61. številka. V Trstu, v sredo 2. avgusta 1893. „EDINOST" dvakrat na teden. Tinko iredo in lobots oh 8. ari zjutraj. „Edinost" stane: c* vse l«to ar'- izven Afit.9.- gl. »a polu leta „ 8.—: „ „ 4.50 . ta četrt .ctA , 1.50: , , 2.25 „ Z rNovičar]emu vred: 7.n v*e 1 to gld. 7.— n pol leta „ 3.50 „ četrt „ „ 1.75 Ponajn^n* ćtovilK« se dobivajo ▼ prodajalni ih tobak? ▼ Tritll po & nov., » CJorl. i in v AJdovičinl po 41 dot. — „Novi čar" pa po 2 nov. Oglasi in oznanila se račnne po 8 nov vrtnica ▼ petita ; sa naslov* z debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstie. Poslana, Javne sahrals, nmrt&lo« itd *e račune po pogodbi. V ni dopisi se pošiljajo oredniitvu Piana Caaerma it. 2. Vsako piaaso nore biti frankovano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, rekSa/r-.oije in ise^rate pre* Jema upra^niitvo P lazza Casenna it. S Odprte reklamacije o proste poitnine. Glasilo slpvenskega političnega družtva za Primorsko. • V •41aont )• »si« Pri čem smo? i. Zopetno izvolitev gosp. Pitterija -županom Tržnškim je blagoizvolilo potrditi Njeg. Veličanstvo, naš presvitli cesar. Instalacija vrSila se je dne 25. julija opo-lndne. Potrjenje župana je iiključljivo pravo krone in nam ne pristoja nikakor kritiko-▼ati ta lin : pred ukrepom prejasnega vladarja ranrnmn v dolžni udanoati 'upogniti tilnik svoj. Pni pa nam je pravica in dolžnost spregovoriti nekoliko besed o instalaciji sami in pa o bojaznih, katere nas prekinjajo po v Rej pravici * ozirom na politiško mišljenja in vso preteklost gospoda župana Pitterija. Kar so tiče slavnosti instalacij** bila sta preznnimiva govora gospoda cesarskega namestnika, ekscolencn Rinaldinija, in gosp. župana samega. Čestitajoč gospodu županu Pitteriju na zopotni potrditvi županom Tržaškim iz-rekel je namoatnik Rinaldini nado, da bo-deta župan in mestni z a sto p kot tolma žr pravega m i 61 j o n j a prebivalstva tržaškega vršila svojo dolžnost do vlade in prebivalstva. Zahval j ujo se županu na lepi slogi, katera jo vladala zadnjih treh let Pitteri-jevega županovanja mej mestnim za-stopom in v I s d o , izrekel je gospod namestnik nadaljno nadejo, da se ohranijo isto dobre razmere. Nevorjetno zmajevali smo z glavo, prebravAi te besede gosp. namestnika in zdelo se nan> ju, da niamo prav čitali. To je že res, da sta župan in mestni zaatop poklicana tt-lonača velike večine — a ven-der ne vsega — italijanskega dela prebivalstva v mestu Tržaškem, ali temu ne bi mogli pritrditi nikakor, da avet smatra gosp. župana ia njegove prijatelje tolmači mišljenja vsega prebivalstva na sploh. Kot glasilo Tržaških in okoličan- PODUSTEK. Moj prijatelj Janko. {Podoba iz življenja, — Spisal Albert Seiun.) (Koneo.) V tisti dolgočasni jeseni tedaj je bilo, kar vam bodem povedal. V......ski vasi imoli so „žegaanje" in možnarji so pokali in v zvoniku so potrkavali; po krčmah v vasi in okolu vasi pa se je plesalo in godci so godli okrogle, kar so jih in kar jih tudi niso snali. Tedaj pa je bil že postal, ta moj prijatelj, krašovsk Janko. Srodtijo visoke postave je bil, rejen pa kot bi ga bil „vlil", in pa žilav in gibčen, da bi ga bil smel na čelo postaviti marsikateremu vojaškemu in pa fantovskemu krdelu ! — In kako ga je vse gledalo in ogledovalo? In tista vaška dekleta, kako so se ozirala po njem, ko je šel mimo njih, in še potom, ko je bil že davno odšel, „metala so oči" za njim 1 Ih brž je hudobni in hudomušni svet tedaj tudi trdil in šepetal, da Janko ugaja tudi tistim „na pol gospodskim* in tudi gospodičnam, kar jih premorejo uradniške obitelji ; Baj eo se ozirale po njem kot bi jih bil elektrizoval s avojim pogledom in tisto svojo postavo. skih Slovencev — te tretjine prebivalstva občine Tržaške — moramo naglašati s vso odločnotjo, da odklanjamo brezpogojno vsakoršno ukupnost mišljenja z gospodom županom Tržaškim in ogromno večino mestnega zbora; odklanjamo jo pa iz druzih, tehtnejših in veljav-nejših vzrokov, nego je to storila nemška „Triestirica" v Članku s dne 30. maja t. I. Bili so res časi, ko je bil g. Pitteri kolikor toliko simpatičen nekaterim Slovencem, ker so ga smatrali kot blagega, zmernega in jovijalnega moža, kot moža, ki ne ljubi nasilnosti in krivice. In videlo se je pred tremi leti, kakor da hoče gosp. Pitteri res opravičiti to dobro menenje o njem. Potujoč takrat po okolici se ni izogibal hiš naših mož in tudi slovensko besedo Čuti je bilo takrat ix njegovih ust. Kot pameten mož moral je pa vedeti že poprod, da vzbudi to njegovo spravljivo postopanje hud vrišč mej srdi-teži Tržaškimi. A če je bilo tako, maral bi se bil tudi pripraviti na ta vrišč in mej vriičem samim bi bil moral zastopati svoje spravljivo postopanje z isto odločnostjo, ki je lastna vsem tistim, ki so pripravljeni boriti se za svoje prepričanje in svoja načela. Gospod župan Pitteri ni storil tega, ampak akomodoval je dobro svoje „prepričanje" nasilnim nazorom druzih ljudij — nazorom, da Tržaški župan ne le no sme govoriti slovenski, ampak da niti vešč ne sme biti temu jeziku. Vse vedenje gospoda župana Pitterija po tej epizodi njegovega potovanja po slovenski okolici bilo je tako, da se je videlo, kako rud bi mož prikril okolnost, da je vsaj za trenotek pokazal nekoliko srca do okoličanov-občanov. Mož ni mogel prikriti velike zadrege. On ni le kapituloval pred svojimi tedanjimi nasprotniki, ampak prešel je v njihov tabor z vso svojo prtljago. Tu si moremo misliti dvojno: ali se je g. Pitteri na svojem potovanju po oko- Tedaj pa je bila zbrana popoludne pri „Strojarju" v......ski vasi domača gospoda, stara in mlada, popolno in „na pol" omikaua, z jedno besedo: bil je tam zbran „cvet .... ške inteligence in pa kapitala" iz vseh stanov, in med njim bili smo tudi jaz, moj prijatelj Janko in njegov atrije, ki je detal „ženitvanska" in druga taka pisma. „Strojarjeva" krčma, oziroma gostilna, bila je še starega in torej skoro povsod znanega imena, pa na dobrem glasu. Večina gostov tako iz mesta kakor z dežele, ki so po opravku prišli bodisi k uradom ali zbok trgovine, ustavila se je v tej gostilni. Saj je bila pa tudi dobra postrežba, kakor tudi kuhinja in prenočišče