zagotovi javni mir. Zbornica je Pa odklonila izvajanja in predlog Ruvijčjov z 267 proti 235 glasovom in je tako iz- rekla vladi s 33 glasovi večine nezaupnico glede njenega početja nasproti cerkvam. Ruvijd je nato izjavil, da se vlada ne zanima za nadalnjo razpravo, je vstal in s svojimi tovariši vred zapustil zbornico. Posledice francoskega ministrskega poraza. Framasonske časopisje trdi, da bo sledila Ruvijčju skrajno odločna vlada, ki bo izvedla z vso silo ločitev cerkve od države in izvedla nove volitve. Ako dobč ua Francoskem novo silovito framasonsko ministrstvo, najbrže tudi ne izostane odpor med katoličani. Bližnja prihodnost pa dokaže, če bodo razumeli katoličani važnost trenutka in z volivnimi listki pri prihodnjih volitvah strmoglavili framasonsko nadoblast na Francoskem. Tudi verski vojski v Nemčiji je sledila zmaga katoličanstva. LISTEK. Pozno a ne prepozno. Poljski spisal Wladislav Strowski. Poslovenil F. IV. Ko jc Marica videla, da je oče slab in bled. ga je večkrat popraševala, kaj mu je. A oče je trdil, da sam ne ve, kaj ga boli, in da se je menda pri košnji kaj prehladih Rekel je Marici, naj mu postelje in šel je brez večerje počivat. Po navadi je oče vstajal prej, poklical druge in jim naročil, kaj naj gredo delat. Drugo jutro pa je Marica že precej dolgo hodila po kuhinji in pripravljala zajtrk, a očeta še ni bilo od nikoder. Marica je bila v skrbeh za očeta, šla je torej pogledat, kako se mu godi. Da bi ne odpirala vrat v njegovo spalnico, je pogledala samo skozi ključavnico, odkoder se je videlo ravno na njegovo posteljo. Zdelo se ji je, da oče mirno spi, zato ie tiho odšla, dala meni in hlapcu zajtrk, naročila meni , naj bom vedno blizu hiše, da bom slišal, če bi oče kaj klicali, hlapcu je rekla gnati živino, sama pa je šla v cerkev, ker je bila ravno obletnica materine smrti in se je brala ta dan maša za njih dušo. Bil sem res vedno v bližini doma in hodil večkrat skozi ključavnico pogledovat k očetu. Tudi meni se je zdelo, da mirno spč. Slišal pa sem jih često poka-šljevati. Nenadoma zaslišim, da me oče s slabim glasom kličejo. Hitro hitim v sobo k postelji. »Francek, pojdi k sosedu Juriju in ga prosi, naj mi gre po gospoda.« Obstal sem kakor okamenel in gledal očeta nepremično. Pa le hitro stopi, tli več veliko časa.« Bežal sem iz hiše in nev.ed6, kaj mi je storiti, sem začel glasno jokati. Kmalu se je zbralo krog mene nekaj sosed, ki so me začele povpraševati, zakaj jokam. »Oče umirajo in Marica ni doma«, to sem komaj spravil iz sebe in začel še bolj glasno plakati. Nato se je kmalo zbrala pri nas cela množica moških in žensk. Moški so v sobi pri bolniški postelji kadili kot prej zunaj, ne meneč se za to, da je dim bolniku težko dejal. »Kaj mu je neki? Ali se je prehladil? Kdo bo pa gospodaril, če on umrje? Škoda bi ga bilo» — tako in enako so ugibali in modrovali možaki med seboj. Ženske so obstopile bolnikovo jjoste-ljo in vsaka je vendar hotela vedeti boljšo zdravilo in vsaka je tudi očetu prisodila drugo bolezen. »Bržkotne je to krč», dejala je prva. «0 kaj še prehlajenje je to, nič dru-zega«, ugovarjala je druga. »Narejeno mu je«, menila je tretja. »Treba mu bo oddelati!« »E kaj kvasite take neumnosti, hitro po steklenico prav močnega žganja, to bc najbolj pomagalo«, zapovedala je zopet četrta. Ko so začule krog stoječe prorokinje besedico »žganje«, so bile takoj vse edine v tem, da to mora na vsak način pomagati. Z zanimanjem sem poslušal posvetovanja tako izvrstnih zdravnic. Šlo mi je skoraj še vedno na jok, a vendar sem bil vesel, ko sem videl, kako se posvetujejo in ugibajo, kako bi očetu pomagale. Prepričan sem bil, da jih gotovo ozdravijo s s svojo učenostjo. Čudno pa se mi je zdelo, ko sem videl, da so vse raztrgane, druga bolj kot druga, da imajo roke umazane, lase nepočesane. Prišla mi je na misel Marica, ki je imela zelo veliko dela, a za to je vedno dobila potrebnega časa, da se je umila, počesala in zašila sebi in drugim obleko. Zapazil sem tudi, da nima nobeden izmed gospodarjev, ki so bili v sobi tako bele srajce, kot jaz ali naš oče. S tega premišljevanja me je zdramila soseda Neža, ki je zaupila oblastno nad menoj: »Francek, pojdi hitro v krčmo in pri-nesi četrt litra prav močnega žganja!« Kot bi trenil sem skočil k mizniei, kjer sem imel shranjenih nekaj desetič in bežal v krčmo. Predno bi zmolil dva oče-naša, sem bil že nazaj z žganjem. Ženske so ga začele pokušati, če je čist in dovolj močan. Nato so ga začele očetu ponujati. A ker se je branil piti, se je najbolj drzna sklonila nanj in mu hotela s silo vliti žganja v usta. A oče je stisnil zobe in ni maral piti. Na tihem me je jezilo, ko sem videl, kako mučijo bolnega očeta, a ugovarjati si seveda nisem upal. K sreči je prišla med tem Marica domov, ki je bila že v skrbeh za očeta in je zato svoje korake proti domu precej pospešila. Ko je videla očeta zelo bolnega s silno vročo glavo, in krog njega polno žensk in eno celo s steklenico žganja v rokah, jo je pograbila jeza in odločno je povedala ženskam: »Lepo vas prosim, ne mučite mi očeta z žganjem, ki mu bo le škodovalo, pa nič koristilo.« Ženske so se oddalile od postelje in začele med seboj mrmrati: »Glej Jo no, kako Je ošabna! Nas stare in izkušene bo ona učila? Saj res že jajce več ve, kot puta. Ce je tako učena pa naj ga saina zdravi. Kar domu pojdimo!