PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ .. Abb. postale i gruppo - Lena 90 lir Leto XXVIL Št. 235 (8023) TRST, petek, 8. oktobra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! ____ «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. GOVOR MANCINIJA NA SEJI CK PSI Napredek in demokracija temelj za reševanje perečih vprašanj Italije Reforme kot dejavnik napredka na osnovi široke demokratične fronte Odločilna vloga enotnih sindikatov - Nevarnost reakcionarnih in avtoritativnih poskusov - PSI o deželah, referendumu in volitvah predsednika p,, ***M, 7. — Danes se je pričelo zasedanje centralnega komiteja Man ^ ^aterem *e 'me* iasen 'n odločen govor tajnik stranke k ^ Šestmesečnem razdobju po zadnjem centralnem komiteju, na »*j.r,em l'e bila določena linija stranke o reformah, se je PSI 'rodila v dveh smereh: V* °brambo in utrditev demo- rahcnega in republikanskega druž-enega ustroja proti prevratniškim ? av* *oritativnim poskusom italijan-® Politične desnice. 2. Za nove, napredne rešitve bi-venih vprašanj gospodarskega in ‘finega življenja v Italiji. Obe smeri sta med seboj pove-,an':. sai ni mogoče braniti demo-fadje, če se ne razjjrj področje lenega delovanja, kot tudi reforme e morejo biti faktor napredka, če ,nimaio demokratičnega obeležja, ar pa je mož; -' samo s sodelo-aniem sil, ki so zainteresirane za feforme. Ni mogoč sistem reform, ki naj obl tCmel-!il na d°bri voiji središč masti ki jih zanima samo prista-re ide'a volivcev in ki ne bi bi) zultat napora zainteresiranih so v'a nih sil. Zaradi tega socialisti go ore o reformah ter istočasno tudi n lronti za reforme, ki je potreb-tivce^8 Se PremaSa uP<>r konserva Nato je Mancini’ ugotovil, da njih ] ^ i °.vanie v vladi, v dežeinih in kalnih ustanovah s silami, ki niso se za reforme, ni v nasprotju s da se dosežejo »naprednejši P^utieni cilji», ker izhajajo iz stali-ca, da se širi demokratična fron J?' Pozitivno je ocenil prispevek 7TV* Slede pomembnih zakonov. De mokratična fronta temelji na raz-mh silah in predvsem na enotnosti tndikatov ter predvideva prispevke Pomoč iz raznih krogov. Razgo n°r 0 ^naprednejših ravnotežjih* se JL nanaša na abstraktno formulo, ™lved je to politična tema, da gre v korak s splošnim razvojem v državi. Italija je sedaj v novem razdob ju ,.razv°ja, istočasno pa obstajajo di nevairnosti, da se gre nazaj iz n nevarnosti PSI ni podcenjevala * tudi po 13. juniju to upošte-2^;a' Največja nevarnost pa grozi i fatr Premajhnega razumevanja do-eruh političnih krogov globljih tična os v Italiji preukrene na desno in je bil v tej zvezi dokaj kritičen glede zadnjega zasedanja KD. Ugotovil pa je, da je na te poskuse odgovorno odgovorila manjšina te stranke in da ti poskusi niso prejeli podpore niti vseh tistih krogov, od katerih so jo pričakovali. Politični položaj v Italiji je nejasen, ziasti ker se že napoveduje, da bo prišlo do krize po volitvah predsednika republike. Resno pa £ krbi gospodarski položaj in ni dvomov, da so bile zagrešene napake v politično - gospodarskem vodstvu. Toda težave niso posledice abstraktne ali maksimalne politike, za kats-o dolže socialiste, temveč so rezultat neizvršenih obvez. V tej zvezi je Mancini podrobneje govoril o povezavi med gospodarstvom in reformami. Takoj se je treba spoprijeti z napori za okrepitev proizvodnje, zaposlitve in kupne moči. V zaključku je Mancini govoril še o treh trenutno pomembnih vprašanjih: o deželah, referendumu in o volitvah predsednika re publike. Dežele so bistveni činitelj politike reform, katero je treba dopolniti z reformo države. Dežele morajo voditi avtonomno politiko, ter morajo biti sogovornik parlamenta in vlade, ne sinejo biti enostavni birokratski organ, ki izvršuje u-kaze od zgoraj. Odnos med državo in deželo je politični odnos, ki st' izvaja z dialektičnim primerjanjem stališč med vlado in deželami, ko ima parlament zadnjo besedo. Bitka za dežele je bitka za prvenstvo politike v odnosu do birokratskih neodgovornih aparatov, ki so navajeni gospodariti v Italiji v povezavi z dobro znanimi socialnimi silami. Utrditev pomena dežel je zaradi tega tudi sredstvo borbe proti »avtoritativni involuciji.* -M-jifomjallfc,-' M ! mm- W. * 4 Mancini il?r*!*coy, ki so privedle do pritiskov "evolucije. *Ulta?re™a Potika ne more biti re-zum 1 Klepov »vrhov*, temveč ra-ga Var>ja širokih krogov delavske-tehni>aZr?da' ustvarjalcev kulture, pa Ke tn proizvajalcev, predvsem sindg za avtonomijo in enotnost čnem procesu odločilno vlo- mokr^2ega gibanja, ki ima v de-g0 .rečnem procesu odločilno vlo-je'/^'Sinalnost stališča socialistov bost aV v lem' priznava pomemb-kiiiiK^.uujnost prispevkov vseh sil, bjihovim razlikam. sta]j"nc'ni Je nato polemiziral s iavncf1 zadnjega zasedanja vsedr-Poziti83 sveta KD 'n Je v tei zvez’ barv!’!.!.'10 eeeuil težavno vlogo in zasp, Predsednika vlade, ki je na le v J-U ug°t°vil. da so se zbudi Pa s držayi n°ve sile. Nič drugače e ni izrazil nnslaner Moro. ko je mrazil poslanec Moro, ko . Bovoril 0 nujnosti, da KD pre fOln T°da v tudi do obratnih trditev in svojo novo vlogo v državi. ha^8 v političnem življenju pri-°bsta' T® obratnih trditev in litični k ^r°g*’ ki zavirajo nov po-su,; kurz. Socialni spopad se zao-jo v„ ln določeni krogi ga potiska-i’0(jitvn lz demokratične družbene u-vSe e' Medseboj so se prepletle °d uterneljitve preokreta na desno gl6deavra^anja reform do preplaha sihdilf gospodarstva; od odpora do tev aalnega združevanja pa do zah-t'a’i?a na.) se v tej revidira usta-držav kondno do razprav o vlogi bika 6 Pa do pristojnosti predsed-rePUblike. vSe adni jo nato podrobneje orisal primere naporov, da se poli- •iiiiiiiiiiirimiiiiiiiiiiiirdiiiiiiiiiiiitiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Sestanek sindikatov o združevanju F/AT sporočila, da bodo zmanjšati delovne urnike v podjetjih v Milanu, Brescii in Modeni RIM, 7. — Danes so se na sedežu CISL sestala tajništva sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL, ki so obravnavala razna vprašanja povezana z načinom in z roki sindikalnega združevanja ter stališča kovinarjev vseh treh sindikalnih konfederacij. V uradnem poročilu je rečeno, da so «primerjali razna stališča o sindikalni enotnosti*. Sklenili so tudi, da se bodo ponovno sestali v petek 15. oktobra. Lakonično uradno poročilo o orisu posameznih stališč govori, da ni bil narejen korak naprej v procesu združevanja. Zanimivo pa je tudi, da so omenili stališča sindikatov kovinarjev, ki odločno zagovarjajo, da je treba združiti sindikalne organizacije brez odlašanj in da kolikor to ni možno za sindikalne konfederacije, ni nobenih zaprek, da se enotnost takoj izvede v okviru te sindikalne organizacije. Danes so tudi podpisali notarski akt, s katerim ustanavljajo enotno sindikalno založbo SUESI, ki bo imela sedež v Rimu v Ul. Sicilia 76 in ki bo čez nekaj dni pričela izdajati agencijo s sindikalnimi vestmi. Založbi bo predsedoval tajnik CISL Tacconi, podpredsednik bo Toši (CGIL), opolnomočeni delegat pa Sommi (UIL). * * * TURIN, 7. — Fiat je sporočila, da bodo prihodnji teden zmanjšali delavni urnik od sedanjih 40 na poprečnih 36 tedenskih ur v podjetjih v Milanu, Bresci in Modeni, ki proizvajajo tovornjake, industrijska prevozna sredstva, elevatorje, kmetijske traktorje in gradbene stroje. Znižali bodo umik za nekaj več kot osem tisoč zaposlenih. Generalni rav. Fiata inž Gioia je ukrep opravičil, češ da so prodali 1969 leta 45 tisoč tovornjakov, lani 35 tisoč in letos po predvidevanjih 40 odstotkov manj v primerjavi z letom 1969. Gre za krizo prevozov, ki jo še zaostruje kriza gradbeništva. Izvoz so zvišali za 20 odstotkov, vendar je prišlo do krize tudi na tujih tržiščih. Glede traktorjev pa je položaj prav tako slab in so jih lani v Italiji izdelali 47 tisoč, letos pa bodo najbrž 10 od- stotkov manj. Sindikalni predstavniki zainteresiranih podjetij se bodo sestali v sredo, 13. oktobra, ko bodo sklepali o ustreznih ukrepih. V skupnem poročilu pravijo, da gre za nadaljnje znižanje realnih plač ter da ne verjamejo povsem trditvam vodstva podjetja. AMAN, 7. — Glasnik ameriškega veleposlaništva v Amanu je sporočil, da je včeraj prispela v Jordanijo vojaška delegacija ZDA. Pojasnil je, da je delegacija »na zasebnem obisku*. PARIZ, 7. — Francoski predsednik Pompddou je sprejel danes na Eli-zeju laoškega predsednika Suvana Fuma, ki se od 3. oktobra mudi v Franciji. Glede razporoke in referenduma je Mancini dejal, da gre za dokončno zmago laične, liberalne in socialistične misli ter širokih krogov katoliškega sveta. Gre za koncept družbe in države, ki e-dini lahko jamči recipročno avtonomijo države in Cerkve ter končno za ustavno načelo suverenosti parlamenta. Pravico do razparoke tudi v primeru, da jo želi samo manjšina (in socialisti niso tega mnenja), večina ne bi smela oporekati. Poleg tega gre za zapleten odnos med državo in Cerkvijo. Najvišja katoliška hierarhija ni neposredno odgovorna za pobudo, ki bo privedla do frontalnega spopada med katoličani in laiki in ki bo povzročila globoke rane, k. jih ne bo lahko v kratkem zaceliti, pa kakršen koli bo rezultat. V tej zvezi je Mancini opozoril katoličane, da se jim bodo pridružile tudi one sile, ki so proti državni enotnosti, proti moderni državi ter da bodo fašisti izkoristili položaj, da stisnejo krščansko demokracijo v svoj smrtni objem. Gre skratka za pravico, ki je bila že pred časi dosežena v vseh civiliziranih državah. Na vsedržavnem svetu KD je bil govor o predlogih za sestanke, na katerih naj pride do »medsebojnega razumevanja* in KPI je že povedala, da je pripravljena za razgovor. V tem položaju mora stranka uradno izjaviti, da je pripravljena za koristna srečanja. Glede predsedstva republike je Mancini dejal, da mora izbira biti v najbolj svobodnem ozračju v o-kviru strank, ki so zveste republiški in antifašistični ustavi. Izvolitev nekega kandidata ne sme biti izraz integralizma neke stranke, temveč volja, da se prispeva k izvajanju ustave. V tem okviru pa je vloga PSI nesporna. Mancini je nato še govoril o Brandtovi »Ostpolitik*. Omenil je, da je bil Nenni pobudnik priznanja Ljudske republike Kitajske ter podčrtal napore stranke, da prispeva procesu pomirjenja in da je aktivna v boju proti fašizmu v Sredozemlju. Na skupni seji direkcije in izvršnih odborov parlamentarnih skupin PLI so danes v zaključni izjavi podčrtali, da je treba nadalje voditi politiko, Id naj dokaže, da je možno »zavrniti in premagati komunizem in neofašizem z demokratično preosnovo, katere nujni sestavni del so liberalci.* 18. oktobra začetek razprave o Kitajski v OZN NEW YORK, 7. - člani vodstvenega odbora generalne skupščine OZN so danes sklenili, da se bo razprava v skupščini o vprašanju kitajskega sedeža začela 18. oktobra. Glasnik svetovne organizacije je danes dejal, da bi se morala splošna razprava, ki je v teku v skup-cijsko delo. Razprava o Kitajski bito se bo sestala politična komisija, ki bo dva dni opravljala organiza-tivno delo. Razprava o Kitajski bi morala zajeti celih dvanajst plenarnih zasedanj, ki bi bila dvakrat na dan. Na ta način bi se morala razprava zaključiti do 25. ali 26. oktobra, glasnik pa ni izključil, da bi se utegnila zavleči tudi po tem datumu. PO ODLOČILNI BITKI ZAHODNO OD SLUNJA Končani manevri «Svoboda 71» Manevri so potrdili pravilnost koncepcije splošne ljudske obrambe ■ «Rde-či» so izstrelili proti «plavim» več kot 15.000 pravih granat in raket Z GLASOVI LEVE SREDINE POSLANSKA ZBORNICA JE DOKONČNO ODOBRILA ZAKON 0 DAVČNI REFORMI Vlada bo odločala, kdaj bo zakon praktično stopil v veljavo, ker je treba izdati še vrsto izvršilnih dekretov RIM, 7. — Poslanska zbornica je dokončno odobrila zakon o davčni reformi, za katerega je glasovalo 234 poslancev, proti 179, trije pa so se vzdržali. Jutri bo poslanska zbornica pričela razpravljati o zakonskem predlogu o reformi stanovanjske politike. Zakon o davčni reformi je dokončno odobren, ker ga je zbornica odobrila v istem besedilu, kot je bil sprejet v senatu. Vendar pa je še vedno v razpravi, kdaj se bo zakon pričel praktično izvajati. Gre namreč za pooblastilni zakon in mora vlada sprejeti številne izvršilne dekrete. Minister za finance Preti je v tej zvezi danes izjavil, da gre za vprašanje, ki je v pristojnosti vlade, čeprav so razni krogi predlagali, da naj se odloži uveljavitev raznih členov in predvsem IVA. To pa' kot ga ti plačujejo. je odvisno od tehničnih možnosti, da se sestavijo in odobrijo ustrezni dekreti. Stopili bodo v stik z EGS glede IVA. Na vsak način pa ni možno, da bi odložili uveljavitev davka na dodatno vrednost za več kot šest mesecev, ker oi drugače prišlo do resnih težav in nedvomno do rapresalij s strani drugih držav EGS, saj Italija sedaj vrača IGE izvoznikom v višji vrednosti, niiiiiiiHiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiirNuiimiiiiiimiiititiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia GOLDA MEIR ZAVRNILA ROGERSOVE PREDLOGE Izrael ne namerava zapustiti Sinaja Nobene perspektive za sporazum o odprtju Sueškega prekopa TEL AVIV, 7. — Predsednica izraelske vlade Golda Meir je zavrnila vse Rogersove predloge za odprtje Sueškega prekopa, ki jih je dal na zasedanju glavne skupščine OZN. Mei-rova je očitala Rogersu, da njegovi predlogi niso prispevali k morebitni dosegi začasnega sporazuma med Izraelom in Egiptom za odprtje prekopa, temveč spodbujajo Egipčane, da vztrajajo na »svojih nepopustljivih stališčih*. Golda Meir je kritizirala Rogersa, »da je v svojem govoru v OZN popustil in odkrito zagovarjal stališče Egipta*, ko je dejal, »da je možno najti kompromis med izraelskim stališčem, da egiptovski vojaki ne smejo prekoračiti Sueškega prekopa, in egiptovskim stališčem, ki zahtevajo umik Izraelcev z desnega brega pre- kopa in nastanitev svojih čet na Sinaju*. Izraelska vlada, je dejal, Mei-rova, ne bo nikoli začela pogajanj za dokončno pomiritev z Arabci, dokler Egipt ne bo podaljšal premirja za nedoločen čas in ne namerava prevzeti nobene obveze, glede umika svojih čet s Sinaja. Izraelski politični krogi ugotavljajo, da so v ZDA na pobudo vlade sprožili kampanjo, da bi prisilili Izrael naj popusti. Jeruzalemski časniki pa poudarjajo, da je egiptovska zahteva, naj Izrael umakne svojo vojsko s Sinaja, največja ovira tudi za delno rešitev krize. V Jeruzalemu pravijo, da je treba vprašanje bodočih meja rešiti s pogajanji med prizadetimi državami, brez pritiska od zunaj in brez katerih koli pogojev. Vse to je poudarila tudi predsednica vla- ............ Nove demonstracije v Sajgonu proti predsedniku Van Thieuju SAJGON, 7. - V Sajgonu so bile danes nove demonstracije, ki so jih priredili budistični študentje proti ponovni izvolitvi predsednika Thieu-je na nedeljski »volilni farsi*. Študentje so vrgli v ogenj veliko Thieu-jevo sliko, pred nastopom policije pa so še zažgali neko vladno vozilo. Južnovietnamsko vrhovno sodišče je medtem obvestilo predsednika Thieuja o zahtevi, ki so jo vložili štirje volivci, da bi volitve razveljavili. Štirje volivci so od sodišča zahtevali, naj proglasi nedeljske volitve za »nezakonite in protiustavne* ter naj jih razveljavi. V svoji zahtevi volivci trdijo, da je bil 3. oktobra kršen volilni zakon, ki jamči volivcem možnost, da izbirajo med različnimi listami. V nedeljo pa je bilo možno glasovati samo za Thieu-jevo listo, kar je v nasprotju s členom 24 volilnega zakona. Vrhovno sodišče bo moralo o prizivu sklepati najkasneje do 26. oktobra. Po zakonu ima sodišče možnost, da razveljavi volilne izide, kar je pa glede na sestavo sodišča, v katerem so povečini Thieujevi pristaši, kaj malo verjetno. O volitvah v Sajgonu je bil govor tudi na današnji 131. seji pariškr konference o Vietnamu. Zastopnika južnovietnamske revolucionarne vlade in Severnega Vietnama sta ugotovila, da je šlo za »parodijo brez vsakršne veljave* ter za »sramoten manever*. Sajgonski predstavnik pa je trdil, da so volitve pokazale, da »komunisti nimajo vpliva na južnovietnamsko prebivalstvo*. Ameriški delegat je o tem vprašanju previdno molčal. BEOGRAd, 7. — Danes so uradno sporočili, da se bo predsednik Tito s soprogo od 13. do 17. oktobra udeležil slovesnosti 2.500-letnice ustanovitve perzijskega cesarstva. de v odgovoru na predloge Rogersa in takoj po govoru egiptovskega zunanjega ministra Riada na skupščini združenih narodov. Izraelski zunanji minister Aba Eban pa je danes govoril na skupščini evropskega sveta v Strasburgu, kjer je «pozval Evropo, naj podpre dialog med državami v vojni na Bližnjem vzhodu*. Dejal je, da bo moral biti ta dialog neposreden in brez zunanjega pritiska. Aba Eban je zavrnil zamisel, »da usodo narodov na Bližnjem vzhodu pogojujejo koristi velesil.* Naglasil je, da si Izrael želi, da bi se Evropa uprla vsakemu poskusu odvzeti Izraelu pravico, da določi lastne meje sporazumno s prizadetimi sosedi in doseže sporazum, ki mu bo zajamčil varnost In mir. Gedafi o vlogi Alžirije v arabskem svetu KAIRO, 7. - Libijski predsednik Gedafi je danes v govoru, ki ga je imel ob obletnici odhoda tujih čet iz Libije, izjavil, da nima nobenega dvoma o patriotizmu alžirskega predsednika Bumedie-na in alžirskega naroda. Toda poudaril je, da je prišel čas, da »Alžirija jasno in odkrito pove svoje stališče do arabske enotnosti in do usodne bitke*. Gedafi je dejal, da ni nobenega vzroka, da bi Alžirija ostala izven »arabske nacije*, ker ima vse pngr je, da lahko vrši veliko vlogo Libijski predsednik je povedni, da je pretekli mesec podal ostavko z vseh svojih položajev v znak protesta proti »pomanjkljivosti u-pravnega ustroja pri izvrševanju socialnih, gospodarskih in industrijskih načrtov, ki jih je predlagal levolucionarni svet*. Dodal je, da je umaknil ostavko pod pritiskom ljudskih manifestacij in zagrozil, da se bo popolnoma umaknil iz političnega življenja, če libijski na-lod ne bo »osvojil revolucionarne miselnosti, pri uresničevanju socialne in gospodarske revolucije, potem ko je uspešno izvedel politično revolucijo*. Potem ko je Gedafi označil zvezo arabskih republik za »pogumen poskus na poti arabske enotnosti*, je obsodil sionistične in imperialistične zarote proti arabski naciji in muslimanskemu svetu ter dejal, da se mora Libija odločno boriti proti tem naklepom. Libijski predsednik je nato obsodil jordanskega kralja Huseina, ki je »s pomočjo imperializma uničil palestinsko odporniško gibanje in preprečil libijskim prostovoljcem, da bi se borili ob strani Palestincev*. Krepitev odnosov med Francijo in Vzhodno Nemčijo PARIZ, 7. — Predsednik komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice Jean De Broglie je danes potrdil, da se bodo odnosi med francosko in vzhodnonemško vlado kmalu normalizirali. Broglie se je pravkar vrnil iz vzhodnega Berlina, kjer je vodil francosko parlamentarno delegacijo. Povedal je, da so se francoski in vzhodnonemški parlamentarci dogovorili, da se bodo stalno sestajali vsakih šest mesecev m proučili, kaj je bilo storjeno glede francoskega priznanja Demokratične republike Nemčije. Po njegovem mnenju, naj bi Francija navezala diplomatske odnose Vzhodno Nemčijo po uveljavitvi berlinskega sporazuma. Za sedaj so se francoski in vzhodnonemški parlamentarci dogovorili, da bodo skušali rešiti najprej vprašanje vstopnih vizumov, menjalnega valutnega režima, carinske reforme ter okrepiti kulturne in športne izmenjave. Manevri »Svoboda 71» v Jugoslaviji. Na sliki tankovske enote »plavega napadalca* so predrle zaporno črto »rdečih branilcev* preko pontonskega mostu, ki so ga postavili v nekaj minutah čez reko Kolpo (foto Joco Žnidaršič) .................................................................................................................... (^ našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — V odločilni bitki, do katere je prišlo danes dopoldne med «plavimi» in »rdečimi* na z mahom in grmičevjem pokritem bojišču zahodno od Slu-nja, je bil sovražnik končno razbit in uničen. S to zaključno bitko so se danes končali manevri «Svoboda 71», ki so preverili in potrdili pravilnost koncepcije splošne ljudske obrambe. V teh zaključnih borbah so »rdeči* v napadu na namišljene položaje sovražnika uporabljali prave bojne izstrelke. V bitki, ki je trajala 80 minut, je na površino o-krog 18 kv km bilo izstreljenih nad 15.000 raznih granat, bomb in dru gih izstrelkov. Po