na razpolaganje gOBtU. Tam se nas je zbrala torej „vesela družba", ki se je sicer iz začetka držala nekako „mrtvo", pa ne kmalu oživila. A povedati vam moram tudi, da so nam stregli sama mati Strojarjeva, nje mož in njena hči, oj, tista temnolasa pa črnooka Franica, ki je človeka z jednim samim pogledom in smehljajem očarala, kakor ga očara biser s svojim bleskom ! ... In tedaj je zlobni svet tudi trdil, da je „Strojarjeva" Fran-cika očarala že pred letom dni srco mojega lioi pred tremi loti kazal drugačnega, nego v resnici je — ali pa mu nedostaje poguma in srčnosti, da bi so v mestnem zboru kazal tacega k a k o r š e n je: ali je res naš nasprotnik, ali pa nima toliko moralne sile v sebi, da bi sejavno pred svetom pokazal, čone kot našega prijatelja, pa vsaj kot objektivnega župana in zmernega moža tudi glede na Tržaške Slovence! Jedno in drugo je žalostno. Nikdo se ne sme torej čuditi, ako tržaški Slovenci za nobeno ceno nočejo pripoznati tega moža kot tolmača pravega mišljenja V86Qa prebivalstva, torej tudi mestnih in oknličanskih Slovencev. V tem pogledu treba torej korekture v govoru njeg. ekscelenco, g. namestnika Rinaldinija. Isto velja tudi z ozirom na mestni z a s t o p — toda v veliko večji meri. Z mostnim zastopom smo veliko bolj na jasnem. Pri večini mestnega zbora smo na jasnem, da je odločno nasprotna narodnim težnjam in opravičenim zahtevam slovenskega življa, slonečim na temeljnih zakonih države naše. Je-li potrebno navajati dokazov P Saj ne treba druzega dokaza, ako pomislimo na težavni boj za slovenske osnovne šole in Btrasten in trdovraten odpor mestnega zbora proti tej preskromni zahtevi mestnih Slovencev. Kdo se no spominja strastnega postopanja mestnega zbora proti župnikoma Travnu in Thalerju ; kdo se no spominja postopanja proti raznim učiteljem, ki niso zagrešili druzega, nego da nočejo očitno delati in rogoviliti proti lastnemu narodu. Vedenje teh učiteljev v javnem življenju bilo je vsikdar toli taktno in uzorno, da so se celo vladni organi čutili primorane poaeči vmes v njih obrambo. Prejšnji mestni zbor se ni le vsikdar kazal neprijaznega narodnim in kulturnim težnjam Slovencev, ampak je celo ob vsaki priliki zanikoval našo ekzisteuoijo v mestu tržaškem. Mestni zbor je vsikdar poznal jedno samo prijatelja Jankota, in si je osvojila za-se ; in da kodi Janko že nekaj časa obiskavat ne le svojega atrijca, nego še bolj temnolaso pa črnooko Franciko, — in lagal ae ni ta nevoščljivi svet l — In bogata bo Franoika, ao dejali, in tisuče bo imela, so govorili! Da bi Se bil pa jaz v vsem tem, kar sem že slutil tudi sam, do dobrega tudi sam prepričal, prašal som pri tisti priliki prijatelja Jankota za to skrivnost. In kaj menite, kaj jo odgovoril P Dejal je : Tebi povem : Franoika bo žena moja, in če bi ji imel ruto kupiti in življenje zastaviti, in noben drug ne bo njen mož ! In tedaj sem jaz verjel, kar je šepetal ..... ako vaški hudomušni svet! Od tiatega troautka sem vedenje svojega prijatelja in Franciko še bolj strogo opazoval, in tedaj Bem na svoje oči se prepričal, da ae imata v istini rada in da se bosta tudi vzela, če bo šlo vso po sreči! ... In ko mi je tisto jesen pokazala Franica srebrno kovano srce, v njem pa malo podobo Jankovo, tedaj nisem več dvomil, da bosta Janko in ona kmalu — mož in žena .... In kar voščil eem jej na tej izvolitvi! Kmalu potem pa smo se razšli. — n&rodnoat v mestu tržaškem — seveda italijansko — in to vzlic vapehu one in iste ljudske štetve, katere so izvršili in dognali organi onega in istega mestnega zbora. Očita se nam rado, da ščuvamo proti mestnemu zborn. Ne, to nam ne prihaja na misel. Mi želimo in zahtevamo, da vsak meščan goji isto spoštovanje do mestnega zbora in njegovih organov, katero smo dolžni veaki javni oblasti. Naš boj ne velja mestnemu zboru kot takemu, ampak le raznim ukrepom večine, naperjenim proti naši ndrodni ekziatencji. Kakor je javnost dolžna spoštovati javne oblasti, tako ima pa tudi pravico do kriti k e — seveda v primerni in dostojni obliki. In tej pravici do kritike se ne mislimo odpovedati nikdar. Da pa naša kritika ne sloni zgolj na gospodarskih osirih, nmpak tudi na narodnih in kulturnih, na tem, za božjo voljo, vender nismo krivi mi. Drugim meščanom gre le za gospodarsko ekzistencijo ; pri na9 je drugače: nam tržaškim Slovencem gre za n a-rodno in gospodarsko e k z i -s t e n o i j o. In oziri na našo narodno ekzistencijo silijo nas neizprosno, da mestnega zbora tržaškega ne moromo pri poznati kot tolmača pravega mišljenja vsega prebivalstva. In zato obžalujemo iskreno, da se je v koncept pozdrava njeg. ekscelencije, g. namestnika Rinaldinija novoizvoljenemu županu urinila jako izdatna pomota. Zato pa naglašamo še enkrat, da večina mestnega zbora Tržaškega ne more veljati kot tolmači o a p r a v e g a mišljenja okolo 50.000 mestnih in okoličanskih Slovenoev. Kot tako je ne pripoznamo nikdar 1 Mi obžalujemo od srca, da nam ni mogoče soglašati z nagovorom g. namestnika, ali resnico treba naglašati vsikdar. Bodi jasno mej nami! Od tedaj pa je minulo jedno leto, in priSel je Božič, ž njim pa tudi Janko obiskat svojega strijca in pa — Franico. Tedaj pa smo se zbirali krog Jankota le njegovi ožji prijatelji, in ubijali smo čaa kakor se na deželi le ubijati di, in povem vam: dobro smo so imeli tam pri okrogli mizi, ki je atala v kotu Strojarjeve gostilne, in nič nae ni motilo. Temnolasa in črnooka Franoika nam je stregla, in v zahvalo smo ji nagajali in pa Janku, ki sta se tako zaljubljeno pogledovala in nasmehovala, da bo je celo nam srce smijalo te sroče 1 In Francika je bila stanovitno dekle napram Janku, in četudi so od vseh strani snuboi hodili v hišo njenih starišev ter si drug drugemu podajali kljuko od vrat, ... Franoika se ni izneverila svoji obljubi . . . . Očetu pa je svoj namen razodela in izjavila, da je to njo trdni sklep, in oče jej je dejal : „Kakor ti drago, tako pa stori." Tisto dni pa se je tudi Janko odločil — in stopil je pred stariŠe in je dejal: „Oče, mati, tu v pričo vaše hčere, povem vam, da jo želim za žono, ona je zadovoljna, upam da boHte tudi vi. Dobro