poštnina plačana v cotovlnl
LETO LI*

V Ljubljani, v cetrtelč 28. maja ,1931
23. V. 1931 — krat,_________
štev. 117
Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izda ja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050

Ček. račun: Ljub* Ijauu št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. T563. Zagreb štv. 39.011. Praga-Duna j 24.797
U prava: Kopilar-jeva 6. telelon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljku in dneva po prazniku
.-S .A.A A
1. ^ .A ..'
tv**.* f> ji

Cenjene naročnike, inserente, dopisnike in eitatelje prosimo, da vsled stavke v tiskarni blagovolijo nekoliko potrpeti ■ f	i ' Upamo, da izredne
razmere ne bodo dolgo trajale in bo »Slovenec« skoraj lahko izšel v normalni obliki. Obseg lista ostane slejkoprej isti.
Uredništvo.
Osnovno vprtsštmre
Izjave dr. Marinkoviča, ki jih je objavila belgrajska Pravda« ob priliki ministrovega povratka v domovino, ne zvenijo spodbujajoče, niti ne odobravajo optimizma, ki ga razširja veliki tisk. : Uspeli je relativen! Ne da bi hoteli slabiti zaupanja, ki ga je vedno slavil naš narod in naša domovina v Zvezo narodov, smo vendarle prisiljeni ugotoviti, da je desetletno funkcioniranje Zveze narodov v kateremkoli vprašanju, ki ga je obravnavala, dovedlo vedno le do istega »relativnega uspeha , ki nli sploh ni bil nikak uspeh ali pa zahteval še nebroj drugih predhodnih rešilev, preden se more končno uresničiti. V Ženevi, kakor na mnogih drugih mednarodnih konferencah, ki so običajno združevale elito državniških umov, so se obravnavali že mnogi problemi, gospodarski in politični. Reparacije, poljski koridor, razorožitev, Balkan, Podonavje, Mala antania, kolonije, manjšine, v teh imenih so označene samo poglavitne politične snovi vseh povojnih mednarodnih razgovorov. V poslednjem času so se pridružili tudi gospodarski problemi: carinske zveze, regionalne gospodarske skupine, preduostni carinski tarifi, mednarodni zavodi za dodeljevanje denarnih kreditov, kartclira-nje večjih industrij. Pri vseh brez izjeme, pa naj so političnega ali gospodarskega značaja, se po daljši analizi v končni dedukciji vedno trči na en osnovni problem, ki se skriva nekako v podzavesti evropskega sožitja, to je fantom francosko nemških odnošajev. Vse rešitve na kateremkoli polju, vštevši celo socialno in kulturno, so le kompromis med dvema tezama, ki jo zastopata Francija in Nemčija ter somišljeniki ene in druge.
Iz tega bi sledilo, da je francosko-nemško zbližanje, če rabimo to obrabljeno frazo, osnovno vprašanje evropske politike, in da je likvidacija lega nesoglasja, ki se neprestano ponavlja zdaj pod eno krinko, drugič zopet v drugi obliki, prva in najbolj nujna potreba, kateri naj posvetijo državniki svojo solidarno in odkritosrčno pozornost. Ni res, da bi dosedaj nihče te nujnosti ne bil uvidel. Saj obstojajo zelo močni, pokreti, ki imajo za cilj premostiti to zapreko, dokler se s pomočjo časa brezno ne izravna. Panevropsko gibanje spada v to vrsto, toda ostalo je zaenkrat uko-vano v toliko nekonkretnih splošnosti, katere zajema deloma iz krščanstva in njegovih zakonov o ljubezni do bližnjega, deloma iz poganskega liumanitarizma, s katerim se rado olepšava framasonstvo, deloma pa tudi iz nekega neovrgljivega koristolovstva, da stoji popolnoma brez vsake moči pred problemi, ki zahtevajo konkretnih rešitev.
Poleg panevropstva, ki se ponaša s svojim breznacionalnim obeležjem, imamo še drugi pokret, ki bo v zgodovini znan pod imenom »briandizma«. Briandizem se v toliko loči od prvega, da ima predvsem v vidu francosko-> nemško zbližanje v okviru evropskega pobra-timstva. Toda tudi Briand ni utegnil izoblikovati sistema, ki bi zajel vse podrobnosti in vsako podrobnost, ki sestavlja dejansko fran-cosko-nemški problem. Tudi on je obtičal v »splošnostih iu vsa njegova nemška politika je obstojala v takoimenovanem rapprochement general« — zbližan ju na celi črti — v zunanjih gestah dobrohotnosti in prijateljstva, skrbno se ogibajoč vsakih ostrin in čeri, na katerih bi se njegov politični čolniček utegnil razleteti. To so njegov Thoiry, njegov Locarno, njegov pariški ali Kellogov pakt, njegova majniška deklaracija 1930, njegovi sloviti pan-' evropski banketi. Pod njim je Francija napravila Nemčiji velike koncesije, je pokazala izredno veliko dobre volje, toda vse je bilo zavito v čudne postulate bratstva in ljubezni, tako da Nemčija nobene dobrine ni kvitirala s hvaležnostjo. Poleg tega se pa grmada nespo-razumljenj ni prav nič zmanjšala, niti za eno zrnce ne, in so nemške zahteve danes ravno-tako velike, kakor so bile pred 10 leti in nem-• ška srca so ostala ravnotako zaprta za svojega zapadnega soseda, kakor pred začetkom Bri-j andovega zbliževanja. Relativni uspehi?
Vladna kriza na Poljskem
Povod za demizijo slabe gospodarske prilike — Pslzudshijev kurz osiatie
Varšava, 27. maja. tg. Po dolgih notranjih bojih v taboru Pilsudskega se je danes ministrski predsednik, polkovnik Sla\vek odločil, da poda predsedniku republike svojo deniisijo. Nato se je ves kabinet pridružil njegovi deinisiji. Za naslednika se smatra v splošnem dosedanji trgovinski minister Prystor, ki pripada ravno tako kakor dosedanji ministrski predsednik k najožjemu krogu Pilsudskega. Sla\vek ho zopet prevzel vodstvo vladnega bloka v parlamentu. Povod za prcosnovo kabineta je slabi gospodarski in finančni položaj države, tako da se smatra za potrebno, postaviti na čelo kabineta moža, ki hi bil sposobnejši za boj proti gospodarski krizi. Kako resen je proračunski položaj, jc najbolj razvidno iz tega, da niti Pilsudski sani ne vztraja več pri svojem protestu proti znižanju plač častnikom. Njihove plače so znižali samo zu 5%, dočim so jih državnim uradnikom zni-
žali za 15%. Maršal pa po tem potu. ki se	' ;:iti sejmu, se jo raditega odgodila, cla se somu zdi nevaren za njegov režim, noče iti da-	daj vsa energija koncentrira za zboljšanje ii-Ije. Cela vrsta političnih problemov in zakon-	ntinvnega položaja. V ostalem pa se bo ob-skili načrtov, ki jih jc hotel kabinet nredlo-	driir.l politični kurz vlad Pilsudskega.
r
150,000 nemških nacionalistov demonstrira proti Potiski.
Krakov, 27. maja no. Prihodnjo nedeljo namerava nemški Stahikelm sklicati velikanski tabor svojih članov v Bratislavi. Po nemških listih se širi vest, da se je priglasilo že nad 150.000 »železnih čciad«, ki sc hočejo zbrati, »da demonstrirajo proti Poljski«. Nemška policija je natančno obveščena o položaju in je ukrenila zelo obširne pratiukrepe, da prepreči izgrede, ki so skoroda neizbežni pri tako velikanskem številu najbolj divjih ger-
manskih nacionalistov, ki so vrhu vsega še nahujskani, da dejansko pokažejo poljski sosedi, ka jzmoie organiziran nemški narod. »Berliner Tageblatt« se danes na uvodnem mestu zgraža ne samo nad takim nedopustnim izzivanjem ampak tudi nad vlado, ki dopušča, »da šovinisti razoroženega naroda napolnjujejo zrak s svojim divjim vpitjem in razgrajanjem«.
Vatikan odklonit novega spanskega poslaniku
Pariš, 27. maja. Kakor poroča »Intran-sigcantc iz Madridu, bo papežki nuncij z ozirom na zadnje dogodke v Španiji, katerih žrtve so postali številni samostani in cerkve, odpoklican v Rim, ker je Španija s tem prekršila konkordat iz leta 1881.
Istočasno so poroča, da je Vatikan odklonil novega španskega poslanika Zaideta kot prote t proti revolucionarnim dogodkom v Španiji. Ni pričakovati, da bi španska vlada imenovala novega poslanika, ampak bo dosedanji vršilec poslov še naprej vršil sluiiho.
I{ i m, 27. maja. V Španiji je bil izvršen prvi korak clo svetovne revolucije. Da je temu tako, kaže izredno živahna delavnost moskovskih agentov v Španiji. Pred kratkim je znani čekist in revolucionarni organizator dr. (Jold-stein odšel v Španijo iz Moskve. Njemu jc sledilo več organizatorjev komunistične inter-
Mtsi
Stockholm, 26. maja. tg. Napetost, ki vlada nekoliko časa med Rusijo in Finsko radi depor- [ tacije finskih kmetov iz Ingermanlandije, se je ; med binkoštnimi prazniki še poostrila. Kakor j poročajo iz Helsingforsa, jc na binkoštni ponc- i deljek krožilo rusko letalo nad finskim glavnim mestom. Tudi na binkoštno nedeljo so opazovali rusko letalo, ki je letelo preko finskega ozemlja, in so iz njega iotograiirali finske oto- j
«3 W
nacionale, kakor n. pr. Trillisev. Ta mož velja za enega najboljših organizatorjev. Jasno je, da je vodstvo španskih nemirov v rokah sovjetov. Denar je prišel v Španijo preko Buenos Aires. Njemu sledi velik transport španskih brezposelnih delavcev, katerim so sovjeti omogočili in plačali vožnjo iz Argcn-tinije v domovino. Obljubiti so morali le to, da se bodo na španskem borili za sovjete.
Jezuiti morajo iz Španije
Madrid, 27. maja. AA. Iz Barcelone poročajo, da je barcelonska občina sklenila izgnati iz Barcelone vse jezuite. Ta sklep je v jezuitskih krogih izzval veliko zaprepaščenje. Jezuitska udruženja so protestirala pri občini. Jezuiti se pripravljajo za odhod, večina je mesto že zapustila. Ostali so samo nekateri profesorji in pridigarji, ki so že v letih.
ke, kateri so po ruskih trditvah utrjeni, dočim sc zatrjuje s finske strani, da niso prav nič utrjeni. Razen tega so ob binkoštnih praznikih opazovali rusko bojno brodovje sedmih ladij, ki so manevrirale pri Aeransgrundu blizu finske meje. Finsko zunanje ministrstvo in generalni štab sta izjavila, da morata najprej zbrati nesporni materijal, preden se odločita do kakega koraka.
i 0 Ci
Osebne vesti
Bcljjrad, 27. maja. AA. S sklepom trgovinskega ministra je povišan na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani za profesorja v 8. po-ložajni skupini Boris Jaklič, dozdaj uradniški pripravnik te šole. Na dvorazredni trgovski šol- v Celju pa je povišan za profesorja v S. položajni skupini O. A ž m a n, uradniški pripravnik na tej šoli.
Belgrad, 27. maja. 1. Napredovali so za profesorja v S položajno skupino Boris J a k-I i č, na srednji tehnični šoli v Ljubljani, za prof 8 skupine Josip A ž m a n na državni dvorazredni trg. šoli v Celju, za predmetnega učitelja v 9 skupini Martin G e 1 c na osrednjem zavodu za ženski obrt.
Iz poštne službe.
Postavljeni so: Pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani Stana Borštnat, Marija Grošelj, Ljudmila Sajevic, Antonija Pirnat in Silva štrajlier. Napredovali so za računovodjo 8 skupine Pavel Borštnik in za ekonoma Josip Flor-jančič, oba pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Nadalje so napredovali pri Poštni hranilnici v Ljubljani Zmagoslav Porekar, Berta Muc, Albina Vrajc, Josipina Šlajbah, Olga Zilič, Karo-lina Albih, Marija Vičič, Slava Zupančič, Pavla Prelesnik, Amalija Leskovic in Lcja Engelman.
Trgovinska pogajanja
Praga, 27. maja. tg. Radi dogodkov v slovaškem kraju Košuti je prišlo v senatu do viharnih demonstracij. Ko je hotel notranji minister Slavik podati izjavo, so mu komunisti z galerije klicali: Morilci! - : Krvniški psi!« Predsednik je moral sejo prekiniti in galerije izprazniti. Ker jili komunisti niso hoteli zapustiti, so jih morali nesti ven. Notranji minister je potem dal izjavo, v kateri ugotavlja, da je bil v Košutih komunistični shod prepovedan in da so ga komunisti kljub temu hoteli izvesti. Poveljnik orožništva je navzoče trikrat pozval v inadjarskem jeziku, naj se razidejo. Komunisti pa so metali na orožnike kamenje. Tudi več strelov je bilo oddanih. S kamen,ji je bilo ranjenih (i orožnikov, 1 pa z nožem. Šele potem je bilo dano povelje za
streljanje. Komunistični senator Mikuliček je navajal kot glavni vzrok nemirov sramotno nizke mezde slovaškili poljskih delavcev. On je trdil, da pod Madjarsko ni bilo ubitih toliko Slovakov, kakor jih je sedaj pod češkim režimom. Nemški in madjarski listi ta žalostni incident izrabljajo za svoje protidržavne namene.