včerajšnji uspešni obrambi Slunja in uničenju padalcev so operativne enote »rdečih* s pomočjo partizanskih oddelkov in enot teritorialne obrambe napadle boke sovražnika in zaustavile njegovo prodiranje. Ponoči so se na področju Plaškega koncentrirale enote 24. pehotne divizije in 30. pehotne brigade »rdečih* in ob sodelovanju topništva in letal-Siriii sil napadle sovražne sile na črti Primišlje — Slunj — Karlovec in jih umnle. Vse te potekalo po načrtu. Odpočite enote »rdečih* so samo čakale na znak za napao na utrujenega sovražnika-ai so ga partizani in or.padniki teritorialnih enot dan in i.oc vznemirjali pn njegovem pohodu, foč-uu ob 10.58 je pričet ogei.j iz to-u.v raznih kaiio>ov in večcevnih metalcev min m drugega orožja na makete plavih tankov., Istočasno so zadoneli tudi streh iz protitankovskih raket, Od 24 izstreljenih raket na nasprotnikove tanke samo ena ni zadela cilja. Skozi dim in čez z granatami in bombami izrit teren se je spustil v borbo tarucovski bataljon «rdečih». »Rdeči* topničarji so točno streljali, da so se tanki «rdečih» pomikali samo kakih sto metrov za pada jočimi granatami. Takoj zatem so nebo zatemnile eskvadrilje bombar-derjev in lovcev »rdečih* in uničile zadnje ovire »plavih*. Med strahovitim ognjem se pehotne e-note operativne armade «rdečih» skupno s partizanskimi, teritorialnimi in mladinskimi oddelki obkolile sovražnika in ga uničile. Po oceni glavnega sodnika manevrov, generalnega polkovnika Petra Masiča, in na podlagi podatkov, ki jih je dalo okrog tisoč «sodnikov», ki so spremljali operacije tako »plavih* kot »rdečih*, so «plavi» uspešno odigrali vlogo nadmočnega moderno opremljenega napadalca in s tem omogočili, da se preveri vrednost koncepcije splošne ljudske obrambe. »Rdeči* so s svoje strani ravnali popolnoma v skladu s postavljeno koncepcijo splošne ljudske obrambe. Generalni polkovnik Masič je posebno poudaril vlogo in vsestransko aktivnost teritorialne obrambe, ki je prišla do izraza v številnih j akcijah ne-le teritorialnih in partizanskih enot, temveč vsega prebivalstva, posebno mladine. Zaključne operacije so opazovali vrhovni poveljnik oboroženih sil Jugoslavije maršal Tito, naivišji državni, partijski in vojaški funkcionarji ter inozemski vojaški a-tašeji, akreditirani v Beogradu. Tito je po končanih manevrih izjavil, da se je prepričal, da take obrambne sile ne more nihče nikdar premagati. Kako brezhibna je bila organizacija manevrov, dokazuje med drugim dejstvo, da je na manpvrs'-em področju krožilo samo neborbenih vozil okrog 6000 in da ni bilo nobene prometne nesreče. B. BOŽIC Podtajnik ZDA na pogovoru v Bonnu BONN, 7, — Namestnik zunanjega ministra ZDA Irwin se je danes sestal z bonskim zunanjim ministrom Schellom. Govorila sta o odnosih med Vzhodom in Zahodom in zlasti še o morebitnem skhcanju konference o evropski varnosti in o obojestranskem in uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil v Evropi. Invin bo v Bonnu obravnaval tudi vprašanje uveljavitve berlinskega sporazuma. •liuiliiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiinii Seja VS o južnoafriškem vdoru na ozemlje Zambije NEW YORK, 7. - Jutri se bo sestal varnostni svet OZN, da bi preučil protest Zambije zaradi vdora južnoafriških čet na njeno ozemlje. Zambija je včeraj zahtevala čimprejšnje sklicanje varnostnega sveta zaradi južnoafriških »kriminalnih napadalnih dejanj*, čete Južne Afrike so v torek prekoračile mejo med Namibijo (bivšo Jugozahodno Afriko, ki jo Južna Afrika nezakonito upravlja) in Zambijo. To je bilo le zadnje v dolgi vrsti »kršitev suverenosti, zračnega prostora in ozemenjske nedotakljivosti* Zambije, kot se izraža v svojem protestu vlada v Lusaki. Sam ministrski predsednik Južne Afrike John Vorster je včeraj nekako priznal, da imajo njegove čete pooblastilo, da napadajo »komunistične teroriste*, ko se ti zatečejo na zambijsko ozemlje. Vorster je tudi po vedal. da so se južnoafriške čete podale do področja Caprivi, ki je prav na meji med Zambijo in Namibijo. Tja naj bi čete šle, ko so zasledovale gverilce, ki so nekaj dni prej povzročile smrt nekega policijskega častnika. Danes je sicer policijsko poveljstvo v Pretorii izključilo, da bi južnoafriške čete prekoračile mejo z Zambijo, sam Vorster pa je zanikal, da bi priznal vdor preko meje. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK PO UGOTOVITVAH MESTNIH REDARJEV V septembru nova podražitev prehrambnega in dragega blaga Dražji tudi premog, po sklepu pristojnih oblasti pa se je kerozen nekoliko pocenil - Parmezan po 3.000 lir PO ODLOŽITVI VOLITEV V TRSTU ŠE ENO KOLO SEJ OBČINSKEGA SVETA Čimprej bodo morali razpravljati o proračunu 1972 - Dragocen Čas za uresničitev nekaterih obveznosti do Slovencev Statistična služba mestnih redarjev je sinoči objavila mesečni pregled o gibanju cen na Tržaškem v preteklem septembru. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da se je tudi v preteklem mesecu življenje pri nas občutno podražilo. V primeri z avgustom so redarji zabeležili znatno višje cene pri mlečnih izdelkih, mesu, jajcih ni pri izdelkih iz prekajenega mesa. Prav tako so bile dražje ribe, v prvi polovici meseca pa tudi sadje in povrtnina. Edina postavka, pri kateri se je cena znižala, je gorivo kerozen. Po sklepu Medministrskega odbora za cene stane namreč kerozen danes 670 lir v posodah po 18 litrov in 745 lir v posodah po 20 litrov: cene veljajo f.co skladišče. Goveje meso se je v septembru podražilo za SO lir pri kg, zaradi ustreznega poviška v sosedni Jugoslaviji in na Madžarskem. Kljub temu je cena nižja od tržne, ker nanjo vpliva brezcarinski uvoz blaga v okviru maloobmejnega prometa. Na tem področju je pričakovati še nove podražitve, ki jih zahtevajo tržaški mesarji. Tudi teletina se je v septembru podražila, in sicer za 20-30 lir pri kg. Kaže, da je vplivalo na cene pomanjkanje telet pri zahodnonemških dobaviteljih. Tudi cene na drobno so se nekoliko dvignile. Po daljšem času se je v Trstu podražila tudi perutnina. Pojav spravljajo v zvezo z manjšo proizvodnjo, ki naj bi bila za 7 odst. manjša od lanske, ter s podražitvijo u-strezne delovne sile. Popraševanje po zajčjem mesu je razmeroma šibko, cene pa stalno naraščajo. Tržaški trg zalagajo pretežno z zajci madžarskega izvora. V septembru se je v tržaških mesnicah ponovno pojavila svinina; cene pa so bile zaenkrat enake lanskim Končno naj s tega področja navedemo novo podražitev konjskega mesa. Na trgu z maščobami je olje (tako olivno kakor tudi semensko) ohranilo v septembru prejšnje kotadje. Pridelek oljk prihaja na trg s precejšnjo zamudo, vendar pa je skoraj povsod obilen. Pri maslu niso zabeležili posebnih premikov in prav tako so bile v preteklem mesecu neizpremenjene cene živalskih maščob. Mortadela se je v septembru ponovno podražila zaradi ' obnovitve nekaterih delovnih pogodb v u-strezni industriji. Konservirana živila so ohranila prejšnje cene, marmelada pa se je ponovno podražila. Tudi polenovka beleži višje cene kakor v avgustu. Jesenski čas vsako leto zavre proizvodnjo jajc: v septembru je cena jajcem poskočila za 5 lir pri kosu, in sicer tako v prodaji na debelo, kakor tudi na drobno. Novi zakon, ki urejuje proiz-vodnjo in razpečevanje jajc, bo po vsej verjetnosti pognal cene še za nekaj Ur navzgor. Proizvodnja zaenkrat še zadovoljuje povpraševanje. Zaradi pomanjkanja mleka se je v preteklem mesecu podražil tudi sir: parmezan je že presegel kotadjo 3.000 Ur za kg. Fižol vrste saluggia novega pridelka se je zaradi večje razpoložljivosti nekoliko pocenil, vrste borlotti pa se je nasprotno podražil. Zaradi obilnega pridelka so kotadje rižu nekoliko popustile ter je zato pričakovati, da se bodo tudi cene na drobno v kratkem znižale. Pri vinu ni bilo opaziti posebnih premikov. Pričakovati pa je, da se bodo njegove cene dvignile, ko bo dokončno znan obseg novega pridelka, Tudi v ItaUji, kakor drugod v Evropi, bo letošnja trgatev manjša od lanske. Na ribjem trgu so v septembru zabeležili le manjše pocenitve pri posameznih vrstah rib, večina u-lova pa se je kljub znatni razpoložljivosti podražila. Na trg je prispela večja koUčina tunov s Sicilije, medtem ko smo iz tujine, predvsem iz Španije in iz Jugoslavije, uvoziU pretežno žlahtne in zato drage vrste rib. Zmrznjene ribe so šle razmeroma sl^i-bo v promet in le popraševanje po kalamarih s strani javnih lo kalov je bilo ves mesec živahno. Na občinsko tržnico s sadjem in povrtnino so v septembru pripe-ljaU manj blaga kakor v avgustu, vendar pa je ponudba z lahkoto zadostila popraševanju. Zaradi suše so se številne povrtnine v prvi polovid meseca podražile, pozneje pa se je pojav unesel. Česen, ki ga uvažamo iz Jugoslavije, Madžarske in Grčije, se je zaradi pičlega pridelka nekoUko podražil. Med bučicamii so šle v promet pretežno boljše vrste, ki stanejo 300-400 kg, medtem ko so gospodinje zanemarile uvožen pridelek, katerega cene so se sukale okrog 150 Ur za kg. Na trgu s pralnimi praški niso opazili posebnih sprememb, podražilo pa se je toaletno milo vrste Camay in Monsavon. Dne 3. oktobra je stopil v veljavo zakon št. 125, ki določa, da morajo tr-govd razprodati zaloge pralnih praškov, ki ne ustrezajo novim normam na tem področju, v roku 6 mesecev. Zato so številne trgovine že septembra začele potiskati blago s tem, da so dovoljevale posebne popuste (tudi do 800 lir pri konfekciji 5 kg). Med gorivom se je v septembru podražil premog, medtem ko je kerozen nekoUko popustil, kakor smo zabeležili v začetku. Popraševanje po koksu in črnem premogu se je zmanjšalo zaradi postopnega uvajanja metana tudi za ogrevanje. Končno naj navedemo zadnjo septembrsko podražitev obutve za zimo. Par moških čevljev stane danes v tržaških trgovinah od 5.000 do 22.000 Ur. Obutev in oblačila gredo dobro v promet, zlasti v zvezi z začetkom novega šolskega leta. PRETEKLI TOREK V LJUBLJANI Prof. Škerlj na kongresu sindikata družb, delavcev V torek je bil v veliki dvorani skupščine SR Slovenije IH. kongres sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. Kot gostje so se kongresa V kompleksu »Grandi Motori» je včeraj zjutraj izbruhnila stavka. Oklical jo je tovarniški delavski svet, ki združuje delegate posameznih proizvodnih enot. Delavci so zapustili delovna mesta ob 8.30 v Boljuncu in ob 9. uri v tovarni strojev Sv. Andreja. V povorki so šli' pred sedež deželne uprave, kjer so se srečali z deželnim odbornikom za prevoze Variscotn. Razlogov za stavko je več. V bistvu pa gre za dve ključni vprašanji: za zahtevo po smotrnih in javnih prevozih iz mesta v tovarno pri Boljuncu ter za zahtevo, naj u-prava podjetja preneha z odlašanjem nekaterih nujnih del. V tovarni »Grandi Motori* proizvodnja sicer še ni stekla, vendar dela v njenih obratih, predvsem pri montiranju velikih strojev, stiskalnic, žerjavov itd. V^čjč1 število delavcev (v glavnem so iz tovarne strojev Sv. Andreja, ki jo pozneje mislijo zapreti). BUža se zima, mraz je deloma že pritisnil, v tovarni pa še ni ogrevanja. Uprava se je na prejšnjih razgovorih z delavskimi predstavniki obvezala, da bo notranje bgrevanje v tovarni udeležiU tudi gostje iz drugih jugoslovanskih republik ter tajnik sindikata Slovenske šole iz Trsta prof. Franc Škerlj. Referata sta prebrala predsednik republiškega odbora sindikata Vinko Kastelic in tajnik Slavko Grčar. O-bravnavala sta družbeno vlogo sindikata in njegov nadaljnji politično-organizacijski razvoj. Po razpravi so sprejeli statut sindikata delavcev družbenih dejavnosti, razne sklepe in izvolili nov republiški odbor. Tajnik Sindikata slovenske šole v Trstu prof. Škerlj je v svojem pozdravnem nagovoru zaželel udeležencem kongresa uspešno delo in izrazil željo, da bi bilo več plodnih stikov med slovenskimi družbenimi delavci z obeh strani meje. zajamčeno od 1. oktobra dalje. Rok je že potekel, o notranjem ogrevanju obratov pa ni duha ne sluha. Uprava pa je na delavske zahteve gluha kot še nikoli. , Isto vprašanje zadeva tudi menzo. Delavci se sicer lahko hranijo v menzi, toda samo z mrzlo in suho hrano. Toplih obrokov nimajo. V obratih tudi ni ventilacije, kar se še posebej občuti v varilnici in kovačnici'. Končno zahtevajo delavci naj se prostor pred tovarno nujno asfaltira pred jesenskim deževjem, ker bo v nasprotnem primeru nastalo ob vhodu pravcato močvirje. Osnovnega pomena pa je vprašanje prevoza delavcev iz mesta v tovarno. Delavski svet zahteva, kot je tudi razumljivo, naj upravlja avtobusno progo iz mesta do tovarne (št. 23) tržaško občinsko podjetje ACEGAT. Za tako rešitev se zavzemata tudi zainteresirani občinski upravi v Miljah in Dolini, vendar pa se deželna uprava, ki je za to pristojna, še ni odločila. Prav včeraj, približno ob isti uri, ko se je začela stavka, so se na sedežu deželne uprave sestali predstavniki dežele (odbornik Varisco), Prva posledica odložitve novembrskih občinskih volitev v Trstu je na dlani: občinski svet, ki se je poleti poslovil od javnosti, se bo moral še enkrat sestati1. Volilne priprave posameznih strank so morale začasno v hladilnik, medtem ko se obnavlja upravno - politična dejavnost. Že julija, ko smo prisostvovali zadnjim sejam občinskega sveta in so svetovalci hiteli, marsikdaj zadržani tudi preko polnoči, s sprejemanjem in ratificiranjem posameznih upravnih sklepov, je bilo iz vrst nekaterih svetovalskih skupin slišati mnenje, da bi bilo treba sklicati občinski svet vsaj nekajkrat v septembru. Medtem pa je september potekel v ozračju polemik in pričakovanja napovedane (ali1 slutene) odložitve, občinski odbor pa je redno nadaljeval opravljanje običajnih poslov. tržaške občine (odbornik Hreščak), miljske in dolinske občinske uprave (Millo in Lovriha), Acegata in niza drugih zasebnih podjetij iz Trsta in Gorice, ki se potegujejo za izkoriščanje te dobičkanosne in glede števila stalnih potnikov »trdne* proge. Varisco je sicer dejal, kot smo pozneje izvedeli, da je moral ta sestanek sklicati zato, ker tako določa zakon. Vsekakor pa so predstavniki dolinske in miljske občine ter tržaške občinske uprave zahtevali. naj se poveri uprava avtobusne proge iz mesta v Boljunec, k tovarni, tržaškemu občinskemu podjetju ACEGAT. Nasprotno stališče so, seveda, zagovarjali predstaviki zasebnih avtobusnih podjetij. Pri tem so se celo sklicevali na svoje »organizacijske sposobnosti*. Sredi sestanka je neki deželni funkcionar obvestil odbornika Va-risca, da so pred sedež deželne uprave prišli stavkajoči delavci iz tovarne Velikih strojev in da zahtevajo nujen razgovor. Oddaljil se je za kakih triedeset minut, ko pa se je vrnil je prisotnim sporočil, da stavkajoči zahtevajo, naj bo avtobusna proga št. 23 v javnih rokah, konkretno v rokah Acegata. To so utemeljevali s splošno zahtevo, naj bodo prevozi za delavce javni, poleg tega pa še s specifično potrebo delavcev, ki se vozijo na delo v Boljunec. Marsikdo se namreč vozi iz bolj oddaljenih predmestnih rajonov in se poslužuje dveh avtobusnih prog. S prvim avtobusom gre, recimo, od Sv. Ivana (a/li Rojana, Barkovelj ali Kja-dina) do Goldonijevega trga, od tod pa z novo avtobusno zvezo do Boljunca. ACEGAT mu v takih primerih zagotavlja cenene abonmaje na obe progi kumulativno, če bi pa avtobus do Boljunca bil v zasebnih rekah, bi delavca taka stvar stala tudi dvakrat več. Varisco se je obvezal, da bo na seji povedal stališče delavcev. Vsekakor je bila včerajšnja seja na deželi posvetovalnega značaja in ima vsak član komisije pravico, da v desetih dneh izroči svoje pismene pripombe, nakar bodo ustrezno odločitev sprejeli deželni uradi. Vse kaže, da je odbornik Varisco naklonjen zahtevam delavcev. Vsekakor pa se sindikalni spor v »Grandi Motori* nadaljuje. V svojem letaku ugotavljajo delavci, da je podjetje res novo in da proizvodnja še ni stekla, kar pa vodstva podjetja še ne opravičuje za nemarnost, ko gre za delovne pogoje delavstva. Posebno še zato, ker gre za zahteve, ki jih je moč rešiti s trohico dobre volje. Očitno pa le-te ni. Te dni so začele sestajati svetovalske komisije. Razpravljale so o grmadi upravnih aktov, ki jih je treba sprejeti, istočasno pa izbirati točke, ki bodo vpisane na dnev-nn red ene izmed bližnjih sej. Govori' se, da bodo na eni izmed teh sej odobrili niz posojil, ki jih občina namerava najeti za popravila, vzdrževanje in uresničevanje posebnih javnih del. Nadaljevala bo tudi s petletnim načrtom, ki ga — kot znano — občinska uprava ni utegnila izpeljati do kraja. Vsekakor pa bo najvažnejša točka dnevnega reda proračun za leto 1972. Razprava o proračunu bo vsekakor zanimiva in dolga, kajti jasno je, da bodo vse stranke izkoristile priložnost in do najmanjših podrobnosti analizirale do sedaj opravljeno delo občinskega odbora in tjiegove nujno kratkoročne načrte. Ocenili bodo uspeh (ali neuspeh) širokopoteznega in ambicioznega petletnega delovnega načrta in kriterije uprave inž. Spaccinija. V bistvu bo torej razprava o proračunu 1972 edinstvena priložnost za začetek nekakšne volilne «pred-kampanje*. Zanimivo bo v tem o-kviru preveriti odnose med strankami, ki sestavljajo politično koalicijo leve sredine, saj preživlja slednja vsaj na vsedržavni ravni ne prav rožnate trenutke. Mimogrede bi' radi opozorili občinsko upravo na to, da je odložitev volitev dala večinskim strankam na razpolago dragocenega časa, kot je v svojem komentarju zabeležilo vodstvo tržaške KD. Prav bi bito, če bi se občinski odbor (ali svet) lotil tudi nekaterih obveznosti, glede katerih vlada med volivci še precejšnje^ malodušje. V mislih imamo namreč obveze o poimenovanju ulic po zaslužnih slovenskih možeh, vprašanje tolmačev v rajonskih konzultah, dvojezične napise pred vasmi in še nekaj takih podrobnih zahtev, ki so stalno prisotne v krogih slovenske narodne skupnosti v tržaški občini. V DEŽELNEM ODBORU Razprava o avtobusu Trst-Grandi Motori Na sedežu deželnega odbora so včeraj obravnavali vprašanje nove mestne zveze med središčem in tovarno Grandi Motori pri Boljuncu. Sestanka, kv ga je vodil odbornik za promet Varisco, so se udeležili predstavniki tržaške pokrajine in občine, miljske in dolinske občine, trgovinske zbornice, krajevnega ravnateljstva za civilno motorizacijo, železnic in podjetja ANAS, združenj Anac in Fenit, tovarne Grandi Motori in občinskega podjetja Acegat ter nekateri funkcinarji deželnega odbomištva za promet in drugi strokovnjaki. Nova zveza naj bi šla s Trga Stare mitnice do tovarne pri Boljuncu in naj bi bila dolga 8,9 km. Acegat namerava postaviti na progo navadne avtobuse z zmogljivostjo 100 potnikov. Ob delavnikih bi avtobusi vozili 123-krat, ob praznikih pa 75-krat v obe smeri. Prihodnje leto naj bi se število vožen; povečalo v popoldanskih urah, ko bo v tovarni izmena delavstva. O novi zvezi in ureditvi prometa so sprt\;ovorili zlasti občinski odbornik za javne industrijske storitve Hreščak, dolinski župan Lovriha in njegov kolega iz Milj Millo. Deželni odbornik Varisco je naglasil, da namerava deželna uprava v čim krajšem času temeljito rešiti nakazano vprašanje. Varisco je v tej zvezi sprejel tudi' odposlanstvo delavcev iz tovarne Grandi Motori, o čemer pa poročamo v članku o stavki v Grandi Motori. Delo deželnih organov Danes dopoldne se ponovno sestane deželni svet. Predsednik Berzanti bo odgovarjal svetovalcem, ki so v zadnjem času vložili vrašanja o posledicah dolarske krize in Nixono-vih ukrepov na gospodarstvo naše dežele. Danes se sestaneta tudi dve stalni posvetovalni komisiji. .........................................nun...ninnnninnnninii Z VČERAJŠNJIM ODHODOM IZ TRSTA Trajekt «Corriere deII’Est» odprl novo zvezo s Pirejem Ladja bo iz Grčije plula v Genovo in Marseille, ena. ka ladja pa bo medtem plula v nasprotno smer . Pri novi pobudi sodeluje deželna finančna družba Friulia aj ie odplula iz Trsta trajekt-1 bi torej ukrep bil sorazmerno lahko ja »Corriere dell’Est», name- breme za mestno upravo. ‘ PSDI je tudi predlagala vodstvu IACP (ki je, kot znano, v rokah socialdemokratskih predstavnikov) naj bi spremenili zakon št. 655 in zagotovili upokojencem del razpolož-ljivih ljudskih stanovanj. De Gioia je tudi pisal socialdemokratskim parlamentarcem, ki naj bi predlagali to spremembo. v Pirej, Bengazi, Tripolis, 0 in Marseille: s tem je za-obratovati nova proga med pristaniščem in Sredozeroki jo je vzpostavila družba letti deli’Adriatica*. Predvče-im pa je iz Genove odplula v Ano smer sestrska ladja »Cor-del Sud*. Ladji bosta odhajali ikrat na teden iz Trsta (ob ih) in iz Genove (ob sredah), a »Traghetti deU’Adriatico» je a na pobudo deželne finančne 5 Friulia, genovske pomorske s «Traghetti del Mediterraneo*. ke družbe S.E.S., ki je te dni 1 v okrilje Bastogi, in zavaro-e Assicurazioni Generali. ladji sta vpisani v Trstu. Gre loti vrste »roli on-roll off», terih smo pred kratkim ob-daljše poročilo v našem listu, eni sta bili v ladjedelnici «Ital-iri* v Livornu. Njuna nosilnost 4.000 ton, hitrost pa dosega «lov. Na vsaki ladji je proza 40 avtomobilov in 62 in-jskih prikolic ali kontejnerjev, tega pa vsaka ladja razpo-s hladilniki za tekoče tovore olje, itd.). Posadka šteje 30 na vsako ladjo pa se lahko . tudi do 40 šoferjev. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 27. septembra do 3. oktobra zabeležil naslednje primere naležljivih bolezni: škrlatinka 1, otroško črevesno vnetje 1, ošpice 4, norice 4 (1 izven občine), epidemično vnetje priušesne slinavke 2, srbečica 3, infekcijsko vnetje jeter 6. in kontejnerji, ki se rcajo v Trstu, so po dveh dneh Pireju. Tu imajo špediterji dva i časa, da prevzamejo blago in ipravijo novo pošiljko za ladjo, ki ije v nasprotno smer. Pismo PSDI o prevozu upokojencev po nizkih mesečnih tarifah Socialdemokrati so pisali upravi 1EGAT in zahtevali, naj bi upo-jencem zagotovili javne prevoze znižani ceni. De Gioia predla-., naj bi ACEGAT izdajal meseč-i izkaznice po tarifah, ki naj u-rezajo gospodarskemu položaju ti-h upokojencev, ki uživajo mini-alne pokojnine in nimajo drugih ihodkov. PSDI v svojem tiskovni sporočilu dodaja, da je takih lokojencev itak zelo malo in da Delavci Grandi Motori včeraj na Trgu UuitA ............................i.i...................... V SPREVODU PRED SEDEŽ DEŽELNE UPRAVE Močna stavka v «Grandi Motori zaradi neurejenih delovnih razmer V tovarni menza še ne deluje, ni ogrevanja in ustrezne ventilacije - Osnovno vprašanje pa so smotrni prevozi, ki jih lahko zajamči samo ACEGAT - Dežela se še ni odločila - Sestanek pri odborniku Variscu, ki je sprejel delegacijo stavkajočih Kostanji v cvetju "• —v c K . I - -'ti' w * ■ 'V ^ . .V- i- ». v SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Otvoritvena predstava sezone 1971-72 BERTOLT BRECHT Bobni v noči drama in komedija Prevod: Zamisel scene in kostumov: Režija: BORUT TREKMAN MILE KORUN MILE KORUN Danes, 8. oktobra 1971 ob 21. uri premiera (abonma red A) Jutri, 9. oktobra 1971 ob 20.30 (abonma red B) V nedeljo, 10. oktobra 1971 ob 16. uri (abonma red C) V sredo, 13. oktobra 1971 ob 20.30 (abonma red D - mladinski) V čertek, 14. oktobra 1971 ob 20.30 (abonma red E - mladinski) Abonmaji so na razpolago v Kulturnem domu, tel. 734265-734269, vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav. Ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Prvi oktobrski dnevi so nam poleg hladne burje prinesli tudi nekaj izjemno lepih in toplih sončnih dni. Človek pravzaprav še ne ve, kako bi se oblekel. Nekaj podobnega je z naravo. Pripravlja se na zimsko mirovanje, toplo sonce pa jo drami življenju, k vztrajanju. Nepre-videna posledica te čudovite igre prirode je tudi bazovski primer, kjer se je v teh dneh razcvetelo nekaj kostanjev, ki so že začeli izgubljati tistje. Dva evtoča kostanja sta med drugimi na dvorišču «pri Maksu» in na dvorišču društvene gostilne nasproti cerkve. Seveda sta predmet občudovanja, vsemogočih komentarjev in ugibanj. us VERDI Drevi »Beriozka* Kot najavljeno bo danes zvečer ob 21. uri v gledališču Verdi nastopil sloviti sovjetski baletni ansambel »Beriozka*. Balet bo nastopil še jutri ob 21. ter v nedeljo ob 16. uri. Tržaški nastopi «Beriozke» se vključujejo v dolgo turnejo ansambla, v okviru katere je že gostoval v raznih zahodnoevropskih državah in v nekaterih največjih italijanskih mestih. Ansambel je ustanovila v letu 1948 in ga od takrat neprekinjeno vodi koreografinja Nadežda Nadeždina. Kostume za 18 baletnih točk je zasnoval Ljubov Silych, orkester pa vodi Albert Ryzakin. Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic za preostali dve predstavi. Razstave V OKTOBRU NA RADIU LJUBLJANA Dve radijski igri tržaških slov. avtorjev Ljubljanska radijska postaja bo v mesecu oktobru izvajala skupno 19 iger, od tega devet slovenskih, deset pa drugih jugoslovanskih avtorjev. Med slovenskimi avtorji naj omenimo tudi dbe igri naših domačih avtorjev, pesnika Miroslava Košute in igralca SG Jožka Lu-keša. Igra Miroslava Košute »Rdeči trolejbusa bo na sporedu v nedeljo 10. t.m. ob 8.05 in bo tako doživela krstno uprizoritev. S to pravljično igro je Košuta prejel na letošnjem nagradnem natečaju radia Ljubljana prvo nagrado. V nedeljo 24. oktobra prav tako ob 8.05 pa bo na sporedu ljubljanskega radia igra Jožka Lukeša sOtroci, otroci vsega sveta». To je zgodba o miru. ki si ga želijo otroci vsega sveta ter bo posvečena dnevu Združenih narodov. Iz/et v Sarajevo na razstavo jugoslov. umetnosti POLITEAMA ROSSETTI Arina Proclemer Anna Proclemer nastopa v Rosset-tiju do nedelje. Današnja in jutrišnja predstava se začneta ob 21. uri, poslovilna predstava pa bo popoldanska ob 16. uri. Z vse predstave, ki so izven abonmaja, imajo abonenti Teatra Stabile znaten popust. AVDITORIJ Danes in jutri ob 20.30 ponovitvi predstave «Mahayana Trans in hap-piness*. Zadnja ponovitev v nedeljo ob 16.30. Popusti za abonente. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. V Tržaški knjigarni ima razstavo bakrotiskov Tončka Kolerič. Razstava bo odprta do 24. oktobra. V prosvetnem društvu »Ivan Grbec* v Skednju, škedenjska ulica 124, je razstava slikarja Vladimira Klanjščka odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Razstava bo odprta do 10. oktobra. V galeriji »Loža* v Kopru je do 9. oktobra razstava mladih slovenskih likovnikov Vinka Tuška in Rudija Pergarja. Oba sta končala Akademijo z* likovno umetnost v Ljubljani. V galeriji «11 Tribbio* je do 9. oktobra odprta razstava grafik Hansa Har-tunga. V galeriji aCartesins* je odprta o-sebna razstava znanega tržaškega, v Rimu živečega slikarja Righija. SPDT priredi v nedeljo, 17. oktobra, avtobusni izlet v Benečijo. Na programu vzpon na Ivanac (1.167 m) z izhodiščem iz čanebole. Na povratku ogled čedadskih zanimivosti. Izlet posebno priporočljiv za mladino. Cene: člani 1000 lir, nečlani 1200, otroci do 11. leta 500 lir. Vpisovanje v Ul. Geppa 9, do 13. okt., kjer naj se poravna voznina. SPDT priredi 3. in 4. novembra dvodnevni izlet v Belo krajino. Avtobus bo peljal izletnike vzdolž reke Kolpe. Ogled Vinice, Metlike, Črnomlja. baze 20, itd. Podrobnosti pravočasno. Sindikat slovenske šole v Trstu prireja s posredovanjem potovalnega urada Aurora izlet z letalom v Sarajevo, združen z ogledom razstave »Umetnost na tleh Jugoslavije od prazgodovine do danes*. Program izleta je naslednji: Nedelja 17. oktobra 1971 Zborno mesto vseh udeležencev na letališču Brnik pri Ljubljani ob 8. uri. Odlet posebnega reakcijskega letala v Sarajevo. Ob 9.00 prihod v Sarajevo ter vstop na avtobuse, ki bodo udeležence popeljali na ogled mesta. Popoldne ogled razstave. Ob 19.00 odhod avtobusa na letališče Sarajevo. Ob 21.00 prihod v Ljubljano. Cena na osebo je 17.500 lir. Kdor želi prevoz s posebnim avtobusom iz Trsta na ljubljansko letališče in nazaj, mora doplačati 1.500 lir. Prijave sprejemata do sobote Sindikat slovenske šole v Trstu in potovalni urad Aurora v Ul. Cicero-ne 4, tel. 29-245. Nazionale 16.00 »Love story», Ali MacGraw, Ryan 0’Neal. Fcnice 15.30 «11 piccolo grande uo-mo». Martin Balsam, Jeff Corey, Chief Dan Georgie. Eden 15.30 «11 Decamerone*. Techni-color*. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 »Er piu», Adriano Celentano, Claudia Mori. Technico-lor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 »I diavoli*, Vanessa Redgrave. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz Zaprto. Jutri: »Una farfalla con le ali insanguinate*, Evelyn Stewart, Giancarlo Sbragia. Alabarda 16.30 »Sinuhe l’Egiziano». Ci-nemascope technicolor. Edmund Pur-don, Jean Simons, Victor Mature. Filodrammatico 16.30 «La 13.a vergi-ne», technicolor, prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 »Confessione commissario di polizia al ratore della Repubblica*. Nero. Technicolor. Impero 16.30 »Una prostituta al ser-vizio del pubblico e in regola con le leggi dello stato*. Technicolor, Prepovedano mladini pod 18. letom Crlstallo 16.00 »Per grazia ricevuta* Nino Manfredi. Technicolor. Capitol 16.00 »Bob ed Carol Aliče* Technicolor. Prepovedano mladin pod 18. letom. Moderno 16.30 «La califfa*. R. Schnei der, Ugo Tognazzi. Technicolor, pre povedano mladim pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 »Al soldo di tut te le bandiere*. Tony Curtis, Char les Bronson, technicolor. Ideale 15.45 «L'uomo che uccise Li berty Valance*. James Stewart, J Wayne, Vera Miles. Astra 16.30 «L'arciere di fuoco*, Giu liano Gemma, technicolor. Abhazia 16.00 »Desirče*. Marlon Bran-do, Jean Simmons. Technicolor. Prosvetno društvo »S. škamperl* priredi 17. oktobra enodnevni izlet v Pazin z ogledom zgodovinske cerkve v Hrastovljah, muzeja v Moto;, vunu in drugih važnih zanimivosti. Vpisovanje po telefonu: 70834 od 9-do 13. ure in od 18. do 20. ure. PD »Tabor* Opčine priredi v nedeljo. 10. t. m., enodnevni izlet * Hrastovlje z ogledom stare cerkve. v Buzet in preko istrskih toplic Sv-Štefan v Motovun. Povratek preko Buj in Portorož* na Opčine. Vpisovanje izključno v Prosvetne:® domu vsak dan od 20. do 21. ure. di un Procu-Franco Razna obvestila Taborniki rodu Modrega vala ob vešča jo svoje člane In članice,, da bo jutri 9.10, na Proseku nočna igra. Zbirališče je ob 18.30 pri avtobusni postaji na Proseku. Srečno! Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda »žiga Zois* -Trst. Str. di GuardieUa 13/2 sporoča, da se bo v novembru t.l. pričel večerni tečaj srbohrvaščine, ki ga organizira Pokrajinski konzorcij za tehnični pouk in sicer za I. in n. letnik. Vpisovanje v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, ob sredah in petkih od 18. do 20. ure ali po telefonu št. 95-326 do vključno 20. okt. t.l. Vpisnina znaša 1.000 lir.* A 1» K I A ZAGREB REDNA LETALSKA SLUŽBA TRST - JUGOSLAVIJA Inevna proga, razen ob nedeljah za ZAGREB VOZNI RED TRST 20.45 P- ZAGREB 21.35 ZAGREB 8.00 P- TRST 8.50 Cena vozovnice za enosmerno potovanje Lit. 10.000 O. o. Generalna agencija za Italijo ATAM - Ul. Donota 1 - TRST - Tel. 2406« - 24079 Informacije ter prednaročila voznih listkov pri vseh potovalnih uradih Povezava Trsta z vserni programi ATI PD »France Prešeren* iz Bol jun®* priredi 17. oktobra enodnevni izit1 v Rezijo. Vpisovanje pri Tatjani - «M>' nimoda*. SPDT sporoča, da odpade plezali tečaj v Glinščici, ki je bil napoved** za nedeljo, 10. t.m. Včeraj-danes VREME VČERAJ Najvišja dnevna temperatura 1®'* najnižja 8,6, ob 19. uri 13,8 stop1' nje, zračni tlak 1031,1 neredno st*' noviten, veter 2 km na uro jugo*?' hodnik, vlaga 65 odstotna, mofr skoraj mirno, temperatura morja * stopinj. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 7. oktobra se je v Trstu ro sredstvo. fp. , .1967 je prišlo do prve velike njla Uc*le Angleška banka je skle-2a? .^vrednotiti angleški funt. Pri-sai i so kit* ladjarji vsega sveta, o$n nenadoma zgubila vrednost s'*ikVna enota za obračun pomor-,v°znin. Uradni tečaj funta je jT?el od 1750 lir na 1500 ur. Cez en , le bilo potrebno ustvariti novo ^ t° in ladjarji so sklenili, da bo prek 0ta 'lolnr. edina valuta, ki je , K0 mednarodnega denarnega skla-Vse Ugotavljala stabilnost na trgu. j. zahodne valute so bile tesno °bra’ane z dmarjem in tako je bil j?pun izredno enostaven. let^e<’ nedavnim, to je 15. avgusta je j®' ie padel tudi dolar. Položaj Ur ,edaj še težavnejši, saj nimamo atnpuga razvrednotenja dolarja, j0 pa* je vsaka država ubrala svo-Dr ,PQt- Padec vrednosti dolarja ždstavlja za ladjarje dejansko zni-Larti Voznin. torej manjši zaslužek. zni»a^ pa niso bili voljni sprejeti in anla vrednosti svojih storitev ra, “° sprejeli svoje protiukrepe. Tn .“O zrnca,_____nro Vsako jesen se ponavlja stara pesem: lasje začnejo izpadati, mastni so in slabo nam drži vsaka pričeska. Seveda smo zaradi tega včasih obupane, hodimo pogosteje k frizerki, toda vse nič ne pomaga Potem začnemo seveda z raznimi kurami, o katerih smo slišali govoriti, ali pa jih reklamirajo po radiu, televiziji, ali časopisju. Včasih te kure pomagajo, včasih pa tudi ne. Potem se jezimo na frizer ko, na zdravilne «lotione», na »čudežne* šampone itd. In ko smo že povsem obupale, se lasje zopet kar sami «potolažijo», izpadanje se ustavi, tudi bolj bleščeči so jn pričeske so zopet v redu. Tako zopet pozabimo na to skrb vse do naslednje jeseni, ko se pesem ponovi... Pravijo, da so lasje, poleg oči, najlepši okras vsake ženske. To tudi drži. Še tako lepa obleka in še tako skrbno nalepotičen obraz, ne bosta prišla do veljave, če bomo imele neurejeno pričesko, če bodo lasje mastni, ali medli, če bodo redki, ali pa pretrdi. Ko pa smo lepo počesane, imamo občutek, da smo videti mlajše, lepše in dobra volja ter zaupanje vase se nam zopet kar sama povrneta. Kako odpraviti torej to nadlogo, ki nas tare vsako jesen? Strokovnjaki pravijo, da je treba skrbeti za lase vedno in ne samo tedaj, ko nam že začnejo izpadati ter da so lasje potrebni stalne nege, kot sta je potrebna na primer obraz in telo. Toda tu niso mišljene samo razne vode, šamponi in druga zdravila, ki lasem pomagajo, ko so ti že v «stiski». Tu je mišljeno pravilno hranjenje telesa, ki lahko potem nudi tudi lasišču pravilno prehrano. Saj same veste, kako je tudi z drugimi kozmetičnimi pripomočki. Kadar smo bolne, kadar je v našem organizmu kaj narobe, potem nam tudi najboljše lepotne kreme ne pomagajo do lepe kože in mladostne zunanjosti. No, tako kot kože, so občutljivi tudi lasje, ali pa morda še bolj. Vsako naše nerazpoloženje, vsako naše slabo počutje se najraje od ražata prav na laseh, ki postanejo nenadoma zelo mastni, ali pa zelo suhi .začnejo izpadati, ne »ubogajo* nas — skratka, delajo nam preglavice. Tu seveda ne mislimo na normalno izpadanje las, ki je pač že nujno povezano s spremembami letnih časov in spremembo vremena. Takšno izpadanje las je povsem naravno in treba je samo čakati, da minejo kritični meseci in zopet bo vse v redu. Zaskrbljujoče postane vprašanje, ko začnejo lasje kar v šopih izpadati, ko so vedno mastni, poini prhljaja in ko nam nobena pričeska ne traja več. No, potem je treba začeti s temeljito kuro našega telesa. Nekaj v njem ne bo v redu — lahko bodo to živci, lahko prebavila, lahko kri, ali kaj drugega. Zdravnik nam bo na to dal najboljši odgovor. In šele potem ko se bomo začele te meljito zdraviti, bomo začele skrbeti tudi za lase s pomočjo raznih dobrih šamponov, krem «lotio-nov* itd. Ne pozabimo, da je tudi prah velik sovražnik naših las. Zato si lase večkrat dobro skrtačimo, predvsem pa zvečer pred spanjem. Se- prepustite njenega izvajanja izključno drugim. Preveč rinete v ospredje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Napoveduje se kriza, pa čeprav kratkotrajna. Nove možnost: za uveljavitev v družbi. ..lumiiiimiimiiiiiiimmiiiiriiiiimmimiiiiiiinimiiiiimiiimmimiiiiiiiiiiminimniiiiiHmiiimiiiiililli.m...h POSLEDICE DOLARSKEGA POTRESA Zmeda na svetovnih tržiščih pri cenah pomorskih voznin Padec vrednosti dolarja: manjši zaslužek za ladjarje - Kanada in Indonezija nista bili prizadeti popolnoma samostojen, ampak je povezan z drugimi družbami s spo razumi ali pa so družbe povezane v tako imenovane «conference», ki obsegajo skoraj vsa ladjarska podjetja na določeni progi. Kako so reagirale »conference*?: Vzhodna Afrika: povišanje voznin za 3,4%; Pakistan, Indija, Cejlon: povišanje 5,5%: Avstralija: 5,5%; Daljni vzhod: 2,5%; Južna Amerika (Brazilija, Argentina): 3%; Srednja Amerika: 3,5%; na Rdečem morju: 5%. Kakor vidimo so odstotki zvišanja voznin izredno različni. Iz tega lahko sklepamo, da so nekatere »konference* izkoristile priložnost devalvacije dolarja, da so dejansko zvišale voznine. Na drugih progah pa so ladjarji sklenili, da obdržijo staro dolarsko vrednost in da zahtevajo za vsak dola'- 625 lir, kar predstavlja 2,5* zvišanja. Iz tega, kar smo navedli, lahko ugotovimo, kakšna zmeda je nastala in kako so čisto naravno stranke iz zaledja reagirale. Vsi pa vedo, da so to samo začasni ukrepi in da bo treba čimprej urediti vse odnose in dobiti novo skupno me-riio, ki ne bo podvrženo spremem- bi dnevnih tečajev ene ali druge valute. Še mala zanimivost. Edini deželi, ki nista bili prizadeti, sta Kanada in Indonezija. Voznine za te dežele in iz njih se obračunavajo v kanadskih dolarjih, oziroma v holandskih forintih. To je znak, da je Indonezija politično samostojna, a da je ostala na tem gospodarskem področju vezana na kolonialno tradicijo. O. KALAN veda ne smemo s krtačenjem pretiravati, Tudi «tupirane» pričeske, ki jih še mnoge nosijo, niso lase-«: v korist. Če že ne moremo brez tupi-ranih las, potem skrbimo vsaj, da jih čim bolj pogosto počešemo in da ne držimo tako umetno napihnjenih las tudi po več dni ne da bi jih popolnoma razčesale. Na srečo so zopet v modi pričeske, ki sicer zahtevajo nakodranih las, ne pa tudi «natupiranih». Take pričeske zahtevajo po navadi tudi trajno ondulacijo, ki že nekaj let ni bila v modi. Nekateri so sicer proti trajnim kodrom, ker pravijo, da kvarijo lase. Mi pa smo mnenja, da niso škodljivi, če so napravljeni z dobrimi preparati. Včasih lasem celo koristijo, ker jih napravijo bolj močne in odporne. Veliko zaslugo za lepoto naših las imajo seveda prav frizerke. Zato ni vseeno, kakšno frizerko si izberemo in kako ta z našimi lasmi ravna. Raje odštejmo kako liro več, da je le frizerka sposobna in da nam poleg lepih pričesk, neguje pravilno tudi naše lase. Predvsem pa skrbimo za naše zdravje. Če bomo zdrave, če se bomo dobro počutile, bodo zdravi tudi lasje in vprašanje naših las bo samo v izbiri prave pričeske. N. L. SODOBNO VRETJE V KATOLIŠKI CERKVI V JUGOSLAVIJI Zadrski nadškof je suspendiral šest oporečniških duhovnikov Napad «Vj«snika djakovačke biskupije» na modernistične duhovnike - Povezava jugoslovanskih dogodkov s škofovsko sinodo v Rimu BEOGRAD. 7. — Glasilo hrvaške govorni varuhi razodetja, škofije v Djakovu »Vjesnik djako vačke biskupije* je v svoji zadnji številki objavilo noto z naslovom »Modernistični ultimat cerkvenemu nauku*. V noti, ki je naslovljena na vatikansko sinodo, glasiio hrvat-ske škofije trdi med drugim: »Modernistom se je še enkrat posrečilo, da vsilijo cerkvi na sinodi diskusijo o duhovniškem celibatu, čeprav sta že koncil in papež povedala dokončno svoje mnenje o tem vprašanju * Po pisanju hrvatskega katoliškega lista, celibat služi modernistom samo kot pretveza. Glede modernističnih poglavarjev pa list pravi: »...njihovi resnični cilji pa gredo bolj naprej. Za njih je zanikanje celibata samo ugodna in popularna odskočna deska. Njihov glavni napad pa gre na bistvene strukture in tudi na dogmatske resnice...