so ji bo godilo in srečna bode." — Tedaj pa DOPISI. Z gornjega Krasa. (Izv. dopis). Ne bi nam prišel več na misel oni dopia v cenjeni .Edinosti z dne 24. junija t. I., v katerem se prav pridno in nečuveno obira cerkveno in občinsko predstojniStvo, ko no bi ležal pred nami zopet drugi list, tiskan izven Primorske, v kojem se gosp. dopisnik spodtika nad vsem, kar ni po njegovem uzoru. V tem članku se g. dopisnik zaganja posebno v našega občespoštovanega g. duhovnika, ter hoče vpeljati tudi na Primorsko oni osodepolni razpor, kojega ža-libog na Kranjskem prebritko že občutijo. Oudi nas posebno tudi, da gospod dopisnik danes graja, kar je včeraj hvalil. Je-li to dosledno P ! Po našem menenju ne. Če vam pa, g. dopisnik, tisto petje, katero Vam je bilo včeraj ubrano, danea ne ugaja, prihaja nam na misel vprašati Vas: zekaj niste Svoje pevce in pevko bolje izvežbali, ko so bili vendar Vam prepuščeni v milost in nemilost P Gospod dopisnik, Vi plujete v sklodo, iz koje zajemate. Mi ne bi se čisto nič pečali z osebo dopisnikovo, ko no bi ta napadal našega občespostovanega in visokočislnnega g. duhovnika. Štejemo si tedaj ▼ sveto dolžnost, ■avračati odločno ono ničevno napadanje na našega dušnega pastirja, katerega vsi očetovsko ljubimo. Vas gosp. dopisnik pa opozarjamo, da v drugi pot bolj taktno in bolj obzirno postopate, kar bo boljše, — tudi t Vašo korist. In na vsa usta Vam povemo, če boste v prihodnje še drezali, drezali boste sami proti sebi. V naši občini smo bili vajeni mirno mej seboj živeti, to želimo tudi za naprej. Vi pa, g. dopisnik, zapomnite si, da je samohvala prav po ceni. Priporočamo Vam, bodite v bodoče bolj dosledni, da ne boste jutri grajali, kar ste danes kovali v zvezde. Občani. Iz Kota pri Kobaridu. (Izv. dop.) Tu pri nas je naredila toča letos veliko škodo; od žita ne bo niti semena, drugi pridelki so močno poškodovani. Kaj bode počelo ubogo ljudstvo P Prebivalci tu ob meji laški so večinoma revni, možki hodijo že od 14. leta „po svetu", da najdejo kaj zaslužka kot delavci pri grajenji cest. Toda tudi v tem obziru gre vedno na slabše, ker ponaanjkuje dela in se daje povsod prednost tujim delavcem iz Italije. Baš letos moralo bo je mnogo naAih ljudi povrniti domov, ker niso našli zaslužka. S čim plačajo ti reveži davke, s cim si preskrbe živeža, obleke za sebo in družino P Italijani pa poneso ieseni polne je nje oče zopet ponovil besede: Frančiška, kakor ti drago, tako pa stori, mati pa je nagubančila čelo in nič ni dejala! ... In moj prijatelj Janko je tedaj še pristavil: „Vzamem jo, če jej imam tudi ruto za glavo kupiti, a čakat bodem, da Francika sama odloči kakor hoče!* — Potem ni Janko več govoril o tem .... * * » Po tem dogodku pa je minulo nekaj mesecev. Janko jo bil odšel na svoj dom, mi drugi pa smo ugibali — zastavico, ki sta jo skovala Franičina mati, strijo tam gori na Skali in drugi svetovalci . . . . In ko sem čez nekaj časa zatem hotel vi deti Jankovo v srebro uaelano podobo, dejala mi je Francika na pol glasno: „Ni mam je več, nazaj sem mu jo dala" ! In ko sem jo prašal po vzroku, dejala je: „Mati in strijo sta tako „hotela* ! .. . In tedaj sem razjarjen zaklel: . . . neumno ljudstvo, ki nisi vredno maščevanja! — Od tedaj nisem več videl mojega prijatelja Janka .... mošnjičke denarja iz Avstrije našim ljudem v škodo. Ali je to prav P Uprav te dni se je oddalo v Gorici zidanje planinske koče na Kaninu za 4000 gld. ital. podaniku (ki je slučajno Slovenec iz Oskurše — Alpenverein najbrž za to ni vedel), ki najme gotovo delavce iz Italije, domačini pa, ki bi si radi z delom kaj zaslužili, naj lakoto umirajo. — O blažena Avstrija, kako modro je vse uravnano v tvojih deželah ! Ako bi koga zanimalo, povem, da bode obsegala omenjena koča kuhinjo in 2 sobi, eno za gospode, drugo za gospe ; do jeseni bo pod streho. Državni poslanci (zlasti z Goriškega, ker tu je največ delavcev) morali b: se oglasiti tudi v tem obziru in zahtevati, naj se d& delo domačim ljudem in ne Italijanom, toliko pri grajenji cest, kakor po tovarnah. (Podgora !) V tem obziru naj bi izdala država naredbe, ne pa proti izseljevanju v Ameriko ! Kaj hoče, da ljudje doma poginejo P Zaslužka jim dajte, zaslužka, in ne podpirajte tujcev Italijanov ! Iz Kanina še neko zanimivost! Italijanska naša zaveznica se kaj skrbno pripravlja za vojsko. Sedaj, ko je po nižavah do-končala vse vojne ceste do naše meje, jela jih je graditi po visokih Alpah! Kdor ne verjetne, naj gre na Stol v Kotu in b tega vrha bo lepo videl na nasprotnem Kaninu do avstrijske meje lepo cesto in močno trdnjavo. Toraj že v Alpah, kjer vlada večinoma veden sneg in zima, a mi P Po oni cesti hočejo Italijani ob času vojske spraviti topove nad Bovec in bovško trdnjavo (Kluže). Vrh tega hodijo se njihovi vojaki vsako leto vadit po mejnih hribih, katere gotovo prav dobro poznajo. Leto 1866 na Češkem menda ni še zadostna šola, se bomo po vojski učili spoznavati teren P Lansko leto lazil je po mejnih hribih ob Kaninu cel6 nek nemški general, sam Bog si ga vedi zakaj. Nemčija in Italija ste zaveznici! Kedaj dobi pa Kož-bana svojo cesto, ki je neogibno potrebna, toliko za ljudstvo v mirnem času, kakor za vojake v vojskinem P Furlanski cestni odbor v Krminu že ve kaj dela, o žalostne naše razmere! Te dni bil sem stopil preko meje v Italijo k našim Slovencem v vas Svid (morda sv. Vid), kjer so si raja Slovenci postavili lepo novo hiio božjo. Prišlo je mnogo slovenskega ljudstva is bližnjih vasi: Črneje, Malinj, Pletišč, Puroina itd. Veselilo me je, slišati povsod Blovensko govorico, ki je močno podobna hrvaščini (glagol htjeti mesto bomo - biti za prihodnji čus, ć mesto č, ac mesto ec itd.) Toda moje voselje se je spremenilo v žalost, ko slišim župnika ahtenskega propovedati v laškem jeziku. — Ta gospod mora biti strasten sovražnik ubogih Slovencev, kajti bilo je ta dan v Svitu slovenskih duhov* nikov, ki bi bili ljudem v njihovem jeziku raztolmačili pomen slavnosti, ali šjor no! To je gotovo pastir po milosti božji in ž njim videmski škof, ki dopušča take krivice. Potem se čudijo, da vera peša in kričijo in pišejo proti