*
MUnchen, 27. maja. AA. Včeraj je odpotovala druga nemška himalajska ekspedicija. Vodi jo Paul Bauer. Ekspedicija bo skušala preplezati 8585 m visoki vrh Kangšencenga, ki je tretji največji vrh na zemlji. Prva nemška ekspedicija se je morala vrniti v višini 7400 metrov, ker je nastopilo slabo vreme.
Dunaj, 27. maja d. Vaš dopisnik je na verodostojnem mestu zvedel, da se bodo že tekom prihodnjega tedna začela pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo za novo trgovinsko pogodbo. Kj ese bodo pogajanja vršila, še ni znano, toda verjetno je, da bosta obe državi pristali na to, da se topot vrše v Belgradu. Načrt net-iško-avstrijske carinske zveze je neugo^«o vplival na potek teh pogajanj, ki so radi tega zastala. Šele ko je dr. Schober v Ženevi izjavil, da ne bo nadaljeval, nikakih pogajanj z Nemčijo do razsodbe v Haagu, je bila dann možnost, d ase pogajanja nadaljujejo. Avstrija je življenjsko interesirana na tem, d auredi svoje gospodarske odnošaje z Jugoslavijo.
Fašistke v Italiji
Rim, 27. maja. Včeraj je izšla naredba fašistične stranke, ki podaja smernice za snovanje ženskih fašističnih organizacij. V žensko fašijo lahko stopi vsaka Italijanka, ki je stara 22 let. Ženske fašistične organizacije se bodo snovale na sedežu moških že obstoječih organizacij in imajo podobno vodstvo ter isto disciplino.
«tCi3*.«WMK----Mnfl?mW«QAMaMnUBS
Zato moramo reči, da so vse dosedanje metode bile brezplodne in da si želimo prav od srca, tla lii se uveljavilo drugo načelo, katero je svojf! dni formuliral bivši predsednik francoske republike Raymond Poincarč, ko je zagovarjal zvezo med Francijo in Nemčijo v obliki entente reflechie (premišljene zveze). Dva soseda, ki se ne marata, bosta najlepše izhajala, če si bosta rekla dobro jutro in dober dan ter si od časa do časa izmenjala kakšen kompliment, ali pa če bosta sedla za mizo in točko za točko predebatirala svoj spor v želji, da ga tudi po posameznih točkah likvidirata. Prvo so imenuje "splošno zbližanje (rapprochement general), drugo premišljena zveza (entente reflechie). Ni Mtano,
da bi se bil v zadnjih 10 letih napravil resen poizkus z drugo metodo.
Trajnih prijateljstev med narodi ni v političnem smislu besede. Okolščine, v katerih se vsak narod razvija, se spreminjajo vsak dan in dolžnost politike je, da ta fluid vsak dan izravnava tako, da se razlike ne razvijejo v nasprotstva in sovraštva.
Nam se je zdelo potrebno, da opozorimo na la načela, ker se je zadnje čase pokazalo, kako nemogoče postaja pametno (reflechie) sožitje v Evropi, če se francosko-nemški problem ne bo pravočasno rešil. Politični oportu-nizem, kulturna sorodnost, zgodovinske tradicije, skrb za naše manjšine nas usmerjajo na eno stran, gospodarske koristi, materijeluo
blagostanje, ekonomska bodočnost miše države nam odpira pot drugam. Ne eno ne drugo ni odvisno od naše mile volje, ampak je postulat naših življenjskih pogojev. Ta razdvojenost ovira napredek pri uas in pri drugih državah, ki gravitirajo okrog poglavitnih činiteljev v Evropi, Francije in Nemčije. Zato in predvsem j zato smo mnenja, da je prišel čas, da se ne | zadovoljujemo več z »relativnimi uspehi', ampak da po svojih močeh in po svojem vplivu pripomoremo k temu, da se Francija : in Nemčija znajdeta ne v plamenu trenotne ' sentimentalnosti, ampak v trajnem umnem so žitju. Panevropa ne bo s tem ničesar izgubila, i korist pa bodo imeli vsi evropski narodi.
Doma ln na cesti, v vrtu in pri ttietu
dobri ii, poceni platneni čeviii
„V!KTOR!A
s šivanimi gumi DOGpiati
i«
DETAUNE CENE PO PARU:
Uevllke 24-27. 26-54. 35-41. 42-46
Di 30-35-50-60-
Dobijo ie v uj;h trgovinah čevljev Na vetiko «(i Palmo iagieb. bosih ciedal 526
Usodna tazona, elastična hoja i
Sive, bele In Črne za šnlranle In
na špango
Domači Izdelek.
Na vsakem podplatu
zaščitni znak WlM PASSI N G
^
Tužnim srcem naznanjamo, da so v Bogu zaspali-' soprog in oče
Erzdič Anton
žena in mati
CrzclK Justina roj. ttožiC
in sin
Erzdič zvonho
katere smo položili 14. t. m k večnemu počitku v Korminu.
Predrage rajne ohranimo v najhvaležnejšem spominu. Kormin, Sežana, Ivanjkovci, dne 23. maja 1931.
zošuiott ostali.
|	Ljudje slabili živcev
! izza kake bolezni, preobremenjenja, žalosti, raz-I burjenja. kakor tudi stari, oslabeli ljudje, ki jim : pojema ruoč, prebava, ki radi poapnenja žil nimajo teka, si hitro opomorejo in se okreoe. če uporabljajo	VINO ŽIČANICA. Cena steklenice <10 Din. Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaplolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb Jelači-čev trg 20. Dobi se v vseh lekarnah.
Za birmo
je najlepše, darilo fotografična slika, poceni in dobro, edino pri
F O TOME VER, Maribor
Gosposka ulica 39.
Otomane
Najcenejše in najboljše modroce, feder-modroce divane, fotelje, zložljive postelje, mreže in garniture Vam nudi
Ljubljana Stari trg 9
I
f- Sajovic,
2000 Dinarjev mesečnega pavšala in poleg tega še provizijo zaslužite lahko pri nas. Mi Vas namestimo z dogovorom za zaposlen je v Vašem lastnem bivališču, ako hočete za nas delati marljivo in pošteno. Dela se z brezkonkureučnim mnogo-iskanim Specialnim predmetom. Akcepriranim damam in gospodom dajemo kolekcijo proti plačilu 28 Din. Prosimo samo pismene ponudi>e z znamko za odgovor. Commeroiac, Irgov. podjelje, Osijek.
RAZPIS. Oddelek naše Zadruge za »hišni obrk ustanavlja rajonska zastopstva. Iščemo nujno agil-ne in zanesljive zastopnice za prodajo naših strojev zn pletenje in za poučevanje v obratovanju istih. Prosimo samo pismene ponudbe s priloženo na ime reflektanta glaseč« se markirano povratno kuverto. - Zadruga jugoslov. pletača (oddelek za »hišni obrU), Osijek.
Ferdo Primožič
mizarstvo in parketarstvo Trnovski pristan 4 — Ljubljana]
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parketov, popravila, struženje starih parketov. Delo solidnol	Cene zmerne!
Pariš
Polvteclinicna univerza
11	20. leto.
! Študij za inženerje »In Absentia<. Oddelki, gradnja I; avtomobilov, aoroplanov, elektrarn, železobeton. -j Centralna kurjava. • V nemškem in v francoskem M leziku. Krajši Studi] za kandidate s posebno pred-| izobrazbo. — Pravila iu programe daje: Geueral-Sekretariat dept L. S. 38. rue Hallč. Pariš.
Trgovina prvovrstnih dalmatinskih šibeniških vin, na drobno in debelo. Prvovrstna domača in dalmatinska kuhinja. Vsnk dan sveže morske ribe, ribji . golaž (brodeto), bakala ler mrzla jedila. 'Krasen balkon s senčnato verando
gostilna TRATNIK :: Ljubljana
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiii
doječ se svetlobe, živeč v umazanih špranjah — prileze stenica do Tvojega telesa, da Te grize in vbada in da Ti krade Tvoj nočni sen. Ubij jo, kjer živi-škropi Flit v vsako razpoklino in kot.
Flit ubija muhe. komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-| njihova jajca. Flitova para je mrčesu smrto« nosna, a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom.
v
Škropi
FLIT
Zahtevaj plombirano Ičonvo - v svojo korist!
Odeje in
Veliko zalogo blaga po znižani ceni dobile le v Irgovini M- Gajšek Maribor, Glavni trg 1 (pod veliko kavarno)
Ob prevzetju gostilne Balon, na Zerkovski cesti se vsem svojim dosedanjim gostom v restavraciji pri kolodvoru v Rušah za njihov naklonjeni obisk iskreno zahvaljujem in sc vsem dosedanjim prijateljem in gostom Balonove hiše in splošno cenjenemu občinstvu udano priporočam, ter jim zagotavljam, da bom vsem njihovim željam točno ustregel.
Z odličnim spoštovanjem
/. Moti.
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a d. podružnica Ljubljana
Telefon štev. 30—20.
Centrala. BEOGRAD
Dusia^ska cesto štev 31 (Hiša Zidanevlh dedičev). Glavna podružnica: ZAGREB
Račun pošt. hranilnice št. 14.003.
Podružnica: SARAJEVO :
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lombardira državne vrednostne papirje.
Sprejema hranilne vloge z in brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. — Izdaja kavcije in garancijska pisma.
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle.
8
.m to c??" e
H? 25 o d S^fi S a. g
.S
—	n ?
a % 03 _• «00
js, s - 4=
S .2 = = Sj«Ga =335
3 I ••?!
r: T ^ r-.
S©
EfS-SSte tc s
-	l S S ^
= Hs
• a •
p.' s o £ o o .5
I K O "S S. c - —
. M


■ NJ
Earl Derr Biggers:
12! f « ? j
0> M „ i-n > o. c n
- " • -O N
r.	a N N _ cfi o „
.	2 Q«l5
• • _ C ■
7 1
J: ..2-5 c
c « _ g 03 -r ^ -<r c >-4 . — >. (N
■a O S "
»a - n
sl> Igol«
I
Kiiaičeva papiga
08
Jetnik se obotavlja! Plaši ga misel, da bi moral zapustiti svojo mirno celico. Ni več tistega starega New Vorka, ki sem ga poznal. Naj si li še enkrat drznem v veliko areno?«
Neumnost! Saj ste mož za to!
Na Holleyevem obličju se je ostro začrtal zmagoviti sklep. Poskusim! Le zakaj bi se tukaj kla-verno skisal? Na boj, Torero!
Bob je izstopil pred farmo. Naglo se je v svoji sobi umil in potem odšel na verando. Mimo je prišel Ah Kim. Kaj novega? je zašepetal Bob.
Thorn in Gamble sta bila ves dan na potu z velikim avtom. Drugega nič.
V izbi je Bob dobil milijonarja brez dela in samega. No, ste so srečno vrnili? je vprašal Madden.
Iu kako sta se dogovorila z Draycottom? Lahko govorite svobodno nihče naju nc moti.
Bob je sedel. Vso jo v redu, gospod Madden! Drevi ob osmih vam tukaj izročim bisere.
Gospodar ej nagubančil čelo. Ljubše bi mi bilo. ko bi se to zgodilo v Eldoradu. Če pa Dravcott vsekakor lioče semkaj . . .
Ne — ne! Jaz sam, gospod Madden, bom ob osmih imel bisere. želite, da vam jih skrivaj izročim, bo tudi to šlo.
Dobro. Toda, če boste zopet imeli kake izgovore . . .«
Izgovore?«
»Dobro veste, ka mislim. Odkar ste pri meni tu
na farmi, vedno ovinkarnte, samo da vam ni treba izročiti biserov. Ali ni res?
Bob se je obotavljal. Sedaj je prišel trenotek odkritega boja. Je že res, je priznal.
In vzroki?'
Dobil sem vtis, gospod Madden, da tukaj nekaj ni v redu. Najprvo: čemu sle spremenili svoje prvo naročilo? V Šan Frančišku je bil vaš jasen pogoj, naj se vam biseri izroče v New Yorku. Zakaj ste se pozneje odločili za južno Kalifornijo?'
Ker je moja hči izprenietiila svoj načrt. Sprva je hotela z menoj v New York — sedaj pa pojde za ostalo sezono v Pasadeno. Pa bi rad bisere shranil tamkaj v tresoru, da jih lahko nosi, če jo bo veselilo.