« In res so se začele druga za drugo pomikati iz hiše, žganje so seveda vzele seboj. Marica je položila očetu na čelo roko „ in ko je videla še na tleh, da je že kri pljuval, je takoj vedela, pri čem da je. Poslala me je takoj po Lizo, naj ji pride malo pomagat. Liza je res takoj prišla in naročila tudi Katarini, naj pride za njo in naj ji prinese seboj malinov sok. Marica me je poslala na pašo, naj pazim na živino, hlapec pa naj jaha v mesto po zdravnika. Med tem je nalila v skledo mrzle vode in dolila jesiha, v to namočila robec in ga dejala očetu na glavo. V kozarec je vlila malinovca, ga zmešala z vodo in dala očetu piti, kar mu je vidno dobro storilo. Ko je prišel zdravnik, je očeta pregledal, zapisal zdravilo in nas potolažil, da se ni bati hudega, ker smo zdravnika še pravočasno poklicali. Drugi dan je bila Liza pri očetu, Marica pa je šla v župnišče po liter dobrega vina. Skuhala je tudi kurjo juho in jo dala očetu piti. In nekaj dni ni nič drugega vži-val, kot to. Očetu se je kmalu začelo boljšati in od dne do dne je postal krepkejši. Liza in Katarina ste pridno pomagale Marici ne samo doma, ampak tudi na polju in pri košnji. Ce Marica ni imela časa, je bila pri očetu Liza ali pa Katarina. Ko je nevarnost minila, je Marica po navadi očetu kaj brala ali iz molitvene knjižice ali iz življenja svetnikov. Oče jo je vedno poslušal z velikim veseljem in zanimanjem. Cez dva tedna je bil že toliko pri moči, da je vstal iz postelje in začel hoditi. Marica seveda ni pustila, da bi se lotil ka-kekega dala, kar tudi ni bilo tako zelo potrebno, ker so hlapec, Liza in Katarina spravili vse seno pod streho in skrbeli, da tudi na polju ni zaostajalo delo. Ko je oče popolnoma ozdravel, je bil mnogo bolj vesel in zgovoren,kot pred boleznijo, zlasti še, ko je zopet pisal Janko, da je Anton zdrav in zadovoljen. Ko je šel nekoč na semenj, je celo prinesel Marici novo molitveno knjižico z zlato obrezo, meni pa knjižico lepih povesti, tablico in peres. Silno sem bil očetu za to hvaležen, ko mi je pa podarila Marica še svojo starejšo molitveno knjižico, sem bil samega veselja ves iz sebe. Z Marico nisva mogla dosti Boga zahvaliti, da nama je ohranil očeta še zdravega, zlasti pa še, da se je oče tako izpre-menil. Ker se žetev še ni pričela in je hlapec pasel živino, me je Marica skoraj vsak dan učila pisati na tablico. Z branjem mi je šlo že precej dobro. Oče je pogosto poslušal Marico, ki mi je razkazovala črke. Ko sem bil parkrat prišel domov, sem ga dobil, da je imel tablico in pisalnik v rokah in ogledoval črke, ki jih je Marica napisala na tablico. Čudno se mi je zdelo to, a dalje se za to nisem zmenil. Razgled po domovini. Sedemdesetletnico svo'ega rojstva je praznoval pretečeni teden naš rojak pisatelj in pesnik Jožef Stritar. Od raznih strani je prejel nebroj čestitk. Nam je posebno znan po spisih, ki jih je spisal za družbe sv. Mohorja. G. Stritar živi na Dura'u. Na Dolenjskem so pobirali trije možki podpise za loč tev katoliškega zakona in ljudi prevarali z izjavo, da so za neraz-družljivost zakona. — Tudi je prišlo ▼ dolenjske kraje precej protestantskih evangelijev. Torei pozor pred krivimi preroki ki so vednn bolj drzni. Celjska »Domovina«, ki zadnji čas kaže vedno bo'j očitno liberalne ro-žičke. nesramno obrekuje naše vrle državne poslance kakor da bi bili ti vzrok, da dobe štajerski Slovenci šest poslancev mesto osem. Celjski liberalni advokatje, ki so nadzorniki tega lista dobro vedo, da je imel poročilo o volilni reformi za Štajersko, štajerki poslanec R o b i č in vendar napadajo kranjske poslance. AH je mar to zahvala za pomoč, katero so štajerski Slovenci dob'*vali vedno pri naših poslancih? Najboljši odgovor za taka časnikarska lopovstva je, da se enaki listi kakor „Dem«vina" vrnejo celjskim liberalcem. Liberalni zaupni shod se bo vendar vršil v Ljubljani in sicer 25. marca Ta shod obeta biti zelo zanimiv. Videlo se bo, kdo bo še ntdalje vodil propadlo liberalno stranko, a!i Hribar ali Tavčar. Radovedni smo kaki ljudje z dežele bodo tako neznačajni in nespametni, da bodo šli na shod take stranke, ki nima druzega programa nego sramotenje vere ia duhovnikov. Prosimo somišljenike, da aam naznanijo imena tistih, ki bodo šli ta dan v Ljubljano, da jih moremo potem pokazati sloveuskemu svetu. Liberalni učitelji so šele sedaj začeli spoznavati, da jih liberalci vodijo za nos. Bridko se pritožujejo čez nje v .Učiteljskem Tovarišu." Toda te pritožbe, ta ja-d'kovanja so le na papirju. Kakor hitro pa pride zopet kaka volitev, bodo liberalni učitelji prvi, ki bodo šli v boj za liberalca zoper kand:data slovenske l udske stranke. Ifr&čansko ženstvo v Ljubljani je skl calo pretečano nedeljo velik shod v veliki dvorani hotela .Union." Navzočih je bilo nad tri tisoč žensk. Zastopana so bila vsa katoliška ženska društva. Videl si imenitne gospe poleg priproste delavke. Vse 10 se združile, da povzdignejo svoj glas proti brezvercem, ki hočejo ločitev zakona ia odstranitev veronauka iz šol. Kot govornice so nastopale zastopnice krščanske ženske zveze, krščanskosocialne zveze, katoliškega društva za delavke poselskega društva sv. Marte, strokovnih društev i. dr. Shod je otvorila in spretno vodila gospa M a n-f r e d o. Kot zadnja govornika sta govorila deželni ia državni poslanec g. dr. Ivan Šusterfiič in deželni poslanec d r. Vilko Schweitzer. Prvi je govoril o liberalcih, ki hočejo veronauk odpraviti iz šol, ostro je fiibal liberalne učitelje, ki kaj radi pozabljaj«, da imajo podučevati otroke krščanskih starišev. Dr. Schweitzer pa je pojasnil nakane brezvercev, ki hočejo vpeljati razporoko. Kazal je žalostne posledice. ki bi nastale, ako bi se v državnem zboru sprejela zahteva framazonov. Krščansko ženstvo ljubljanska ie s tem prvim javnim shodom sijajno dokazalo, da se zaveda svoje nalrge v teh resnih dneh in, da je pripravljeno braniti do skrajnosti svetinje sv. vere zoper vse sovražnike. Kranjski krojači in črev-Ijarji so imeli v .Mestnem Domu" v Ljubljani jako dobro obiskan shod, na katerem je prročal dunajski zastopnik Wegel Lekel o stališču rokodelcev k obrtni reformi. Državni poslanec dr. Z i t n i k je kot član obrtnega odseka poročal o delovanju odseka. Obljtm na dan, ker je vedela, da za liberalca iben pošten človek več ne mara. Toda na krat pa je v Ljubljani thta liberalna stranka, je ob zadnjih volitvah hvalila neodvisne Dete v ribniški okolici pokazala sedaj zopet avo barvo. B lo je v občinskem svetu bljanskem prr šli teden. Tedaj vstane pri-elj župana H ibarja advokat dr. Triller 1 predlaga, naj s3 vzameta kmetu dva vo-Pi okraja in naj se dasta meščanom tako, I bi kmečko prebivalstvo, ki plačuje toliko H|vkov, imelo mesto 10 samo 