* List poziva jugoslovanske škofe, ki so navzoči in sodelujejo na rimski sinodi, «naj se osvobodijo vsakršnega pritiska od spodaj, ki so izra ženi v geslih kot: v imenu »božjega ljudstva*, v imenu «škofovskih svetov*, v imenu teološkega razuma itd. Škofi, ki so navzoči na sinodi, se morajo zavedati, da samo njim pritiče odločanje, ker so od- I učuje na neki gimnaziji kot profe-Pisanje »Vjesnika djakovačke bi | sor kemije in biologije, neki drug skupije* odkriva globoka protislcv- ‘ pa poučuje kandidate za šoferske iiiluiiiiiiuuiiiiiiiiiiiHiiuiimiiH!uiiii!iiimiimiimiiiiiiminiiiiiiiiiiimiiiiiiuiniimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiim GUY MOLLET: SOCIALIZEM PO TITOVO» Dragocene Izkušnje jugoslovanskega socializma Odlika jugoslovanske družbe: razkrivanje nasprotij ja, v katerih se je znašla katoliška cerkev v Jugoslaviji. Brez dvoma je stališče, ki ga je zavzel »Vjesnik*, treba pripisati najbolj konservativnim silam jugoslovanskega katolicizma in to v trenutku, ko se povsod porajajo težnje po globoki preosno-vi katoliškega verskega življenja. V Rimu razpravljajo prav sedaj na sinodi o temeljnih vprašanjih du hovniškega poslanstva v sodobnem svetu ter o povezanosti tega poslanstva z važnimi vprašanji večje pravičnosti v sodobni družbi. Zgodovina zadnjih desetletij je zaostrila proces upadanja duhovniškega poslanstva v moderni družbi. Na vseh področjih političnega in družbenega življenja so se začela cerkvi izmikati tla izpod nog Celo na tistih področjih, kjer je bila njena dejavnost v preteklih stoletjih bi stvenega pomena (vprašana zaščite revežev, socialno šibk 'tih, bol nišnice itd.), je te naioge prevzela sodobna družba. Zato je bilo nujno, da se ta vprašanja pretresejo, kot se je v resnici zgodilo. Za ta opomin pa so menda v dja-kovski škofiji gluhi. Menda jih ni opozoril na sodobna dogajanja niti dogodek v Zadru, kjer je sedem duhovnikov javno obtožilo svojega nadškofa msgr. Marjana Oblaka, da nima posluha za njihove težave, da zagovarja okameneli legalizem in zastarele cerkvene strukture Oporečni duhovniki so mu poslali odprto pismo, v katerem so med drugim zahtevali, naj jih škof razreši ao januarja 1972 opravljanja duhovniške službe. Nadškof je odgovoril s tem, da jih je suspendiral vse, razen enega. Stavkajoči duhovniki pa se niso vdali. Nekateri izmed njih so se že zaposlili drugje: eden po- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Svojo delovno sposobnost boste potratili v nepotrebnih drobnih opravkih. Možnost za nove čustvene odnose. BIK (od 21.4. do 20.5.) Držite se svojih načrtov, pa tudi svojega načina dela. Zelo dobro boste razpoloženi in to boste prenesli tudi na d-uge. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pre den se lotite dela, razčistite najprej osnovne probleme. Umaknite se v mir, ki ste ga potrebni. RAK (od 23.6. do 22.7.) Možen je zmeda na tem področju prav ’ izreden uspeh, vendar ne brez na-..............................porov. Pohitite z razčiščenjem nekega družinskega spora. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo pri- HOROSKOP Ha? tjan°rnQ prikazuje zmedo, ki vlada v ceiotnem gospodarstvu. “en ladjar ni danes dejansko meren dan za obnovo poslovnih stikov. Preveč ste pesimisti, kar vpliva na vaše razpoloženje ter na okolico. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uspeh je le navidezen, kajti zadeva ni povsem jasna. Skušajte pomiriti svojo okolico. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Poslovni stiki se širijo tudi preko vaših zahtev in možnosti. S svojo bistrostjo se boste uveljavili. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11 ) Pobudo boste dali /i, vendar ne KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pa zite, da bo vaše finančno stanje kolikor toliko trdno. Ne zanašajte se na podporo drugih VODNAR (od 21.1. d'. 19.2.) Konč no boste prosti, da boste sami odločali. Izogibajte se živčnim diskusijam, ki nikamor ne privedejo RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kaže, da se bo zadeva zapletla, vendar se boste izmazali. Klicali vas bodo na razsodnika. PARIZ, 7. — (Po telefonu) »Jugoslovansko izkustvo je eno izmed najbogatejših kar jih poznam, tako po načelih kakor tudi v praksi* piše nekdanji francoski premier in eden od veljakov starejše generacije francoskih socialistov Guy Mollet v eseju »Socializem po Titovo*, ki bo v kratkem izšel pri pariški založbi Seghers. Včerajšnji «Le Monde* je objavil obširen odlomek iz sklepnega dela tega eseja. »Vrata Jugoslavije so danes široko odprta opazovalcem in iskalcem vseh vrst; ki se kar gnetejo skoznje*, piše Mollet. »Jugoslovanska družba pa ni odprta le navzven ampak tudi navznoter. Debate v skupščinah, sindikatih in drugih organizacijah vsak dan razkrivajo probleme, ki tarejo Jugoslovane. Zato mnogi opazovalci objavljajo črnobele komentarje o prihodnosti Jugoslavije*, piše Mollet, »nekateri ji celo očitajo anarhijo in neučinkovitost, drugi napovedujejo razpad sistema, ki je na videz izziv zdrave pameti, ker se ne ravna po običajnih normah* «Ne vem, kako se bo Jugoslavija razvijala in kako bo premagovala svoje težave*, pravi avtor. «Toda naj bo prihodnost kakršna koli. Ju goslavija nas je naučila marsičesa, česar ne smemo pozabiti*. Mollet je v nadaljevanju noln hvale za kritično odprtost jugoslovanskega socializma Po nevovom mnenju je ena največjih odlik današnje jugoslovanske družhe. da se ne izogiba nasorotjem in si šteje celo v dolžnost. Ha iih razkriva Za avtorja je ena izmed velikih jugoslovanskih odlik tudi volja po nenehnem iskanju novega izčrpnega optimizma, ki temelji na iskreni veri za pozitivno preobrazbo človeka in solidarnosti, kj po njegovem mnenju ni le posledica trpkih izkušenj ampak tudi jasnejših skupnih interesov, ki resnično in vselej na zunaj družijo ljudi «Ljudje vedo. kai bi izgubili, če tega ne bi bili oripravljeni braniti*, pravi Guy Mollet ob koncu svojega I razmišljanja. 1 GLASBENA MATICA V TRSTU RAZPIS KONCERTNEGA ABONMAJA SEZONA 1971-72 Otvoritveni koncert Sobota 23. oktobra 1971 KULTURNI DOM .:ik Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Ciril Škerjanec — čelo November 1971 Slovenski oktet November 1971 Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent: Samo Hubad Solist: Aci Bertoncelj — klavir December 1971 Orkester in zbor »Consortium musicum* iz Ljubljane Dirigent: Mirko Cuderman Januar 1972 TržaSki baročni ansambel Februar 1972 Zagrebški godalni kvartet in Eva Novšak-Houška — mezzosopran Marec 1972 Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solistka: Pavla Uršič — harfa Marec 1972 Igor Ozim — violina Marijan Lipovšek — klavir April 1972 Pevski zbor »Branko Krsmanovič* iz Beograda Dirigent: Bogdan Babič CENE ZA ABONMAJE Redni: Članski: 7.000 6.000 lir lir Invalidski: Mladinski: 2.000 2.000 lir lir Vpisovanje abonmajev v Glasbeni matici (Ul. R. Manna 29, tel. 29-779) od 8.30 do 12.30 in od 15 30 do 18.30 ter v Tržaški knjigarni (Ul- sv. Frančiša 20 tel. 61-792) od 11 oktobra dalje od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure izpite. S svojim demonstrativnim nastopom bi radi vplivali na dela škofovske sinode v Rimu. Zadrska nadškofija šteje danes okoli sto šestdeset tisoč »pisanih vernikov in okoli osemdeset duhovnikov. Za razliko od drugih duhovnikov v Jugoslaviji, pri /adrski duhovščini ne obstaja srednja generacija. Duhovniki, ki so zrasti za časa italijanske okupacije, so se odselili v Italijo. Zato je sedaj duhovništvo v Zadru razdeljeno na dva tabora: na starejše in na mlajše Mlajši duhovniki, ki jih je približno polovica, so bili vzgojeni v zadnjih 19-15 letih, ko so se začela v katoliškem svetu pomembne spreminjanja, tako da je predkoncilsko cerkev komaj spoznati: novi obredi, nov stik s svetom, z verniki, z duhovniki, pripadniki drugih krščanskih veroizpovedi, nov odnos eeio z brezbožniki, novo tolmačenje oblasti in odgovornosti v cerkvi, nov in sodoben lik duhovnika, novi pogledi na ženo in njeno vlogo v cerkvi itd. Po osvoboditvi je bila obnovljena zadrska nadškofija, ker se je tamkajšnja duhovščina uprla, da bi prišla pod pristojnost škofij v Splitu ali pa na Reki. V zadrski nadškofiji so po vojni obnovili deško in bogoslovno semenišče. ki so ju obiskovali dijaki iz drugih dalmatinskih škofij. Toda leta 1970 je nadškof msgr. Oblak razpustil bogoslovno solu. To je storil, ker se mu je zdelo, da je ta šola postala leglo modernističnega duhovništva, čeprav je spočetka podpiral sodobnejše težnje Prav tako je razpustil tudi založniško delovno skupino »Krščanske sodobnosti*, nekatere duhovnike pa je premestil v župnije zunaj Zadra. Tako je prišlo polagoma do izrazitejšega oporečništva. Ker pa so se mladi duhovniki znali, da bi v Rimu na škofovski smodi ne razpravljali o vprašanjih, ki so jih postavili, so naslovili svojemu nadškofu in tudi javnosti ociprto pismo. Pismo je podpisalo 16 duhovnikov. V njem se govori o težkih razmerah y zadrski nadškofiji ter o določenih nastopih zadrskega nadškofa ter cerkvene hierarhije na splošno. Nadškof msgr. Marjan Oblak je v zvezi s tem pismom zanikal, da bi obstajali specifični problemi zadrskega duhovništva. Potrdil pa je, da je prejel šest prošenj za začasno razrešitev opravljanja duhovniške službe. Glede globljih vzrokov krize, ki je prizadela njegovo škofijo, pa je msgr. Oblak izjavil, da je treba te vzroke iskati predvsem »v krizi duhovnosti, v nekritičnem zahtevku hitrih in korenitih reform, v zapiranju vase skupin somišljenikov, ki bi hoteli vsiliti svojo nadvlado, v trganju vezi s škofom m z drugimi duhovniki, v določeni materializaciji, nadalje pa v povsem sekulari-ziranem liku duhovnika in. končno, za nekatere duhovnike konkretni problem ženske. SOCIJALIZAM. Časopis Saveza komunista Jugoslavije. 1971, broj 7-3. Izdaje NIP »Komunist*, Beograd. CRCNACHE DELLA REGIONE LOMBARDA. Mensile d'informa-zione della Regione Lombarda. Anno primo. Agosto — settembre 1971. GEOMETRI. Periodico d’informazio-ne dei p-oblemi previdenziali della categoria. Agosto 1971. Roma. PREVODI URADNEGA VESTNIKA dežeie Furlanije — Julijske Benečije. 8 junij 1971 št. 22; 8. julij 1971 št. 25. '•'OHE SV ETINA 204,. S KAN A DRUGA KNJIGA Komaj se je spravil v red, ko je dežurni pripeljal oficirja, ip tou je predstavil za poročnika Hartwicka. Kot vojak j.. bil nekoliko podoben Teichnerju, le da je njegov obraz všp*^eval n®k° nerazumljivo trdoto, ki stotniku na bila najbolj teč. Kg sj.a drog drugemu predočila položaj, je Hartwick r zagorel ob misli, da bi napadli partizanske štabne enote v*\Kojca. Tudi Teichner je bil za to kombinirano akcijo. Za Pain lupine, ki bi izvedla napad na Kojco, so Izbrali ariskega dezerterja. Stotnik se ni udeležil napada. Iz hjal a Sozda je opazoval kolone obeh skupin, ki so se vzpe-a na nevarne strmine. dehi nce je presvetlilo nežno zalenj * gozda, in siva bukova . a> pomešana z redkim smrečjem, so se spremenila v ‘sriv , p«čak . Za ^vizijo, . Jutranjo tišino je pretrgalo močno pokanje brzostrelk in mb. Gonja, ki se je bila pričela pod vrhom, se je zgrinjala sedlo, kmalu zatem pa Je pokanje povsem zamrlo. I* ''Razpršili smo gade in štiri ujeli,» se Je hvalil poročnik artwick, h kateremu je Teichner, kj je bil napadel prvi, S^al razbegle štabovce. dali t0tnik Knieoke si je ogledal ujetnike, ki so plašno gle-aii vanj. Zaslišali so jih in zvedeli, da je eden kuhar. Ko je Knieoke zagledal z velikim loncem na hrbtu, se je lv mozaik. Stotnik se je sprehajal z očmi po tej prelesti; '°val je poročila Wertherjevega voda, ki se je pomikal zakrohotal: «Kaj pa tl, 'ali misliš, da boš sedaj kuhal nam?» Hartvvick si je popravil avtomat in se zarežal: «Ta bo kuhal angelom v nebesih.)) Dva sta pripadala enoti za zvezo, eden pa pratežu. «Kaj boste z ujetniki?)) ((Peljal jih bom majorju Wolfu. Naročil mi je, naj brezpogojno poskrbim za izvor novih podatkov.)) Stotnik se je ozrl k Teichnerju: «Potem mu damo še našega, da bo Imel popolnejšo zbirko. Hvaležen vam bo.» «Seveda, gospod stotnik.« Pomignil je podoficirju in pripeljali so dezerterja. «Veste, skoraj vsak drugi, ki ga ujamemo, pravi, da Je ubežnik. Tudi če pravi, da se bo priključil belim, Jo pobriše nazaj v hosto.» Vseh pet ujetnikov so privezali k drevesom. Nato so se spravili na kavo, konzerve in kruh Kurir poročnika Harti wloka pa je na njegovo povelje privlekel iz nahrbtnika svinjsko gnjat in steklenico žganja, ki naj bi zbližali nove znance. Takšne priboljške so dobili pri tistih, ki so jih pobili kot talce. Medtem je prišel pasji dreser Werther. Z žarečim obrazom je poročal, da so staknili obe težki havbica in da so prve divizijske straže na obronkih Porezna. Odpravili so se k topovoma, ki ju je izvidnlški vod že odkopal. «Kaj hočemo s tema ropotuljama brez zapiračev, ko nimamo konj, da bi ju odvlekli, in ne eksploziva, da bi ju razstrelili?« «Ne bojte se. Moji se bodo pod noč vrnili v grapo, tam je ostalo dovolj eksploziva,« je obljubil Hartvvick. Pustili so topova In odšli na greben, kjer se je z roba skal odpiral razgled na Porezen. Na vrhu odsekanega stožca so uzrli med travo in kamenjem obrise italijanskih utrdb z bodečo žico; od časa do časa so videli tudi ljudi, ki so se premikali med bunkerji. «Ali jih boste napadli, gospod stotnik?« je vprašal Hartvvick, «Saj nisem nor.» «Jaz tudi ne.» «Niti koraka ne napravim več, kot ukazuje povelje. Rajon Kojca je moja zadnja točka po osvoboditvi grape ter vzposta vitvi stikov z vami. Poznam to goro. Ves vrh je prevotljen in strmine so obdane z žico. To je krasen cilj za naše letalstvo, slab pa za osvajanje s pehoto. Pa kaj, ko smo že tako na psu, da kaj redko vidimo letalo v zraku. Naj gre banda k hudiču! Prav nič ne bom silil za njo, saj bo v kratkem prišla sama. Že leto dni se vrtimo drug okrog drugega kakor pes in mačka. V tem rajonu bom ostal do večera, jutri pa se vrnemo v postojanko, saj nam že pohajata hrana in strelivo.« Vračali so se h kuhinji. Med potjo se je Martwiek razvnel ob pripovedovanju, kako sta z Wolfom bežala z Jelovice Stotnik pa je povedal, kako je ranjenega izvlekel iz Soteske Potem se je poročnik Hartvvick poslovil od stotnika in s svojim spremstvom odpeljal ujetnike proti grapi. Peljal pa jih je samo uro daleč. Vso pot je hodil za njimi in jih ogledoval z vseh strani. V njem se je prebujala krvoločnost Kaj bo napravil z njimi, je vedel že takrat, ko jih je ujel Ukazal je, naj ujetnike zapeljejo s poti v kotanjo, poraslo z visokim gozdom, jih privežejo k drevesom im jim zamašijo usta. Šibka točka njegove okrutnosti, ki Je dosegla neslutene meje v velikem taborišču za ruske ujetnike, je bila, da ni prenašal človeških krikov. Kadar jih je zaslišal ,ga je popa del živalski bes. Hartvvick je bil blazno željan krvi. Ta skrivnostna tekočina mu je vzbujala občutek pošastne vznemirjenosti In ugodja. Dorasel je v velikem industrijskem mestu ob severnem morju Stanoval je v bližini klavnice, kjer se je spoprijateljil z me sarjevim sinom. Otroka sta namesto k igram na ulico zahajala v klavnico in sprva strahoma gledala, kako pobijajo živali in jim puščajo kri. Sčasoma pa sta se začela zabavati. Z užiti kom sta gledala, kako mogočnemu biku nastavijo pištolo rte čelno kost, kako zdrkne na kolena in mu dolg, oster nož odpira žile... potem se ulije kri po cementnih tleh in teče kot studenec v korito, temna, skrivnostna in penasta. ((Po- močiti roko v kri, naužiti se te razdražljive barve,« — to je bila želja doraščajočega mladeniča, ki so ga zavoljo njegovih izrazito uničevalnih nagonov radi sprejeli v vojaško akademijo; tam se je pred vsemi odlikoval z discipliniranostjo in pogumom. Na vzhodni fronti je zadostil svojim željam po grozljivih prizorih. V ognju požganih mest in vasi se je kalila njegova krutost. Sli po krvi pa je dajal duška kot specializirani zasli-ševalec ujetnikov. Razkoračil se je pred ujetniki In jim prek tolmača dejal: ((Prekleti nori psi, morda ste celo verjeli, da vas bom vlačil na kakšno poveljstvo! Tu vas bom pobil kakor bike. Res škoda, da nimam časa, da bi se bolj pozabaval z vami.« Stopil je k prvemu in strmel nekaj časa v bledi obraz in od groze izbuljene oči. Potem je vzel tolmaču bajonet in si v sončnih žarkih ogledati lesketajočo se ostrino. S krepkim zamahom je zabodel prvega najprej v vrat, nato pa še v prsi. Kri je brizgnila in se razlila po razpeti srajci ((Gospod oficir,« se je oglasil dezerter «V žepu imam listek vašega poveljstva, da so vsi, ki pobegnejo, pomiloščeni.« Hartvuck se je zasmejal In pokazal svoje močne, bele zobe: «Clovek, ti si nor. Mar nisi pomislil, komu lahko padeš i roke? V moji enoti ni ujetnikov!« Potem ko je vsakega dvakrat zabodel z bajonetom, jih je spehal na mahovnata tla. Izza pasu je potegnil pištolo, se sklonil in pritisnil... v bleda čela nesrečnikov so švigali streli. Obraze so prepregle krvave štrene. Hartvvick je obstal in zamišljeno opazoval svetlo rdečo tekočino — zdelo se mu je, da obliva svet — ki jo je pila suha zemlja kakor žejna žival. Nekaj dni po bojih na Jelovici je dejal majorju Woifu: «Mi, frontni ljudje, ljudje dejanj, bomo tem zalednim podganam, politikantom, trgovčičem, uradnikom, ideologom in učiteljem odprli pot v svet. Mi širimo življenjski prostor veliki Nemčiji. Le zastran lepšega nas slavijo in kitijo z medaljami, v srcu pa se nas boje in nas prezirajo, ker smo ljudje novega kova. Toda če po zmagi ne bomo dobili tega, kar nam gre, si bomo vzeli sami!« L 1 PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK 8. oktobra 1971 PO SOBOTNEM SREČANJU URBANISTIČNIH IZVEDENCEV V SESLJflNU Urbanistični načrti in turizem v devinsko-nabrežinski občini Zahteve sodobnega turizma - Izkoriščanje in spoštovanje naravnih bogastev in lepot Regulacijski načrti in špekulacije javnih ustanov - Upoštevanje etničnega značaja področja Pred dnevi smo kratko poročali o srečanju, ki ga je organizirala kulturno - politična revija «Umana» v dvorani turistične ustanove v Ses-ljanu na temo urbanistike in turizma v devinsko - nabrežinski občini. Omenili smo uvodne besede dr. Aurelie Gruber—Bencove in štiri referate, na osnovi katerih se je razvila diskusija, nismo pa imeli prilike, da bi se podrobneje zadržali pri samih referatih. Vprašanja, ki so se jih lotili razni referenti z različnih zornih kotov, se nam zdijo še posebno zanimiva, ker zadevajo občino Devin - Nabrežina, v kateri lahko vsak objekt in vsaka urbanistična pobuda oškodujeta slovenski del prebivalstva ali skvarita pravo lice obalnega področja. Med uvodom je dr. Gruber—Bem-cova orisala urbanistično neskladje, do katerega privede zelo pogosto nepravilno urbanistično načrtovanje, ki ne sloni na upoštevanju naravnih bogastev in ekologije. Omenila je dalje vlogo rajonskih konzult, ki predstavljajo edino sredstvo občanov, da sodelujejo pri javnem upravljanju, kajti prepogostokrat se zgodi, da so javni organi ali tisti, ki te organe predstavljajo, odsotni in sploh nimajo stika s prebivalci. Prvi je bil na vrsti referat predsednika sesljanske turistične ustanove Lenarduzzija, ki se je med svojim izvajanjem omejil na področje Sesljan - Devin - štivan. Na nizal je vrsto vprašanj, katerih so se kasneje dotaknili tudi drugi referenti s strokovnega vidika. Govor je bil tako o gradnji avtoceste in vodovoda v Štivanu, kar je v precejšnji meri iznakazilo naravno lepoto kraja, o onesnaženju Timave in sesljanskega zaliva, o raznih regulacijskih načrtih, ki naj bi urejali gradnjo, in o špekulacijah nekaterih javnih ustanov v zvezi z gradnjo. Sledila sta referata dveh strokovnjakov — predsednika konzorcija za tržaško obalo Tringaleja in docenta beneške univerze dr. Semera-nija — na osnovi katerih naj bi se kasneje razvila debata. Tringale se je zadržal pri turističnem razvoju na obalnem področju devinsko -nabrežinske občine in pri zahtevah sodobnega turizma. Poglobil se je tudi v številke, točneje koliko kvadratnih metrov je predvidenih po regulacijskem načrtu za gradnjo hotelov ali penzionov in kako turistični operaterji včasih pri gradnji letoviščarskih objektov pozabljajo na tako imenovane »pritikline*. Masovni turizem zahteva tudi organizacijo prostega časa letoviščarjev. Tako se vedno bolj pogosto dogaja, da turisti zahtevajo poleg morja s primernimi kopališči tudi teniško igrišče in dvorišče ali vrt, kjer bi se lahko igrali otroci. Mnogi na to zelo radi pozabljajo. Referent je orisal tudi slabo izkoriščanje naravnih dobrin, v primeru devinsko -nabrežinske občine naj bi šlo za nepopolno valorizacijo slikovite obale, ki se vleče od Devina in Ses-Ijana prav do Nabrežine. Namesto da bi ob morju gradili kopališča, ki bi bila dostopna vsem, so oblasti dovolile, da so nekateri zasebniki zgradili ob morju bogate vile. ki onemogočajo pristop k morju ne samo turistom, temveč in predvsem krajevnim prebivalcem. Referat dr. Semeranija je bil mogoče še nekoliko bolj teoretičnega in pravnopolitičnega značaja. Beneški docent je govoril o težavah urba nističnega načrtovanja, o usklajevanju raznih regulacijskih načrtov, ki se nanašajo na isto področje in ponovno o špekulacijah nekaterih javnih ustanov ter o nepravilnem sprejemanju nekaterih pozitivnih privatnih pobud. Med diskusijo so se oglasili nekateri navzoči, ki so se — kot že omenjeno — naslonili na referate. Med zanimivimi pripombami bi omenili vprašanje, ki je zadevalo organizacijo prostega časa krajevnega prebivalstva in predvsem mladine. Prof. Tomatisova, ki poučuje na neki šoli v Sesljanu, je še omenila pritožbo svojih učencev, češ da se poleti nimajo kje kopati. Pri tem bi dodali, da si je mladina iz šti-vana pred kratkim skušala urediti nogometno igrišče v bližini štivan-ske cerkve, kjer