Spoznal sem vašo gospodično hčerko v Frisku. Omamljiva dekliška postava. "
Madden ga je ostro pogledal. Se vam zdi?
0 da! Mislim, da je še vedno v Denveru?"
Ne — kratko je pomišljal — sedaj je v Los Angelesu — pri znani družini.<
Ob tej nepričakovani novici je Bob široko odprl oči. Od kedaj pa?
Od predzadnjega torka. Brzojavno mi je sporočila, da pride. Ker pa iz nekih ozirov nisem želel, da bi bila tukaj, sem poslal Thorna v mesto z naročilom, naj jo spremlja nazaj v Barstovv in na vlak v Los Angeles.
Bobove misli so vročično delovale. Barstovv — to bi se približno ujemalo z daljavo, ki jo je prevozil
.... I.	m . i _	. . . 1 .. .. . I .. * _ 1 I > • ■ #» r\ rw»	Anin i »i . it/\
avto . Toda gruda rdeče ilovice na kolesih in stopnici? Ste li m-epričani. da je srečno prišla tja?<;
prepričani, da je srečno prišla tja' <Seveda! Saj sem sam v sredo v Los Angelesu
govoril 7, njo. Toda dovolj sem vam odgovarjal na vaša vprašanja. Sedaj ste vi na vrsti! Zakaj ste mislili, da tukaj nekaj ni v redu?
Kaj se je zgodilo s Philom Mavdorfom?-
>S kom?v
S sleparjem, ki je prišel k vam kakor Mc Callum ter mc e jpri pokeru olajšal za sedem in štirideset dolarjev?
Mislite, da se res piše Phil Maydorf?-
Vem gotovo. Kajti srečal sem ga prej v San Frančišku. In tedaj se je obnašal prav tako, kakor bi se z goljufijo hotel polastiti Philimorovih biserov.
Maddenovo lice se je pordečilo. Res? Ali mi hočete pojasniti, kako je to bilo?
Seveda! In Bob mu je povedal, kako sc je Maydprf v luki sumljivo vedel.
Zakaj pa mi tega niste takoj povedali? -
Menil sem, da veste. In še sedaj menim! -
-Ste li pri zdravi pameti?
0 tem sc nc bova pričkala. Toda, ko sem videl, kako je cigan prišel ponoči semkaj, sem moral začeli sumiti. In občutek, da ni varno, imam šc danes. Ali sc nc bi rajši držala prvotnega načrta ter bi vam bisere izročil v New Yorku?
Ne! Bisere hočem prevzeti tukaj in pri tem ostane!«	:
Pa mi vsaj povejte, kake ležkoče imate li».
»Nobenih! Vsaj takih ne, ki bi jim jaz 110 bil kos. Niz sem kupil in hočem ga imeti! Dam vam besedo, da bom takoj plačal. Za drugo se nc brigajte!
Gospod Madden, nisem slep. Vi tičite v nekaki zagati in rad bi vam jiomagal.
Za Jugoslovansko tiskarna v Ljubljani; Karel Ce«,
izdajatelj: ivan Rakove«.
Urednik: Franc Kremiar,
Kcmierenca slovenskih izseljenskih
duhovnikov
iJ&e uri v smrtni pasti
Huda nesreča v gozdu
Resolucije za sloi
L i 6 v i n, 21. maja 1931.
Vsako leto se sestanejo na večdnevno konferenco naši slovenski duhovniki, ki delujejo v severozapadnih evropskih državah. Upoštevajoč razmere in okoliš, v katerem ži- ! ve izseljenci, je delovanje vsakega naših iz-seljeniških duhovnikov precej individualno. Vendar jc cela vrsta problemov, ki so vsem skupni. Te proučiti, izmenjati misli o načinu pastirovanja kakor tudi prijateljsko se razveseliti — žive namreč naši misijonarji po po več sto kilometrov oddaljeni drug od drugega — ta namen imajo vsakoletne konference.
Letošnja konferenca se ie vršila v dneh 4. do 6. maja v Heerlenu v Holandiji. Udeležili so se je vsi naši slovenski izseljeniški duhovniki: Mgr. Zupančič, iz Lievina, g. H a f-n e r iz Merlebacha, g. K a s t e 1 i c iz Aume-tza, g. Obe r ž a n te Heerlena; prišli so pa tudi trije nemški gospodje, ki so naši javnosti kot veliki prijatelji Slovencev že prav dobro znani, in sicer g. T e n s u n d e r n, g. H e -g e n k o 11 e r in g. F i s c h e r ter holaudski p. Teotim van Velzen, ki se je tudi lotil našega jezika. Kako prijetno je pač tako svidenje na tu jih tleh...
Obravnavala so se na konferenci prav ak-
enshe izseljence
nekaterih krajih večina) otrok ne zna več materinega jezika. In ti se vrnejo v domovino. Kaj bodo tam brez znanja narodnega jezika? Ne bo treba sicer po tujini osnavljati narodnih šol. ker so domače šole povsod dobre, pač pa je nujno potreben učitelj, ki bo podu- j čeval deco v materinščini.
, • i
Utile cum dulci! — Po končani konferenci so se odpeljali gospodje na izlet v bližnji Val-kenburg, kjer so si napravili umni Hokmdci posnetek rimskih katakomb; so to dolgi pod- i zemeljski hodniki, ki jih prehodiš v pol drugi j uri, vidiš pa v naravni velikosti vse najzname- i nitejše predele najlepših rimskih katakomb, j Posnetki so prav izvrstno posrečeni.— Ne daleč od katakomb grade verni Nizozemci svoj »Lurd«, zopet natančen posnetek pravega i Lurda v Pirenejih. — Mogoče bo zanimivo iu tudi pripomniti, da se v okolici Nymegena \ (katoliško univerzitetno mesto) gradi »Sveta dežela —tudi posnetek prave Sv. dežele, vse j v naravni velikosti. To ;>Sv. deželo sta hotela ; obiskati tudi dva naših gg. po konferenci, pa j jima je dež prekrižal načrte, sta jo pa z drugimi mahnila v prestolico Amsterdam iu potem preko znamenitih cvetličnih polj pri Haarlemu do Haga, kjer je prišlo v hotelu »Terminus« do slovesa — za eno leto.	I
Giavne prednosti FORDOVEGA tovornega voza so:
JAKOST m EKONOM ČNGST.
tuaina v,prašanja. Predavatelji so razinotrbvaii najvažnejše papeževe okrožnice s posebnim ozirom na naše izseljeništvo. Tako so se vršila predavanja: Katoliška akcija (g. Kaste-I i c), C »rita s (g. H e g e n k ii i t e r), Poročilo o naših izseljencih iz Nemčije (g. Tensun-dern), Rerum nova-rum (p. Teotim) in Časti conubii (g. Hafner).
S posebnim poudarkom se je naglašala potreba časopisov, predvsem lastnega glasila za izseljence. Za osnovanje aadnjega so storjeni potrebni skledi. — Eno najtežjih vprašanj, ki teži vse dežele, kjer bivajo nasi ljudje, je brezposelnost. V državah, s katerimi še Jugoslavija ni sklenite gospodarskih,' socijal-nrih in invalidnih pogodb, so naši ljudje docela brezpravni in žive marsikje v groznem pomanjkanju. N« merodajna so se odposlale tozadevne spomenice, da se naša oblastva zavzamejo za ureditev razmer. — Razinotrivalo se je dalje o potrebi varčevanja. med izseljenci, o zavarovanju pni domačih zavodih. Sklenilo se .je, da se osnujejo potrebni fondi za reveže, ker je sinomafcov vedno več med našimi rojaki. — Duhovniki, ki sedaj delujejo med »na širni izseljenci, so tako obremenjeni, da na razširitev njihovih delokrogov ni misliti, saj ima vsak skrbeti za 5—10:000 ljudi, pri tem pa ostajajo cele pokrajine nedosežene. Treba je trajno še nekaj duhovnikov. — Mla-dtrvi pa nujno treba učiteljevi Soj veliko (po
RESOLUCIJE
1.	Z največjim zadovoljstvom pozdravljamo osnovanje : Izseljeniškega sveta .. v Ljubljani.
2.	Ponovno nujno prosimo, da se mero-dajne oblasti zavzamejo, v kolikor se še ni izvršilo, za čimprejšnjo sklenitev potrebnih gospodarskih, socijalnih in invalidnih pogodb z državami, kjer bivajo naši izseljenci, ki so tu brezpravni in žive mnogokrat v največji revščini.
3.	Oa bo moglo izseljen,iško dušno pasttr-stvo objeti vsaj največje naselbino Jugoslovanov in da se ti versko in narodno docela ne pogube ali da se enkrat ne vrnejo s prevratnimi idejami v domovino, so nujno potrebni vsaj še štirje izseljeniški duhovniki in sicer: eden za Belgijo, eden za Nemčijo in še dva za Francijo.
4.	Dejstvo, da veliko število otrok slovenskih starišev, ki se večinoma vrnejo v domovino, ne zna svojega materinega jezika, govori o nujni potrebi poduka v narodnem jeziku. Zato prosimo prosvetno oblast, da preskrbi naši šolski deci učiteljev. V Holandiji in Relgiji so okoliščine v toliko ugodne, da bi se s poukom narodnega jezika lahko takoj pričelo, v drugih državah bo treba vprašanje pouka prej pogodbeno urediti.
Črnuče, 26. maja.
Komaj teden dni po smrtni nesreči Ivana Malija bi se bila skoro pripetila druga enaka nesreča. Binkoštno soboto popoldne je šel posestnikov sin Ivan Čižman s parom konj v pol ure oddaljeni gozd po drva. Naložiti je hotel težak hlod. Ker je bil sam, si je hotel pomagati s tem, da je na soro naslonil dva kola, po katerih bi hlod zvalil na voz. Že je bil hlod skoro | na vozu, tedaj pa konja nekoliko potegneta, i kola zdrsneta s sore in hlod pade na fanta tako, da ga je pritisnil čez trebuh.
Tako je bil vjet kakor v pasti. Hloda ni mogel dvigniti, izpod njega zlesti tudi ne; in
Sfiovemct v Zagrebu
<£9
Zagreb, 26. maja.
Binkoštni prazniki so tudi v Zagrebu potekli v znamenju veselega razpoloženja, kajti topli dnevi polni prahu so vlekli prebivalce v zeleno naravo. Periferija mesta je bila polna meščanov. Tudi kongregacija slovenskih deklet je na binkoštni ponedeljek imela izlet na Vrliovec v dom duhovnih vaj reda sester ■sv.
poleg tega je ležal tako resrečno, da bi mu kolo šlo črez glavo, če bi konja potegnila. Poskušal jc na vse načine rešiti se izpod hloda, a ves trud je bil zastonj. Ovil si je vajeti okrog roke, da bi preprečil, da ga še konja povozita, potem sc je onesvestil. Ker ga dolgo ni bilo domov, je mati naprosila tri fante, da so šli v gozd pogledat, kaj se je zgodilo. Ležal je pod hlodom nezavesten, že skoro mrtev. Saj ga je hlod tiščal nad dve uri. Vajeti je imel ovite okrog roke in jih je držal tako napeto, da sta konja kar zijala. Ko so mu odvzeli strašno breme, sc je kmalu zavedel in ni imel nobenega uda zlomljenega. Če ni dobil kakih notranjih poškodb, se ni bati težjih posledic.
bo dvignila ugled zagrebških rojakov, vrnila zdravje in srečo marsikateremu zgubljenemu našemu dekletu. Na kratko je razložil načrt pravil, ki bi jih tak dekliški dom moral imeti in dekleta so iz hvaležnosti burno odobravala to nakano.
Pričujoča slika nam kaže Marijino kon-gregacijo slovenskih deklet v Zagrebu, katerih je 150. Na sestanke prihajajo tudi druga dekleta, ki niso v kongregaciji, tako da jih je vsaki mesec skupaj vedno okrog 230.
Medevtut sm^eik-tžimcui
L j ubij a n a, 27. maja.
Ljubljana res napreduje! V kratkem bomo dobili ogromne nove lokomotive, na novi tramvajski progi nove vozove, po cestah se podijo lnisi, avtomobili, motorna trikolesa, motorji s prikolicami in brez njih, kolesarji in skiriji. Najnovejša pridobitev Ljubljane v vozilih pa je brez dvouin amokolnica na avlo-
vozi po ljubljanskih ulicah in se pri tem prav dobro zaveda, kako imenitno vozilo potiska pred seboj. Neslišno se pelje samokolnica kot najdražja limuzina čez luknjaste ljubljanske ceste, in ko jo človek vidi, dobi kar skomine, da bi se vsedel nanjo in peljal po Ljubljani, pri tem pa bi mislil, da je najmanj v Pekingu. Orignalno vozilo si je s pomočjo starih avtomobilskih koles omislila tvrdka Škafar na Rimski cesti.
iit&ifcikih koietub. Mlad montorski učenec joPariza do Ljubljane.