8 poslancev. H svojem utemeljevanju se je dr. Triller letaval v škofa, norčeval se iznpobržn ga Beta" kakor ga je nazival ter mu odrekal »ko polit čno zrelost. V svojem govoru se Izaletal tudi ob »ribniške kmete", iz ka-fth se je po svoje ponorčtval. Tu imaš Hečko ljudstvo zopet najjasnejši dokaz, liberalec sovraži kmeta in mu ne pri-®ii ničesar. Dr. šuateriič in njegovi ■ariii v državnem zbora so se trudili, da ' so kmetom dobili 10 poslancev namesto 6 in sedaj pride veliki gromovnik dr. Triller, v katerega pisarno tudi kmetje nosijo svoj denar in ta predlaga, naj se vzameta kmetam dva okraja. Ia za ta predlog, ki pa na Dunaju ne bo imel nobenega pomena, za to bodo poskrbeli že naši poslanci, so glasovali vsi liberalni občinski odborniki. Kaj bodo neki porekli k temu liberalnemu činu oni kmetje v ribniki dolini, ki so zadnjič volili liberalca, ko bodo slišali, kako se je dr.Triller v Ljubljani iz njih ponorčeval. Zapomni si slovensko ljudstvo, da je liberalcu ljubši vsak nemškutarski Skric kakor pa pošten slovenski kmet. Gorenjske novice. Iz medvodske in sorike okolice. g Zmaga pri občinskih volitvah. Veliko veselje je bilo po osli Med-vodski občini, ko se je zvedelo, da je pri občinskih volitvah zmagala slovenska ljudska stranka, ne pa liberalci. Ne samo možje, tudi fantje, žene in dekleta so se zanimali za to volitev, zato je bila radost splošna, ko se je izvedel izid volitev. g Podobčina Draga se je slabo izkazala. Sxer tukaj ni razven morebiti par izjem, pravih liberalcev, a žalostno je, da so sicer pametni in pošteni možje šli na lim skazinskoz liberalnemu učitelju Grmeku. g Učitelj Grmek je kandidiral v Sori, a je sijajno pogorel. Ko je po dokončani volitvi prišil domov, ga je vprašala žena: »Tone. Tone, kaj bo pa zdaj?" Grmek pa je odgovoril: .Tega si pa nisem mislil". Mi pa povemo Tonetu, da si fie marsikaj ne misli, kar bo še prišlo. g V »Narodu« so pohvaljeni prebivalci iz vasi Sora, Draga, Gasteče, Pun-gart, češ. da so volili napredno, ali pa domače rečeno liberalno. V resnici pa v teh vaseh niso ne volilci ne izvoljeni možje liberalci, samo to je napaka, da so se dali ko-mandirati liberalnemu učitelju Grmeku Vsled tega se sedaj Grmek po »Narodu" baha, češ naši so, liberalni so. Pohvala liberalnega časopisa .Narod" tem ljudem jasno kaže, kam jih hoče pripeljati Grmek, namreč v liberalni tabor. g V Starmanovi gostilni v Sori ima sedaj libertlni učitelj Grmek glavno besedo. Vsled tega se zavedni pristaši slovenske ljudske stranke te gostilne ogibljeio. g Zaradi znana aohike afera je bilo zadnji čaa zopet ved ljudi klicanih prod sodnijo. Stroške naj jim povrne Cmok, ki jih je skupaj zganjal in navduševal, naj ne odjenjajo. g Ljudje govore, da je tudi Gr-mekova žena-učiteljica v preiskavi. Šolski otroci so namreč doma pripovedovali, da je „ ona imela ključ od šole tistikrat, ko je okrajni glavar dal s silo vlomiti v šolo. Iz kranjskega okraja. g Na praznik sv. Jožefa bo popoldne ob 3. političen shod v S m a r t n u pri Kranju. Govoril bo deželni poslanec g. dr. K r e k. Shod se vrši v žup-nišču. Možje iz okolice pridite v obilnem številu na shodi g Izobraževalno dru&tvo v Smartnem je imelo pretekli mesec svoj redni občni zbor. Društvo ima 86 članov, predavanj je bilo 9 in dve veselici. Knjižnica šteje do 500 knjig. Denarja je ostalo v blagajei 49 K 97 v. Izvoljen je bil nov odbor. Njegova naloga je, da pridobi društvu fie več udov in jim preskrbi primere nadaljevalen pouk, posebno glede kmetijstva. g V stalni pokoj gre učiteljica [ u r m a n v Smartnem. Nademestuje jo gdč. učiteljica O r e h e k. g Za stalno učiteljico v Smartnem je imenovana I. S k a -berne, doslej učiteljica na Viču Ker nastopi baje šele z novim šolskim letom svojo službo, poučuje sedaj mesto nje učitelj L a-h a r n a r iz Kranja. g Skoda, da bi se pozabila modrost »modrega moža« ! B,io je na shodu znupmkov. Navzoč je bil tudi vpokojeni mav&ki župan in propali kandidat »neodvisnih kmetov" Joža Novak. Govornik je razkladal pomen novega volivnega reda posebno z ozirom na kmečki stan. Jazi seveda nič kaj ne diši novi volivni način, ker ve, da bo fie bolj sijajuo »prgorel" pri taki valitvi, kakor je pri zadnji. Žito je pa semintje motil govornika s svojimi opazkami. Ko pa omeni govornik, da nikakor ne more biti pravično, da voli po sedanjem načinu okoli 50 nemških liberalnih velikih pesestnikov, 10 poslancev v deželni zbor kranjski, tedaj pa je pri kipela rJozotova" modrost do vrhunca. OJprl je modra svoja usta in zinil: »Najbolje bi bilo, da imajo grajščaki vse poslance, kmetje pa — nič." Kmečkim mažem pa se te besede niso zdele modre in so dejali, da Joža ni za med kanete, ampak za med grajščake in pokazali so mu — vrata, za katerimi je izginil „ modri" Joža in njegova madrost. Iz kamniikega okraja. g V Trzinu nabirajo za mve orglja. Potrebne so res. Doslej je nabranih že okoli 800 kron. Ker so Trzinci po svetu pri lju deh, ki jih ne poznajo, na slabem glasu, tedaj naj se potegnemo zanje. Pri zadnjih volitvah v obitno in trgovsko zbornico so n Trzinci izmed 40 volivcev oddali 37 glasov našim kandidatom, le eden — soc. demokrat — ni hotel z nami voliti. AH ni t« lepo znamenje politične zavednosti ? Cel predpust ni bilo nobenega plesa v Trzinu, o pretepih med fanti ni slišati ničesar, celo o ponoč-nem vpitju nikoli ne, cerkev ima pa vsaki dan veliko obiskovalcev, »Slovenec" prihaja med nje v treh iztisih, »Domoljub" pa skupno. Ali ni torej to ljudstvo dobro? Želimo le, da bi tako še naprej ostalo. g Cujte in strmite! V skadolah, vasi blizu Mengša je bila pretečeni predpust poroka neveste in ženina, ki je abstinent; to je človek, ki ne pije nobene opojne pijače. Tudi na ofceti je ni pokusil. Fant je bil ud Marijine družbe. Kaj ne takih ženinov dandanes manjka, potem ki bile zakonske žene bolj vesele. g Polo zoper ločitev zakona so v MengSu podpisali vsi, ki so jo dobili. Podpisati je pa ni hotel trgovec Kandušar. Je že tako; kamor »Narod* zahaja v hišo, tam ni krščanskega duha. Ce bi pa on prodajal