je bilo smetišče. Pobuda, ki jo je občinska uprava dovolila in skoraj podprla, pa je naletela na odpor Ustanove za spomeniško varstvo, ker so baje v bližini cerkve odkrili nekaj zgodovinskih ostankov in so se bali, da bi gradnja igrišča česa ne odškodovala. Torej raje smetišče kot igrišče. Ob zaključku so se navzoči strokovnjaki in zainteresirana dogovorili, da se bodo ponovno sestali in da bodo podrobneje obdelali posamezna vprašanja. Prvo srečanje naj bi torej služilo kot osnova za nadaljnje delo. Po- ferenti in pobudnica srečanja so dosti govorili o turizmu in izkoriščanju ter zaščiti naravnih dobrin. Nekateri so omenili tudi krajevno prebivalstvo, ki mu lahko turizem koristi ali škodi. Nihče se pa ni spomnil, da živita na tem področju dve etnični skupini, ki imata nekatere skupne interese, mnogo je pa stvari in interesov, ki ločita etnični skupini in ki lahko posebno eno od teh — slovensko manjšino — grobo oškodujejo. Natečaj za nova dovoljenja za taksiste Občina je razpisala natečaj za 45 novih osebnih dovoljenj za opravljanje avtoprevoznike službe (za taksije). Razpis je objavljen na občinski oglasni deski v Ul. Malcanton 2. Prošnje na kolkovanem papirju za 500 lir je treba nasloviti na občino, urad za vlaganje aktov, do 30. oktobra buda je — kot smo rekli v začet- 1971. Za natečaj bodo veljavne tudi ku — hvalevredna in zanimiva, i tiste prošnje, ki so prispele na ob-Izrazili bi samo neko bojazen. Re-1 čino po 26. juniju 1971. mfimiiiiiimiiuiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiimiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijuuiiiiiiiiiiiin IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN NA KROVU NEAPELJSKE LADJE VTIHOTAPLJENE CIGARETE IN LIKER Poveljnik ladje in strojni častnik obsojena na de-narno in zaporno kazen • Potrditev kazni avto-mobilistu, ki je do smrti povozil priletno žensko OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Slovenski otroci v Ul. Randaccio bodo «stavkali» če skrbništvo ne bo dodelilo tretje učne moči Delegacija staršev včeraj pri šolskem nadzorniku - Otroci včeraj niso šli v vrtec v Ulico Ponte del Torrione - Težave s prostori v vseh šolah v mestu - Denarja za celodnevni pouk v Steverjanu še ni Osebje davčnega oddelka finan-carjev je 2. septembra letos zgodaj zjutraj med pregledom motorne ladje »Sagemar Ib neapeljske istoimenske pomorske družbe, zasidrane v tržaškem Novem pristanišču, iztaknilo 70 kg tujih cigaret vrste »Marlboro* ter 48 steklenic tuje proizvodnje vrste »Fundador*. Vtihotapljeno blago je bilo skrbno skrito v večji odprtini na krovu ladje, fi-nancarji pa so prej morali odviti težke vijake, s katerimi je bila pritrjena železna ploščad pred odprtino, da so lahko zlezli vanjo. Pri tem so možje postave aretirali dve osebi, ki naj bi zakrivili to nepošteno dejavnost in sicer 26-letnega poveljnika ladje Domenica Colandrea in 28-letnega strojnega častnika Vincenza Puglieseja, oba iz Neapelja. Po krajšem zaslišanju so ju pod obtožbo sodelovanja pri tihotapski dejavnosti prijavili sodnim oblastem ter ju odpeljali v Koroneo. Neapeljska motorna ladja je prispela v našo luko zadnje dni meseca avgusta, ko so natovorili nanjo težak tovor železnega materiala, dan pred odkritjem vtihotapljenega blaga pa bi morala odpluti v Catanio. Vse kaže, da so bile cigarete in likerji namenjeni v to mesto, kjer je zelo razvito tihotapsko tržišče. Aretiranca, katerima je preiskovalni sodnik zaplenil ladjo, sta se včeraj morala zagovarjati pred kazenskim sodiščem (preds. Corsi, tož. Borracetti, zapis. Casanova) in sicer v priprtem stanju. Colandrea je gladko priznal obtoženi mu prekršek, Pugliese pa se je trdovratno branil vsakršne obtožbe. Dejal je, da sploh ni vedel za tihotapsko dejavnost poveljnika ladje, s katerim .je bil na smrt skregan. Javni tožilec dr. Borracetti je predlagal za vsakega po 2,236.000 lir globe in 6 dni zaporne kazni ter povrnitev škode neapeljskemu plovbe-nemu podjetju v višini 2,036.000 lir. Branilca odv. Spina in Fari etose sta se potegovala za najnižjo kazen o-ziroma za oprostitev, ker dejanje aiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiimniimttiiiifimiiiiiiiiiiniiiimiiiinmiimiiiiiiiiiiiiiiii PISMA UREDNIŠTVU Se o naših izvirnik slovenskih priimkih Zamejski časopisi so nedavno iz-rpno pisali, kako pridemo do po-rnitve svojega izvirnega slovenske-a priimka. Zadeva je dokaj enostavna in niti i vezana s posebnimi stroški, a endar srečujemo naše znance, ki i sami ne znajo pomagati. Radi bi dobili svoj stari priimek li ime nazaj, a kam naj se obr-ejo, kdo naj jim pomaga, kdo naj m to napravi? Včasih smo imeli Gorici in tu v Trstp ustreznega pisarja*, kamor se je za vse po-rebe obrnil naš človek z dežele l mesta in za majhen denar re-il svoje težave. Danes tega ni eč, čeprav je v mestu mnogo več pisarjev* kot v starih, zlatih časih. In, ali naši ljudje berejo navodi-i v časopisih? Po Dogovorih z nji-ni dobite vtis, da ves časopisni trud a vnema malo zaležeta. Kaže, da lanašnji človek nima časa, da bi e pomudil ali poglobil pri takih asopisnih vesteh in prav zato se iu zdi vse tako neznansko težko, oprav si želi popraviti svoj spače-li in včasih smešno zveneči priimek. Nekateri italijanski priimki naših judi namreč presneto čudno zve-lijo in prav spričo tega si jih ne-;ateri želijo urediti. Oglejmo si vsaj nekaj takih pri-nerov: Colbasso - Klobas, Lachi -,ah, Coretti - Kuret, Corbatti - Hr /at ali Hrvatič, Pieri, Tomasi, po-iebno, če ga spremlja lepo sloven- sko ime Boris ali Borut, Visnovitz, Sossi, Stefani itd. Italijani in Nemci so imeli od nek daj posrečeno roko pri spreminjanju imen in napisov. Golobrdo so pre krstili v Collabrida, a Nemci v Go laprda. Dovtipen je bil tudi napis na gostilni v Žirjah na Krasu: »O-steria - Janez Kuret Sirie* in domačini so ga brili z »ošterie*, Janez je pa le s težavo prevedel smisel napisa oblastem in tablo po pravil. Beneški Slovenci so že od 1866. leta pod Italijo, nikoli niso imeli slovenskih šol, vendar tam srečujemo po vaseh še čuda dosti lepih slovenskih priimkov. Če pa pogledamo v šolska izvestja slovenskih šol v Gorici in Trstu — tam mrgoli učencev in profesorjev in učiteljev s poitalijančenimi priimki. Kaj se to pravi? Smo apatični ali oportunisti? Zakaj tako malo spoštujemo sami sebe. Kako vse drugače so ponosni na svoje priimke in napise Nemci v Poadižju. Da bi rešili problem povrnitve izvirnih priimkov — pa tudi krstnih imen — ki jih naši otroci dobijo pri krstu, spričo premajhne budnosti staršev (Elisabetta, Andrea) — bi bilo umestno in potrebno ustanoviti pri Kmečki zvezi ali pri Prosvetni zvezi urad, kamor bi prihajali ljudje, ki bi se še radi po slovensko pisali. B. M. ni kaznivo, sodni zbor pa je v celoti sprejel tožilčev predlog. Sodniki so nadalje odredili izpust obtožencev iz zapora ter vrnitev zaplenjene ladje lastniku — neapeljskemu podjetju. # * * Na zatožni klopi tržaškega prizivnega sodišča (preds. Marši, tož. Pa-scoli, zapis. Mosca) je včeraj sedel 31-letni Antonio Dougan iz Ul. Cologna 55, ki je bil obtožen nenamernega umora 75-letne Marije Del-bello por. Rubini iz Ul. D. Chiesa 30. Huda pdometna nesreča se je pripetila opoldne 11. maja lani, ko je Dougan peljal svojo lancio starejše tržaške registracije po Lonjer-ski cesti proti mestu. Dobrih petnajst metrov pred poslopjem s hišno številko 10 je nenadoma zapazil priletno žensko, kako je precej negotovo prečkala cestišče. Kljub naglemu zaviranju pa se ni mogel izogniti trčenju in tako zbil Rubi-nijevo po asfaltu. Hudo ranjeno žensko je sam odpeljal v bolnišnico, kjer so ;o s prognozo okrevanja v enem tednu sprejeli na nevrokirurški oddelek. Žal pa so bile vse nege zdravnikov zaman in ženska je teden dni po sprejemu v bolnišnico podlegla poškodbam. Na prvostopni obravnavi pred kazenskim sodiščem, ki je bila 15. februarja letos, se je Dougan branil, da je kljub zmerni hitrosti, s katero je vozil svoj avtomobil, šele v zadnjem trenutku zagledal žensko. Pred tem je vozil za nekim drugim avtomobilom, ki se je vrnil na cesto iz neke stranske, leve uličice. Pri omenjenem poslopju naj bi avtomobil nenadoma naglo zdrvel naprej po cesti, on pa naj bi prav zaradi tega manevra v tistem trenutku zagledal žensko. Sodnikom je še povedal, da mu je ranjena ženska potožila, da si sicer ni upala prečkati ceste da pa si je rekla «poskusimo». Prvostopni sodniki so obtoženca spoznali za krivega nenamernega umora in ga pogojno za dobo 5 let ter brez vpisa v kazenski list obsodili na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 6 mesecev. Proti tej razsodbi je Dougan vložil priziv in včeraj se je moral zagovarjati pred prizivnim sodiščem. Javni tožilec dr. Pascoli je predlagal zanj potrditev kazni, branilec odv. Aleffi pa oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so mu v celoti potrdili prvostopno kazen. V soboto kulturna prireditev v Devinu Vse kaže, da bo po dolgem zatišju prosvetno življenje v Devinu spet zaživelo. Kulturni krožek ŠD »Devin - Štivan* je namreč dal pobudo za »Kulturni večer*, ki bo v soboto, 9. oktobra v župnijski dvorani v Devinu z začetkom ob 20. uri. Na programu je govor predsednika društva nabrežinskega župana dr. Dragomira Legiše, nastop pevskega zbora »Fantje izpod Grmade* ter predvajanje slovenskega filma »Kaplan Martin Čedermac*, ki ga je dala na razpolago Slovenska prosvetna zveza. Resnično upamo, da bo sobotni večer začetek aktivnejše kultumo-prosvetne dejavnosti na tem izpostavljenem predelu slovenske zemlje in da se bo zlasti mladina požrtvovalno vrgla na delo. Le aktiviranje vseh sil bo omogočilo razmah kultumo-prosvetnega življenja in omogočilo, da se bo sedanji1 kulturni krožek razvil v samostojno prosvetno društvo, ki ga Devinšči-na močno potrebuje. Prireditelji sobotnega večera upajo, da bodo prišli na prireditev ne samo devinski domačini, temveč tudi prebivalci1 Štivana, Medjevasi in Sesljana in da bodo s svojim obi skorn podprli mlado pobudo. K. L. Z zadovoljstvom in ponosom smo ob začetku tega folskega leta ugotovili, da se je število otrok, učencev in dijakov v slovenskih otroških vrtcih, ljudskih šolah in srednjih šolah na Goriškem povečalo. S še večjim zadovoljstvom smo ugotovili. da se to večanje ponavlja že cela štiri leta in da je otrok v naših šolah vsako leto več. Z zadovoljstvom smo tudi ugotavljali in še u-gotavljamo, da se je narodna zavest slovenskih staršev v mestu in na podeželju dvignila, da sta k temu pripomogla izboljšani politični položaj v deželi in povečanje prijateljskih odnosov s sosednjo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Očitno pa razvoj slovenske šole nekaterim ni všeč, zaradi tega bi ga radi zavirali pod krinko birokratskih težav. Vemo da se šolsko leto prične v vsej državi s celo kopico nerešenih problemov. Vemo, da je veliko šol v težavnem stanju. Da je temu tako se zavedajo tudi profesorji, ki grozijo v vsej državi s splošno stavko, sedaj ko se je šolsko leto šele pričelo. Položaj za nekatere slovenske šole na Goriškem je obupen. Letos manjka tem šolam v mestu najmanj trinajst učilnic. Manjkata dva prostora za tretji otroški vrtec. V poslopju v Ulici Randaccio, kjer je nastanjena nižja gimnazija, imajo letos težave s prostori. Na tej šoli imajo letos kar trinajst razredov (enega več kot lani) in so morali peto paralelko prvega razreda »začasno* namestiti v prostrou, ki je bil lani določen za potrebe profesorske zbornice. Profesorji pa so se preselili v učilnico, ki jo je pred leti geriška občina adaptirala za korektivno telovadbo. V tem poslopju nimajo niti učilnice za tehnični paik. Manikaio torej najmanj trt uelniVe. Portžai Hj, lahko vsaj delno rešili, če bi h'šrvku občina dobila stan"vanje izven šolskega posloma, Ta je namreč sedaj v dveh učilnicah v zadnjem nadstropju. Občina je namreč dolžna hišniku priskrbeti stanovanje, nikjer pa ni rečeno, da mora ta bivati v istem po-slopiu. Nekatere druge javne uprave. ki skrb;io za šele. so že našle podobno rešitev. Hišniku so oriskr-b°'e stanovanje v bližini, bivše u-čilnice pa so spet usposobile za pouk. Hujši''je položaj v stavbi v Ulici Croce, kjer sta nastanjeni klasična glmnazija-licej in učiteljišče. Tu nimajo prostora za knjižnico, niti prostora za fizikalni kabinet, da sploh ne govorimo o prostorih, ki so namenjeni ravnateljstvu, tajništvu itd. Ker nimajo prostora v katerega bi dali razne kemijske in fizikalne inštrumente, zavračajo že vrsto let nakup teh inštrumentov, za katere daje vlada denar na razpolago. Vse to gre seveda v škodo naše šole. Zaradi tega je pomanjkanje prostorov zelo negativno. Tudi trgovska šola ni na boljšem. Pouk se vrši v stari, razpadajoči stavbi starega semenišča, čez nekaj mesecev pa se bo ta šola oreselila v prenovljene prostore v Ulico Morelli. Lastnik stavbe je že pričel popravljati omenjene prostore in verjetno do konca leta bodo popravila gotova. Seveda ne bo s tem vprašanje slovenskih šolskih poslopij rešeno. Slovenske šole potrebujejo nova šolska poslopja, tako v severnem kot v južnem delu mesta. Goriški Slo venci odklanjamo umik v predmestje, na Livado, kamor bi hoteli' nekateri, ki so na žalost našli oporo tudi v nekaterih naših rojakih, potisniti naše šole. O tem bomo sicer še govorili, kajti ne smemo dopustiti, da bi nas kdo poslal v kot! Težave pa niso le s šolskimi prostori. Odprto je tudi vprašanje tretje učne moči na osnovni šoli v Ulici Randaccio. Lani in predlanskim je takratni šolski skrbnik dr. Simon-cini dal slovenskim učencem v Ulici Randaccio na razpolago tretjo učno moč. Dobil jo je v skupini stalnih učiteljic, ki so zmagale učiteljski natečaj in bile na razpolago. Tretjo učno moč je lani šolski skrbnik poslal zaradi povečanih potreb tudi v šolo na Vrh. Število učencev v Ulici Randaccio se je letos povečalo. Imajo 34 otrok. Ko bi poučevale tri učiteljice, bi se pouk odvijal normalno, z dvema pa je učenje nemogoče. Ena učiteljica ima sedaj prvi, drugi in tretji razred, druga pa četrti in peti razred. V prvem oddelku je že v prvih dneh šolskega leta pouk nemogoč in če bo šlo tako naprej, bi bili šolski rezultati brez dvoma slabi. Starši šolskih otrok so se že pred časom zavzeli za to, da bi bila tudi letos na razpolago tretja učna moč. Novi šolski skrbnik dr. Mar tuscelli je prejšnji teden obljubil delegaciji staršev, da se bo za stvar zavzel. Rezultatov pa m. Na šolskem skrbništvu se skrivajo za obljubljeno okrožnico prosvetnega ministra. To bi bil moral minister poslati do 15. oktobra in tako naj bi imelo šolsko skrbništvo možnost najeti v službo nekatere učne moči, ki so že suplirale določeno vrsto let v ljudskih šolah. Skupina staršev šolskih otrok (v njej so bili g. Adele Dornik, pokrajinski podpredsednik Waltritsch, tajnik Slovenske prosvetne zveze Edmund Košuta) se je včeraj zglasila pri šolskem nadzorniku dr. Lebaniju. Starši so nadzorniku izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjega nevzdržnega stanja in zahtevali tretjo učno moč. Če te ne bo, otroci 18. oktobra ne bodo šli v šolo. Slovenski otroci bodo torej stavkali! Starši so tudi zahtevali, in šolski nadzornik je z njimi so glašal, da bi1 lahko začasno poslali v Ulico Randaccio eno izmed dveh učiteljic, ki so določene za popoldanski pouk na ljudski šoli v Šte-verjanu. Ker deželna uprava še ni dala potrebnega denarja števerjan-ski občini, ta še ni uredila prostorov in ni še nabavila potrebščin za kuhinjo. Števerjanska občina čaka torej na denar od dežele. Verjetno bo do začetka popolnega pouka v Steverjanu poteklo še precej časa. Zakaj torej šolski skrbnik ne pošlje razpoložljive učiteljice na šolo v Ulico Randaccio? Šolsko leto se je torej pričelo s prvini nesporazumom. Do druge nevšečnosti je prišlo s tretjim slovenskim otroškim vrtcem v mestu. Pred približno mesecem dni je občina ugotovila, da se je letos število slovenskih otrok, ki so godni za vrtec, izredno povečalo, zlasti v severnem in zahodnem delu mesta. Občinska uprava in odbornik za šolstvo Moise v prvi vrsti, se je zavzela, da bi odpr- li tretji otroški vrtec v Ulici Tor-riani, v bližini pevmskega mostu, na levem bregu Soče. Slovenski starši so bili s to rešitvijo zadovoljni in v ta vrtec se je vpisalo še več otrok, kot smo predvidevali. Stvar se je zataknila, ker je začasno v prostorih tega vrtca nameščena družina iz Gradiškute, ki je bila prizadeta od nedavnega neurja. Odbornik za šolstvo je dal nalog tehničnemu uradu naj ta poskrbi za izpraznitev prostorov, omenjeni družini so že našli stanovanje v nekem goriškem hotelu. Tehnični urad je nameraval prepleskati notranjost stavbe v Ulici Tor-riani, pa je prišlo nekaj vmes. Baje je odbornik Paulin iz Štandreža predlagal, da bi otroke iz Ulice Croce peljali v novo zgrajeno stavbo občinskega vrtca v Ulici Ponte del Torrione, tj. na drugo stran Soče. Slovenski otroci iz mesta naj bi hodili torej v vrtec na periferijo. Zakaj morajo prihajati s strani nekaterih naših predstavnikov predlogi za umik iz mesta na periferijo? Starši so včeraj peljali svoje otroke v Ulico Croce, ti so ostali začasno v tem vrtcu in starši niso dovolili, da bi jih odpeljali s šolskim avtobusom v Ulico Ponte del Torrione. Tu so bili v slovenskem vrtcu le otroci iz Štmavra. Skupina staršev (Dino Roner in arhitekt Jože Cej) ter pokrajinski podpredsednik Waltritsch so se včeraj opoldne zglasili pri odborniku za šolstvo Moiseju in ga seznanili z negodovanjem staršev z rešitvijo »Ulice Ponte del Torrione*. Odbornik Moise je obljubil, da se bo občina zavzela za čimprejšnjo ureditev prostorov v Ulici Tomana, dotlej pa naj starši potrpijo z obiskom začasno nastanjenega vrtca v Ulici Ponte del Torrione. Odbornik je tudi izrazil željo, da bi se sestal s starši' otrok; tako bi lahko odpravili morebitne nesporazume. Prostor v Ulici Torriani naj bi bil nared čimprej, najkasneje do novega leta. Tudi s prevozom otrok z Oslavja v šolo in v vrtec v Pevmo se je nekaj zakasnilo. Odbornik Moise je zagotovil, da so bile vmes le težave tehničnega značaja in da bodo stvar v prihodnjih dneh uredili. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH VČERAJ IN DANES V NOVI GORICI Na zborovanju knjižničarjev Slovenije obravnavajo probleme slovenske knjige Referat direktorja Goriške knjižnice o razvoju knjižničarstva na Goriškem V Novi Gorici se je začelo včeraj dvodnevno zborovanje slovenskih knjižničarjev, ki poteka pod geslom zKnjiga je zlati ključ do vseh zakladov človeške kulture». Zborovanje ima izrazito delovni značaj. U-deležuje se ga nad 160 strokovnjakov iz vse Slovenije ter iz zamejstva. Ob koncu bodo imeli danes popoldne še občni zbor društva bibliotekarjev. Prvič bodo tudi podelili najbolj zaslužnim knjižničarjem Čopove na grade. Po pozdravnih besedah predsednika občinske skupščine Rudija Si-maca je nastopil včeraj z glavnim referatom direktor Goriške knjižnice «Franceta Bevkam Albert Ra-jer. V bogato dokumentiranem referatu z naslovom «Problematika m perspektive knjižničarstva na Gori-škem» je najprej orisal tradicionalno navezanost primorskega človeka na dobro knjigo. Spomnil se je, da smo imeli prve javne knjižnice in čitalnice že pred več kakor 100 leti. Tako so na primer proslavljali v Tolminu stoletnico čitalnice že 1962. leta, v Ajdovščini in Vipavi dve leti pozneje, v Braniku, Kanalu, Idriji, Solkanu in Komnu 1967. leta, v Kobaridu pa letos. V Ajdovščini so imeli že pred sto leti čitalnico z nalogo, da pošilja knjige tudi po vaseh. Ravnatelj Goriške knjižnice je zatem opozoril na trnovo pot slovenske knjige pod fašizmom, dokler se po vojni ni knjižničarstvo spet začelo razširjati. Med drugim je tudi povedal za primer bovške knjižnice, ki je ostala ne dotaknjena samo zaradi tega, ker so jo zazidali, da ne bi prišla fašistom v roke. Primorsko knjižničarstvo je po vojni doživljalo nihajoče razmere. Najprej se je zelo razbohotilo, nakar je zaradi visoke cene knjig in pomanjkanja kadrov začelo pešati. V zadnjih letih pa spet napreduje na novi kvalitetnejši osnovi. Organizirali so namreč tako-imenovane matične knjižnice v ob- činskih središčih, ki imajo naloge da tudi strokovno vplivajo na podeželske knjižnice. Na severnem Primorskem je zdaj osrednja knjižnična ustanova Goriška knjižnica Franceta Bevka. Lani je že imela kar 66953 knjig v vrednosti nad 64.800.000 starih di nar jev. Imela pa je 31.828 obiskovalcev, ki so si izposodili 54.337 knjig. Močnejši sta še knjižnici v Ajdovščini in Tolminu, ki skrbita tudi za lokalne knjižnice na podeželju. Ko je Albert Rajer govoril o perspektivah knjižničarstva mi Goriškem, je zlasti poudaril pomen dejstva, da si je Goriška knjižnica pridobila pravico do- brezplačnih primerkov vseh izdanih knjig v Slo veniji. S tem se je znatno izboljšal nien materialni položaj. Ustanavlja nje temeljnih kulturnih skupnosti po bo postavilo tudi drugim knjižni cam boljšo materialno osnovo za poslovanje. Tako bo Goriška knjiž niča kot regionalna ustanova odslej skrbela predvsem :.a kadrovsko in strokovno krepitev Knjižničarskega kadra ter smotrno organizacijo po slovanja knjižnic na območju ajdovske, novogoriške, sežanske in tol minske občine. Slovenski knjižničarji so včeraj obravnavali še profil in lik knjižničarskega delavca, o katerem ic spregovoril Ignac Kamenik direktor mariborske knjižnice. Danes pa bo do govorili o šolanju \'drov ter standardnih specialnih knjižnic. Goriška knjižnica je pred seda njim zborovanjem knjižničarjev pri pravila razstavo del primorskega pisatelja Cirila Kosmača. Ob koncu zborovanja bodo knjižničarji ob iskali več kulturnih inštitucij v deželi Furlaniji - Julijski krajini. ni. Jutri pa bodo začeli ob 6. uri 48-uroo stavko, ki se bo zaključila v ponedeljek ob 6. uri. Tudi v ponedeljek bodo stavkali po dve uri v vsaki izmeni ter bodo med stavko organizirali sindikalno zborovanje, na katerega so povabili predstavnike prizadetih podjetij in predstavnike vodstva ladjedelnice. V tovarni vijakov so ponovno začeli s stavkami v podporo pogajanj, ki se sedaj vršijo na vodstvu tovarne v Genovi. Sindikalne iz Tržiča Delavci zasebnih podjetij, ki imajo delo v ladjedelnici, bodo danes stavkali zadnjo uro v vsaki izme- iiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii NA SEJI V SREDO ZVEČER Hud potres v goriški krščanski demokraciji Taj’nik De Simone je podal ostavko • Zastopnik morotejcev dr. Saba je presedlal v skupino dr. Ciana Potres v goriški krščanski demokraciji! Pokrajinski tajnik Pasqua-le De Simone je v sredo zvečer podal ostavko. Izvoljen je bil na to mesto šele pred nekaj meseci, po zadnjem kongresu večinske stranke, na katerem je morotej-ska skupina dobila prvič absolutno večino. V pokrajinski izvršni odbor stranke so takrat izvolili osem morotejcev, šest bazi-stov in enega predstavnika »for-ze nuove*. Tajnika so, v osebi De Simoneja, izbrali iz vrst večinske morotejske skupine. Ob isti priliki sta bila za podtajnika izvoljena odv. Ginaldi, ba-zist, in dr. Marin, pristaš skupine »Forze nuove*. Koalicija vseh sil, ki so zastopane v večinski stranki, je vzdržala le nekaj mesecev. Zelo akti ven je bil s predavanji v raznih krožkih v zadnjih mesecih dr. Ro-lando Cian, prejšnji tajnik KD, ki so ga na nedavnem kongresu dali v manjšino. Njegova skupina »forze ouove*, ki se v državnem merilu veže na ministra Donat Cattina, je dobila namreč le tri predstavnike v širšem odboru, v katerem je skupno trideset ljudi. Ta skupina pa se je v sredo povečala za eno osebo. Član izvršnega' odbora dr. Luciano Saba, ki je bil zanj izvoljen kot morote jec, je prestopil v skupino dr. Ciana. Na sestanku vodstva v sredo je tajnik De Simone zahte; val, da mora dr. Saba iz vodstva ter da mora na njegovo mesto drug pristaš morotejske skupine. Tej svoji zahtevi je dodal zaupnico. Njegova zahteva je dobila le sedem glasov, osem pa jih je bilo proti. De Simone je to smatral kot nezaupnico in je zaradi tega dal ostavko. Tiskovno poročilo Krščanske demokracije govori o ostavki tajnika, o prestopu enega člana odbora iz ene skupine v drugo ter obvešča, da bodo novega tajnika izvolili na seji, ki bo v sredo 13. oktobra. Izvedeli pa smo, da ni bil to edini vzrok za odstop De Simona. Baje so na isti seji morotejci zahtevali, da bi vsilili svoje mnenje neki občinski organizaciji svoje stranke, ki je za neko vodilno funkcijo predlagala enega svojega kandidata, pokrajinsko morotej-sko vodstvo pa je vsililo svojega kandidata, prejšnjega predsednika. Spor je torej globlji, kot bi si morda mislili. Prav je imel neki vplivni član goriške krščanske demokracije, ki je pred kratkim dejal, da se koalicije, ki so le zaradi oblasti ne morejo ohraniti do sti časa. Sporazum kmetijskih delavcev v Romansu Včeraj so podpisali sporazum med sindikalnimi predstavniki CGIL in CISL ter predstavniki kmetijskega posestva De Nadai v Romansu za izboljšanje prejemkov in delovnih pogojev. Kmetijski delavci tega posestva so s sporazumom dosegli: povišek mezde za 20 lir na uro; 10-odstotni povišek za posebna ali bolj nevarna cela; prehod 6 delavcev iz začasne v stalno kategorijo, deiov-ne obleke, ureditev menze ter proizvodno nagrado v višini od 5.000 do 12.000 lir. Sporazum velja do II. novembra 1972. Tako se je zaključilo mezdno gibanje v tem podjetju, ki je trajalo nekaj mesecev in so delavci morali večkrat tudi stavliati, preden so dosegli priznanje svojih pravic. Deček je padel po stopnicah Včeraj ob 12.30 so pripeljali v splošno goriško bolnišnico 4-letnega Danijela Buzzija iz Gorice, Ulica Ortigaro 9, ki so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo. Mati je izjavila, da se je otrok malo prej igral v drugem nao-slropju domače hiše, ko je padel po stopnicah v spodnje nadstropje. Minister Aggradi v Gorici ob jubileju mestne hranilnice Zakladni minister Ferrari Aggrt di se bo jutri udeležil proslave W letnice ustanovitve goriške mest* hranilnice. Proslava se bo vršila1 dvorani deželnih ustanov na G# škem gradu ter bodo prisotni polti predstavnikov krajevnih oblasti tu8 številni predstavniki iz bančnih krt gov med drugimi tudi voditelji -c rodnih ustanov iz naše dežele * iz Trenta - Gornjega poadižja. O razvoju in pomenu tega val# ga goriškega gospodarskega zavo* bo govoril njegov predsednik rti Barnaba. Predviden je tudi go'l< zakladnega ministra Aggradia. Zahvala društva «Seghizii‘ Predsednik pevskega zbora »C. I Seghizzi* v Gorici, Gino Cocianni, i1 poslal našemu goriškemu uredništ" pismo, v katerem se zahvaljuje * sodelovanje in pomoč ob priliki * mednarodnega tekmovanja pevski zborov in II. zborovanja pevskih $ rov iz Evrope. Obenem se pripor#1 tudi za pomoč pri bodočih takih Pr reditvah, ki jih ima društvo na P# gramu. Zaradi slabosti šofer zavozil v drug avto Včeraj okrog 13. ure sta se P* ljala mežnar cerkve na Travniku ' Gorici 58-letni Giuseppe Lo Re njegova žena 57-letna Ana Šuligoj' avtom fiat 850 po Solkanski cesti' smeri proti bloku. Blizu gozdne # prave pa je šoferju nenadoma P stalo slabo in zavozil je v ford-te? nus Ferdinande Gandolfi, ki je * tam ustavljen. Pri tem sta bila & zakonca lažje ranjena. V spl#*? bolnišnici so ženi ugotovili pošk# be na lobanji, na nosu, na desrrt zapestju in levem kolenu ter so ! pridržali za 7 dni na zdravljenj? Mož pa je dobil udarec v lobatf in odrgnjenje po obrazu, vendar] odklonil, da bi ostal v bolniš CORSO 17.15-22.00: »Sasso e Vanrt ti», G. M. Volonte in C. Cucek)!#' kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO 17.30-22.00: «Gue; riero rosso*. J. Mac Crea in E Kemp; ameriški film v barvah. VERDI 17.15-22.00: »Lamica de# cinque e mezza*. I. Montand in # Streisand. Ameriški barvni film. CENTRALE 17.00-21.30: »I due formula 1», F. Franchi e C. Ing#* sia: italijanski kinemaskopski v barvah. VITTORIA 17.15-21.30: »Un uomo c!»* mato cavallo*. R. Harris in C. Pei. Kinemaskopski film v barrtt> Iržid AZZURRO 17.30: »Io, Cristina, -1" dentessa dello scandalo*. M. Lonč* in G. Saxon. Cinemascoje v bari1# EXCELSIOR 17,30: »Per grazia h# vuta*. Nino Manfredi. Barvni filn1 PRINCIPE 17.30: «Paperino štor!1 Walt Disneyeva, barvna slikani# Voivi Gorica SOČA (N. Gorica): »Polnoč na 8? perbanu*. nemški barvni film — ' 18- in 20. SVOBODA (Šempeter): «Devica * vojak*, danski barvni film — * 18. in 20. KANAL: »Dobri in slabi fantje*: srt riški barvni film —ob 20. ŠEMPAS »Oni, ki zaudarjalo po ^ ju in smrti*, ameriški barvni u' — ob 1930. fSFSKT.E: Prosto. PR V* cina : Prosto. RENČE: Prosto. DEŽURNI LEKARNI v ut utiri Danes ves dan m ounuči )e v ® rici odprta lekarna PONTONI BAS* Kaste) 26. tel. 3349. V ritŽICl) Danes je v Tržiču dežurna lek«1# San Nicolč. dr. S. Olivetti. Ul-maggio 94. telefon 73-328. Slovensko gledališče v Trsln razpisuje abonma za sezono 1971/72 v lioriei Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem v predstav, pet izmed njih v izvedbi SG. dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu, medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja. Repertoar za abonente: L Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama In komedija) 2. Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder, Williams. Jones: AMERIŠKI VEČER (trt enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA ŠKIIJ Z DESNIM OČESOM IN JASE VELJKI VOZ (drama) 5. Commedia dellArte Dušan Jovanovič: IGRA O TREH RO GONOSCIH (komedija) 6. Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE AI.BE (žalotgra — gostovanje PDG) 7. Branislav Nušič: POKOJNIK (komedija — gostovanje PDG) 8. Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama — gostovanje MGL) Vrste abonmajev tn cene: RED A (mesto) 4.000 tir RED B (okolica) 4.000 > MLADINSKI 1.500 > DRUŽINSKI 1.500 > Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri Ima en član že osnovni abonma. V ceni okoliškega abonmaja je vključen prevoz. Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti, Ul. Mameli 8; tel. 52-65 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1.; tel. 24-95. Po vaseh pa pri naslednjih poverjenikih: Rupa - trgovina Krajnik: Peč - trgovina Kovic; Gabrje - trgovina Tomšič: Sovodnje - pekarna Janko Cotič: Doberdob - Zadruga Janko Gergolet; Dol-Poljanc - Jordan Vižintin, v Devetakih št. 1; Vrh - »Danica* Leopold Devetak: števerjan - »Briški grič* (Ivan Humer) in Marijan Terpin »Sedej*; Doberdob -»Hrast* (Lovrenčič Roman in pri g. župniku. PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT ODBOJKA NA 12. SSt Škamperle in Cankar finalista na Tržaškem V Trstu so sinoči odigrali polfinalni tekmi ženskega odbojkarskega turnirja za članice, ki sta pripravili precejšnje presenečenje. Dokaj nepričakovano sta si namreč priborila pot do finala Škamperle *n Cankar in tako se bosta danes potegovala za prvo mesto ta stara, tradicionalna nasprotnika. Sinočnja polfinalna izida: Škamperle — Breg 2:1 (13, —7, 4) Cankar - Kras - Sokol 2:1 (-11, l 7) , Današnji zaključni tekmi bodo od-'grali tako: finale za 3. mesto 20.30 Breg — Kras - Sokol Pelifci finale za 1. mesto 21.30 Cankar — Škamperle Obe tekmi bosta v dvorani stadio-Pa «1. majs> v Trstu. * * * Na Goriškem so v ženskem odbojkarskem turnirju 12. SŠI dosegli sm°či taka izida: Doni Gorica — Sovodnje B 2:0 (b.b.) Dom Gorica — Mladost 2:1 (—9, 3, 10) }' prvem srečanju se Sovodenjke riso predstavile na igrišču in tako 1® Dom prišel do obeh točk brez borbe. Da bi pa izpolnili nastalo vr-2e* v tekmovalnem sporedu, so odigrali prijateljsko srečanje med Določi in Sovodnjami A. Zmagale so opmovke z 2:1 (-12, 8, 12). Enako, kot včeraj, so Sovodenjke zaigrale dobro le v prvem nizu. Nato pa jih 1® zopet izdalo pomanjkanje izkusi in so morale ostala dva seta Prepustiti Goričankam. V drugi tekmi so dekleta iz Do berdoba zaigrala izredno mimo in brez razburjenja. Nič jih ni spra-'rio iz tira. Toda Dom je tudi v N tekmi uveljavil svojo večjo izkušenost, in čeprav dekleta niso o-Pravila praktično nobenega treningu za nastop na igrah, so odločila srečanje v svojo korist. Danes bosta na sporedu dve tekmi: ^•OO Hrast — Brda 21.00 Dom Gorica — zmagovalec tekme Hrast - Brda. A. R. NOGOMET V Pamploni je izgubil življenje 23-letni španski nogometaš Alberto Fue-yo. Med neko tekmo preteklo nedeljo ga je soigralec nehote brcnil v glavo. OBVESTILO Teniški klub Gaja obvešča člane in prijatelje, da jim je učitelj na razpolago ob sobotah in nedeljah od 8. do 12. in od 14. do 21. ure. Za prijave telefonirati na štev. 226136. NAMIZNI TENIS NA TURNEJI Jugoslovani v Pekingu HONG KONG, 7. — Jugoslovanska državnai namiznoteniška reprezentanca je prispela preteklo noč v Peking. Na Kitajskem bo ostala na daljši turneji. Reprezentanco v kateri je pet igralcev, vodi predsednik jugoslovanske namiznoteniške zveze Milan Nivkovič. NOGOMET Rene Vignal, ki je 17-krat branil vrata francoske državne nogometne reprezentance je bil obsojen zaradi vlomilstva na 15 let ječe. Vignal se je po letu 1954, ko je zaradi težje poškodbe roke zapustil nogomet, povezal s francoskim podzemljem, kjer je izkoriščal tudi prostitutke. Ustanovil je posebno roparsko skupino, ki je z orožjem v roki opravila v leto dni 27 ropov in vlomov. PRIMORSKE NOfiOMEINE IK1PE V SLOVENSKIH LIGAH Zmaga Voiil v goriškem derbiju V petera kolu goriške enajsterice niso dosegle najboljših uspehov Udeleženke odbojkarskega turnirja za članke na SŠI na sredozemskih igrah Mraz ovira tekmovanja SMIRNA, 7. — Začela so se pr-T® tekmovanja 6. sredozemskih iger. Glavni protagonist prvih nastopov p? je — mraz. V Smirni namreč riba izredno hladen veter, ki je °viral že včerajšnjo otvoritveno složnost, danes pa so morali nekaj ^kmovanj celo odgoditi. Zaradi "Faza (in dokajšnje vlage) so ne-aateri tekmovalci celo zboleli. V prvi nogometni tekmi te pri-!®ditve je Turčija premagala Sirijo z 2:1 (1:1). NOGOMET . APPIANO GENTILE, 7. — Italijanski reprezentanti, ki se pripravijo na sobotno mednarodno tekmo 8 Švedsko, so danes zjutraj počili. popoldne pa so opravili le ptoji trening. Odigrali so trening »kmo, razdeljeni na dve ekipi: bra-Jrici proti napadlcem. Vsi nogome-®ši so v dobri formi, tudi Zoff, ki 5? je včeraj nekoliko poškodoval. kaže, bo postava italijanske ririjsterice za tekmo s Švedsko pba: Zoff (Albertosi); Burgnich, facchetti; Bertini, Rosato, Cera; Nazzola, Benetti, Boninsegna, Ri-Vera, Riva. * Lažji trening so opravili' tudi “Vedski nogometaši. Postava šve-,a('v v tekmi z Italijo bo verjetno lak®: Hellstroem; Hult, Kristens-Ž1: Nordqvist, Gri, Norhal; Bo . arsson, Graham, Kindvvall, Sand- Tekma Kras - Sokol Slovenska nogometna liga Koper in Izola sta bila v nedeljskem kolu manj uspešna. Izola je prvič zgubila in z drugega mesta zdrsnila štiri mesta nižje, Koper pa je doma remiziral, vendar je kljub temu ostal na četrtem mestu. Na prvem mestu je še vedno Aluminij iz Kidričevega, ki igra kljub pomladitvi ekipe zelo uspešno. Aluminiju sledita trboveljski Rudar in ljubljanska Ilirija, ki sta v nedeljo slavila prepričljivi zmagi. «Spodnji doms> tvorijo ekipe iz vzhodne Slovenije. Zadnji mesti sta še naprej oddani za Slivnico in velenjskega Rudarja. Ti ekipi bosta verjetno celotno prvenstvo tičali pri samem dnu lestvice. Remi Kopra Koprčani so gostili nogometaše celjskega Kladivarja. Celjani so bili boljši v prvem delu, ko so tudi povedli. V drugem polčasu so se domačini »prebudili* in zaigrali živahneje, vendar gostujočega vratarja niso mogli premagati. Kazalo je že, da bosta obe točki odšli v Celje, ko je v zadnji minuti Arizanovič le izenačil. Zgubljena točka ne bi smela biti preveč boleča, saj slovi Kladivar kot precej solidna ekipa, čeprav letos še ni prišel do prave veljave. Prvi poraz Izole Izolani so nastopili v Vevčah. Na tekmi s Slavijo so se do 51. minute dobro držali in so imeli tudi dve lepi priložnosti, ki pa ju niso izkoristili. V omenjeni minuti pa je vezni igralec domačinov Zupančič z ostrim strelom premagal vratarja Izole Dujmo-viča, pet minut pred koncem pa je vevški krilni napadalec Mastnak z drugim golom postavil končni rezultat tekme. Poraz Izole zaenkrat ne pomeni nič tragičnega, seveda če net tatom, medtem ko so bila Vozila pre- _ bo pustil hujših posledic. Zahodna conska liga Na vrhu lestvice v ZCNL je položaj praktično isti, čeprav je vodstvo prevzel Triglav, vendar bo Litija zanesljivo dobila prekinjeno tekmo z LTH (pri rezultatu 2:1 za Litijo je igralec LTH napadel sodnika) in tako spet zasedla prejšnje vodilno mesto. Vozila so še naprej tretja, na četrto mesto pa se je prerinilo Zagorje. Sredina pripada Tolminu, Primorju, Jesenicam in LTH. Na dnu so še vedno Usnjar, Piran, Adria in Hrastnik, vendar s to razliko, da sta Usnjar in Piran za eno mesto napredovala, Adria pa za dve mesti padla. Od primorskih ekip sta v tem kolu zmagala le Tolmin in Vozila, Piran je remiziral, Adria in Primorje pa izgubili. Derbi Adria - Vozila Veliki gorlški derbi med Adrio in Vozili je po pričakovanju prinesel napeto in razburljivo borbo, tako da je imel sodnik težko delo. Da bi pomiril duhove na igrišču, si je pomagal z najstrožjimi kaznimi. Več igralcev je zapisal, dva pa izključil. V zadnjem prijateljskem derbiju med tema večnima tekmecema, pred dobrim mesecem, je Adria po zelo dobri igri zmagala z visokim rezul- SPDT obvešča, da poteka tečaj PREDSMUČARSKE TELOVADBE za osnovnošolske otroke pri Sv. Jakobu v Trstu (v dvorani PD Ivan Cankar) vsak četrtek od 18. do 19. ure. Tečaj bo trajal ves oktober in november. Zarja (na sliki), ki je odločala o vstopu v polfinale, je bila dok aj izenačena .............................iiiiminmii...........................................................................................m.......n« KOŠARKA NA 12. SŠI TEDENSKI PREGLED Polet in Kontovel glavna favorita Brzokoupil. * * » Nogometno srečanje med Fiorenti-v? in beograjskim Partizanom, ki ai tooralo biti na sporedu 3. no-,®mbra, so prenesli na 4. novem-ri'r- Tekma bo veljala za srednje Vr°pski pokal. V ponedeljek sta bili na Opčinah na sporedu prvi finalni tekmi v okviru košarkarskega turnirja športnih iger. Obe tekmi sta se končali z zmago favoritov, in sicer Kontovela ter Poleta, ki sta tako glavna tekmeca za osvojitev prvega mesta razen, seveda, če ne pride do nepričakovanih presenečenj. Kontovel — Dom Rojan 68:54 (24:27) KONTOVEL: Starc (k) 22, Rudes 22, Lakovič 4, Kralj 15, Kafol 2, Vodopivec, Pertot 3, Uršič Ukmar, Koren. DOM ROJAN: Zavadlal (k) 5, Fabjan 29, Valter Hrvatič 4, Stojan Hrvatič 8, Danijel Zavadlal 4, Kapič 4. Sodnika: Sergij Tavčar in Adrijan Sosič. Prosti meti: Kontovel 8:20, Dom Rojan 6:12. Košarkarji Kontovela so se morali močno potruditi, da so lahko strli odpor požrtvovalnih predstavnikov Doma, ki so bili v prvem polčasu celo boljši od Kon-tovelcev. Ti so namreč dokaj živčni igralci, ki nikakor niso našli pravega ritma. Šele v drugem delu igre, ko je Adrijan Zavadlal zaradi petih osebnih napak zapustil igrišče in ko sta Starc in Rudes našla pot do koša, je Kontovel zaigral bolje in tudi zasluženo zmagal. V vrstah Doma je bil gotovo najboljši Boris Fabjan, ki je bil obenem tudi najboljši strelec srečanja z 29 koši. Polet — Kras - Sokol 91:45 (47:18) POLET: Tavčar (k) 12, Sosič 12, Sancin 26, Kralj 9, Ambrožič 16, Šare 4, Gantar, Kraus, Jugovič 12. KRAS SOKOL: Drašič (k) 15, Pertot 6, Budin 8, Guštin 2, Simo- neta, Milič, Zadnik 2, Franko, Ušaj 12. Sodnika: Rajmund Kralj in Branko Lakovič. Prosti meti: Polet 3:10, Kras-So-kol 3:10. Polet je brez težav odpravil požrtvovalne košarkarje ekipe Kras-Sokol, katerim je služilo srečanje zgolj kot trening za odbojko. Dra-šie in tovariši so namreč tekmovali z domačini le agonistično, tehnično pa je bila razlika odločno v korist poletovcev, med katerimi je bil še zlasti učinkovit Igor Sancin. Ta je presenetil zaradi točnega meta in hitrosti v protinapadu. Kljub visokemu porazu pa so improviziram košarkarji moštva Kras-Sokol zadovoljili, kajti požrtvovalno so se borili za vsako žogo in so bili predvsem pri prestrezanju odbitih žog enakovredni domačinom. V drugem polčasu se je resneje poškodoval kapetan Poleta Sergij Tavčar, ki je moral zapustiti igrišče. LESTVICA Polet 1 1 0 91 45 2 Kontovel 1 1 0 68 54 2 Dom Rojan 1 0 1 54 68 0 Kras-Sokol 1 0 1 45 91 0 PRIHODNJE KOLO Na Opčinah, jutri, 9. oktobra ob 21. uri Dom Rojan - Kras-Sokol ob 21.30 Polet — Kontovel NAJBOLJŠI STRELCI Fabjan (D. Rojan) 29 točk, San cin (Polet) 26, Starc in Rudes (oba Kontovel) 22, Ambrožič (Polet) 16. V jutrišnjem kolu bo praktično padla odločitev za prvo mesto v srečanju med Poletom in Konto velom. Dom Rojan pa bi moral zaradi večje izkušenosti svojih i-gralcev, odpraviti sicer požrtvovalne predstavnike moštva Kras -Sokol. b. 1. Razburljiv derbi Ga ja -Primorje MLADINCI Nedeljsko kolo je bilo za naše mladinske enajsterice dokaj neugodno. Le Gaja je osvojila zmago in to na račun Primorja, ki pa je nudilo padriškim in