— Prihod ameriških izletnikov. Na binkoštno nedeljo zjutraj je prispelo preko Jesenic 98 ameriških izletnikov na oddih v staro domovino, 47 jih je izstopilo v Ljubljani, drugi so nadaljevali pot proti Zagrebu in Belgradu. Izletniki so dne 15. maja odpotovali iz Ney-yorka z luksuznim brzoparnikom »Ile de France'. Po 5 in pol dnevni zabavni vožnji so prispeli v francosko pristanišče Le Havre. Družba jim je preskrbela direkten vagon iz
Križa. Y prijazni dvoranici novega doma so nastopile dekleta z akademijo v čast Kraljici majnika. Slišali smo dve deklamaciji, nekoliko pesmi ženskega zbora, dramatičen trogovor: sreča, nesreča in vera in nazadnje deklama-torično sliko: svet, veselje,slava, revno dekle in angel varuh. Ta slika je bila za današnje materijalistično življenje vrlo karakteristična in nazorna ter je napravila na vsa prisotna dekleta velikanski utis.
Na koncu se je dvignil iz vrst gledalcev preč. g. svetnik Janez K a 1 a n, ki je burno pozdravljen od deklet, pohvalil vodstvo Kon-gregacije in tako veliko udeležbo in sporočil, da je na temelju dokazov, ki se štejejo v zlo slovenskim dekletom v Zagrebu, prisiljen nloriti vse, da dobe naša dekleta tudi v Za-j grebu čim prej svoje zavetišče. Taka ustanova
Ideja g. svetnika J. Kalana je tako lepa, da jo mora podpreti vsak naš rojak, kajti eniinentne važnosti je, da imamo toliko potrebno akcijo, v kateri se krije sama dobrodelnost.
Radi bolje propagande za cerkveno bogoslužje pri sv. Roku tiskani so mali letaki. Ivi jih dobi vsak rojak pred cerkvijo.
POSESTVO
obstoječe iz 16 oralov, dve veliki njivi, dvv velika travnika in dva gozda, poslopja a dobrem stanju in z opeko krita v Bukovchi pri Ptuju prodam z živim in mrtvim inventarjem. Naslov: Janez Meznarič, Bukovci štev. 30, pošta Ptuj.
Tovorni vozovi ne delajo racionalno, ako ne odgovarja njihov tip, moč in uporaba onemu, za kar jih potrebujemo. Vsak prodajalec Vam je dolžan pokazati industrijski tip tovornega voza, katerega potrebujete, ker ima vsak Fordov tovorni avtomobil iste glavne lastnosti: jakost in ekonomičnost. Tovornega Forda izdelujejo z
tstt*COfeK
dolgo šasijo, s kratko šasijo in z malo šasijo. Ford je zgradil lep niz karoserij za razne šasije, da zadovolji vsem potrebam trgovine in industrije. Obiščite Vašega najbližj ,a prodajalca, da Vam zamore isti raztohna-čiti vsa dela, katera vrše vsi ti toBOKOi avtomobili.

010202010202020032530002010000020200020202010001021001000002230101020101024802

Sffafi 2,-
une ao maj h ivoi.

lierlin. 27. maja 'g- Zunanji minister dr t urltus je danes n ministrskem svetu poročal o ženevskih pobijanjih. Mlnislr-ki scel je |x> podrobni razpravi si,glasno odobril postopanje nemške delegacije, Na itierodajnih nunskih mestih so mnenja. da h« haaško razsodišče potrdilo upra/iČMiiost nemškega • stališča in tlu se bo Briandov protinačrt tc-Mtoin poleija izkazal kot neizvršljiv Poudarja (se, da >e jugovzhodne evropske državo vodno J bolj približujejo nemški tezi o potrebi regionalnih gospodarskih pogodb I Po seji ministrskt-go sveta je državni kancler dr. Bruning sprejel voditelje soclal-aodeinokratske frakcije, ki so predložili reso-; luči jo, s kalero odločno zahtevajo znižanje cen ''.kruha Nedvomno so pri tem govorili ludi o nameravani novi zasilni odredbi vlflde. Sedaj
t
se'bo stalno plačanim odtegnila plača I— I ' . tg. Jem mil poroča iz in angleških sirov, da Londonu in Liie-luednarodtilk koafc-
o v r-
s;

27
se računa s leni. il višjim iianie.- iSeHi
Pni i/, 27, ina.it! najboljših nemških bo nemškemu ruLt,ieku v i|uerstt v kratk^in sledil; renca uu evropski celini, kaioro su budu tule-žili ministrski predsedniki in zunanji ministri I1'ranči je Anglije, Nemci i • in Belgije, kakor tudi italijanski opazovalec. Nn tej konferenci se namerava sprožiti revizija Voungo-vega načrta. Navedeni lit-t piš.e, da nemili vlada, ki je včeraj denuu tirala. tla tintnerav.;
da
s<vt>.
dodatna Uhivatla i iz c klipno ln oči .• j::M•: . inje -c ceni
v ki •
lat« ua
sprejeti '2 muliarihio razglasiti moratorija temveč da stremi zi*
posojilo, tudi ne i>ii.«ii
za \'otuif<ova plačila dedecim: I. d;: so usta-
vi transfer za mobilna plačila, ki ua. se investirajo v Nemčiji v korist nemškega gospodnr-
^ outigoi it it er t i in v ■ Invlja v račtni povera-Itnsproli sirthiiMlu; to 20iu bi zmanjšalo nemška plačila zn okoli l!M> milijonov na leto. U. da f e praktično izvedo VntiiigdVit klavzule, !»:>'« r.t obveza,;« upniške ilržavc, da finančno j:'Minirajo fUI/nico; I. da se dovolijo mednarodna oo ■ i la za dolg rok; S. lin se dovoli tri-le'e« moratorij zu Nemčijo; mai'.i!v",'očo anu-ilete pa naj 'ti - e doplač; !e nn koueu votin novega načrta; <">. tla se 'kliče odbor mednarodno repftracijske banke, ki na.i sklepa o er<mtmtlll<h aadaljnih oiajšHvah Vouiigtivogii načrla. Te nemške predloge naj prouči konferenca strokovnjakov, ki naj jo po mednarodni miasiivki konferenci organizirajo bodisi vlatla ali pa medunr. re!>«raeijska banke.
oie v. i« r
v sefn.fir.fe
ti; Največji nronitn i lini vsebine 16 000 ob .1.57 dvignil v p.'< i g^doli iz n.i-
p ,>f Picard in 1 južnozapatlni
Fašizem grozi s
Rim, 27. maja. »Lavoro fascista« začenja proli vsakemu pričakovanju novo ofenz.ivu pro-' ti katoliški akciji, o kateri se je mislijo, da je debata med-Cerkvijo in težimom zaključena. Ta Sfetiziva je jako ostra in dokazuje, da so se od Ijiošaji med najvišjo Cerkveno oblastjo in reži-^morri zopet poslabšali, iti sicer v veliki meri. .»Lavoro fascista« objavlja interne zadeve Italijanske katoliške omladine (O. C. L), katere so jftiu fflorale biti Iždaite, ki jih pii tudi gotovo prinaša \ potvoijerll obliki.
»Lavoro fascista« pravi, da se je Vršila 12.
•	aprila v Rimu zaupna seja G. C- L, na kateri je {podpredsednik dr. Rossi baje izvajal, da ima
»sovražnik« (fašizem) strah pred katoliško mladinsko organizacijo, ki je razširjena povsod, j kjerkoli se dviga kakšen zvonik, in ki bi mogla 'zelo spremeniti položaj, ako bi se vse sile istočasno mobilizirale. Priporočal je mlacleiliskini 'krožkom taktiko: »Obstojati in se ne pokazali!«!« Sovražniku sc ne sme pokazali ranljive jstrani. Ako bi pa fašizem kljub temu katoliško mladinsko organizacijo napadel, potem je opor-tuno, da jo napada z Verske strani, tako da se ne bo mogel fašizem Izgovarjati, da sc zgolj brani proti neki politični akciji. Dr. Rossi jc konstatiral, da v smislu konkordala nc obstoja nobena inkortipatibilitela med pripadništvom h katoliški mladinski organizaciji in pripadništvom k fašistični stranki. Kljub temu fašizem
*	sedaj inkotnpatib!litet6 'ustvarja in v nekaterih krajih fašizem Svoje člane sili, da vrnejo katoliški mladinski organizaciji, kSteri pripadajo, svoje društvene izkaznice- ludi v tem oziru se morajo člani G. C. I. držati taktike, da ne pro-voeirajo inkoinpatibiiitcte oni, ampak lKisprot-niki.
Fašistično glasilo opisuje potem glasom svojih informacij občni zbor Gjuventu Cattolica Italiana, ki je bil 10. in 17. aprila v Rimu. Predsednik, advokat Gervolino", da je releriral o or-ganizaciji in dejal, da članstvo veduo bolj narašča, in sicer ravno zaradi borbe, ki io je začel proti G. C. I. fašistični režim. Članstvo znaša 140.000 mladeiiičcv, 160.000 naraščaja, še več pa je podpornih članov- Narastek znaša od 11. septembra 1930 20.000 članov. »Lavoro fascista« trdi tudi, da je levo krilo G. C. I. zahtevalo, naj se sprejme resolucija, da se ne morejo smatrati kol dobri katoličani oni, ki vračajo izkaznico Katoliške akcije zato, "da ostanejo člani fašistične stranke. Pravi katoličani pa se ne morejo imenovali tudi (isti ne, ki se sploh nočejo \ pisati v KatoliSko akcijo, ali pa, ki mislijo, da morejo biti člani lako Katoliške akcije kakor fašističnih krožkov iu sindikatov, ker da ne more biti zdaj nobene debate več o tem, da so fašistični sindikati v nasprotju s '•'trtliškiiii tankom-
Glede delavske organizacije se je reklo, cla je zaenkrat neizvedljiva in da se mora Katoliška akcija pečati samo s problemi, ki so izključno
skrajnimi sredstvi
in direktno verskega značaja. Prišel pa da že čas, ko se bodo lahko večne smernice »i\c-ruin novaruni« aplicirale tudi na socialno življenje iu delavske organizacije.
Nato sc je vršil občili /.bor Katoliške akcije pod predsedstvom cotnendatorja Ciriaci. »I.avoro fascista« prinaša podrobno debato, o kateri je seveda dvomiti, da bi bila popolnoma točna in avtentična. Tl'di, da se je pozivalo k akciji med delavstvom v smislu »Rcrum nova-i*uni'- in da se je sklenilo delati na to, da bi st osnovali štirje katoliški dnevniki. Grof dalla Tone cla je dejal, da je sedanje stanje katoliškega tiskit v Italiji podobno spanju medveda, ki da se bo zbudil z ostrejšimi kremplji, ki mu bodo zrastli med preganjanjem. Glavni duhovni vodja msgr. Pizzardo pa je baje dejal, cla se mora katoliška akcija udejstvovati zlasli na socialnem polju, da se izognemo takim dogodkom, kakor so se zgodili v Španiji. Ce bi bili španski katoliki osnovali široko socialno akcijo, da se pomaga delavskemu in kmečkemu proletariatu, potem ne bi moijli koiliulitsti in svobodomiseln nahujskati Španskega proletafi-jata proti Cerkvi. Veliko boljše bi bil storil za Cerkev tisti Španec, ki jc za časa diktature Plime de Rivefa izdal v Rimu I milijon za nakup dragocenega keliha sv. očetu, ako bi bil ta milijon uporabil za katoliški dnevnik. Končno jc dejal baje msgr. Pizzardo, da italijanska katoliška akcija kaže tako trdnost; organičiiost in pogum, da bo gotovo prišel čas, ko bodo tudi v Italiji zavladale ideje okrožnice »Rerum uova-rlitti« iia \seli poljih javnega življenja.
Temu dodaja »I.avoro fascista« strupen komentar, v katerem skuša spraviti omenjeni izjavo^ v nasprotje z besedami in izjavami sv, očeta. Katoliška akcija, tako trdi ta fašistični organ, objavlja fašizmu naravnost vojsko. Nikakor ni mogoče izjav voditeljev Katoliške akcije smatrati kot privatne izjave, ampak njihove besede so izraz kolektivne volje. Zlasti govor msgr. Pizzarda da ima izrecno političen značaj, ker jc revolucijo v Španiji Označil kol posledico diktature iti ker je dejal, cla bi se v Španiji to ne bilo zgodilo, ako bi tam obstojala Katoliška akcija, ki bi bila zmožna zavladali v javnem življenju. Baje je s tem msgr. Pizzardo direktno al udiral na obstoječi težitti iti razmere v Italiji. Katoliška akcija, pravi »LaVoro fašči-šta«, se nc more Sklicevati v"Cč na konkofclai, besede sv. očeta pa, ki je označil katoliški akciji popolnoma nepolitično vlogo, so, kakor se kaže, iluzorične. Nasprotje med oficielninii izjavami in govori na tajnih sestankih je preve- 1 iiko.