samo liberalcem, tedaj mora danes trgovino zapreti. g Pivovarno bodo razširili v obilni meri Dela bodo stala čez pol milijona kron. Gotovo mora biti vse do maja. Delo so prevzeli večinoma domači podjetniki. g Iz Mengša. Predpustni čas je minul in ž njim vse plesne veselice. Toliko jo bilo pri nas letos balov, da smo že bili v strahu, da bo nedelj zmanjkalo. Pa pravijo, da nimata ljudje denarja! Zaključilo je predpustne veselice liberalno bralno društvo, ki je napravilo celonoien ples ravno nasproti naše farne ctrkvo. Tudi občinska svetilka je gorela na sredi trga plesalcem na čast, ki pa nikdar ne gori, kedar so zornice ali polno -čnica na sy. večer. Sevč takim ljudem se mora postreči, kmet se pa lahko pobije, če v cerkev gre. Ta liberalni bal je »počastil" s svojo navzočnost,o tudi voditelj cerkvenega petja, kar se nam nič čudno no zdi, ker vemo, da v teh krogih ne veje našemu gibanju prijazen duh. In uspeh tega liberalnega bala je bil ta, da je nekdo gredoč z bala v šolo gojil iskreno željo, da bi tisti dan ne bilo gespoda nadzornika. Mladina je imela še drugi dan »plav" — pa to se vse pozabi in odpusti. Ce je pa izobraževalno društvo priredilo kako predstavo, je bilo polno zabavljanja in polena so se metala od vseh stranij. Prvikrat za časa svojega obstoja ni letos izobraževalno društvo priredilo nobene veselice, ker nima prostorov. Različni ko-ristovalci, odkriti in tihi nasprotniki so mislili, da bodo s tem društvo uničili; seveda, če društvo nima prostorov in dohodkov, kako naj obstoja. Ali še na misel jim ni prišlo, da bi si društvo zidalo svojo hišo. In vendar bo stal ,dom", če bo volja božja. Zidati bomo začeli, da le pride dovoljenje od si. vlade. Vsak človek, ki kaj razume duha sedanjega časa, mora vedeti, kolike važnosti je dvorana, neodvisna od gostilne v društvenem in političnem oziru. Nasprotovati more tej misli le, kdor je političen nasprotnik, ali pa kdor išče osebnih koristij! Najbolj so nasprotni ,Domu" Malo Mengšani. Pa to je že navada taka. Saj so nasprotovali tudi mlekarni, zdaj pa le radi mleko vozijo, ko vidijo, da je mlekarna koristna. Sicer pa ne nasprotujejo vsi. Čast tistim, ki se ne dajo navdihniti od kakega liberalca, kateremu je naše društvo trn v peti. Dtuštveniki in prijatelji društva držite skupaj in ne poslušajte nikogar, naj bo kdor hoče! Kdor je proti „Domu", ta ni naš! g Zadnje volitve v obrtno in trgovsko zbornico so pri nas v Mengšu prav dobro izpadle. Sicer se je učitelj Peter Sire, ki ga živa duša ne mara, pošteno potil od hiše do hiše in je res nekaj volivcev pre-sleparil, ker jim ni povedal, zakaj se gre. Če bi bil dejal, da agitira za liberalce, bi b 1 letel ven, kakor je okrcgel in širok. — Z nami je volil tudi župan iz Jatš g. Valentin Tič. Čast mu zato! Umrl je v Kamniku po dolgi bolezni v starosti 76 1. g. Matija Šinkovec bivši mestni odbornik si. lj. stranke in posestnik. Pokojnik je oče preč. g. župnika v Škofji Loki. Naše sožalje! g Pokazali so kakšni so; namreč kamniški liberalci v obč. oboru njim na čelu dr. Kraut. Župni urad v Kamniku je namreč poslal ulogo na županstvo podpisat protest proti razdružljivosti zakona. Dasi ni predlog političnega značaja in seje mislilo, da bodo gotovo vsi za predlog, je prišel pri tem vendar župan Kraut v zadrego iz katere se je pa hotel po stari navadi pomagati z begom, pa ne iz Kamnika kakor iz Celovca ampak iz zborovalnega prostora. Postavil je namreč predlog na zadnje kot 10 točko, da bi dal tako liberalcem možnost odkuriti jo od seje. Ko je predlagal odbornik Benkovič naj pride predlog na vrsto, takrat je staremu Močniku naenkrat vroče postalo, zadri se je nad g. dekanom, pograbil klobuk in smuknil ven na prosto na varno s tem pa izdal nameravani manever liberalnih odbornikov. g Liberalci so prišli pri pred logu v zadrego. Glasovati proti protestu so se bali meščanov, glasovati za protest proti ločitvi pa niso mogli, zato je Koschier predlagal naj se gre preko Benkovičega predloga na dnevni red, da bi dobil pri 10 točki prosto pot umakniti se. Zakaj pač ne ugaja Koschierju nerazdružljivost zakona? O se poznamo! g Odbornik Močnik se je zadri nad g. dekanom, ki mu seveda ni mogel ostati dolžen odgovora, potem pa pod pretvezo da je razžaljen hitel ven in tako prekmalu izdal libčralce, g. dekan namreč niti z eno besedico ni razžalil Močnika, torej očividno, kaj so nameravali. g Odločen nastop odborni. kov »slov. ljudske stranko.« Odborniki si. ljudske stranke so bili v večini 10 proti 7, zato se pač niso smeli dati terorizirati niti od domačih liceralcev tem manj od tujca Krauta. Ko so videli kaj nameravajo liberalci so zahtevali šo optto-vano od župana naj da predlog na glaso-sovanje, akomujereskaj ležeče na koristi mesta. Dasi je vedel, da mora večina v nasprotnem slučaju rabiti skrajno sredstvo proti njegovemu paševanju, je ostal trmast. Kakor en mož so odborniki si. lj. stranke vstali in cdšli, ter rustili liberalce nesklepčne. To so morali storiti, kajti vendar ne gre, da bi se na lastnih domačih tleh dali prezirati od tujca in v nemar puščali tako važnih predlogov. g Ker je dr. Kraut tudi sieer že pokazal, da mu ni volja složno delovati, so odborniki slovenske ljudske stranke izstopili iz vseh odsekov. g Tri leta je že odkar se je vršila volitev v mestno korporscijo in še sedaj ni prišel do veljave. V občinsk seji da vsled tega dr. Kraut na glasovanje ali naj prične delovati pred 3 leti izvoljeni odbor, ali pa naj se nanovo voli, ker < tem ima odločevati le edino' obč. odbor Sprejet je bil predlog, naj prične s poslova njem pred 3 leti izvoljeni odbor, z 10 gla sovi proti 7. Tako je edino prav, saj se danje gospodarstvo je naravnost škandalozni in zanikerno, kar pa ni čuda, ker je poi načelstvom stare cokle Potokarja, ki naj b raje pričel misliti na smrt, kakor pa vtikal se v stvari kjer je le v škodo namestu koriil g Telečja družba je nastop bral Krauta in brata Koschirja ponižno vzela n znanje. Jeseniške novice. j Volitve v II. razredu. V so boto 10 t. m so volili trije volivci