g^pajskim nogometašem močan odpor. Sploh je bilo to srečanje tehnično na zadovoljivi ravni, večkrat razburljivo. Skratka, lep derbi, ki je potrdil, da obe slovenski ekipi uvrščata nekaj obetajočih nogometašev, ki bodo prav kmalu lahko nastopili v članski konkurenci. Mislimo predvsem na Marca, Ražma v vrstah Gaje in na Štoko v vrstah Primorja, ki so bili glavni pobudniki lepega nedeljskega srečanja. Gaja je zasluženo zmagala zaradi večje učinkovitosti svojih napadalcev in zaradi boljše organizacije na sredini igrišča. Primorje pa je zadovoljilo zaradi požrtvovalnosti vseh igralcev. V B skupini je Breg doživel poraz, tokrat proti Rosandri Zerial, ki je bila vseskozi v premoči in je tako strla odpor naših sicer požrtvovalnih igralcev. A SKUPINA Izidi Ponziana — Fortitudo 2:0 Gaja — Primorje 2:0 Giarizzole — *Edera 5:0 Cremcaffe — Zaule 3:1 Počitek: CRDA LESTVICA Giarizzole 8 točk, Ponziana in Fortitudo 6, Cremcaffč 5, Gaja 3, Primorje 2, CRDA, Zaule in Edera 0. PRIHODNJE KOLO (10. oktobra) Zaule - CRDA, Primorje - Edera, Fortitudo - Cremcaffe, Gaja - Ponziana. Počitek: Giarizzole. B SKUPINA Izidi Rosandra Z. — Breg 3:1 Triestina — Aurisina 4:0 S. Giovanni — Roianese 8:1 D. Bosco —• *Campanelle 4:3 Počitek: S. Anna LESTVICA S. Giovanni 8 točk, Don Bosco 6, S. Anna 5, Aurisina 3, Triestina, Breg, Campanelle, Rc sandra 2, Roianese 0. PRIHODNJE KOLO (10. oktobra) Don Bosco - S. Anna, Aurisina -S. Giovanni, Breg - Campanelle, Triestina - Rosandra Zerial. Počitek: Roianese. ZAČETNIKI V prvenstvu se nadaljuje zmagovita pot Brežanov, ki so v nedeljo z visoko razliko v rezultatu odpravili Zarjo. S to zmago so mladi nogometaši Brega obranili prvo mesto na lestvici. Žal pa je moralo Primorje z visoko razliko kloniti Muggesani in je tako ostalo še vedno brez točk. Izidi Breg — Zarja 6:0 Ponziana — Inter SS 4:1 Libertas — Fortitudo 2:1 Zaule — Giarizzole 2:0 Esperia — Edera 6:0 Muggesana — Primorje 7:0 LESTVICA Breg, Libertas, Ponziana, Espe- ria 6 točk, Giarizzole, Zaule 4, Edera, Muggesana 2, Primorje. Zarja in Fortitudo 0. PRIHODNJE KOLO (9. oktobra) Breg - Esperia Pio XII, Edera Giarizzole, Fortitudo - Ponziana, Inter SS — Muggesana, Primorje -Zarja, Zaule - Libertas. b. 1. cej slabša. Tokrat sta ekipi zamenjali vlogi. Goričani so (glede na prejšnje tekme) prikazali presenetljivo dobro igro in so zasluženo zmagali. Mi-renci niso igrali ravno slabo, vendar za zmago premalo dobro, borbeno in učinkovito, do izraza pa je prišla tudi njihova slaba kondicijska pripravljenost. Po tej tekmi bi lahko trdili, da forma Vozil narašča, medtem ko za Adrio tega ne bi mogli reči. Mogoče je na potek igre vplival zadetek, ki ga je že v sedmi minuti precej na lahko dosegel levi krilni napadalec Vozil Bensa. S tem je bila Adria že od vsega začetka postavljena v podrejen položaj, Vozila pa psihološko precej razbremenjena. V nadaljnji igri so se na obeh straneh vrstile priložnosti, več pa pred vrati Adrie. Drugega gola ni hotelo biti, čeprav sta oba napada zadela tudi vratnico. Igra se je razplamtela petnajst minut pred koncem, ko je sodnik izključil igralca Vozil Bučana. Takrat so se skoraj vsi igralci zbrali pred vrati Goričanov, kjer je bilo zelo razburljivo. Domačini so hoteli na vsak način izenačiti, kar pa jim ni uspelo. V protinapadu je Peršolja povišal vodstvo gostov in s tem zapečatil usodo Mirencev. Tik pred koncem pa je Bensa s tretjim golom samo potrdil zmago svoje ekipe. S tem uspehom so se Vozila učvrstila na lestvici, Adrii pa že po četrtem porazu slabo kaže. Dobra igra Tolmina Tolmin je končno razveselil svoje navijače z dobro igro, ki so jo napadalci kronali z osmimi goli (Leban 3. Humar 2, Zorč 2, Kanalec 1). Res je, da ima njihov nasprotnik (Hrastnik) trenutno slabo ekipo, saj je brez osvojene točke na zadnjem mestu, res pa je tudi, da Hrastničani v tem prvenstvu še niso prejeli več kot tri gole. Naslednje tekme bodo pokazale ali so Tolminci dejansko prebrodili krizo ali pa je bil to le trenuten uspeh, dosežen v boju z ou-t siderjem. Poraz Primorja Ajdovsko Primorje ni bilo kos kranjskemu Triglavu in je doživelo drugi zaporedni poraz. Gostje so vodili že v tretji minuti, Kopatin pa je čez deset minut izenačil, vendar so Kranjčani že po devetih minutah vodili z dvema goloma razlike. V drugem polčasu so Ajdovci skušali na vse načine izenačiti, kar pa se jim ni posrečilo. Zadnja poraza Ajdovcev verjetno ne spravljata navijačev v pesimizem, saj je bil prvi z Vozili dosežen precej nesrečno, drugi pa s favoriziranim Triglavomt ki s svojimi rezultati vliva strah svojim nasprotnikom in najresneje kandidira za najvišji naslov. Novo razočaranje Pirana Pirančani so spet razočarali. Tokrat je bil napad še kar učinkovit, saj je srednji napadalec Morato dosegel dva gola, njegov desni sosed Jeličič pa enega, vendar je obramba trikrat kapitulirala in točka je odšla na Vrhniko. Rezultati Pirana (3 porazi. 2 remija, nobene zmage) zbujajo resne skrbi, saj sedaj ne moremo govoriti o naključju, pač pa o pravi krizi. Nedeljske tekme V nedeljo bo ena najzanimivejših tekem SNL v Izoli med domačo ekipo in trboveljskim Rudarjem. Koper se bo v Mariboru pomeril s Branikom, ki je letos precej slabši. V ZCNL bo derbi v Novi Gorici, kjer bodo Vozila skušala zaustaviti zmagoviti pohod Litije. Piran se bo doma poskusil z Zagorjem. Tolmin bo prvič po štirih kolih gostoval. V Škofji Loki ga čaka ekipa LTH. V železarskem centru, na Jesenicah, bo nastopilo Primorje. Najtežjo nalogo pa bo verjetno imela mirenska A-dria, ki se bo v Kranju spoprijela s Triglavom . BP Dekleta, ki so branila barve PD Škamperle, so pripravila v polfinalu veliko presenečenje, saj so premagala Breg, ki je bil med favoriti za osvojitev prvega mesta Openski Polet se je predstavil z ekipo, ki bi lahko uspešno nastopala tudi v italijanski B ligi Kras - Sokol si je izbojeval pot do polfinala z zmago nad Bazovkami, vendar nabrežinsko - zgoniška ekipa ni pokazala vsega svojega znania Italijanskega državnega prvaka v grško-rimski rokoborbi, Luigija Gal-lija, je sodišče v Gallarateju oprostilo. Bil je obtožen vloma in obrekovanja. Razprava na sodišču je pokazala, da je opravil dejanja, za katera so ga spravili pred sodnike, v dobri veri. Zarja je imela svojo »lokomotivo* v Sonji Križmančičevi, ki je zaigrala v res odličnem slogu, vendar njena prizadevnost ni zadostovala za zmago Ce nekaj časa rti nikogar ubil, ga je peklila neznosna kHvda — počutil se je kot parazit. «Izšolali so nas zato, da hiramo pot, ne da polegamo in čakamo,« je večkrat govoril Sv°jim ljudem, ki so se ga bali in so mu bili vdani bolj iz strahu kot iz spoštovanja. «Sedaj pojdimo! Dovolj smo pretrpeli In imeli žrtev te To naj bo drugim v svarilo. Mislim, da sem odbral kraj, kjer jih bodo prav gotovo našli. Ali ne, moj dragi prijatelj?« e lopnil tolmača, banatskega Nemca, po plečih. Odšli so proti grapi. Pred njimi se je kopala dolina v prelestni luči poletnega s°bca, tiha in mirna. Na strmih njivah je valovilo žito, med Stenjem so se belile domačije. Kot bi bilo življenje izumrlo čez noč — nikjer človeka Polju in ne okoli hiš... Svet je bil prazen in nem, tak, Vršnega si je želel poročnik Hartwick. Dule in Blisk sta sedela v strojničnem gnezdu na robu Prepadnega skalovja, se naslanjala na šope resastih trav in razgledovala po razrvanem hribovju. Onkraj Soče, ki se je prebijala izpod triglavskih strmin v ravnino, se je leske-7I0 morje. Sonce se je vzpenjalo v jasnino. Pokrajina je ^ala v opojnih poletnih barvah; iz zemlje je žehtela sla P° življenju. Z daljnogledom sta opazovala vznožje gore in obrobje grape, kjer so se pojavljale kolone, in ugibala, kaj bo ukrenil s°vražndk. Prav gotovo mu ne bo padlo na um, da je parti-Zartoka glavnina pri umiku tako naglo obstala. Izjemoma so se zSnetli na tako ozkem prostoru v vozlišču obrambnega pasu ** golem, skalnem vrhu, ki je štrlel kot kljun rušilca nad Planoto Davčo Nasproti mu je stal prav tako utrjen kopa-stl Blegoš. Odkar so razkrinkali Hrasta in del Wolfove agenture v diviziji, sta se Dule in Blisk še bolj zbližala. Od Duleta, ki je bii rojen vojak in je imel poseben smisel za taktiko, se je Blisk učil vojaških veščin, sam pa ga je obveščal o novostih v podtalni vojni. Te vesti so Duleta vznemirjale, čeprav ga je mikala borba z nevidnim sovražnikom. Duletu, ki je bil postavljen za šefa operativnega odseka korpusa, ni bilo prav, da so mu brez pravih razlogov odvzeli poveljstvo divizije. Rad je vodil ljudi, navadil se je na fante iz brigad in oni nanj. Ni se navduševal za delo v velikem štabu. Čeprav ni nikomur omenil, da ga to boli, je Blisk čutil, da je malce razočaran. Boroi so mu nehote odpirali rano, ker so ga mnogi še zmeraj klicali za komandanta. Poznali so ga kot dobrega komandanta in pravega tovariša. Bil je živo nasprotje nekaterih, ki so si skušali ustvariti avtoriteto ter vzdrževati disciplino in pokorščino s pištolo in grožnjami. Blisk je vedel, da so Duletu z divizijo vzeli del duše. Rad bi ga bil potolažil, pa ni vedel kako. Bilo mu je težko, ko je odšel Perne, še bolj pa, ko je odšel tudi Dule. Z novimi se je razumel, toda tako domač kakor z njima ni bil z nikomer več. Medtem so izgubili še dobrodušnega, večkrat zamišljenega divizijskega komisarja. Dobili so poročilo, da je Metod ob koncu partijskega tečaja pri centralnem komiteju v Kočevskem Rogu napravil samomor. Ustrelil se je s pištolo. Zakaj? Vprašanje je zazijalo kot razpoka v zemlji, ki ji ni videti dna in ki jo človek ne more preskočiti. Cim večkrat sta se menila o njem, tem manj jima je bila zadeva jasna. Partizani so razumeli samomor obkoljenih in ranjenih borcev, če jih je dobil v roke sovražnik. Toda smrt nenavadno hra brega vojaka, ki je bil na začetku vzpona, je bila vsem nedoumljiva. Tolažila sta se, da pravzaprav nihče ne ve, kdaj in kakšna smrt ga čaka. Tudi med borci je Metodova smrt boleče odjeknila. Vedela sta, da Je to samo eno izmed mnogih vprašanj, na katera bo odgovoril čas, ali pa celo eno izmed tistih, ki ostanejo za vedno v temi. Vsiljevala se jima je misel, če se je res ubil sam, če ga ni kdo drug. Toda kdo ve, kakšne sile delujejo v globinah človekove teme in za kulisami navideznih dogodkov... Dule nad novo dolžnostjo v korpusnem štabu ni bdi navdušen. Vedel je, da je to položaj, ki zahteva mnogo znanja in pameti. Ce se načrti posrečijo, požanjejo slavo drugi, 6e pa se ne, nosijo krivdo tisti, ki so jih napravili. Bil je že dovolj preizkušen in po naravi umirjen, da si zavoljo tega ni delal skrbi. Sprijaznil se je, da imajo višja vodstva svoj prav, ki ga posameznik največkrat ne razume niti ga ne more spreminjati. Navajen, da položaje v vojnih enotah odrejajo drugi, se je podredil novim okoliščinam. Zanj je bilo važno le to, da mu za vodenje divizije nimajo kaj očitati. V novembrski ofenzivi je izvlekel iz obroča vse tri brigade brez žrtev, ker je čakal vse, dokler Nemci niso prodrli s tanki do položaja. Bedno pa se mu je zdelo, če so človeku šteli v slabo, kar se mu je, zdelo najboljše. Januarski divizijski napad pa je bil tako in tako izdan. Sam ne more nositi krivde za žrtve izdaje. Z Bliskom sta vztrajno premlevala to uganko, še vedno niso našli nobene sledi za agentom Alfo, niti niso zvedeli, kaj vedo v nemškem štabu o namerah divizije. Zdaj so bili vsi zelo previdni. Zato Blisk in Dule nista zatisnila oči, dokler se nista prepričala, kaj namerava nasprotnik. V jutranjem mraku sta pregledala položaje. Bataljoni so bili potaknjeni po kavernah, s katerimi je bila gora na gosto prevotljena. Vrh so naježili s strojnicami. Iz kotanj in bunkerjev so molela žrela, razporejena v nadstropja. Obvladovala so mrtve goličave tja do prvih melišč. Tam so rasla kržljava drevesa, ki so se pognala iz gozdov pod skalovje kot razbita predhodnica. Vse straže, izvidnice in četne dežurne sta našla budne in pripravljene. Pogledala sta, če so čete polnoštevilne in če ponoči ni kdo pobegnil ali na kak drug način prišel v nemške roke. Ako bi sovražnik izsilil spopad z uporabo letalstva in topništva, bi jim lahko prizadel hude žrtve: morali bi zapustiti vrh. Vrnila sta se zadovoljna, da je vse v redu. Melita Je Se vedno spala. Nekaj metrov od nje je ležal Poljak Tomo kar na gola zemlji, s torbico pod glavo. Med zadnjimi se je bil umaknil iz grape z bataljonom, ki je še napadal bunkerje, ko so Nemci zasedli obrobje grape. Po licu je bil krvav, obleko so mu raztrgale žične ovire, roke je imel črne od dima in opraskane. Z dnem so se vrnile patrulje in poročale, da nič ne kaže, da bi šli Nemci za njimi ali pripravljali obkolitev. Tako sta Dule in Blisk laže prenašala negotovost nbvega dne. S štrlečega vrha gore sta se razgledovala po prostranstvu slovenske zemlje. Duletu se je zdelo, da sedita na obrežju otoka, v katerega že tisočletja buta sovražno morje, s seve-ra germansko, z jugozahodne strani pa romansko. Počasi požira ljudi in spodjeda zemljo. Vendar jih ne more požreti. V srcu je začutil skrb za usodo naroda. Po velikih spopadih je Dule vselej rad razmišljal. Pod njim so se po hribovju in gričevju belile cerkvice in kmečke domačije, obdane z zlatom žitnih polj, s temnimi lisami gozdov in mračnimi grapami. Za njimi so se razprostirale skalne planjave borne kraške pokrajine, na desni pa vinorodni holmi. Vsepovsod se že tisočletja — in tudi ta trenutek nenavadne tišine, ožarjene od sonca — bije neizprosen boj za obstanek. Samo zamižal je, pa se je pred njegovimi očmi odpiral vodnjak zgodovine. Razgrinjale so se plasti stoletij. Tudi nar rod živi podobno usodo kakor posameznik. Rodi se, vznikne kot potoček, poln razigranih življenjskih sil, se razraste v reko, morda celo v veletok, in se izlije v večnost. Ljudstva so kri sveta, ki oživljajo sivino planeta. Ali ni za vse dovolj prostora? Za velike in male! Za tiste, ki so še v otroški dobi, in za tiste, ki so na višku. Le čemu se narodi koljejo, in to celo tisti, ki veljajo za najbolj kulturne? Zamišljen se je obrnil k Blisku in mu povedal, o čem je razmišljal. «Kdo ve, kaj je v nas, Slovencih,« je dejal. «Dober milijon nas je, pa smo se kljub temu obdržali med mlinskimi kamni tako velikih in napadalnih narodov. Včasih se mi zdi, da smo kot konica kopja, ki se je zarila globoko v tuje telo in se odlomila.« Blisk se mu je trudno nasmehnil, nekoliko pomislil in rekel: (Nadaljevanje slediJi Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. v SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 8. oktobra 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3 270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 201 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca; trgovski 200, finančno ' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali oglasi« 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socie*š Pubblicitš Italiana«. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trli PO SESTANKU MED HEATH0M IN FAULKNERJEM Britanska vlada bo poslala tri nove bataljone v Ulster Angleški vojaki so prvič streljali čez mejo z Irsko ■ Položaj v Ulstru vedno bolj napet TRAJALA BO DO 6. JANUARJA Jutri začetek «Canzonissime 71» BELFAST, 7. — Prvič odkar so se začeli neredi v Ulstru so britanski vojaki streljali z avtomatskim orožjem preko meje z Irsko republiko. Do incidenta je prišlo nekaj ur pred srečanjem med Brianom Faulknerjem in Edwardom Heathom. Glasnik angleške vojske je dejal, da bo britansko veleposlaništvo v Dublinu protestiralo pri irsk? vladi. Opazovalci menijo, da se bo odnos med Irsko republiko in Veliko Britanijo zelo poslabšal zaradi tega incidenta. Do streljanja je prišlo, ko so an gleški vojaki opazili dva moža, ki sta skušala minirati carinarnico v Middletownu. Ukazali so jima naj se ustavita, neznanca pa sta zbežala proti meji. Ker so ju vojaki skušali zasledovati, so ju tovariši z onstran meje krili z ognjem iz avtomatskega orožja. Vojaki so odgovorili na streljanje. Opazovalci menijo, da bo Faulkner spretno izrabil ta incident, da prepriča angleškega vladnega predsednika za ostrejše zatiranje delovanja katoliških upornikov in za u-stanovitev pomožnega protestantskega korpusa. Danes sta se sestala v Londonu vladna predsednika Ulstra in Velike Britanije, da bi razpravljala o krizi v Severni Irski. Srečanju so prisostvovali visoki funkcionarji o-beh vlad. V poročilu, ki so ga izdali ob koncu sestanka, pravijo, da se je angleška vlada odločila, da bo poslala tri nove bataljone v Ulster, ki bodo na razpolago vrhovnemu poveljniku britanskih sil, da poveča nadzorovanje meje z Irsko republiko. Poleg tega so odločili, da bodo poslali v Ulster tudi obrambnega podtajnika Geofreyja Johnsona Smitha, ki bo moral preveriti položaj angleških vojaških sil in nabor novih rekrutov. Vladna predsednika sta se tudi odločila, da se bosta sestajala zelo pogosto v Londonu in Belfastu. Ob koncu pogovorov s Heathom je Faulkner izjavil, da je bil pogovor zelo pomemben in da sta vladi dosegli velik napredek. Ulstrski parlament je na svoji današnji seji preučil nove ukrepe za borbo proti odporniškemu gi- banju IR A. Notranji minister Tay-lor je namignil na nove ukrepe, ki naj bi dovoljevali ekstradikcijo katoliških aktivistov, ki so se zatekli v Irsko republiko. Skrajni protestantski poslanec Jan Paisley je skupno z drugimi poslanci zahteval, da vlada razstreli vse ce- ste, ki peljejo v Irsko republiko, da bi otežkočih katoliški organi- zaciji oskrbovanje svojih enot Notranji minister je priznal, da vlada preučuje možnost podobnega u-krepa. Na belfašken. sodišču so danes obsodili na 12 let ječe dve osebi, ki sta bili obtoženi, da sta vrgli bombo v neko veletrgovino v središču mesta. Ko sta odhajali iz sodne dvorane, ju je publika pozdravila z vzkliki »Bog vaju blagoslovi* in »Živela Irska*. Varnostni organi še vedno iščejo neznance, ki so oropali podružnico Provincial Bank. Policija sodi, da so rop izvedli pripadniki odporniškega gibanja. Angleški vojaki so morali danes dvakrat poseči, da bi razpršili skupino kakih 40 ljudi, ki je napadla in opustošila dve mesnici. Včeraj so angleški vojaki prvič uporabili strelno orožje v zelo obljudeni belfaški četrti. Neki vojak je začel streljati iz oklopnega avtomobila, ko sta druga dva o-klopnjaka padla v zasedo. Z okoliških streh pa je najmanj sedem ostrostrelcev začelo streljati na vojake. V poznih večernih prah je deset istočasnih eksplozij pretreslo ulstrsko glavno mesto. Predstavnik angleške vojske je dejal, da bombe niso povzročile človeških žrtev pač pa so hudo poškodovale postajo trajekta, ki povezuje Belfast s škotsko. Iz Dubhna se je izvedelo, da sta dva mladeniča oropala trgovino orožja. Neznanca sta odnesla vsaj 40 pušk in 3000 nabojev. Irska policija je takoj postavila bloke, posebno na cestah, ki peljejo v Ulster. Atentat na kolumbijskega generala BOGOTA, 7. — Neznanci so danes ranili poveljnika kolumbijske vojaške akademije, ko so sprožili nekaj rafalov proti njegovemu avtomobilu. Generala so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki operirali. Tudi šofer je bil hudo ranjen v atentatu. Razsodba zveznega sodišča v zvezi s pokolom v Attici BUFFALO, 7. — Sodnik zveznega sodišča v Buffaliu je odbil zahtevo, s katero so odvetniki Ameriške zveze za civilne svoboščine zahtevali, naj se prepovedo v jetnišnici Atti- ca, kjer so pred kratkim zadušili v krvi upor jetnikov, pretepanje jetnikov. Sodnik Curtin je zahtevo zavrnil, češ da so jetnike pretepali samo ob priložnosti upora, ki je stal življenje 42 oseb. Curtin je s svojo razsodbo potrdil tradicionalno zadržanje ameriških sodnikov, ki se ne marajo vmešavati v tiste, ki jih imajo za notranje zadeve posameznih zaporov. Vsekakor je na koncu svojega utemeljevanja priznal, da do pretepanja in drugih kršenj ustavnih pravic čmcev ne bi smelo priti. Uspeh folkloristov «Sot la nape» v Kanadi Deželni odbornik za športne dejavnosti Romano, ki je uradno zastopal deželno upravo na obisku folklorne skupine «Sot la nape* v Kanadi, je ob povratku dejal, da je turneja doživela v Severni Ameriki velik uspeh, tako s folklornega kakor tudi s človeškega vidika. V Kanadi so se člani1 ansambla srečali s številnimi izseljenci iz naše dežele, z italijanskimi diplomati in s predstavniki kanadske uprave. Folkloristi so nastopili v Ottawi, Montrealu, Hamiltonu, Windsorju in Torontu. tiip* S ' * . f: .11Kr*?fcbj y ifl*' w% . ■ . Raffaella Carra bo