Organ fašizma nato grozi, rekoč: »Na dejstva bo treba odgovoriti z dejstvi, o značaju katerih ne sine nihče biti na nejasnem. Zlo je vedno večje in je doseglo že skrajno mejo, ko bo treba poseči po najskrajnejših sredstvih ••<
m
Ptvl kk i c-ustiikti rji
Varšava, 27- 'maja. ž. 7. junija prispe v Belgrad 10 poljskih časnikarjev, ki bodo vnitli obisk jugoslovanskih časnikarjev, ki so v letu M)2<) obiskali Poljsko. V Belgradu sc bo vršila k oil f C renca Poljsko-jligoslovanske časnikarske lige. Poljski časnikarji bodo tiato napravili izlet po vsej Jugoslaviji. Obiskali bodo Skoplje, Sarajevo, Dubrovnik, Kotof, Zagicb, LJubljano in Bled. Jugoslovanski komite v Belgradu jim p;)pmvl;a svečvn se> :|i.iii
lrt Jlitoosli«
v na-iuliju
maja
mo rminen
Splil, 27. maja. ž. 10. junija priplove šo luko francoska eskadra Ireli križarlt, v pcipl« ve rs^atira v■.•l>:e B.iianij'?.
Nemški indusli šjairi
Zagreb, 27. mai t- ž. V soboto,- .'!& pride v Zagreb skupina nemških industrijalcev pod vodstvom dr, Holnnatina. V tej skupini se naHaja mnogo znanih osebnosti nemškega gospodarstva. Iz Zagreba odpotujejo nato v I jubliano-
i e v	d «
Trst, 26. maja. Danes sc jc zakljuiilo podpisov a nje italijanskega notranjega posojila, ki je bilo razpisano zato, dn država plača devetletne državne obveznice v znesku 4 milijard lir, ki zapadejo novembra. Po zatrdilu fašističnega tiska je podpisana vsota že presegla 4 milijarde. Podpisovanje se jc vršilo pod huj šini pritiskom kakor podpisovanje lakozva-nega liktorskega posojila, Polc> bank so podpisali velike vsote predvsem javne ustanove, kakor podržavljene trgovske zbornice. Zavarovalnice, bolniške blagajne in pokojninski zavodi. Posebno hud je bil pritisk iUi srednje sloje. Državnemu urhdništvu so kar predpi-
maja
plavajoči balon na svatu ki tcUDičnih metrov se je dnv .losfero V HermstiSno z rtilrtija sta sp dvi ndn " zrak lini. Klpfe." Balon je i/girtil : meri. Kljub .'iodnii ur; je bilo bniitib voe slo povabljenih ^oSlo1' hi Več Use drugih alerlal-ccv. Picard naili&rave v višii '6 000 metrov preiskati hdnto.ijenbsl gama ži .-kov rudija Gtin-dolct ima zunaj iti znotraj š '(Vilne precižiiske instrumente za merjenje. To ;e po 13 neuspelih poizkusih 14. podjetje prof. /ičarda- da sc dvi-u.rte v sira' osfero: Ob 7. zjplraj je plaviti balon zelo visoko :'.aq Kaufbcue -nom. kmalu, nato pa nad Kemptenom v Al) .:;i"u, kjer so ga koma; :e razločili Balon ; pl.-:v ■! v sntdrl jugozaliocl-jug in so j,	. •■ op i zevali nad ! iildotlodi
ob I >odt n -r. jCret u.
/u<i'	27. maj;: tg. Pieardov balon je
zagrabila drufa zračna Uruja in ga želi? zopiil >• nasprotni .-'meri pj o.. severovzhodu. Opazili so «a pl-i MurtiaU višini par tisoč iiiclt-ov Vodstvo balonske to. a me V AugsbuFgU si ne more pojasniti, zakaj • • prof. Picard ni že davno zopet spustil na I a. Radi tega so že v skrbeli zanj. ker nimajt r njim nobelle ?y --'c.
Kratko pred sta .toni je izjavil prof Picard Vašemu posehnemi- poročevalcu, da bo topol čisto gotovo dosege-• stratosfero. V treh do štirih urah upa priti -6.000 metrov".visoko. V lei višini hoče ostali ( e uri, '.ar lio zadostovalo za merjenja. Za r-uščanie pa bo potreboval Zopet dve uri in u ja, da ho ob treh popoldne žc zopet na tleh.
Romu »i ijti •>! o^slJfU
Bukarešta, 27. iuaja. A A. ftador poroča: Ker so so \ iiu..'.enislvti razširile tendenč-iic vesti siuaira c-edsedslVo vlaitr za potrebno izjaviti, da ni nikdar Obstojata uiti ni mogla obstojati ■itkršii&kuli itilči^venfija katerekoli tlijo države slede OpmJelilve louiun-slifc viade v itjtnli.h sklepih o ziltiiiiiji jiotlliki in gospi.d!'i'skjh protileililh: BoliiUnska vlada je vediio budno pazila na : - -iiž državo in nc dovoli, da bi jo kdorkoli smfttVal za manj občutljivo od čirugih v lati, kadai' gfg ža narodno neodvisnost.
I sali vsoto, Ivi naj jo uradnik poedpiše in ki , nui jo bodo odtegovali 'd plače. Mali uradnik ! je moral povprečno podpisati 500. ii ■. V Golici, ; torej V č i SI o provincionalneni mestu, ki je poseb" danes ,lakq ubogo na kapitalu, jc bilo pod-dsanih >;0Ši.b00 lir; v lo vsoto jc vključen ad 1 milijon devetlelnili bonov, ki so bili p. ,'dloženi V konverzijo. Postojna jc podpisal? 250.0G0 lir. Uradno porCčilb pravi, da sc jc la vSOta nabrala s prav majiiUtilii prispe v k slovenskega ljudstva, ki se je povsem pf. itovoljno in ■/. n.iv:!ošert)ien1 odzvalo klicu fašLlltne. vlade . .,
v ©
Metlika, 27. maja. tfoeoj ob polnoči je udarilo v nočni mir olal zvona. Včeraj je bil v Metliki sejem, zato bilo še mnogo ljudi pokonci. Ko so začuli plat zvona, so hitro planili na noge. Ni bilo lahko ugotoviti, kje gori, ker je bila jasna mesečna noč. Gasilci so hiteli na slepo srečo z.a sijem. Gorelo je v Ninomeru, kjer je na podnožju vinogradov pod neštevilnimi zidanicami v idilični samoli ponosno kraljevala lepa domačija Popovičeva.
Ob 11 zvečer je nenadno nastal ogenj v hlevu. Hlapec, ki je na hlevu trdno spal, se je zbudil že sredi plamenov. Zgoreli so mu čevlji in tudi sam je močno ožgan komaj rešil ■življenje. Ogenj so najprej opažili bližnji sosedje iz Grošič, kjer so bili na straži pri umrlem Antonu Petriču. Ko so prihiteli gasilci, je bil hlev že ves v plamenu, kakor tudi pod. Le iz kolarnice so še rešili vozove in drugo orodje. Hiša sama je zidana in z opeko Urita. Zalo je ostala nepoškodovana. Ostalo gospodarsko poslopje pa je docela uničeno. Gasilci niso mogli dobiti vode drugje kol v »odnjaku, ki je bil ludi kmelu prazen
V gorečem hlevu 3e je zadušilo sedem goved le eno g.jvedo je uslo, ker slučajno ni bilo privezano, pa še to jc močno ožgano, tako da
bo-težko oslalo pri ;živIjcnju.i-To-rešeno
ztvme
eden od trojčkov, o Itatcrih c Irojcke je Popovič kupil v
vedo je teliček smo že pisali. Železnikih pri Metliki. Dva sla zgorela, eden se je pa sam rešil. Škodo cenijo na 50,000 Din. Poslopja so bila nekaj zavarovana, zato je škoda bolj občutna le pri živini. Ogenj jc najbrže nastal po nesreči, Hlapec je namreč Strasten kadilec in je verjeino, da je zvečer nevede pustil kje ogorek,
Žrtve faškl ieuega impcrijalizma
London, 27. maja. Times prinašajo podrobno poročilo o strahotnem begu Arabcev iz oaze Rulra, ki so jo nedavno zasedle italijanske ččle. Poročevalk« ugotavlja, da ie zaseo.ba Kube stala Italijane več krvi in donp.rin kakor okupacija Tripolilanije pred 19 leti. Umik Arabcev iz Kufre, ki niso hoteli ostali v italijanskem stiženjslvu, jc bil zvezan s strahotami, ki jih more doumeti le puščave vajen človek. Arabci so se umikali z. družinami najprej proti gorovju Ovvenat na jugu, odloči so naslopili pot v oazo Dak-hia. ki leži sredi Egipta. Med Owe-natom in Dakhlo so izgubili sled si are steze.. Ostali so sredi puščave brez hrane in vode. Le nekaterim ki jc posrečilo dospeti v lhcslece Mat v oazi Dakhja, kjer So prosili egiptske oblasti za pothoe. Pomožna karavana jc takoj | odšla naproti in-srcčnirti. Voda večina jc že po- i mrla za lakoto in žejo. Samo na enem mestu j je ležalo 26 mrličev, mož, žena in otrok, z grozno spačenimi obrazi, ki so odkrivali strahovito borbo nesrečnikov Za življenje. Arabci, ki so si rešili življenje, :o napraviti 600 milj dolgo pot.
Jesensko zasedanje Ds-aštva nuro-
Ženeva, 26. maja. Ig. Dne 7. septembra sc sestane 12. plenarno zasedanje Društva narodov. To zasedanje bo v znamenju bodoče raz-erožitvene konference. Na dnevnem redu in: poročilo evropske komisije, finski predlog, da se stalnemu mednarodnemu razsodišču v Han-gu podeli značaj prizivnega sodišča :ta odločitve v mednarodnih sporih, dalje relcrma tajništva Društva narodov, katera zanima posebno male države, ki jih pri imenovanju uradnikov vedno odrivajo velike države. Iz Sveta Društva narodov izstopijo letos Španija. Perzija trt Venezuele Španija bo najbrže zopet izvoljena, namesto Venezuele bo prišla na vrsto kaka druga ameriška država, na mesto Perzije pa reflčkliia Kitajska.
Pametna i/.uajtlini
Sofija, 27. maja. A A. Na v seh tramvajih, so postavljeni pi Ini
utaja.
ki vozijo mimo postaj nabiralniki. Pismu poberjo i/,
vselej, ka-
P? 0slava ^OOlchtice sv, Ivane S r.šV «*
Pariš, 27. maja. V Rou«nu sc je ob priliki praznovanja 500 letnice smrti Jeanuc d'Arc zriče' zgodovinski. leposlovni trt umetnostni koiigies, ki mu prisostvujejo predstavnki nc-brojnih evropskih in ameriških vseučilišč. T ako je Zastopana cela vrsta .uneriških v.«v-UCilftšč, kakor vseučilišče v NewyOrku, Staiui-fordu, Bostonu in Monrfealuj kongresa se udeležujejo ludi predstavniki Poljske in c eskos'0-vaške. Predavatelji obravnavajo življenje velike francoBkfe svetnice in vpliv lijenili juna-skih činov na mlielnos), (o je leposlovje in glasbo. Kongres je otvoril g. HartOtauJc, >"lfln Irancosk c akfidemijes
Betgrajske vesli
'lh>l<jr<nJ, 27. inn.ja! AA-. 1'inanenu tuMimtr-slvo je sjiora/.uijmo z niiilisltslvotij /,a irgTiviuo in industrijo izdalo pravilnik" o davčnih.. In taksnih olajšavah za hojelsko industrijo pj zakonu z dne julija 19^30.
Beljirad, 27. moja» AA. 7. uktizom Nj. Vid. lual.ia je povišan v» /.dravslvenega v išjega l)fi-slava kočevskega sreza v (i. skupini dr. .los j p Lužar, dozclaj v 7. skupini.
Belgrad, 27. maja. AA. Minislrsi|iv'v.a tcgoviuo in indiisti-ijo je izdalo odlok, dn s« jeseni v z.ačeluk solskeua lela Ullll-Sj^ pivo-i ii;i držaViii ol.vrtitj šoli v Skoplju in Ijii Ci-lin,ju.	. , "
Be|gritcl, 27- maja. I. Sodišče V.Višcu je I -/.no.alo 10 uglednih tlgovcCV / vinpHI pu nu-vem zakonu radi tega, ker So prodajali■ poksar-jetlo in fabličirano vino
Pferi«, 27. maja Ig Briand je na diiiin-'.r.jein mirtUtrskeni svetu na splošni p)«Hb!i ministrskih tovarišev umaknil ■tvojo deiiu-si jo.
IU)V, 20. ItlajU. AA. Po ljudskem -ii I ju trna Kini ll!li).7('i!l prebivalcev. Pričakujejo, da bosNt NUjntlj iti Milan dn^egli niHI.Jon |Ut»1,i-v ale v.