II. raz reda 7 odbornikov in namestnikov. Gri< beno podjetje Gross in Co. na Hrušici; obljubilo Schreyu na njegovo agitacijo, d bo volilo dva odbornika napredne strank ravnatelju Trappnu na Savi pa da bo volil njegovih pet kandidatov ako on nasproti voli dva liberalna. Vsled tega kempromii so bili izvoljeni v II. razredu: 1. Lučk mann Anton, uradnik, Sava; 2. B a cl mann Kari, inženir, Sava; 3. Po« gratz Anton, uradnik, Sava; 4. R o man Peter, posestnik, Sava; 5. Č e b u I j A n t • n , posestnik, Jesenice; 6. Dr. Kogoj Franc, zdravnik, Jesenice; 7. K r a-š o v i c Jurij, trgovec, Sava. Tretji vo livec II. razreda, naprednjak Ivan F e r -j a n je volil zadnja dva napredna, s petimi je ostal v manjšini. j Volitve v I. razredu. Za drugim razredom je volil koj I. razred. Vseh volivcev je 32, volilo jih je 30; župnik Aljaž in nadučitelj M e d i 5, ki se zdravi na Zg. Avstrijskem, sta se volitve vzdržala. Vse je mislilo, da bo treba žrebati, ker na vsako stran je bilo 15 volivcev. Volile so ludi učiteljice, ki na Kranjskem n i m a j o p r a v i c e volitiv občinski zastop kot učiteljice, a nihče ni ugovarjal, da so prišle v imenik. Dve sta bili dali pooblastilo napredni stranki, dve nam. Zadnji dan pa je učitelj Salberger z zvijačo dobil pooblastilo od učiteljice C o r i a r y , ki je prvo nam dano pooblastilo preklicala. Dal pa ji je Salberger častno besedo, da ne bo volil s pooblastilom Salberger je častno besedo snedel, volil in .r e š i 1" Jesenice. Vsaslava in častgre torej Salbergerju? Gotovo je s tem svojim činom zaslužil, da ga domovina odlikuje. Lahko ga imenuje za viteza častne besede! Izvoljeni so v I.razredu kandidatje svobodomiselne stranke s 16 glasovi: 1. Andrej Noč, posestnik, Hrušica; 2. Ivan Legat, posestnik, Jesenice ; 3. Lovro Baloh, posestnik, Jesenice; 4. Karol Višnjer, posestnik, lesenice; 5. Pavel Klinar, po sestnik, Plavž. 6. Luka Bizjak, posestnik, Jesenice; 7. Fabinc Franc, učitelj, Jesenice. j Razmerje v novem odboru je tako: svobodomiselna stranka ima 11 odbornikov, Slovenska Ljudska Stranka 9 in tovarniška 5 odbornikov. j Bombastičen telegram so dali v „Slov. Narod" naši s«obodomiselci po volitvah v II. in I. razredu rekoč: Jesenice v zastavah. Navdušenje je velikansko. Narodni izdajice so poraženi!" Pa zastav še deset nismo našteli, niti vsi liberalni odborniki jih niso razobesili. Navdušenje so pa kazali naprednjaki s tem, da so po gostilnah razgrajali in na cesti duhovnike s huronskim vpitjem napadli, po noči okcli župnišča tulili in žvižgali ter dvema neustrašenima posestnikoma Slovenske Ljudske Stranke na hišo obesili črno zastavo. Kako vse drugače, dostojno in olikano, so se vedli naši volivci, ki so zmagali v III. razredu! Mi smo ponosni na naše ljudi. Naprednjakom pa privoščimo njih veselje, še celo to jim želimo, da bi se jim to veselje ne skratilo. Od vas, naprednjaki, se res drugega ne moremo naučiti, kot surovosti in podivjanosti. Naši somišljeniki so vsak dan dobivali anonimna pisma in dopisnice, ki kažejo visoko stopinjo kulture naših naprednih. Ti dokazi bodo še enkrat hodili na pot naprednjakom. Iz drugih krajev Gorenjske« g Dva občna zbora imamo v Gorjah na dan sv. Jožefa, in sicer ob polu 3 ure popoldne je hranilnice in poso- jilnice v Gorjah. Ob polu 4. ure pa je kmetijskega društva v Gorjah. Pri obeh društvih kaže dober uspeh, ker imata obe društvi že precejšen rezervni zaklad. Pri občnem zboru kmetijskega društva je v programu tudi razgovor o živinski kupčiji. Takoj po občnih zborih je razgovor o živinski zavarovalnici. Vabljeni ste posebno udje obeh društev, pa tudi neudje se smejo udeležiti razgovora o živinski zavarovalnici, in tudi zborov, to seveda brez glasovanja. g Iz Doba. nDomoljub" je pri nas precej udomačen, ker ima v naši župniji okoli 80 naročnikov, vendar malokaterikrat kaj zve iz Doba. Zi naprej bode „Domo ljub" tudi iz Doba lahko prinesel kako zanimivo novico; najzanimivejša novica je pa gotovo ta, da smo v nedeljo, 11. t. m., ustanovili k. s izobraževalno društvo. Ker so v naši okolici že ustanovljena taka društva, zato so možje In mladeniči, ki so videli, kako ta društva lepo napredujejo sami želeli, da se tako društvo tudi pri nas ustanovi. Na ustanovnem občnem zboru je govoril v. č. g. Luka Smolnikar; njegov govor je zbrane može in mladeniče tako navdušil, da je že prvi dan pristopilo k društvu 129 članov, nepričakovano veliko, naravnost velikansko število. Če bodo morebiti med novimi člani nekateri omahljivi, je vendar gotovo, da bode znašalo število članov vedno precej nad 100, ker se še vedno novi oglašajo. — V obširnih in lepih društvenih prostorih v kaplanji je vse preskrbljeno za izobrazbo in zabavo. Na razpolago so skraj vsi dobri slovenski časopisi (tudi izvenkranjski); med člani bode krožilo 5 »Slovencev" (vsakdanjih). Posebno so novi člani že prvi dan občudovali „Helioplast", skozi katerega se vidijo podebe popolnoma plastične, žive in naravne. Sedaj si ogledujemo Palestino, potem pride na vrsto Praga, Švicarsko i t. d. Dne 19. t. m. priredi društvo poučno predavanje. — Vse kaže, da bode društvo prineslo novo življenje prijazni Dob. Ker se take zanimive stvari pred prijatelji ne smejo preveč skrivati, zato bodeš tudi Ti, ljubi „Deme-ljub" včasih kaj zvedel, kaj se pri nas godi. Dolenjske novice. Z ribniike zemlje. d Bolezen v ribniški okolici pri majhnih, kakor tudi pri bolj odrastlih otrocih še vedno ne miruje; to *so nekaki mehurčki, ki se hitro razprežejo po vsem životu in ki povzročajo neko vročino in strašno žejo; podobni so kozam. Opozarjamo šolsko nadzorstvo kakor tudi stariše, naj bolj skrbijo za otroke, posebno bolj od- daljene, da ne bojo obuvali sezuvali med potjo v šolo in iz šole. d Pametno bi bilo, ako bi se na mesto v Ribnici zgradila šola na Jurjevici ker samo iz Jurjevice moramo pošiljati vsak dan približno 40 otrok v šolo; pa kakor kaže za naprej, jih bo še več. Naj bi se toraj šola v Ribnici popravila, naša občina pa naj dobi dvorazredno šolo, pa se ne bo treba otrokom vsak