slovenskim liberalcem ! Komu naj bi krv ne vzkipela pri takih odnošajih P Vprašal bi g. župnika ahtenskega, ali je pripovedal štirim stenam ali onim laškim godcem, ki so prišli s piskanjem polk in valcerjev motit službo božjo P Kako se more poslati v popolnoma slovenske vasi ital. duhovnike iz Napoli-tanskega, ki ne znajo besede slovenske P Kako naj opravljajo ti svojo Blužbo P Po šolah poitalijanfiujejo učiteljice, po cerkvah duhovniki, kedo se bo čudil potem, ako v petdesetih letih ne bo več sledu slovenščini po lepih teh krajih, ki so že od starodavnih čaBov v naši lasti bili. O nesrečno leto 1866. za Slovence ! Vredno bi bilo, da bi kateri jezikoslovec prepotoval te kraje in preiskoval beneških Slovencev govorico zlasti po brdih od Čedada do Glemone proti vzhodu ob avstrijski moji, ker tu ne pridejo Slovenci toliko ali skoraj nič v dotiko z drugimi Slovenci in zato je njihova govorica najbolj ohranila prvotni značaj, ki je v marsičem slič na hrvaščini, kakor že omenjeno. Tako bi se vsaj v zgodovini ohranil spomin, da je i tu prebival nekdaj moj rod! Politični pregled. Notranja dažela. G. minist. predsednik grof T a a f f e doSel jo te dni iz Nalžova na Dunaj ter pozval k sebi namestnika Gorenje-Avstrij-skcga, barona P u t h o n a in pa deželnega glavarja opata Achleuthnerja. Povod temu pozivu je bil baje govor okrajnega glavarja Aichelburga pri Hasnorjevi slavnosti v Ischlu, s katerim govorom smo so bavili tudi mi v predzadnji številki, označivši ga kot neskladnost v naši notranji politiki. Razpetost gosp. glavarja vsakako ni bila po volji g. grofu Taaffeu, kajti taki pojavi mu utegnejo odgnati sled-njega prijatelja v nemško-konservativnem taboru. G. grofu bodo sedaj gotovo prva skrb, da na kateri koli način potolaži konservativce, ne da bi pri tem zadel liberalcev. In v tem je gospod grof mojster. In tako se utegne skoro razpršiti oblaček, ki se je prikazat na obnebju mejsebojnih odnošajev mej grofom TaafTe-em iu konservativci. Kolikor poroča „M o n t a g s r e v u e" z Dunaja, doidejo v kratkem trgovinskemu ministerstvu strokovnjaška mnenja o zakonu za lokalne železnice. Potem začne se takoj izdelovanje dotiČnega zakona, kateri pride še te jeseni prod parlament. Deželni zbor Tirolski zaključil se je dne 31. pr. m. Vnanje država. Mej Rusijo in Nemčijo nastala je carinska vojna. Rusija je za vse iz Nemčije uvoženo blago povišala oarino za 20 odstotkov nad maksimalno tarifo. Rusija se je baje jako dobro pripravila sa to vojno. Za nemško iudu-strijo utegnejo nastati hudi časi, kajti izvoz iz Nemčije v Rusijo je zelo izdaten in mora seveda prenehati pri taki visoki carini. Tudi Rusija bode nekoliko občutila posledice, a pri nje naravnem bogastvu jej ne bode take sile kakor Nemčiji. Da je tako, priča velikansk strah naših Židov, da ne bi Rusija uvedla maksimalno tarifo tudi za uvstrijsko izdelke. Isti Židovi, ki so se se pred kratkim na v-duševali ca gospodarsko zvezo Avstrije z Nemčijo, tresejo se sedaj, da ne bi Rusija merila Avstriji z istim vatlom kakor Nemčiji ; trde namrač, da politiška zveza ne zahteva tudi gospodarske zveze. Tu imamo zopet nov dokaz, kako ae križajo gospodarske koristi Nemčije in Avstrije. Toda strah naših Židov je bil prazen, kajti „Politisohe Cor." javlja, da je ruska vlada ukazala carinskim uradom, da obdačijo avstrijsko blago po minimalni tarifi, kljub temu, da še ni sklenjena trgovinska pogodba. Sicer pa je izdal oar ruski ukaz finančnemu ministerstvu, da vpelje maksimaluo carino proti vsem onim deželam, katere obdačujejo rusko blago preko mere splošne tarife. Bolgarska „Svoboda" sklepa iz uljudnosti kralja srbskega, da je dal obed na čast bolgarskemu poslancu Go-ranovu, na prijateljske odnoiaje med obema državama. „Svoboda" misli tu, da sedanji minieteraki predsednik srbski zna krmariti vnanjo politi!:o ter se zanaša radi tega na stalno prijateljstvo med Bolgarsko in Srbijo. Kralj rumunski dospel je dne 31. pr. m. v najstrožjem inkognito na Dunaj. Obedoval je pri knezu Ghika, romunskem poslancu na Dunaju ter odpotoval v Norimberg. Podkralj egiptovski vrnil se jo dne 30. pr. meseca v avojo doželo. V Aleksandriji ga jo ljudstvo navdušeno sprejelo. Sijamska vlada vs prejela je ko-nečno brezpogojno francoski ulti- matum, katerega točke smo objavili v zadnji številki našega lista. — O tem dogodku imamo nastopne prijave. Dne 28. pr. m. bil je v Bangkoku g ga živi! Mestni svet Tržaiki imel je sinoči burno sejo, o kateri sporočimo prihodnjič. Dober nasvet Tržaškim „patrijotom". Piše se nam : Gospod urednik ! Poznate-ii Gdthejov izrek — „Warum denn in die Ferne schweifen P Sieh, das gute liegt so nah!• ? Vem, da Vam je dobro znan, a ne poznajo ga gospodje na magistratu. Ako bi ga poznali, ne ubijali bi si glave, kje vzeti denar za pokritje nenasitnega zmaja „deficita". — Torej le po kolesarjih, le po „glaso"-virih (izumitelj teh mučeniških orodij bi se obrnil v grobu, ako bi mu razne početno „umetnice" igrale na rakvi noč in dan divne svoje „škale"), zasežite satnopašno gospodo v njih sijajnih ekvipažah, obdačite bogataše, akoprav pripadajo vaši kliki — a pustite v miru ubozega okoličana! Pričnite pred lastnimi vrati! „Das Gute liegt so nah 1* Pričnite pri slavnih vaših „legaših!