Hruself, 2'? maj.ii t«. No log za - ei l o v w novega kabineta jc dobil v.odltcH katoliške desnice von »lenkln. ki |c mandat prejel
Cucajika vremenska
vreme bo I rajalo še dalje
napoved toplo O.l č;isa do časa
J, dar vozijo tramvaji mimo posluje in jih odpre- I pa bo bolj oblačno. Krajevne- nevihte so zelo I litij" si "ivo pošto.	verjetne
•nevna kronika
Opni.
Koledar
< ctHik, 28. maju: Avguštin, škof; Viljem,
Korošce na Brezjah
lito/, j c, 25. maja 1931.
Ze od nekdaj so Korošci rudi minuli na Brezje, po vojni seveda nc v tako obilnem številu, ker so s pravico prchodn frez državno mejo združeni stroški in sitnosti. Zadnje čase pa Korošci oboje narodnosti vedno bolj pose-Fajo I i rc 7. je tu in tam ludi skupine z avtobusi. Zn letošnjo blnkoštne praznike je organizirala koroška duhovščina zopet posebno romanje. 25. t. ni. je vozil iz Celovca poseben vlak, ki ic nabral do Podrožice (570 udeležencev slovenske in nemške narodnosti.
Romanje, ki ga je vodil prec. g. župnik Kršir, je imelo čisto verski značaj. Udeležilo se ga je 11 duhovnikov, med njimi dva prosta. Izvršilo se je romanje povsem v redu Icr so udeležencem šlo naše in avstrijske oblasti zelo ua roko. Tudi z bivanjem na Brezjah so bili romarji zadovoljni. Zelo lepo jih je sprejelo cerkveno predstojništvo, o. gvardian jih je pozdravil v cerkvi z lepim nagovorom. Romarji so ostali na Brezjah črez noč. Na večer se je vršila rimska procesija med molitvami in prepevanjem. Krušen je bil prizor na stotine migotajočih lučk, ki so sc v noči pomikale po prijaznem breškeni polju. Naslednji dan jc počastil Korošce s svojim prihodom njihov s o roju k prevzv išeni g. knezo-škof ljubljanski dr. G. Rozman, ki je ob tej priliki bral na Brezjah pontifikalno sveto mašo. Po v. maši je še tn ali oul nakupil par spominkov, nakar so se romarji zbrali ler odšli na postajo.
V uadi, da so K .rošci odnesli od nas najlepše vtise, jim \ slovo kličemo: Na svidenje drugo leto.
Tat zasačen pri svojem pos?«
Novo mesto, 26. maja.
Na Binkoštno nedeljo ponoči jc zlezel neki Jože L. po lestvi na skedenj g. Kovačiča, mlinarja v Kandiji, da bi dobil kaj pod roko. Odnesel jc eno vrečo ajde (40 kg) ter šel spet nazaj po druge stvari. Zadišali so mu tudi golobi, ki gnezdijo v podstrešju. Ker jc pa preveč ropotal, ga je zaslišal gospodar, poklical šc A. Mineta in cba sta šla k skednju, kjer jc Kova-čič vprašal, kdo jc, in pozval vlomilva, naj pride doli. Oni pa jc Ic molčal ter hotel pobegniti naskrivaj skozi streho, kjer jc žc dvignil nekaj opeke. To jc gospodar opazil Icr mu zagrozil, da bo streljal. Tat sc jc potuhnil v seno ter jc kar na liitro spremenil svojo taktiko in pričel fingirali pijanost.
G. Kovačič pa jc poslal v mesto po stražnika. Prišla sta dva; skupno so potem šli nadenj ter ga dobili v senu. Seveda jc tajil in pravil, da sploh nc ve kako jc prišel na skedenj, ker je pijan. Toda lo mu ni pomagalo, kajti pod kozolccm so našli vrečo ajde, ki jo je prinesel iz skednja, njegov nahrbtnik in klešče. Straž-i nika sla ga aretirala ter ga po zasliševanju dru-gi dan oddala sodišču. Baje ni bil sam, kcr'so sc • culi v neposredni bližini svarilni žvižgi — on i, sani pa noče povedali ničesar.
Osfate vesti
Prošnja na šolsko upravo. Sedaj sc žc nekaj let v mesecu maju pišejo po vseh srednjih šolah in v vseh razredih šolske in domače naloge o materi. Tc naloge so takorekoč del proslave materinskega dneva. Tudi letos jc prišla odredba, naj sc piše taka naloga, in sedaj ■o lo nalogo tudi žc pisali po vseh srednjih šolah. Zato naj nam bo dovoljeno, da ugotovimo
lo-lc: pri takih nalogah sc jc pokazalo, da |c vsaka pesem samo nekaj časa lepa. Ko so dijaki pisali tako nalogo prvikrat, je bilo lo zanje nekaj novega in pisali so jo z veseljem. To veselje sc jc pa v naslednjem letu žc zmanjšalo, ker so dijaki sicer navajeni, da sc ista naloga nikdar nc ponavlja, ln ko so pisali isto nalogo v tretjič, jc bila stvar že odveč marsi-kakemu dijaku, ki govori enkrat rad o svojih čuvstvili ob materinskem dnevu, ki mu pa postaja stvar vsakdanja, čc mora to storili leto za letom. Zato bi prosili našo prosvetno upravo, naj bi izposlovala pri ministrstvu, da bi sc način proslave materinskega dne nekoliko spremenil in naj bi nc bila vsako leto bistven del tc proslave naloga. Omniu pracclara rara. Saj so še drugi načini, s katerimi bi se dosegel isti smoter uspešneje. — Nekaj sličnega jc tudi z vsakoletnimi nalogami o miru. Zelo potrebno je, da sc mirovna ideja naglaša neprestano, in hvaležni smo prosvetni upravi, da sc je poskrbelo tudi za to, da bo sleherni učenec prisiljen razmišljati o pomenu miru za človeštvo in o njega potrebi. Mnenja smo pa, da jc bilo dovolj, če sc je dve leti zapored pisala o tem šolska (oziroma domača) naloga. Za par let naj se sedaj vrši opozorilo na obletnico premirja na drug način. Kajti ne smemo pozabiti, du sc sedaj zvezki koncem vsakega šolskega leta dijakom vračajo. Če dijak ve, da bo treba v naslednjem iiolskem letu zopet pisati nalogo o materi in o miru, sc bo pač za li nalogi lahko prav dobro »pripravil « in moralni uspeh, ki je slednjič namen tem nalogam, bo precej enak ničli.
—	(io.t pod ursko šinili jako pulouunjit ucni-■'■kih indualrijulceo po Rumuniji, liol/fariji in Jugosluoiji se vrši sedaj pod vodstvom gospodu dr. AValtcrja Hoffniunna, profesorja nu rudarski akademiji v Freilurgu na Saksonskem. Nu tem potovanju pridejo izletniki ludi v Slovenijo i nbodo dne t. junija 1931 v Ljubljani, naslednji dan na Bledu in na Je.sciiiculi. Udeležniki tega pot.ovau.ja so sledeči gospodje: I. Dr. Giintlier Waguer-llan-nover, barve, pisarniške potrebščine, llunno-ver. _!. Wolf pl. Bleiehert. v firmi Blcichcrt, žične železnice in transportne naprave. Leipzig. 3. Krhke, v firmi Babonn, strojna tovarna. Berlin. 4. W. Ilalbach. ravnatelj in liume-stujoči član načelstvu firme llorsigvveikc. Iliiidenburg - Borsigvvuldc. r>. Dr. Walter I loffniaiin. rednii profesor za'nacionalno in državno gospodarsko vedo nu. saksonski ru-durski akademiji, l1' r e i b e rg - Dre sd c n. 6. Dr. Ilugo, član parlamenta, prvi syudiikus industrijske in trgovske zbornice, Boclium.?. Dr. B. Koliler, predsednik direktorija lipskegu ■scjmskegu urada. Leipzig. S. Dr. \liillcr, \e-Iciudustrijulee, Leipzig.'). Dr. 1'uul Riililman. profesor in vladni nudsvetnik v državnem arhivu, Berlin. 10. Dr. ing. Ii. c. Ilugo We-bor, državni minister nu r., predsednik deželnega odbora saksonskega rokodelstva, Dresden. 11. Dr. O. \\ olf, veleindustrijaleo, v iskozu in strelni bombuž. Borni i tz pri Bremenu. 12. Tehnično vodstvo: pl. Cielderu-Crispeudorf, mednarodna prometna pisarna sejmsegu uradu, Leipzig.
Kongres Brezalkoholneprodukcije se je vršil o Biukoštih na Trsa tu pri Sušaku ob precejšnji udeležbi. Dva posebna vlaka iz Ljubljane in Maribora sta pripeljala skoro tisoč oseb. Vreme, ki je nekaj dni pred Binkoštni! bolj plašilo, je bilo vos čas izredno lepo. S kongresom jc bilo združeno ludi romanje in izlet na otok Krk.
—	Redni autobusni promet na progi Bled-Ljubljana iu obratno se prične z dnem 31.
Sposobnost Buicka
na ccsti tekmuje z njegovo
razkošno vnanjosljo
Dovršena vodljiv ost ji- ena izmed mnogih mehaničnih vrlin Buicka 8
(_)D luksusnc notranje opreme pa do pokrova nu motorju je karoserija Buicka S prava mojstrovina. In resi žc sama karoserija, ki jc 1'isker zanjo napravil načrt, dovolj pojasnjuje Buickovo popularnost pri vseli ljudeh sirom sveta, ki znajo ceniti lepoto.
I oda lepa vnanjost jc samo cn del vrlin Buicka 8. Da ta voz prav preccnitc, si morate ogledali njegov
Prožnost Buicka S dokazuj'- njegovo nedosegljivost pod takimi pogoji
Dovolj močan motor, da zvozi tudi po najslabših cc stali
motor — preizkusiti g« na vožnji — pre pričati se o njegovih oilliknli v najslabših okoliščinah i na isti način so prvi Buick .S preizkusili na pre i zk u šc v a I n e m terenu družbo Cje-neral Motors. Recite našemu zastopniku, naj vam priredi poskusno vožnjo.
BUICK (S
GENERAL MOTORS CONT1N F. NT \r.
maja 19H1. in sicer ob nedeljah iu praznikih z odhodom iz Ljubljane ob 8. uri zjutraj, postajališče: hotel Union in Figovec in obratno iz Bleda ob 10. uri, postajališče: bolel Pctruu. Toplice, Park, Jekler in Union. Ob delavnikih: odhod iz Bleda ob 6?uri 43 min., i/. Ljubljane pa ob 1(3. uri. Ilojjak. nutnprnmctnn družba.
Razpisana služba občinske babice. Županstvo občine Sv. Križ. okraj Krško razpisuje službo občinske babice. Rok priglaševa-nja do 15. junija t. I.
Glave si razbijajo razni veščaki, kako spraviti v sklad ogromno jajce s petelinom na razstavišču tovarne testenin Pckaletc v H
paviljonu letošnjega velesejma Upajmo, da se le razbistre!
—	Pri tolščici, protinu in sladkosečnosti izboljšava naravna »F; auz-Joscf -grenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s »Franz,Josel«-rodo sijajne uspehe. — »Franz-Josef«-grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Najden nož. Na klopi na poli iz Kamniške Bistrice na Dol pod Veliko Planino sc jc našel ličen nožič z biserno matico. Kdor ga je izgubil dne 25. 1. m. naj sc oglasi v pisarni >Slovenskega planinskega društva«.
D' Ahčin:
Spotmm s poti
u.
Sc vedno se debatira o tem, ali je laleran-ski konkordat sv. Stolici res koristil, oziroma ali sc jc ž njim položaj Cerkve v Italiji izboljšal. Onemu, ki bežno preleti Italijo, jc ležko o !cru sodil' Pij XI.. ki je sklenil konkordat z Mussolinijcm, jc imel brez dvoma pred očmi v prvi vrsti mladino, ki jc žc desetletja bila šolana brez vzgojnega vpliva Cerkve. S konkor-dalom jc bolel papež doseči, da bo italijanska mladina v državnih šolah zopet vzgajana po versko-moralnili načelih. V določilih konkor-duta :ic ic papeževi zahtevi teoretično tudi ugodilo. Toda kakor stvar izgleda praktično, jc zaenkrat šc zelo daleč, da bi mogla zadovoljiti cerkvene kroge.
Dejansko sc v italijanskih ljudskih šolah še danes verouk nc poučuva. Fašistični učni načrt ;a siccr predvideva, vendar Ic v obliki kulturnozgodovinskega podajanja, kar navadno napravi učitelj, ki olrokom pripoveduje, kako jc ludi religijoznosl izoblikovala Italijo, čemur so priče umetnost, stavbarstvo, slikarije, literatura . . . To seveda ni verouk v našem smislu. Pravi verski pouk otrok sc vrši šc vedno po ccrkvah. Sani ■ < m bil priča lake vcrouaučnc ure v Ostiji. v krasni novi baziliki, Ki jc bila pravkar /.golovljcna. Nova Oslija jc bila pozidana še-lc v zadnjih dveh letih na Mussolinijcv ukaz. Služila naj lii kol Lido Rima in šteje že danes do 10.000 prcbivnlccv. K verouku cer-kcv pa jc pr:$lo morda kakih 25 do 30 otrok, učili pa so jih v ločenih skupinah 2 duhovnika,
1 sestra in 2 lajični osebi. Duhovnik more prihajali ludi v šolo, a mu kljub ponovni zahtevi Vatikana dejansko še ni priznan enakovreden položaj z ostalim učiteljstvom.