dan ob suhem kruhu postiti, mi bomo pa vse potrebno preskrbeli za zgradbo. Tako bo vsem vstreženo. Kmečki zbor v Ribnici 4. marca je bil jako sijajen, da še danes govori o njem vsa ribniška dolina. Zlasti krasnih govorov naših dveh poslancev dr. I. Susteršiča in dvornega svetnika Šukljeta Ribničani ne bomo tako kmalu pozabili. d Ribniško uradništvo in uči-teljstvo ni hotelo podpisati ugovora zoper nameravano razrušitev katoliškega zakona. Onim, ki ne potrebujejo pestunj, bi se naposled ne čudili; drugi pa pač nimajo uzroka hrepeneti po novem jarmu. Notarju pa posebno ni zameriti, ker bi mu nova postava nudila mnogo več zaslužka; sodnik in učitelj imela bi pa mnogo več dela brez večjega zaslužka, zato morata imeti pa že druge uzroke, da sta za to iz-premembo. d Dolina Jozafat bi se lahko imenovala dolina od Sodražice do Podklanca. V malih letih se je prigodil 8. t. m. ondi že tretji slučaj nesrečne smrti. Ta dan je šel iz semnja v Sodražici 781etni možiček France Malnar in je opešal pred Podklan-cem. Samo gorak je še bil, ko ga je neki usmiljen Samarijan vzel na svoj voz, a doma je bil že mrzel. Ali si ga je možiček preveč naložil, ali je naletel na slabo robo, kakoršno brezvestni krčmarji in natakarice ravno ob semanjih dneh radi spravljajo v denar, ne vemo. Vsi trije omenjeni ponesrečenci so bili gregorski domačini in je zatorej zanje ta dolina dolina — sodbe, Jozafat. d Zanimivo predavanje so imeli v nedeljo, 11. marca, v katol. izobraževalnem društvu na Robu. Predavalo se je o postanku in zgodovini župnije na Robu. Taka predavanja zanimajo posebno domačine in bi bila primerna za vsako izobraževalno društvo. d Kaj bo z našimi šolami? Lansko leto smo nastavili po naših hribih več šol, toda, ko je prišel proračun, smo jih pa takoj zopet podrli. Seveda se je vse skup godilo le na popirju. Daljne hrib-ske vasi niso kaj zadovoljne prispevati k šoli na Robu, akoravno je ne obiskujejo in morajo še otroci k pouku krščanskega nauka [hoditi v zakristijo, pa si ne morejo drugače pomagati, kot sezidati svoje šole, t ali pa podpirati robarsko. Kjer bo ceneje, tje se bo treba nagniti, akeravno bi bili nekateri radi prosti vsake šole, kar pa ne bo šlo. d Načelnika okr. cestnega odbora imamo zdaj v Rebu. Ket naslednik umrlega g. Grudna je bil izvoljen za načelnika cestnega odbora za velikelaški okraj naš g. J a k š e. d šole na Karlovici ne bo. To novico je prinesel v Velike Lašče gosp. okrajni glavar, ko je imel tokaj zadnji uradni dan. Mesto nje pa se razširi veliko-laška trirazredna šola v štirirazrednico. Vsi so sprejeli z veseljem to najnovejšo določbo, posebno pa posestniki iz lužarske občine, ki bi morali za dvorazrednico na Karlovici plačevati ogromne stroške, imeli bi pa od nje le malo ugodnosti, ker je bil zanjo odlo čen silno neprikladen kraj. Nekaj otrok bo zdaj obiskovalo šolo pri Sv. Duhu, drugi pa bodo hodili v Lašče, toda oddaljnejši le v poletnem času. V tej šolski odločbi se kaže še veliko vpliva umrlega luiarskega župana lož. Grudna, ki se je res požrtvovalno trdil za blagor svoje občine. d Kakor po vsem svetu, tako so tudi robarska občinska pota v slabem stanu, posebno tudi ona iiz Sela do Lužar-jev. Sicer smo dobili že nekaj podpore za popravo te ceste, toda trkali smo že in bomo še, da bi se sprejela oesta od Lužar-jev na Rob med deželne ceste. iz litijskega okraja. d Litija. V petek 2. marca se je zagovarjal pred ljubljanskimi porotniki Jože! Štangar, delaveo ▼ litijski predilnioi, doma iz Gobjaka fare Sv. Križ pri L tiji. 15. novembra namreč je Martinu Pregelju, posest niku v Gradcu, ukradena iz podstrešja skrinjica, kjer je bilo za 1201 K 68 vin. g< tovine, tri hranilne knjižice v viedaosti 2200 kron in še več drugih dragocenostij. Prazno Skrinjico je pustil pod Bokalovim kozolcem. — Pustil je vse tri hranilne knjižice in tudi en cekin za 20 kron. Sum je precej letel na Štangarja, kateri je bil znan s Pre-geljnom in mu je tudi mnogo zaupal. Sum je potrdilo tudi to, da je pustil delo v predilnici in tudi 13 K 08 vin. zaslužka. Preiskali so njegovo stanovanje, kjer so našli več vitrihov in en posebno velik ključ. Pre-geljnova hči Angela je našla 5. decembra na Klinčevi njivi Štangarjevo uro in verižico 20. novembra je še pil Štangar pri Stato-vašniku en četrt litra vina in plačil 10 K, ne da bi čakal, da mu dajo ven, češ, da se mu mudi na vlak. Prijeli so ga v Mariboru. Vse taji. Obsodili so ga na pet let ječe in potem ga oddajo v prisilno delavnico. — Govorice razne in čudne se širijo po Litiji o nekem utopljencu v Savi, katerega pa še doslej niso dobili. Nekaj trboveljskih delavcev je baje na pustno nedeljo pilo v družbi svojih »nevest." Potem so šli proti Hjtiču. Po potu se spro in stepo. V tem tepežu vržejo enega tovarišev v Savo ki je sicer klical plavaje skozi Litijo na pomoč, a mu ni nihče mogel pomagati. Bilo je okoli polnoči. Nekdo mu je zaklical naj gre proti bregu, da mu pomaga. A utopljenec je bil preslab in ni mogeL Najbrže je utonil, a trupla še niso dobili. D i* izmed onih tovarišev ima menda že sodnija pod ključem. Ko stvar pride vsa na dan, jo hočemo natančneje pojasniti. — 1. marca so iz Žužemberka pripeljali in pokopali na litijskem pokopališču gospoda notarja Ivana Gregorčiča. Pogreb je bil kaj lep in za krsto se je peljalo devet kočij s pogrebci. Pokopaval je rajnega gosp. lernej Zupančič in na grobu mu je spregovoril njegov rojak v slovo nagrobni govor, kjer je slavil značajnost umrlega. Rajni je imel raka na jeziku, in je trpel velike bolečine, dokler ga ni smrt rešila. — d Šmartno. Na zadnji semenj se prignali mnogo živine. Kupčija je bila srednje živahna. — Na šmartinski šoli bo odslej poldaevni nepretrgani poduk, kar bo ustreženo posebno v poletnem času kmetiškim posestnikom. Za hribske otroke pa sta se ustanovila dva oddelka in je zanje prišla posebna učiteljica gospodična Marija Kalin iz Ljubljane. — Umrl je 7. marca znani in spoštovani mož iz Pozdroj Miha Zupančič, po-domače Mestjak, oče telesnega sluge našega presvetlega škofa. Pogreb