* Vsaj ste se prigodom občuega zbora „ lege* hvalili, da ste imeli tokom preteklega let* v „adrijatskem* odseku na udnini iu dobrovoljnih doneskih , čistega dohodka 27.326 gld., 25 kr., v Tridenstkem odseku pa 7520 gld. toraj skupaj 34 846 gld. 25 kr. To je že nekaj ! Saj vodno stavljate v izgled svoj nazovi-„patrijotizem", katerega bi sedaj mogli najbolje dokazati, ako to dedščino po vaši rajnei materi „Pro patriji" darujete res na oltar ožje vaše domovine I Dajte ta drnar „pro patriam"! To bi bilo pač unitstnejše, nego graditi nepotrebnih šolskih poslopij in kupovati slovansko decov neplemenite svoje svrhe I Plemenitejši bil bi ta čin, nego trošiti drag denar za izlete na italijanskem parniku na i talijansko zemljo, o katerih se zabranjuje celo udeležitev c. k r. vladnemu komisarju, ker se ne moru izkazati kot pristen član „Lege", kakor soje to dogodilo po zadnjem občnem zboru „1 e g a i e v " na Gardskem jezeru! — Na noge torej „Lega I" Pomislite, da v Trstu celć preti poguba vasi „aviti colturi", kajti, — kjer ni denarja, tam tudi ni kulture; nam pa manjka, rekli bi z neumrlim vašim „pradedom" Cnjom Julijem Caesarjem — še preko 447 tisoč goldinarjev, ako hoću ni o biti prav „na suhem". — Avanti patrioti ! Aleksandrov. Grajajmo, kar je graje vredno! Pod tem naslovom nam se piše iz delavskih krogov: Veleooujeni gospod urednik! Pred par leti (ako *e ne motim) priobčili ste uvoden članek pod naslovom : „Resna beseda našim možem", v katerem ste zaklinjali našo očete, naj uče svoje otroke slovenskega jezika. Sploh pa ste nas rotili, naj se v družini ne poslužujemo druzega, nego našega sladkodonečega slovenskega jezika. To je bil članek, kateri jo moral, prijeti v srce vsakogar; in zagotovim Vas, da mi delavci ga uvažujemo in da se v obilnem številu tudi po njem ravnamo. So ga razumeli tako tudi naša gospoda ? Ža-libog, da — ne I Da ga niso razumeli, priča že to, da še vedno in v obilem številu, kramljajo vBe drugo — samo slovensko — ne. V d« kaz, da govorim resnioo, služi naj nastopno. Neki moj prijatelj je nedavno po svojih opravilih prišel v hišo nekega Tržaškega Slovenca. Ko pozvoni, pride mu odpirat služkinja. Na vprašanjo mojega prijatelja, ali so gospod doiui, odgovorila jo služkinja osorno, da ne razume slovenski. Gospod urednik, ali naj bo to dober vzgled nam nižjem slojevom P Mej tem ko oelo naši nasprotniki, Lahi in Nemci, radi jemljejo slovenska dekleta v svoje službe, najemljejo naši narodnjaki — drugorodke ! To ni častno za naše slovensko ime I Izlet „Tržaškega Sokola" in „Slov. pevekega društva v Plavje bode prihodnjo nedeljo, na kar se posebno opozarja slavno občinstvo Kajti dolžnost nam je čim pogostejše zahajati mej sinove bedne nase Istre ter krc piti jim duha, da ne obnemorejo in zdvojijo pri tužnih sedanjih razmerah. Mi nočemo tirati politike na naših izletih, ali že za vest, da bijejo drugod sočutna srca do ubogega Istrana, vzbudila in ojačila bode v njem vero v boljšo bodočnost. Zato pa poživljamo slavno občinstvo, da se v ve likem številu udeleži tega izleta. Preskr bljeno je za izborno zabavo, prepeval bode močan pevaki zbor „Slovanskega pevskega društvau, a telovadci „Sokola" zabavali bodo se svojim vajami. Odhod iz Trsta jo ob 3. uri popoludne. Prijaviti se je pri odboru „Sokola* ali pa v Dolenčevi ti skarni do petka 6. ure zvečer. Vožnja bode stala okol > 1 gld. Zbirališče je društvenih prostorih (via Stadion 19). Tržaški eocijalni demokratje imeli so svoj shod, kakor smo poročali v poslednji številki „Novičarja" v nedeljo na vrtu „Belvedere* pod gradom, namesto na velikom trgu. Prišlo je 350 delavcev. Glavna govornika Učekar in BakiČ tolmačila sta uameu shoda, obžalovaje, da politiška oblast ni dovolila zborovanja na velikem trgu. Učekar posebno se je poživljal na delavske odnošaje v Londonu, na Dunaju in v druzih velikih mestih, kjer se povsodi agituje za splošno volilno pravico. Tako bodi tudi v Tratu. Povdarjal je žalostno moralno stanje delavcev tržaških, kajti oni nimajo odkritosrčnega zastopnika ne v deželnem, ne v državnem zboru. Omenil je tudi, da avstrijski zakoni ne zadoščajo da nasnjim zahtevam, v kolikor se tiče pravice zborovanj in slobode govora. Tudi tiskovni zakon je prestrog. Proti vsem tem naj se bojujo delavci v skupni zavezi. Slikal je tudi naše parlamentarne odnošaje ter skušal dokazati, da se ne brigajo za delavski stan niti liberalci, niti konservativci. Ozirom pa na tržaške ožje odnošaje, misli, da more sleherni delavec gojiti v svoji rodbini narodnost svojo in jezik svoj, vendar pa mora poleg tega delovati za skupni, mejnarodni princip. Konečno omenja, da so izreka tudi društvo „Operaia Triestina" za splošno volilno pravico. — Predlaga dnevni red, po katerem se odo- brujejo vsi koraki avstrijskih socijalnih demokratov v dosego splošno volilne pravice. — Druga dva govornika slikala sta bodo drugov, ki so brez posla. — Ob 2. popoludne sklene se zborovanje. Vladal je najlepši mir in red. — Denarno stanje „Del. podp. društva" koncem prvega poluletja bilo je sledeče : V prvih 6 mesecih sprejelo je društvo v bolniški zaklad vsega skupaj 7920 gld. 21 kr., izdalo pa 7952 gld. 48 kr. Kostatovati moramo torej primankljaj v tem zakladu, a tako neznaten, da se niti primerjati ne da s primanjkljajem od lanj-skega leta. Ob koncu prvega poluletja 1892 znašal je namreč primanjkljaj kaoih 3000 gld. V upravni zaklad je došlo 1045 gld. 75 kr., a izdalo bo je 875 gld. 16 kr. Pri upravnem zakladu je torej prebitka o kolo 170 gld. Družbi iv. Cirila in Metoda podarili so štirje izvirni gorjani „Beneška klapa" pri dobri kapli pod „Gojzdičem" ad an-gendas vires 2 gld. 55 nvč. — Pri sv. Jakobu plačali [globo „kvartavci" 25 nvč. — Dalje so podarili: Žerjal Janez 1 krono, Aljančič Janez 1, Prelc Janez 1, Štika Frančišek 1 in Kenda Frančišek 1. „Tržaška posojilnica In hranilnica" (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) je imela meseca julija 7170*46 gl. dohodkov in 7095 42 gl. troškov, skupnega prometa je bilo toraj v imenovanem mesecu gl. 14.265'88, katera svota se še ni dosegla v nijednem mesecu za časa ob stoja tega našaga denarnega zavoda. — V minolem poluletju imela je ta „Posojilnica" 49545*95 gl. prometa. — Kakor se vidi napreduje ta zavod polagoma, ali da bi se našinci več brigali za njega obstoj, mogel bi pač mnogo vspeineje delovati. Pevsko društvo „Adrlja" v Barkov- Ijah napravi v nedeljo 6. t. m. v vrtu krčme „Obrtnijakega društva' domač koncert s petjem in godbo (orkestrom). Tudi vrt bode ob tej priliki primerno razsvet Ijen. Ustopnina je prosta, a radodamosti se ne stavijo meje. — Istega dne napravi izlet v Barkovlje ter se snide v omenjenem vrtu pevsko društvo „Slava" od Sv. Marije Magdalene Dolenje, da tako vrne pohod „AdrijaŠem*. Izleta „Slave* udeleži se, kakor čujemo, blizo 50 pevoev. Brez dvojbe bode isti dan v Barkovljah izborna domača veselica. Pevskemu društvu „Adrija" v Barkovljah je daroval gosp. Ropret Mihael, odhajajoč iz Barkovulj, 1 gld. Na deželni kranjski vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudol-fovem na Dolenjskem se prične novo šolsko 1. 