So še druge neprijetnosti, ki ovirajo zadovoljivo sožitje med Cerkvijo in državo. Materi-jclen položaj duhovščine jc prav beden, tudi višji kler jc slabo dotiran od države. O katoliški akciji se mnogo govori. V konkordatu ji je zasigurana neomejena svoboda. Vemo pa vsi, da papež nc zamudi nobene prilike, da ne bi protestiral, ker se tozadevne konkordatne določbe kršijo. Katoliško akcijo tolerira fašizem lc dotlej, dokler ne prestopi praga cerkve in zakristije. Kakor hitro pa stopi v javnosl, poleni ji fašizem streže stražo, da izgleda, kako sc briga za njeno varnost — v resnici pa jc to neprijetna in pokroviteljska kontrola. Kol nadomestilo za katoliške vzgojne in telovadne organizacijo so k fašističnim naraščajskim četam bili pripuščeni duhovniki kot neke vrste vzgojni prefekti ali bolje vojni kaplani. Vendar kakega posebnega pomena lo ni, ker se fašizem poslužuje Cerkve Ic bolj kot propagandnega in reklamnega sredstva zase, kakor pa da bi resno hotel živeti in sodelovati z duhom Cerkve.
Značilno jc v tem oziru zadržanje fašističnega tiska. Idejni listi si laste nekakšno kontrolo nad papežem in nad ccrkvcnim gibanjem. Tega pred konkordalom ni bilo. Sedaj pa sc o vsem, kar papež piše ali govori, kritično in malo dobrohoteče razpravlja. Znane so neprestane, dokaj oslre polemike med Osscrvatorc Romano in vodilnimi fašističnimi listi, ki sc tičejo največ praktičnega uvcljavljenja katoliške akcijc. Posebno pereče in za fašizc nc- |
prijetne stvari pa sc enostavno zamolče.
Osscrvatorc jc med ljudstvom in tudi med duhovščino bolj malo razširjen. Drugih listov ne organizacije katoličani nimajo na razpolago in tako sc vse, kar je za fašizem neprijetnega, ubije z molkom.
Garibaldi na Gianicolo ima slejkoprej obrnjen pogled proti Vatikanu. Cerkvi manjka opore v širokih ljudskih plasteh. Zelo sc pozna, da sta dve generaciji zrasli docela odtujeni Cerkvi. Ce jc Torquato Tasso za «voio dobo ugotavljal, da
Alla virlii latina O nulla manca, o sol la disciplina
bi bilo treha to sodbo danes v marsičem popraviti. Modernemu italijanskemu krščanstvu jc manjkalo velikih idejnih borb, ki bi ga pre-oralc in razgibale. V Španiji sc jc n. pr. katolicizem moral boriti proli izlamu Arabcev, v Franciji proti manihcizmu (Mbingcnccv in kal-vinisličnim reformam, Nemčija sc jc borila proti lutcranslvu. Po vseli teli deželah kaloli-šlvo ni moglo biti indiferentno in šc manj jc moglo zaspati. Na nek način sc dejavnost žive vere meri ludi pa reakciji, ki jo vzbuja, medlem ko je popolna stagnacija znak mehanične rutine in privzetih zunanjih form, ki nc zahtevajo nobenih moralnih naporov, da sc jih' izpolni. Sami smo priče, kako staro katolištvo danes pridobiva v boju in neprestani rivaliteti v Nemčiji. Holandiji, Ameriki in Angliji. Živo, zavestno krščanstvo sc jc vedno hranilo Ic v boju in v opoziciji proti najraznovrstnejšemu indiferentizmu
Italija je bila vedno dežela velike ccntra-lizacijc in državne religije — šc v dobi rimskega paganstva. Zato jc ludi modernemu Italijanu vera slejkoprej funkcija javnega življenje, kar ga prav nič nc razburja. Sodobni Italijan ni veri sovražen — proti verskega fanatizma sploh nikdar ni poznal, ker mu za lo nikdar ni bila dana prilika — a jc napram veri indiferenten. Verska inditcrcnca jc med italijanskim meščanstvom in inteligenco neprimerno večja kot pri Francozih. Za Francoza obstoja verski problem, za Italijana nc. Toda verska indiferenca jc pri Italijanu nekako podzavestna in ga n<? ovira, da ne bi vršil dolgočasno'in raztreseno, nekako slučajno in privzeto verskih dolžnosti. Ako ima čas, gre v cerkev, vzame blagoslovljeno vodo in se pokropi, prisostvuje delu sveto maše in jc iskreno prepričan, da jc Bog z njim nad vse zadovoljen. Moga sc Italija" sploh r.c boji, nasprotno, domač jc z njim in v svojem odnosu do njega izgovori dokajšnjo svobodo, ludi pred vragom nima posebnega rcipekla. Pregledale lahko vse večje umetniške /Sirke po Italiji, pa razven Michelangelove Poslednje sodbe v Sikstinski kapeli ne • jdet: "ikier niti enkrat učinkovitejše upodobljene cshoto-logijc.
Na pravkar olvorjcni umetniški razstavi italijanske moderne jc razstavilo več ste slikarjev in kiparjev. A v 45 dvoranah med tisoči slik in kipov jc Ic ena Madonna in je Ic cn umetnik (\X ildt Adolfo), ki je obdelal religiozni motiv, namreč svetopisemske dneve stvarjenja. S tem, mislim je podana . adoSIna karakteristika sodobne umetniške gcncracijc napram religioznosti.	(Dalje)
Ljubljana
90 letnik
Z i j n b 1 .i a u s k c g u gru d u.
Včeraj, dne _'(>. maja jo praznoval nu • (jfadu, kjer biva že nad 2"> let, g. Anton P e r j a t e I j devetdesetletnico svojega rojstva. Jubilant so je rodil 26. maja 1841 v Mrupertski [ari na Dolenjskem in kot sodniški olicijal služboval \ raznih krajih Slovenije. Svoj zasluženi pokoj uživa s svojo soprogo Vno na ljubljanskem Gradu. Mož jo še vedno svež in čil. čeprav je pred pur leti prestal težko operacij«, čeprav mu je bilo življenje dostikrat tnijevo in čeprav ga jc Bog blagoslovil s številno družino, za kalero skrb ni bila majhna, je še v teh pozivih letih dobre volje in poln pristne, stare dolenjski' šepavosti. Čez en mesec, to je 20. junija, bo praznoval s svojo ženo diamantno poroko.
Naj Bog i ui k Ion i jubilantu Se dokaj srečnih in blagoslovljenih let.
Kaf bo danes?
Drama: Zaprta.
Opera: Lohengrin. Red B.
Nočno službo imata danes lekarni: mr. Sttšnik, Marijin trg' 5 iti mr. Kura H. Gosposvet-eka ■cesta It).
0fSwwm Ljubljane- ! Drevi vaja oh y& v beli dvorani Uniona. Številna udeležim nwji»at
G Krekova družina Sv. Peter, Ljubljana, priredi v četrtek, dne 28. t. m. ob 8. /.večer za vae svoj« člane in članice skioptlčno predavanje v društvenih prostorih Sv. Petra cesta 54. 82—1. Naslov predavanja je: > Industrijska revolucija . Predavanje bo zelo zanimivo ki poučno.
O Za počitniško kolonijo na Homcu so sprejemajo prijave do 7. junija t- I. Potrebna pojasnila daje Slovenska krščanska ženska zveza. Ljubljana, Miklošičeva c. ."i.
O Smrtna nesreča na Sv. Petra cesti. V lo-reti približno ob pol 9. zvečer se je pripetila na Sv. Petra cesli huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Znani ljubljanski prevoznik, 391et-ni Andrej Zalaznik, stanujoč na Sv. Petra cesti 51, je imel v podstrešju dvoriščne zgradbe na l.avtižarjcvem dvorišču. Sv. Petra cesta 83, spravljenega nekaj sena. V navedenem času je Zalaznik splezal v podstrešje, da bi vzel nekaj sena za svoje konje. Ko se je vračal, pa jc padci skozi odprtino podstrešja na tla. Padec sicer ni bil globok, toda nesrečni Zalaznik je priletel naravnost l glavo na tla ter obležal nezavesten Prebil si je namreč črepinjo in si pretresel možgane. Neki dijak je nesrečo takoj opazil in priskočil ponesrečencu na pomoč. Iz Pollakove tovarne so telefonirali na reševalno postajo po reševalni avto, pa tudi omenjeni dijak sam se je vsedel ua kolo in odhitel po reševalni avto. Reševalni avto je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. Zdravniki v bolnišnici so se sicer trudili, da bi Zalazniku rešili življenje, če ne že zdravja, dasi so takoj spoznali, da bo Zalaznik, tudi, če ostane živ, gotovo ob razum. Rana na glavi pa je bila tako huda, da jc Zalaznik že ob 11. uri umrl. Pokojnik je bil marljiv mož in je skrbel za ženo in Sletnega otroka, ki bosta izgubo družinskega očeta težko prebolela.
gubi je no. — B7 letnega tesarja Antona Dcr-mastjo iz. Sodra žice 55 je v Sodražict konj lako sunil s kopitom, da si je Derniastja zlomil desno roko.
• Kožui venec (molek) /. jagodami od ribje kosti iu velikim križcem je v nedeljo dopoldne pozabila na zidu ob ograji realne gimnazije v C. Metodovi ulici siromašna služkinja. Ker je molek star spomin sicer revne služkinje, prosimo, da ga najditelj prinese v upravo Slovenca .
Zvonoglas. Vsled današnjih težkoč pri nabavi zvonov se. je livarna Zvouoglas odločila pripomoči interesentom pri nabavi novih zvonov s tem, da jim nudi od 22 odsl. angleškega kositra iu 78 odsl. prvovrstnega bakra najkulantnejše plačilne in druge pogoje- Glej današnji oglas!
Celje
Marfbor
Mm stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrš-načrte, proračune in nadi zorstvo Tehnični biro Tehnac, Ljubljana, Mestni Irg št. 25/1.
: Za zgradbo Trgovske akademije v Ljub-
IfjMM. Fc dni se je vršil v sejni dvorani Zbornice za TOI občni zbor društva »Trgovska akademija--. Ki se je pred leti osnovalo za zgradbo po-Uopja trgovske akademije v Ljubljani- Občne-r.w zboru je predsedoval predsednik g. Ivan Jeli*1!«! Občni zbor je poslal zahvalni brzojavki umristrskemu predsedniku, generalu Peri Zivko-'vrcu iti trgovinskemu ministru Juraju Demetro-vrcn. Gradbena akcija je bila srečno zaključena r- trm. iia je bila že v lanskem proračunu vneše* na anuiteta 400.000 Din za najetje gradbenega posojila 4,703.330 Din pri Državni hipotekami banki. Društvo je bilo pozvano, naj predloži končne načrte in proračune, obenem pa naj lasi-, umsko pravico na svoji parceli prenese na državo. Gradbene načrte jc izdelal brezplačno arhitekt ing. Vladimir šubic. Tajnik dr. Josip Pretnar je poročal, da ima društvo 04 članov, Q ustanovnikov, ki so poklonili društvu 25.000 Din, in f) podpornikov s prispevkom 2500 Din. Blagajnik g. Krofta je poročal, da znaša skupni gradbeni fond za poslopje 1,040.000 Din, v rednost j>arcck' pa 275.000 Din. Odboru je bil izrečen absolutorij, nakar jc bil izvoljen povečini stari odbor s predsednikom g. Ivanom Jelači-notri na čelu.
© Štiri nesreče. V bolnišnico so včeraj sprejeli I ponesrečence. Prvi ponesrečenec jo 26 letni lesarski pomočnik Anton Lesko vec iz Rovi 38. Delal je na slav hi nove šole v škof ji Loki in je danes med delom padel z odra iti -i poškodoval levo nogo. 20letni dninar Ivan Žagar - Klanca P je sekal drva in se pri tem vsekal < levo nogo. Hudo sije poškodovala 23 letna sobarica Terezija .lordan v Ktiafijevi ulici 10. Sekala je drva in se s sekiro vsekala v desno oko. Pri tem si je oko lako poškodovala, dn ho najbrže iz-
□	Sv. birma se vrši tekoči teden v mariborski dekaniji desni breg in sicer je bilo včeraj birmovahje v Rušah, jutri je pri Devici Mariji v Puščavi, v nedeljo pa pri Sv. Lovrencu nh Pohorju.