je bil kaj lep in udeležba obilna. Rajni je bil vedno vesel in dobre volje, poštenjak stare korenine. Imel je vodenico ia zlatenico. Naj blagi oče v miru počival — d Smartin&ke občinske volitve. Vse je napeto pričakovalo novih občinskih volitev, ker prve so bile vsled nepravilnosti ovržene Buren in strašen je bil torej dan 5 marca. A nepravilnosti prvih volitev niso bile senca sedanjih. Komisija je bila skrajno pristranska, da ne rečemo naravnost krivična. Ker ni bilo od vlade nobenega komisarja, so delali kar so hoteli. Ko so videli veliko število kmetov, ki so volili katoliško-naredno, so liberalci kar pobesneli. Ia ko je bila razlika v tretjem razredu le za dva, je komisija vpila nad našimi možmi, trgala pooblastila zaključila volitev, ter tako preprečila našo 2mago. To je bila prava bibilonska zmešnjava. Če bo vlada potrdila tako volitev, bi bil to v resnici čudtž Zato mora prihodnjič priti vladni komisar, da ne bodo take volitve. Kaj tacega je mogoče edino na Hrvaškem ali pa Ma-žarskem, morda tudi v Italiji, a ni verjetno. Ker mora biti tretji razred na vsak način razveljavljen, če je le če senca pravice na svetu, se danes ne bomo spuščali v posameznosti pri posameznih volivcih: to vse hočemo popisati v prihodnjih številkah. Kljub takim tuiškim volitvam je prodrlo osem naših katoliških mož, namreč: gospod dekan Žlogar, podžupana: Matija Ž tnik in Janez Čopar in pet mož II. razreda. Janez Breznikar, Alojzij Kotar, Anton Verbajs, Aston Strah in Andrej Poglajen. Liberalci so pa prodrli s sledečimi možmi: Ivan Rubavs, Leopold Hjstnik, Miha Možina, Ignacij Zjre in Mandelj ter ves prvi razred, ki je bil itak njihov. Obširneje v prihodnjih številkah. Od Šmarja do Trebnjega. d Hudega fanta imajo v Ča-goščah. Star je 15 let in v gotovih časih malo slaboumen. Ottoci ga radi dražijo in dražili so ga tudi v zadnjem času. Pa on se razsrdi, hiti za otroci in vzame malo deklico, ki ni mogla dovolj urno teči in je bila morebiti najmanj kriva, jo zgrabi, postavi na glavo in neusmiljeno pretepe. Zdravnik je izjavil, da ne bo moglo tri tedne v šolo. V Višnji gori so pa rekli, da mora fant en teden ▼ zapor in vrh tega še plačati 50 kr. Starši ne trpite, da bi vaši otroci dražili druge posebno ne slatoumnel d Kaj žganje dela? V Petrušni vasi je neki miadenič napal učence vogljar-ske šole Z. ko je šel mirno k svojemu staremu očetu. d V St. Vidu je bilo okoli mlekarne vpitje in zabavljanje. Mlekarna je dala okli-cati, da bo plačala po 10 vin. liter mleka, ako ga dobi vsaj 400 litrov na dan, pa je potem plačala le po 9 vin. T* se res ne plača dajati mlekarnam mleko po 9 vin. vsaj v domkčem gospodarstvu več zaleže. d V St. Vipski župniji je bilo v pretečenem letu 145 kritiv, 106 pregrthov sa 24 porok. Župnija je velika, da prevelika za dva gospoda. Pa ni čuda, da je pomanjkanje duhovnikov tako veliko, vsaj libjralci nobenega ne puste v miu. d Na Muljavi se še vedno kregamo za šalo. Oočinsm odbor je bil sklican na uradni dan v Višnjo goro, da bi volil krajni šolski svet. Toda občinski odbor je izvrševal pasivno rezisteico — ni hotel voliti. Sedaj je okrajni šolski svet imenoval liberalca Hočevarja za oskrbnika in mu poveril opravilo krajnega šolskega sveta. Okrajni šolski svet vidi le liberalce Pa se jih s Hočevarjem vred ne bojimo. Mi nismo zoper šjlo, mi želimo, da bi se naši otroci kaj naučili, ravno zato pa ne maramo, da bi nas iz več-razrezdnic potisnili v enorazrednico. Najboljši učitelj na enorazrednici ne more B*g ve kaj doseči. Seveda bogatini lahko pišiljate svoje otroke v večrazredne in v mestne šole, za naše otroke naj bo pa enorazrednica. Če je premalo prostora v S t. Vidu, Zatičini na Krki napraviti tem več razredov, a ne silite nam enorazrednic. Mi ne maramo otrok, ktere mislimo šolati, kar iz zibelke poslati v mesto, zač pa želimo, naj ljudsko šolo opravijo doma. Pa kaj bi pisal več, vsaj neopravi-čenost te šole je dobro pojasnil v Slovencu vrli krški župan. Naj ne misli Hočevar in njegova kompanija da smo že izstrelili ves smodnik. d V Zatičini je bilo 1. 1905 52 krstov, 37 pogrebov in 13 porok. Tudi ta prebitek, katerega nam pa Amerika vzame. d V Višnji gori je bilo 1.1905. 80 krstov, 67 pigiebov in 17 porok. Pa že drugo leto nimamo g. kapelana. Vsasih smo imeli tri gospode, sedaj le enega. Bjjimo se da g. župnik ne onemore. d Zadnje nedelje so se podpisovali protesti zoper ločitev zakona. Ljudje so ogorčeni nad prizadevanjem raznih liberalcev zakrament sv. zakona spremeniti v prazno pogodbo in se pridno podpisujejo, pomenimo, da bodo vsi ti podpisi brez pomena, ako jim ne sledijo dobre volitve. Pošljimo na Dunaj vagone protestov Liberalci, če bodo v večini, se bodo kaj malo brigali za nje. Ni toliko ležeče na protestih, vse je d Zadnji predpustni sej m v Višnji gori se je vršil oa novem sejmišču in je bil jako dobro obiskan. Upamo da v poodeljek ne bode slabši. Iz Zatičlne. V nedeljo je umrl hišni posestnik Matija Podobnik, vulgo Plankar v 76. letu svoje starosti po dolgotrajni in mučni bolezni. Bolehal je že 14 let za naduho. Bil je vzoren katoličan. Da je bil pri Zatičanih res priljubljen, je pokazal sijajen pogreb v torek dopoldne. Prihitelo je veliko njegovih prija- teljev tudi iz drugih krajev. Zapušča 7 sinov, katcrili 4 so v Ameriki, dva doma in najmlajši se uči pravoznanstva v Gradcu. Iz Zatičine se nam poroča: Pretočeni teden je umrl posestnik in mlinar J o ž e f P o-d o b n i k, po domače Plankar. Bil jc jako pošten mož in zgleden krščanski oče, ki je iepo izredil več otrok. Eden izmed teh je član katoliškega društva »Zarja« v Gradcu, kjer študira na ondotni visoki šoli. — Umrla je v nemškem Gradcu vsem Zatičanom dobro znana gospodična Marija W a 11 e r, katero so daleč na okolu poznali pod imenom »frajla«. Dolgo let je živela med nami, kjer je podnčevala mladino v nemškem jeziku. Premnogi so se izučili v njeni privatni šoli nemškega jezika. V ljudski šoli je poučevalo dalj časa deklice plesti in kvačkati. Pred leti je zapustila naš kraj, nekaj časa živela v