1893/94 s 3. novembrom t. 1. Poučni jezik je Blovenski, traja dve leti, ter obsega sledeče predmete : verouk, slovenski jezik, zemljepisje, računstvo, geometrijo in ge-ometrično^riaanje in praktično zemljemer-stvo, fiziko, kemijo, živalstvo, rastlinar-stvo, ruduinstvo in kamenoslovje, poljedelstvo, rastlinarstvo, živinarstvo, živiuozdra-vilstvo, trtarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo, petje in slednjič nemški jezik kot neobligateu poduk. Pogoji vsprejetve v to šolo so: 1. Da pri-trdo uatopu v šolo stariši, oziroma varuhi; 2. du je prosileo dovršil 16. leto, le če je kdo telesno posebno krepak, sprejme se tudi po dovršenem 15 letu, kedor je pa že 24 leto dovršil, se ne vsprejme več; 3. da je prosilec z dobrim uspehom dovršil osnovno (ljudsko) šolo ali 4. da je obiskoval kako meščansko ali srednjo šolo, kar mora dokazati s poslednjega tečaja spričevalom ; 5. da je telesno sposoben zvrŠevati navadna kmetska dela, brez posebne težave, osobito da ni telesno pohabljen. Učenci dobijo v zavodu stanovanje in hrano, ter plačujejo zato 9 gld. na mesec, šolnina znaša 20 gl. na leto. Gospodarjem, kateri žele svoje gospodarstvu namenjene sinove o kmetijskih Šolah strokovno uobražiti, priporočamo ta narodni domači zarod najtopleje. To osobito posestnikom vinogradov, da se tu njih sinovi temeljito ameriških kultur priuče. Peta skupščina „Zavezo slovenskih učiteljskih društev za Kranjsko, Koroško, Primorsko in Štajersko" vršila se bode V v Mariboru od 16. do 18. avgusta po tem le vsporedu : A. V sredo 16. avgusta: 1. ob 5. uri popoldne seja upravnega odbora v Čitalnici. 2. ob 8. uri zvečer zborovanje odposlancev slov. učit. društev v Čitalnici B. V četrtek 17. avgusta dopoldne: 1. od 8. ure naprej postranske seje in sicer zbo- Prigodom obodske slavnosti izšel je Glas Črnogorca" v praznični obliki. Prinaša na Čelu slavnostni članek pod naslovom: „Slava Zetskijem gospodarjiina Ivanu i Gjurgju Cmojevičima!" O iatej slavnosti prejeli smo iz Čet inja nastopno kratko poročilo z dne 26. julija: „Glavni, svečani del Obodske slavnosti se je završil danes dopoludne. Slovenci in Hrvati so imeli po 1 zastopnika, Poljaki in Bolgari nobenega; največ je bilo Srbov, Rusov in Cehov. Prestolonaslednik je pozdravil v „Zetskem Domu" zbrane s hlebom in soljo, omenivši veliko važnost tega praznika. Preoitale ko se po zastopnikih adrese angleških, francoskih, švicarskih in ruskih vseučilišč ter Petro-grujske znanstvene akademije. Vsak dan zvečer so narodne igre, včeraj večer bili so velikanski ognji po gorah, gosti in narod navdušeni. Nesreča. Finančni paznik Kvirin Glo-gašek, 39 let star, je popolnoma gluh. Tak6 ubožec ni čul dne 31. pr. m., ko je bil v službi v ladijotesalnici pri Sv. Roku, da teče na tiru za njim obložen vagon. Voz ga je podrl ter mu stri in razmesaril fuje: a) odsek Slorošekov v Čitalnici, b)|levn nogo. Prepeljali so nesrečneža v tr- odsek za šolsko vrtnarstvo t dvorani pri „Gambrinu". o) odsek za razna učila v Čitalnici; in eventuelno, d) Še kak drugi odsek, ako zbor odposlancev to za potrebno spozna. 2. ob 12. uri skupni obed pri „Gambrinu". C. V četrtek 17. avgusta ob treh popoldne glavni zbor v veliki dvorani pri „Gambriuu" po vsporedu, kakor ga je določil zbor odposlancev. — Po glavnem zboru zopet seja odposlancev, da se voli novi upravni odbor. D. Ob 8. uri zvečer na vrtu pri „Gambrinu" „zabavui večer" z godbo in petjem. (Natanjčueji program posebej.) Umrl je v Ljubljani zloglasni „Laiba-cher Wochonblatt". Kolikor poroča „SI. N." o tem žalostnem dogodku, vzel je pretekle sobote slovč od svojih somišljenikov v elegičnem govoru, v katerem pov-darja, potrebo popolnejšega in intenzivnejšega časnikarskega zastopa za kranjske „Nemce" ! Pripoveduje tudi, da so se že storili potrebni koraki za UBtanovo večjega lista, ki* ugleda baje v jeseni beli dan. — Ako ne umrjemo, doživimo i ta epohalni dogodek.! Koze. Ker se širijo kozč pogubno v starem mestu, objavlja meBtni magistrat poziv na občinstvo, v katerem je opominja na opetovano oepljenje koz ter mu polaga na sreč, poklicati v najmanjšem sumljivem slučaju takoj zdravnika. Finančno ravnateljstvo opozarja ob. činstvo, da se morejo stari koleki in vozni listi zamenjati brezplačno proti novim v vseh prodajalnicah poštnih znamk do 30. septembra t. 1. Tiskani vozni listi za posebne tvrdke pa se zamenjujejo proti odškodnini Vi kr. za vsaki list. — Po 30. septembru ne zamenjajo se nikdar več stari koleki. Občina Trebče prosila je mestno do-legaoijo za podporo necega mladenča, da so priuči orgijanju. Delegaoija je odbila to prošnjo. Pešpolk Št. 87 ostavil je Trst v nedeljo zjutraj ob 5>/a uri, poklican na vojne vaje na Ogrsko, — Srčnega slovčsa v „italijanskem" Trstu vrlemu avstrijskemu polku seveda ni bilo. Želimo vrlim .Štajercem" srečen povrat! Narodna čitalnica v Kranju slavi dne 13. avgusta t. 1. svojo tridesetletnico. Kolikor se more soditi po sedanjih velikanskih pripravah, bode ulavnost nekaj izrednega. — „Ljubljanski Sokol" in pevsko druStvo „Ljubljana" udeležita b6 slavnosti korporativno. — Čisti dohodek namenjen je v prid Preširnovemu spomeniku. V Vipavi osnovali so rodoljubje novo bralno društvo pod iuieuom „Kmetijsko in obrtnijako bralno društvo". Kranjska hranilnica slavila bode prihodnje 1. "Oletnico svojega obstanka. V večen spomin te slavnosti zgradi v Ljubljani hiralnico, katero bodo tudi vzdrževala. žaško bolnico. Samomor. 