tudi letos imela glavno besedo Tudi letos jo vodita Raffaella Carra in Corrado RIM, 7. — Jutri se bo začela »Canzonissima 1971», ki bo trajala do 6. januarja, ko bodo izžrebali 150 milijonov novoletne loterije. Prve oddaje se bodo udeležili trije pevci in tri pevke. Nada bo zapela «La porti un bacione a Firenze*, staro Spadarovo popevko, ki so ji nekoliko spremenili ritem. Drugi u-deleženci prvega nadaljevanja bodo še Michele (Susan dei marinai), Ombretta Colli (Lu primmo amrno-re), Donatello, ki bo na prireditvi prvič prisostvoval (Malattia d’amo-re), Rita Pavone (La suggestione) ter Mino Reitaoo (Apri le tue brac-cia e abbraceia il mondo). Tudi letos bosta oddajo vodila Raffaella Carra in Corrado. Carra-jeva bo v začetku vsake predstave zapela popevko »Chissa se vas., ki ji že napovedujejo uspeh, ki1 ga je lani doživela dokaj plehka »Ma che mušica, maestro*. Nastopil bo tudi1 znani imitator Alighiero No-schese, ki bo v vsakem nadaljevanju imitiral nekatere znane osebnosti. Med gosti jutrišnje prve oddaje naj omenimo Alberta Lupa, Franchija in Ingrassio, Nina Man-fredija ter Alberta Lionella, se pravi igralce, ki so v prejšnjih letih vodili «Canzonissimo». Povabili so tudi Peppina De Filippa, ki pa je svoje sodelovanje moral odreči, zaradi influence, ki ga pesti zadnje dni. , TISKOVNA KONFERENCA DRAGOLJUBA VUJIČE Protestna nota SFRJ Bolgariji zaradi rovarjenj v Makedoniji Zastopnik tajništva za zunanje zadeve obsodil južnoafriški napad na Zambijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci v zvezi z nedavnim incidentom na meji Zambije in Nambije, izjavil, da fašistični režim Južnoafriške republike, ki ga podpirajo kolonialistične in neokolonialistične sile v svetu ogroža varnost in neodvisnost mladih afriških držav, še zlasti Zambije. Jugoslavija najostreje obsoja ravnanje Južne Afrike in sodi, da je nujno, da se mednarodna skupnost zavzame za zaščito Zambije in prepreči nadaljevanje take napadalne politike. Zadnje dni so se v bolgarskem tisku ponovno pojavili napisi in med njimi pesem političnega emigranta pesnika Venka Markovskega, v kateri se ponavljajo stremljenja Bolgarije za Makedonijo. V zvezi s tem je Vujiča ugotovil, da dejstvo, da v uradnih glasilih Bolgarije objavljajo tako pesem dokazuje, da je delovanje Markovskega sestavni del določene politike, ki ne more biti osnova za razvoj dobrih odnosov med obema državama. Vujiča je obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada u-radno protestirala pri bolgarski, zaradi razpečevanja brošure »Makedonsko vprašanje* na nedavnem ljudskem zboru v Sandanskom in da je obvestila bolgarsko vlado, da bo prisiljena proučiti umestnost organiziranja ostalih dogovorjenih zborov, če se bodo taki ali podobni primeri ponovili. Nedavni posvetovalni sestanek neuvrščenih v New Yorku je po besedah Vujiče bal potrdilo programske in dolgoročne vrednosti sklepov konference v Lusaki. V dokumentu, ki je bil sprejet na aniiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii NEGODOVANJE NA NIZOZEMSKEM SE STOPNJUJE Hirohitu grozijo s smrtjo Demantirali so glasove o preklicu obiska LONDON, 7. - V vsej Veliki Britaniji se nadaljujejo protesti proti obisku japonskega cesarja Hirohi-ta in cesarice Nagako. Včeraj se je sestal z lordom Mountbattnom, ki je bil poveljnik britanskih čet v jugovzhodni Aziji med zadnjo vojno. Uradno sporočilo pravi, da je bil sestanek med obema zelo »intimen*. Nekaj časa so krožile tudi govorice, da je Mountbatten odpotoval, preden bi se sestal z japonskim cesarjem, da bi tako izrazil svojo solidarnost s tistimi, ki so bili med zadnjo svetovno vojno v japonskem ujetništvu in ki so ob obisku Hirohita protestirali. Med nočjo so neznanci izru-li japonsko cedro, ki jo je Hirohito vsadil včeraj v Kew Gardenu, korenine pa so posuli z natrijevim kloratom. Pazniki znanega londonskega botaničnega vrta so našli pri izrutem drevesu listek z napisom: »Niso umrli zaman.* Japonska gosta sta se sinoči udeležila sprejema, na katerem so bili prisotni med drugimi tudi kraljica Elizabeta in princ Filip, princeza Margaret z možem lordom Snow-donom, premier Herath z ženo in drugi vidni predstavniki londonske ga dvora in vlade. Tudi na Nizozemskem, kamor bi moral japonski cesar dopotovati jutri, je položaj zelo napet. Na redakcijo časopisne agencije Reuter je nekdo telefoniral in rekel: »Hirohito ne bo preživel svojega obiska na Nizozemskem*. Skušali so ugotoviti, kdo je telefoniral, to pa ni uspelo niti časnikarjem, niti policiji, ki so jo takoj obvestili. Največ skrbi povzročajo policiji številni Indonezijci, ki že leta živijo na Nizozemskem in katerih sorodniki so bili po večini v japonskem ujetništvu. Številne mladinske organizacije so objavile resolucijo, v kateri pravijo, da je bil Hirohito med vojno simbol japonske imperialistične vojne, in da je v njegovem imenu umrlo mnogo nedolžnih civilistov. Glasnik nizozemskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo njegova vlada zagotovila varnost japonskega gosta med njegovim obiskom. Glasnik je obenem dejal, da so vsi glasova o morebitnem preklicanju Hirohitovega obiska popolnoma neutemeljeni. Tj vest. ki jo je ob>a-vil tudi neki amsterdamski časopis, je demantiralo tudi japonsko veleposlaništvo. konferenci so prikazana stališča o skoraj vseh osnovnih vprašanjih, zlasti o vseh aktualnih mednarodnih vprašanjih. Na tem sestanku je bilo nadalje potrjeno stremljenje po stalni in učinkovitejši vlogi neuvrščenih ter sprejet sklep o sklicanju ministrskega sestanka neuvrščenih v prihodnjem letu in ustanovljen tozadevni pripravljalni odbor. V zvezi s komentarji, ki so se pojavili v nekih tujih listih, ker Jugoslavija na posvetovalnem sestanku ni sodelovala v razpravi o vprašanju pakistanskih beguncev, je Vujiča poudaril, da je Jugosla vije že večkrat povedala svoje mišljenje o problemu beguncev, da je to vprašanje obravnavano v sklepnem komunikeju neuvršče nih, pri izdelavi katerega je sodelovala tudi Jugoslavija in da je o tem problemu govoril tudi zvezni tajnik Mirko Tepavac v svojem govoru na generalni skupšči ni svetovne organizacije. Na vprašanje o nedavni izjavi predsednika Makariosa o položaju na Cipru je Vujiča odgovoril, da Jugoslavija nudi polno podporo ciprski republiki na osnovi resoiu cije iz 1965. leta, v kateri se pozivajo vse države, da spoštujejo neodvisnost, suverenost, enotnost, teritorialno integriteto Cipra in da se ne vmešavajo v njegove notranje zadeve. Vujiča je na koncu svoje konference obvestil novinarje, da je libijski veleposlanik v Beogradu nedavno obvestil jugoslo-vansko vlado o stališču svoje vlade do Čada in ob tej priložnosti izrazil pripravljenost za vzdrževanje dobrih odnosov s Čadom in z drugimi državami. Mi obžalujemo, je poudaril Vujiča, da je pred kratkim prišlo do prekinitve odnosov med obema sosednima a-friškima neuvrščenima državama, a sodimo, da se V3a odprta n sporna vprašanja morajo reševati izključno na miren način s pogajanji neposredno zainteresiranih držav brez vmešavanja od zunaj. Vujiča je izrazil upanje, da oodo na ta način v interesu obeh držav in miru odstranjene težave, ki so se pojavile v medsoiv^mh odnosih R BOŽIC Angele Davis. Fania je podpisala knjigo obiskovalcev s pripisom: »Angela in jaz sva vam zelo hvaležni za delo, ki ste ga naredili in ki1 ga boste opravili v bodočnosti za osvoboditev Angele im vseh političnih jetnikov v ZDA*. «Vfln<*U3rdi» BFA ne bodo leteli nad 3.300 m LONDON, 7. — Britanska letalska družba BEA je sporočila, da je prepovedala svojim letalom tipa »vanguard*, da letijo nad 3.300 m. Do te odločitve je BEA prišla po nesreči, ki se je zgodila v Belgiji, ko je eden njenih »vanguardov* eksplodiral v zraku in povzročil smrt 63 potnikov. Fania Davis v Firencah FIRENCE, 7. - Fania Davis, sestra Angele Davis, se je danes udeležila manifestacije na univerzi v Firencah, na kateri so bili prisotni tudi sindikalisti im predstavniki političnih strank. Nato je Fania obiskala tovarno »Confi*, kjer vodijo delavci ostro sindikalno borbo. Predsednik florentinske pokrajine je nato sprejel Davisovo in ji je zagotovil podporo pokrajine mednarodnemu odboru za osvoboditev Izraelske oblasti zavrnile 18 temnopoltih judov TEL AVTV, 7. — Izraelske oblasti niso dovolile vstopa 18 črncem iz Chicaga, ki so hotela vstopiti v državo kot temnopolti judje. Policijske oblasti so izjavile, da so zavrnile prošnjo za vstopni vizum, ker niso imeli črnci zadostnih sredstev za vzdrževanje. Policija jih hoče postaviti znova na letalo m jih poslati nazaj v ZDA. PO IZJAVAH INDIJSKEGA MINISTRA HADILARJA 12 milijonov beguncev do konca leta v Indiji Za Indijo postaja gospodarsko breme, ki ga predstavljajo pakistanski begunci, nevzdržno NOVI DELHI, 7. - Indijski minister za delo in socialno skrbstvo Hadilar je danes izjavil, da bo v prihodnjih treh mesecih število pakistanskih beguncev v Indiji doseglo 12 milijonov. Dnevno išče zatočišče v Indiji približno 41 tisoč beguncev, dosedaj pa se je zateklo v zahodno Bengalijo preko 9 milijonov Pakistancev. Do konca letošnjega leta bo Indija potrosila približno 600 milijonov dolarjev za vzdrževanje beguncev, prihodnje leto pa bodo stroški narasli vsaj za dvesto milijonov dolarjev. Indijska vlada je dosedaj dobila od mednarodnih organizacij 25 milijonov dolarjev in male količine zdravil, zato postaja to breme za državo nevzdržno. Hadilar je dejal, da je prihod beguncev posledica krutega zatiranja pakistanske vojske po okrepitvi osvobodilnega gibanja »Bang- la desh*. Po izjavah indijskega ministra je gverila v vzhodni Bengaliji porušila mostove in železnice in je tako onemogočila pakistanski vojski možnost premikanja. Hadilar je poudaril tudi nujnost posega mednarodnih organizacij za rešitev problema pakistanskih oe-guncev, kajti Indija ne bo mogla za vedno prenašati tako težkega bremena. Vlada bo sprejela tudi zelo ostre ukrepe, za rešitev gospodarskega in socialnega problema,ki ga predstavlja dotok vzhod-nopakistanskih beguncev. Moskovska »Pravda* je danes zelo ostro obsodila ravnanje pakistanskih oblasti, ki je povzročilo množičen beg ljudstva v Indijo. Sovjetski časnik trdi tudi, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se omogoči beguncem povratek domov. niiiHiuiiiiiiiiiviiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiimiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiimimimiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiimiiiiiimim TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15. 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Slovenski motivi; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Harmonikar Frontiere: 12.10 Izlet za konec tedna; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Mihelčič: Asfalt — balet; 19.00 Poje Iva Zanicchi; 19.10 Slovenski narečni dokumenti; 19.20 Novosti v naši diskoteki; 19.40 Oktet Planika; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Otroški kotiček: Don Kihot je med nami?; 15.30 Glasba deželnih avtorjev; 16.15 Koncert kvarteta Giorgio Gaslini. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Parada orkestrov; 9.15 Mali juke box; 10.15 Z nami je...; 11.00 Operne arije; 11.30 Glasbeni cock-tail; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Svet plošče; 14.05 Program italijanskih kulturnih krožkov; 14.15 Polke in valčki s slovenskimi ansambli; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Nastopajo učenci osnovne šole »Pinko Tomažič* iz Kopra; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Beneška laguna in njene popevke; 17 35 Novo in moderno; 18.00 Simfonični koncert; 19.00 Milva poje pesmi E. Piaf; 19.30 Prenos RL; 2215 Glasbena oddaja; 22.35 Recital violinista Dejana Bravničarja; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje po PETEK, 8. OKTOBRA 1971 pevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Odlomki iz oper; 12.10 Spored z En-ricom Simonettijem; 13.15 Poje Jose Feliciano; 13.27 Elsa Mer-lini v «Med oblekami, ki plešejo*; 14.00 Glasbena popoldanska oddaja; 16.00 Spored za najmlajše; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Plošče; 18.45 Sindikalna oddaja; 19.00 Pretipa rada; 19.30 Ameriška folk. glasba; 20.20 Gledališče in literatura; 20.50 Simfonični koncert; 22.15 Pojeta Milva in A. Celentano; 22.40 Italijanska ljudska glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30. 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Shirley Bassey in A. Celentano; 8.40 Barve in zvoki orkestra; 9.50 G. Deledda: Bršljan — 10. nad.; 10.05 Popevke; 10.35 »Otto piste*; 12.40 Spo red z E. Pandolfi in Biče Va-lori; 13.00 Hit parade; 13.50 in 18.05 Kato in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 Plošče; 15.40 Popoldanski glasbeni spored; 18.15 Plošče; 19.00 Italijanska folk. glasba; 20.10 »Super-sonic*; 21.00 Gledališče danes zvečer; 21.40 Ženska v letih ’70; 22.00 Glasba in govorice; 22.40 Marilyn — radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Italijanska sodobna giasba; 12.20 Scenska glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Faurejevi kvarteti; 15.00 Abu Has-san — Singspiel; 15.40 Stražar za štiri leta — Singspiel; 16.20 Avantgarda; 17.40 Jazz; 19.15 Vsako-večemi koncert; 20.15 Živalski običaji; 21.30 Srečanje z elektronsko glasbo. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 9.15 Nabožna glasba; 10.25 Italijanska glasba; 11.05 Medigra; 12.05 Skladbe za klavir; 12.45 Simfonični koncert; 14.15 Italijanska sodobna glasba; 15.30 Simfonična giasba stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, -24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Popevke s slovenskih festivalov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Glasbene pripovedi Marijana Lipovška; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Angleške pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; J410 Majhen koncert lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Antun Dobronič: »Jelšonski tond* — suita za godala; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 S festivalskim orkestrom belgijskega radia; 17.10 Človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18.15 Glasbeni vsak dan; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Ota Roma: 20.00 Poje zbor Dunajske akademije; 20.30 »Top-pops 13»; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Živ- ljenje doma; 13.30 Dnevnik; 17.00 TV za najmlajše: »V mestu*; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Pustolovščina (Med dvema ognjema); 18.15 TV film: Prva srečanja; 18.45 Glasbeni prostor; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Sekstant; 22.00 Glasbeni spored za mladino; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Ostrovskega drama: Vihar. JUG. TELEVIZIJA 9.30 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 17.25 Obzornik; 17.40 Mestece Pey-ton; 18.30 Rezerviran čas; 20.00 Dnevnik; 20.50 Marlene Dietrich v filmu Plavi angel; 22.20 Kar bo, pa bo; 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček — TV film: Lutka iz cunj; 20.15 Dnevnik; 20.30 TV film: Razočaranje; 21.20 Studio 24. HUDA PROMETNA NESREČA V UL. BATTISTI AVTO PODRL PEŠCA KO JE PREČKAL ULICO Zaradi poškodb na lobanji so si zdravniki pridržali prognozo Huda prometna nesreča se je pripetila včeraj v popoldanskih u-rah na Ulici Battisti v višini Ulice Palestrina. 43-letm Francesco Ur-sich iz Ulice Cuniculi 13 je bil namenjen prav v Ulico Palestrina, med prečkanjem po prehodu za pešce pa ga je podrlo vozilo vrste »leoncino*, ki je bilo namenjeno proti Ulici Giulia. Voznik, 42-letni Pietro Bonelid, je sicer skušal zavreti, kar pa mu ni pravočasno uspelo. Podrl je pešca, ki je nezavesten obležal na < t iti. Z rešilnim avtomobilom so ga nekaj minut kasneje odpeljali1 v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Ursicha so zaradi močnega udarca v glavo, ran in raznih udarcev po obrazu in lobanji sprejeli na nevrokirurški oddelek. Lepak KPI ob peti obletnici 8. oktobra Tržaška federacija KPI se s posebnim lepakom spominja obletnice 8. oktobra 1966, ko se je tržaško prebivalstvo, delavstvo in mladina, dvignilo proti «načrtu CIPE* o zapori tržaške ladjedelnice »Sv. Marka*. V plakatu pripominja KPI, da je daljše obdobje dokazalo, da so imeli prav delavci in ne vladne stranke, ki so tedaj govorili o dalekosežnih načrtih o »velikem Trstu 1971». Resnica je, trdi KPI, da je po tem načrtu prišla nova nevarnost za ladijske proge, da se pristanišče krči in da mara mladina slej ko prej odhajati iz mesta. Po svetu so se vse ladjedelnice okrepile, razen ladjedelnice »Sv. Marka*, ki so jo pustili ob strani. se nihče ne oglasi na njeno trkanje. Neverjetno se ji je zdelo, da bi bila Polijeva kam odpotovala. Gasilci so vlomili vrata in našli žensko mrtvo. Zdravniki sklepajo, da je podlegla srčnemu napadu. j Žrtev srčnega napada je bil včeraj tudi 55-letni Fausto Guasone, uradnik državnega pravdništva, kateremu je postalo slabo v veži tržaškega sodišča. Bolničarji, ki so prihiteli v nekaj minutah, so nezavestnemu Guasonu skušali' pomagati z masažo srca. Bilo pa je vse zaman. Guasone je izdihnil in zdravniki so lahko samo potrdili njegov# smrt. Neznani tatovi v podjetju FAEMA Neznan; tatovi so preteklo no4 vdrli v tržaško podružnico podjetja FAEMA v Ul. Gambini 40 in odnesli drobiža za vrednost skoraj 200.000 lir. Mimogrede so se polastili tudi sVoja za kavo, katerega vrednost je znašala približno 50.000 lir. Tatvino je odkril lastnik podružnice Giampaolo Ur-sini, ko je prišel v urad. Karabinjerjem, ki vidijo preiskavo, je povedal, da je kovance hranil v manjših kovinastih škatlah, s katerimi so se tatovi — mogoče zaradi naglice — zadovoljili. V ponedeljek konferenca KD V ponedeljek se v Rojanu sestanejo pokrajinski voditelji in sekcij-ski aktivisti tržaške KD. Prisoten bo posl. Galloni, ki je član vodstva stranke. Tržaškim demokristjanom bo podrobneje orisal pomen in vsebino sklepov zadnjega vsedržavnega sveta KD v Rimu. Upokojenec padel in se hudo poškodoval Včeraj zjutraj so na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli 77-letnega upokojenca Gior-gia Cattonarja iz Ul. Gozzi 5, ki se je malo prej ponesrečil pri Sv. Jakobu. Cattonar je pri šentjakobskem trgu izstopil iz avtobusa. Stopil je na pločnik, po nekaj korakih pa se je spotaknil in si pri padcu hudo poškodoval levo nogo. Nemudoma so ga z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je dobil hud udarec v desni bok, verjetno pa ima tudi zlomljeno levo stegnenico, zaradi česar se bo moral zdraviti skoraj dva meseca in pol. Zaradi padca na delu zidar v smrtni nevarnosti Z zasebnim vozilom so včeraj popoldne pripeljali v tržaško bolnišnico 58-letnega zidarja Emila Čoka iz Ul. Volti 52. Sin Ivan, ki ga je pospremil v bolnišnico, je povedal, da se je oče ponesrečil, ko je med delom zaradi nenadne slabosti padel z nižjega mostiča na tla. Zaradi raznih udarcev in odrgnin po obrazu in glavi ter nezavesti so čoka sprejeli na patološki oddelek. Zdravniki so si pridržali prognozo. Dve smrtni žrtvi srčnih napadov Agenti javne varnosti in gasilci so se včeraj na zahtevo neke ženske podali v stanovanje 59-letne Biance Chiuch vd. Poli v Ul. Pic-cardi 7. ženska, kd je telefonirala policiji, je povedala, da že dva dni skuša govoriti s sestrično, vendar Nov dogovor o sodelovanju v industrijski proizvodnji Iz Jugoslavije poročajo, da se pogajanja med podjetjem Cer is Čačka in italijansko družbo Ber-notti za sklenitev sporazuma 0 medsebojnem sodelovanju pospešeno nadaljuje in da je predviden skorajšen podpis ustrezne pogodbe. Dogovor, ki naj bi veljal tri leta, bo omogočil podjetju Cer, d8 osvoji proizvodnjo industrijskih peči za topljenje in obdelavo kovin po licenci italijanskega partnerja-Skupna proizvodnja naj bi se nanašala na električne, oljne in plinske peči »Bernotti*. H I NAJNOVEJŠI MAGNETOFONSKI TRAKOVI («muzikasete») ZA MLADO IN STAROI Slovenski oktet Partizanske pesmi in koračnice Pihalna godba RTV Fr. Puhar L. Slak R. Bardorfer M. Dovžan B. Frank B. Kovačič Bele vrane Slovenska popevka ”71 NA VSAKEM ENA URA PROGRAMA!! ČIMPREJ SE ZGLASITE PRI NAS!!! «Ti si mueja mate, k’ s’ me v boške pestila!» 1Nej me vzame slu ztudjev, če sen loja mate!' Vjetar je popihnu, je dušo vzeu u luft. Drobec iz dragocene zbirke zapiskov o našem ljudskem bogastvu IVAN GRBEC LJUDSKE PESMI TRST ■ Ul. sv. Frančiška 20 (61-792)