Ljubljani v Jozefinišču in se potem preselila k bratu v Gradec, kjer je umrla za pljučnico. Vsi Zatičani jo bodo ohranili v najboljšem spominu. Naj počiva v miru! — G. Roječ namerava sezidati na kupljenem prostoru v Ivančni Gorici hišo, v kateri bo imel trgovino in morda tudi gostilno. — »Domoljubov« prihaja v naš kraj letos nekoliko več kot lansko leto, četudi je tnalo dražji. Je pa tudi vredno to zlasti za kmeta tako koristno in dobro berilo. Tudi število »Slovencev« je malo naraslo. Tako je prav! Lep pogreb imel je dne 19. svečana posestnik in cerkveni ključar Franc P a j k, po domače Grbčev France iz St. Vida. Kako je bil spoštovan in priljubljen, pokazalo se jc pri pogrebu, kojega se je vdeležila nenavadno velika množica ljudstva iz cele šentvidske fare. Cerkveni zbor zapel mu je v slovo tri ganljive žalostinke: »Blagor mu, Nad zvezdami in Jamico tiho«. Rajni bil je tudi bivši, večletni župan občine Št. Vid-Zatičina, zadnji čas pa načelnik vaškega odbora. Trdno versko prepričanje in blago srce dičila sta njegovo brezmadežno življenje. Počivaj v miru blaga duša. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz TomiSlja. Novembra meseca 1.1. j« minulo eno leto, ko smo dobili samostojno žipnijo v Tomišlju in smo dosegli to čast in, veselje, da so nam prevzv. g. knezo-škof sami inštalirali v Tomišlju prvega župnika. Kako težko je dandanes ustanoviti novo župnijo, smo najbolj poskusili mi, in ker smo je dobili po velikih ovirah, zato smo je tembolj veseli. Ob obletnici ustanovitve župnije smo zato obhajali prvi sv. misijon v Tomišlju, katerega so vodili preč. gg. Kunstelj, Žužek in Tome iz Jezusove družbe, katerim se šele zdaj zahvalimo za njihove lepe govore in za ves njihov trud sploh. Razun par znanih izjem se je vse ljudstvo udeležilo sv. misijona in upamo, da bo obrodil sv. misijon obilno sadu. — Popred smo omenili, da je dandanes težko ustanoviti novo župnijo, ker morajo ljudje sami ves denar sami založiti in vlada ne ptispeva vinarja k temu. Pri nas je bilo treba za odškodnino gg. kapelanom iz Iga in cerkveniku plačati 6000 K. Beneficij je imel kapitala 16 000, iz gozda sv. Janeza smo ] dobili za les 8000 K in 14.000 smo sklenili na posodo vzeti. »Narod" je že večkrat očital da deželni odbor ne bo dovolil te naklade in da bo moral plačati to svoto g. fajmošter Knific sam. A »Narodu" mi odgovarjamo, da mi tudi sami nekoliko poznamo paragrafe in smo lansko leto že zmagali pri upravnem sodišču proti deželnemu odboru in tudi povemo znanim nasprotnikom župnije, da bodo tudi oni plačevali to naklado, radi ali neradi. Tega tudi deželni cdbor ne bo mogel odbiti. Sicer pa ne smemo misliti, da je ljudstvo nevoljno zaradi tega bremena, ne ravno nasprotno, razun par izjem se je vse ljud stvo izreklo za _jpnijo in sicer prostovoljno ne prisiljeno in rado plačuje na vsakega pripadajoči znesek. Da je ljudstvo pri naj za čast Božjo vneto, namjedekaz, da smo razun ustanovitve župnta. Ko vozi žival domu, pride v sotesko, iapolnjeno s snegom. Pokliče soseda P. da omaga voz spraviti nazaj, da gre dalje tik 1 šivalni stroj ali kolo prosite se uljudno, da naročite na|nove|il brezplačni In poitnlne prosti cenik, ki obsega nafveč|o Izbero čudovito cenena in najboljšega blaga, pri Lorencu Rebolj, zaloga šivalnih strojev in koles v KRANJU. 485 D it—2 llfnlrff rinmn dobi pri meni z ročnim delom VaUnll UUIIIU dober postranski zaslužek; delo se odda v vsak kraj. Prospekt i gotovimi vzorci proti 30 vin. v znamkah. Regin« Beck na Dunaju XX, BrigitenauerlSnde 28. 481 U 6—2 „Slava Mariji11 ob tristoletnici Marijine družbe se še vedno dobi v „Katol. bukvami' v Ljubljani po 40 v. izvod. Najboljši in najcenejS. (^11(0^1(1 mOtOf Zfl Mt\ll sa kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D 26-6 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri Karol Kauscheka nasl. Schneider & Verovšek Ljubljana, Dunajska cesta 16. Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, prše itd. Traverze, cement. fltorja, okovi in orodje za vsako obrt. Ceniki na razpolago. ooooooooooooooooooooooooooooooooo O stanje vlog 80. no?, 1905: pre.;e: CradiSče 1 sedaj- Dsnarni promet od l.jan. do O O čez 11 milijonov kron. Kongresni tri 2, I. 30. no?. 1905: Čez 50 milj. K. O Lastna glavnica K 214.843*38. X Najboljša in najsigurnejša prilika za fttedenjel q udska posojilnicag 4.101 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- u 1. 1. poldan ter jih obrestuje po " I* I« Stanje Tlog 30. nor. 1908: K 11,173 979 02. Denarni promet od 1. Jan. do 30.nov. 1905:90,407.689 94. Hranilne knjiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poitnohranilnilne poloinice na raspolago. V LJubljani, dne 1. novembra 1905. 2617 D 26-6 Josip Slika, knezoSkofijskl kancelar, podpredsednik. Odbevnlki: Dr. Ivan Susterllč, predsednik. Anton Belec, posestnik, pod), in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano, Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah, Dr. Andrej Kartin, stolni kanonik v Ljubljani, Karol Kanschegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar. župnik pri D M. v Polju, Ivan Kregar, svet trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik Ljudske posojilnice. Ivan Pollak, tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar in posestnik v LJubljani, Greg. Slibar, župnik na Rudniku. ol ooooooocooooooooooooooooooooooooo ^ Ljubljana Tncin Tf nrulin Ljubljana Pred Škofijo 3 W UMU AUI UMA Pred Škofijo 3 priporoča == svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen == kakor: črne domače, lueerne ln rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče ln bele pese, ln korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnlce, mešane za suho ln mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, Jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč ln kmetijskih semen po nizkih cenah. Pofitnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. 167 D 26-: XXXXXXXXXXXXXXX Izdajatelj ta odgovorni uradnik: Dr. Igaootj Si talk Tlaka: .KatoUik »Tlakam."