30leten Peter Halupka, ka-varnar, podal se je v soboto popoludne v bližnju Barkovlje ter se tu vrgel v morje, kjer je utonil. Truplo nesrečneža našli so proti 4 uri ponoči, plavajoče po morskem površju. Vsa sredstva, da ga zopet obude k življenju, bila bo nevspešna. Mrtveca »o prenesli na pokopališču v Barkovljah. Gq člani .Matice Slovenske" »e uljudno poživljajo, poravnati udnino za tekoče leto vsaj do prve polovice tekočega meseca. — Oni v mestu oglasijo naj se pri g. prof. dr. K. Glaserju, oni zahodne okolice pri g. Drag. Martelancu v Barkovljah, oni vzhodne okolice pa pri g. Ger-meku, učitelju pri Sv. Ivanu. V Rimu snide se dne 24. septembra t. 1. mejnarodni zdravniški kongres. Doslej obljubilo je .23 vlad iu 88 znanstvenih društev odposlati svoje zastopnike. Shoda udeleži se okolu 3000 učenjakov. Iz Brna nam pise neka svetovna tvrdka: Iz vestno je dobro znamenje, da se pojuv-ija tudi v našem cesarstvu neko trgovsko gibanje, katero se opaža že več let v drugih državah, to je: preskrbitev novih virov za prodajo domaČih obrtnih pridelkov. V prvi vrsti deluje v to energični lastnik neke domače tvrdke. V Brnu namreč obstoji od leta 1866 tvrdka za izvažanje sukna Ivana Stikarof-Skega, katera ima vsled uzorne svoje uravnave že večji del avstrijskega izvažanja sukna v svojih rokah. V razmerno velikanski trgovini je stalno nameščenih 15 prodajalcev. Skladišče je uprav velikansko ter se razpošilja blago nu vse kraje Evrope. Gospod Ivan Stikarofsky poslal je svojega 19letnega sina Ignacija na popotovanje po balkanskih državah, na Grško, Turško, v Malo Azijo, Soverno Afriko iu Italijo, da najde novih krajev za prodajo avstrijskega sukna. To popotovanje imelo je najboljši VBpeh. Sedaj pa Be poda isti na pot v Angleško, po severni Evropi in v Ameriko. Ta trud zasluži pripoznanje v najširših krogih, že v interesu domače obrti. Gospod [van Stikarofsky pa je tudi jako človekoljuben in dober gospodar, kajti vkljub ogromnomu prometu v svoji trgovini in velikanskim pripravam za jesen in zimo, dopušča sleherni dan tretjemu delu svojega oeobja iti ob 4. pop. uživati prosti zrak. Naravuo se žrtvuje hvaležno osobje vsled tega v prospeh trgovine. Želeti je, da pripomorejo te vrstice v posnemanje v širših krogih naših trgovcev. Dva goldinaria in petinsedemdeset nOVČ. stane posoda s tremi kilogrami večkrat odlikovanega, izvrstnega lamponskega sirupa (Framboa). Odpošilja franko prut poštnem povzetji G. Piacoli, Lekar v Ljubljani. — V posodah po 10, 20 in 40 kilogramov po 60 nč. kilo. Narodno-gospođarske zađeve. Pozor kmetovalci! Pod tem naslovom prejeli smo s Krasa nastopni dopis : Pred nekim časom bil je pri meni neki agent Avgusta Kolba, ki ima na Dunaju tvornico različnih strojev. Agent mi je ponujal mlin na roko za 150 gld. rekši, da ta mlin vsak otrok Ifhko goni in da zmelje jako dobro 22 kilov v jedni uri. Ker sem verjel agentu, podpisal sem menjico in dal sem mu na račun takoj 15 gld. Res, v kratkem času prejel sem z Dunaja tpžko pričakovani mlin, a kako sem se začudil, ko sem videl, da ne more goniti mlina jednj uro tudi najmočnejši mož, da ne zmelje niti v jednem dnevu 22 kil. in da še ono, kar ja prišlo izpod kamna, ni zmleto, temveč le razklano. Ker nisem mogel mlina rabiti in ker ni odgovarjal stavljenim pogojem, pišem Kolbu, naj vzame mlin nazaj. A ta ni hotel nič slišati, temveč opozoril me je na neki list, ki sem ga v resnici podpisal in na kojem je bilo, da on (Kolb namreč) ne vzame nikake odgovornosti za agentove pogoje. Menjico sem podpisal in ostalo mi ni nič drugega, nego molčati in plačati — mlin mi pa leži kot stara šara na podstrešju. Zato pa opozarjamo cenjene čitatelje, naj bodo previdni in naj se varujejo agentov, dasi slovensko govorć. Naše gospodarje posebej pa opozarjamo na tvrdko Živic i družb, v Trstu, ki ima tudi vsakovrstne stroje za kmetijstvo in pri kateri se more vsak kmetovalec osebno prepričati o veljavnosti in delavnosti takšnih strojev. Tvrdko Živic i dr. priporočamo pa zato, ker je ona „naše gore listu ter postreže poiteno iu vestno, ter podpira naša domača društva in podjetja. Torej, kmetovalci držite se gesla : Svoji k svojim ! Pivarna Lavrencič SLS*"l£3£% priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 30 kr. liter v stanovanja postavljen ; naročila pod 28 litrov se n« sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica. Antnn Pni* k a i na ulice MilIUII rULKctJ, in Ocilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl Franca Potočnika gostilna „Anderno de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. Martin ICrŽP Piazza Giovanni, št. 1 ITI a I lili I\l trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orsdjem pletenino itd. itd. Cl. IH vpisana zadruga z oraojenim poroštvom t Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno jjosftriro (v ulici Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer so točijo izborna domača vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Novi člani se ho vodno sprejemajo ob uradnih urah VBak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp. 104—9 Hncfilno staroznana pod ime- UUSlIllla „OlUhll , nora „Belladonna", poleg kavarno „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino ua debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. likera fttveni Bratje Sokoli! Oni člani, ki namerujejo udeležiti se izleta v Plavjfl, naj se oglase pri podpisanem odboru najdalje do petka zvečer ▼ Tisk. Dolenc. Želeti je, da se bratje-člani v kolikor možno ve-fitevilu udeleže tega izleta v dru-opravi. Odbor „ Tržaškega Sokola Kavarni ,Commercio' in Je- HoCrn' T nCase rma*, glavni sbaja- UCOuU liSfti tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton & o r 1 i , kavurnar. Ci. GoslaillecliliGraz-» poleg kavarne „Universo* priporoča s« Slovencem v mestu in na doželi, — Točijo »o izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOB KUMAR iz St. Petra Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. 5 (1'iazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno op resno inluko po 12 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Z Bogom ! V »led višjega odloka premeščon iz Sežane v Gorico vež«* me svota dolžnost se Vam najsrčnejše zahvaliti za dano mi zaupanje v teku moje 261etne zdravniške prakse ter klicem vsem Sežancem : srčni z Bogom ! Dr. ZenkoviC. ZAHVALA. Vsem onim, ki so nama izrekli svoje Bočutje na kateri-koli način povodom smrti najine hčerke ZORE, izrekava tem potem svojo zahvalo. V TRSTU, 1. avgusta 1893. Kati in Makso Cotič. Kravo s teletom težkega plemena, izvanredno lepo in dobro, brez najmanjega pogreška 2—1 proda F. C i b e j v Ajdovščini. Gostilna „Alla Vittoria" Patra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente št. 80) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jodila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. brivec v via Sta- E. Šverljuga, dion št. 1, priporoča ne slav. občinstvu za lagohotno obiskovanje. Cl. o Josip Kocjančič, Via Barriera vee-chia it 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, ližem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. B. Modic in Grebene, in Via NllOVa, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef Černe Piazza delta Caserma it. 1 (uhod Via Ghega). Cl. Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gtiri) ulica Morelli 17 so priporoča preč. duhovščini za napravo cerkveuih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: montirane, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja VBako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! 15-24 Miw ii Hffsi mm n urar, Corso št v. 39. 67—104 Prodaja i n popravlja ure. Nič več kašlja! UalzaniMkl petornlMkl pa*al» ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva ho v odlikovani lekarni. fil—10i PRAXMARER „ Ai due Mori- Trst, veliki trg Poštno pošiljatvo izvršujejo »e neutegoma. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg .»Sokov Ciii oz/.a najoorednija lega v Trstu.) Prostori „o odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do t ur popolunoči. Izvrsnu namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenuh. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter so priporočam blagovoljnej naklonjenosti nlav-nege občinstvo. ponižni M*-* P, lavero. Zaradi ničvrednih ponarejanj naj 8e zahteva vsikdar ffl Tinct. capsici comp. (PAINEXPELLER) nz sidrom" inje odkloniti škat-Ijice brez sidra kot nepristne. Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazebl zadavlca, rora. zapala ustijuh itd. mogu se u kratko vriome izliečiti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIOLIE PRENDINI) 31 godina ajajnega uspjeha što jih gotovi Prendlni, lučbar i Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prcbdjt-nih kašljnć noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Vnlja se paziti od varalicah. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkišo (Pastiglie Prendini) te glodati, d.i bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini-1. Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom- Prodaju ho u Prendlnljevo] ljekarni u Trstu (Farinaroia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnah svieta. 42 —52 M ej narodn $ oahlo TRST via del 1'Arsenale St. 2 popotna, agencija firel~l~i i REKA via (lel Lido St, 537 nasproti ^tfP pomolu Aduinicli. O v & 9 & V V & ** Pv/uiain rn7nili lictVnr ».» vsakovrstno popotovanje toliko po »uheni, kolikor J. lUllcijtl > u/jlllJl ll»Ll\uv po morju (listki 111. razreda po jako znižanih oc nali.) Oddajo listke, veljavne leto dnij, za tja in nažnj z 20"/„ odbitka po tarifu za katerikolo evropsko in ame- ' AHrloif* li«tkr» ?a A"®®«111«0 : T»a Havre, via Anversa, via rikansko družbo. v/lIilct|tJ llotlvt Hiemen, vin Hamburg, via Liverpol, via Gla-gnv, via Southainptun. Za JK.ft*ilco: via Gnnova, via Marsilja. via Lion, via London, via Dartmouth. Za JC.vatSS>»llJO : via Genova, via Bremen, ria Anversa in via Humburg. Za progo lQWift<3lu«» (itd.) via Genov Montovideo, via Ilsmburg po morski ožini Ma-golhnn ter llamburg.Coton (Colon, Panama po železnici) iz Panama, Iquique itd. po morju po znižanih cenah. - Popotniki no trp^ nikakoršnoKa motenja v preskrbljonju navedenih listkov ter zagotoviti ni dotičnu prostore. Tudi ni potreba predplaco ali druzoga. Zadostuje priti v Trst ali na Iieko k agcnciji. kupiti (proti plačilu v gotovem denarju) vožni 1 stok ter ORtati v tem mestu, od koder odpotuje parnik o dnevih, katere objavlja agencija. Ker je ista i o dnevu odpotovanja v zvezi /. vsemi krajevi in z vsemi društvi, nastojala l>i>de prihianiti popotnikom vsakovrstnih stroškov za čekanje ter jih odpošlje v dotične kraje in meRta, od koder odpotuje prvi parnik, pivporočivši jih najboljšim družb>.m, kateru dajo dobro hrano na parniku. — Jamči za odpotovanje istega dnć, katori je označen na listku ter povrne stroške, ako bi ga zamudili v.V.ed krivnje agoncijo, in to : ako ne bi dospeli o pravom času v določeno mesto vsled tega, ker je agencija slabo računila potrobni čas katerega se potrobujo za vožnjo po železnici, ali pa če ne bi našli več prostora mi parniku. — Ker imu ista agoncija tudi v Novem .Torku agoncijo za poŠiljatve po vsej severni Aino-riki, dajo tudi listke za katerikoli kraj severne Amerike po jako znižanih cenah. Konečno izdajo navedena agencija tudi listke za katerikoli kraj. — Informacije o cenah in dnevih Sprejema odpošiljatve ZTlVS'Z^ koli kraj toliko po morju, kolikor po suliem ter prevzima povzdignenje iu poiskanje slu-, čnjno izgubljenih ali pozabljenih kosov prtljuže o popotovanju po Ameriki in drugih krajih. fln'l'/V'l Agencija za popotovanja Katrin Plrelil-jit ne bavi se z izseljenci, V/ptlAKtl. njtj H6 ne p0j5u j njimi, istim n < dajo nikakoršnih pojasnil, ti'inveč buvi so izključno z popotniki v katerikoli smer in kraj. Popotniki vsi morajo imeti bvojo popotnico od politiške oblasti, katera mora naznanjevati deželo in kraj, kamor žol6 podati se. 12 -2 V v ^ v V A ^ A ^ A ISSU! Papir za cigarete CLUB ii PATENT S. D. Modiano -v Trstu. Papir za cigarete i a CLUB PATENT S. D. Modiano v Trstu. Permanentno razpečevanj e. Spričavalo analize. Podpirani profesor pri komičnem laboratoriju trgovinske in nautlčne akndomiie izjavlja s tein, dajo podvrgel mikroskopični preiskavi papir m ciparete tvtdku S. D. Modiano ter je spoznal, da jo isti sestavljen iz čistega lana; pri nudaljnem preiskovanju so jo prepričal tudi, da jo popolnoma brez glicerine in da jeden kvadratni motor tehta lo 0*884 gramov. — Izjavlja torej, da je pa idr za cigarete tvrdke 8. D. Modiano jeden najboljših in da je isti popolnoma brez zdruvlju škodljivih tvarij. 24 — 4 Trst, lo. aprila 1893. Prof. Avff. Vierthaler. Je lia produj po vseli tabukuruali iu pupirniculi. Lastnik pol. društvo „Edinost1 Itdajntolj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna Dolonr » Trstu.