□	Prestop v katoliško cerkev. Ugledni mariborski meščan in trgovec ler priljubljeni na čel fi i k mariborske požarne hrambe Ivan Voller je s svojo rodbino prestopil v katoliško cerkev.
□	Maribor in razstava slovenskih mest. Kakor znano bo na jesenski razstavi na ljubljanskem velesejmu poseben oddelek, namenjen razstavi slovenskih mest. Tudi mariborsko mestno naeelslvo je že prejelo tozadevno povabilo glede sodelovanja pri organizaciji te razstave, kjer bodo naši slovenski kulturni in gospodarski centri imeli prvič priliko predstavili svoje zanimivosti in po-sebnostiv popolnoma individualni sliki širokim ljudskim plastem. V zvezi s t« pobudo se je tudi v Mariboru osnoval poseben odbor z mestnim načelnikom dr. Juvanom na čelu, ki bo jiripravil vse potrebno, da bo tudi obdravska prestol ica častno in svojemu položaju vrsti slovenskih mest primerno zastopana ua tej prvi razstavi slovenskih mest.
□	K 10 letnici Nabavljalnc zadruge. Ob priliki svečane 10 letnice tukajšnje Nabav-Ijalne zadruge drž. uslužbencev, združene z /. občnim zborom zv<fze nabavljalnih zadrug, vabi zadruga v interesu manifestacije zadružne zavesti, da se udeležijo 20. t. m. ob 9.25 sprejema delegatov na glavnem kolodvoru, nadalje dne 30. t. ni. zadrugarskega večera \ Gambrinovi dvorani in na vrtu ter dne 31. t. ni. ob 10. svečane seje v veliki dvorani Narodnega doma.
□	Gledališkim ahoncnlom sporoča uprava, da bi morali ta teden priti na vrsto vsi trije aboninani in "sicer v sredo Dogodek v mestu Gogi za ab. B; v četrtek >KavaIir Miško za ab. C ter v soboto J Labirint«: za ab. A. Ker pa je vojaška godba radi zaposlenosti odrekla svoje sodelovanje, se je repor-toar moral izpremeniti v smislu objave na drugem mestu. Toliko, da ne bi bilo povoda za kakšne očitke na naslov gledališke uprave-
□	Spilman igra simultanko s 50 študenti. Kakor smo že poročali, priredi drevi Dijaški šahovski klub na tukajšnji klasični gimnaziji ob 20. v včliki kazinski dvorani simultanko velikega svetovnega velemojstra Rudolfa Spielmana proti 50 igraclem. To je doslej največja šahovska prireditev v obdravski prestolici. Nekaj mest je še prostih in znaša prijavnimi samo 20 dinarjev. Prijave sprejemata g. Kratner v kavarni Central in B. Pušenjak v Miklošičevi 2 med 12 in 14.
□	Goreti je začelo v torek v Arbeiterjevi delavnici v Usnjarski ulici. Delavcem se je (•osrečilo, dn so pred intervencijo gasilcev pogasili ogenj, kija nastal radi prevelike vročine.
□	Žensko na kuluku. Občani slemenske občine so poslali svoje žene na kuluk, sami pa delajo na polju, kjer je ravno sedaj izredno veliko dela.
□	V zmoti zaklal tovariša. Na večer 23. novembra je popivala družba fanlov v Gre-gorevčevi gostiln v Grajeni. Potem je prišlo tako daleč, da je gostilničar postavil lan le. ki so se v injeni začeli med seboj prepirati, na cesto. Zunaj so poleni fantje začeli melati kamenje proti gostilni. Gostilničar in nekaj fantov so šli ven, da preženejo razgrajače. Tudi Franc K okol in Josip Voda sta šla ven. Toda nesrečno naključje je bolelo, da -la se podala v temni noči vsak v svojo smer. Treščila sta vteini skupaj. Voda je menil, da je dotičuik eden zimed razgrajajočih fantov iu je zamahnil /. bikovko. Bil pa je njegov |o-variš Kokol. Slednji jc v zmoti zgrabil za nož in zabgdel Vodo, ki je nekaj dni nato podlegel ranam. Včeraj so je Kobol zagovarjal pred senatom trojice. Priznava dejanje in krivdo, trdi pa, da ni imel namena Vodo usmrtiti. Obtoženec ,ie bil obsojen na tri lela robije in tri leta izgube častnik pravic.
Kamnih
I nirl je g. Anton Lenarčič, poi-oslnik iu sedlar v Kamnik,n. Pokojnemu kršean.-ke mu možu svetila večna luči Sorodnikom miv Iskreno sožalje! — V Stranjah pri Kamniku je umrl g. Janko M a I e š, brat znanega gra-
Urailni dan Zbornice /a TOI v Ljubljani za Celje iu celjsko okolico bo v torek, j 2. junija med S. in 12. uro dopuldne v posve- ! lovainici G remija trgovcev.
■ f Podružnica Kmetijske družbe zn Celje in okolico ho imela svoj redni občui zbor \ nedljo, 31. I. ni. ob 9. uri dopoldne v občinski posvetovalnici.
cr Otvoritev mestnih kopališč. Mestna občina naznanja, da se otvorijo I. junija moško in žensko kopališče v mestnem parku in kopališče Diana na Bregu.
* & šoferski izpiti zu celjski okraj se bodo vršili v torek dne 2. junija s pričetkom ob pol S. zjutraj pred okrajnim načelstvom. Lasl-nikj motornih vozil naj to jutro pripeljejo ev. še nepreglednim vozila h komisijskemu pregledu,
er Slava celjskega pcšpolka. Danes, v četrtek se obhaja slava 39. peš polk a ua Glu-ziji.
Preselitev državnega urada. Katastrska uprava v Celjuse preseli v ponedeljek. I. junija iz. poslopja okrajnega načelstva v drugo nadstropje poštnega poslopja.
i
Jesenice
Binkoštni prazniki so potekli na Jesenicah povsem normalno'. Proti vsemu pričakovanju je tovarna dala delavstvu tudi v ponedeljek prosto, ker je Dedekovo podjetje predrlo vodno strugo (rake) za dovod vode k novi centrali, la-kozvani turbini I na Savi. Ugodnosti dva in pol-dnevnega praznika se je delavstvo jDoslužilo ter poletelo na vse strani v Karavanke. V nedeljo je bilo ob državni meji od Siola, Mcdjega dola, Kočnc in do Golice takorckoč vse zasedeno. V ponedeljek pa je bil rekord prejšnjega dne po-, tolčen. Sodijo, da je bilo ta dan samo na Golici ; do 3000 turistov. Veliko zanimanje je vladalo i med Jeseničani za premiera Lcharjevc operete | »Grof Luksemburški«, katero jc dramski odsek Krekovega prosvetnega društva vprizoiil na binkoštna praznika. Opereta jc uspela nad vse ; pričakovanje.
,	4-laktua
motoma kolesa
350 ccin Din 12.750—
Dvoletna garancija. Prodaja na 12 obrokov.
ZASTOP: II. KENDA
UUBLJ-VNA, MESTNI TRG 17
TVGRN14A
C8KOR1JE
ž* wJ&
Okusna in zdruva jo
U v! a I
IZKAZ O STANJ!: NAfcODNK BANK K ..I«« JJ. maju 1931. — \ se \ milj. Din,' okli1 pa j i h razlika \ priinerj / izkazom 13. maji. \kliva: zlato in devize 221.0 (-[-13.1) levajiui razlika 477.«) (-)-">!.I), posojila incničn« I 199.3 (—0.-). Iiiiiuburdnu 133.3 (—01). pasiva: obmk bankovcev 4.619.3 (—100.7), drž, terjatve 31.3 (—2.4), žiro 013.8 t J -9981. razno 488.1 (-]-(>l.3), ostale postavke ncizpreliioujene.
Največji vpisnik '•,!'• rcijskega posojila ni, kakor smo poročali, ('.srednji urad za zavarovanje delavcev s svolo t milijon frankov, ampak Pokojninski zavod v Ljubljani s sveto 1-25 miljano frankov.
Ptul
Blagoslovljena zastava. Na binkoštno nedeljo so imeli ptujski čevljarji velik praznik. Ta dan so sc udeležili korporalivno slovesne službe božje, ki jo jc opravil prošt g. dr. Žagar. Po sv. maši in primernem nagovoru jc g. prošt blagoslovil zastavo, ki si jo jc nabavilo ptujsko čevljarsko društvo. Prapor jc krasno delo; na eni slrani jc slika sv. Jurija, na drugi sveta Lucija.
25. lctnico obstoja bo praznovalo v začetku prihodnjega mescca Bralno društvo v Ro-goznici. Jubilej bo slovesno proslavljen dne 6. junija zvečer in čez dan 7. junija. Spored zanimiv.
Binkošti so Ptujčanc potegnile iz zaspanega mesta. Pohorje in Boč, to je bilo njihovo, vsaj za nekaj ur. Francoski krožek jc bil s prijatelji in bližnjimi krožki v Jeruzalemskih go-nicah in Ljutomeru. Zvečer jc bilo v mestu vrvenja, kot ga žc nc pomnijo. Da bi velik odstotek teh tudi posetil prireditev Glasbene maticc, ko nastopijo njeni gojcnci v dveh oddelkih!
Radeče
filta Miha Maleša. N. v m. p.! Ostalim naše sožalje!
Ko jc pred mnogimi desetletji pogorel trg Radeče, so takratni občinski očetje sklenili, takorckoč zaobljubili, da se vrši vsako leto na binkoštno nedeljo procesija. Ta stari lepi običaj sc je dosedaj vršil ob polnošlevilni udeležbi občinstva z občinskim odborom na čelu. i\cr vabi občinski urad vsa javna društva, urade itd. pismeno za udeležbo procesije, sc tem potom zahvaljuje za udeležbo godbi »Savski val;, gasilnemu društvu Radeče iti Vrhovo iu cenjenemu učiteljstvu. — Na žalost pa smo letos pogrešali razen župana in enega odbornika mnogo meščanov, razno uradništvo in tudi druge odbornike. Čudno sc nam zdi, da sc ignorirajo slari lepi običaji, menda se vendar ne bo nobeden pogrešanih izgovarjal na prevroče binkoštno solncc, katero jc tudi druga leta pripekalo, včasih šc lutje ko letos, ali pa, da sc ta procesija njega r.c tiče.
Naše dijaštva
Akademska zveza v Ljubljani je naprosila univ. prof. dr. Vebrn Franceta, da bi predaval o kakem sodobnem filozofskem vprašanju. Odlični naš znanstvenik se je prošnji odzval. Danes, 28. maja ho ob 8. /.ve čer predaval v Akademskem domu na Miklošičevi c. -"i i n sicer o Ic mi; Teorija občestva. Akademiki, ne zamudile lega zanimivega predavanja.
Ali s ie že naravnati naročnino7
Dne 27. maja. 1931. Denar
V današnjem deviznem prometu so bili tečaji nekoliko slabejši z. i/.jemo Curiha, ki se je učvrstil od 1095-60 na 1096-20. Vse zaključene devize jo dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2280 lil., Berlin 1347-25 bi.. Bru-'■jelj 789-87 bi., Budimpešta 989-87 hI., Curih 1094-70—1097-70 (1090-20), Dunaj 795-41 do 798-11 (796-94), London 275-81 hI., New-Vork 56-59 bi., Pariz 220-87—222-87 (221-87), Praga 167-76-168-56 (168-16), Trst 296-60 bi.
Zagreb. Amsterdam 22-77—22-83. Dunaj 795-11—798-.ll Berlin 1345-75—1348.75. Bruselj 789.27 h). Budimpešta 988.37—991.37. London 275-41— 276-21. Milan '4.95-688—297-688. New-York 56-49—56-69. Pariz 220-87—222-87. Praga 167-76—168-56. Ztirich 1094-70—1097-70.
Curieli. Belgrad 9.12.75. Pariz 20.25.5. L< ndon 25.16.5. Ncw-York 517.30. Bruselj 72.05. Milan 27.09. Madrid 50.10. Amsterdam 208.02.5. Berlin 12^.96. Dunaj 72.70. Slock-holm 138.65. Oslo 138.475. Kopenhagen 138.175. Sofija 3.73. Praga I-l.:).'(.5. Varšava 58.02.5. Budimpešta 90.23.5. AU 6.70. Carigrad 2.45.5. Bukarešta 3.078.75. Helsinglurs 13.02.5:
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za državne papirje je bila da-i nes slabejša in so tečaji večinoma popustili. | Promet je bil srednji. Bančni papirji so ostali i nadalje čvrsti pri ncizpremenjenih tečajih, j Med industrijskimi papirji ju danes zabeležila i izreden padec Trboveljska, ki je v Zagrebu j padla od 271 na 250.
Ljubljana. S".; Bler. pos. 92.25 hI. <':u | Bler. pos. 82.25 lil. Celjska pos. 150 d. Ljublj. j kred. 120 d. Praštediona 950 d. Kred zavod | 160—170. Vevče 120 d. Stavbna 40 d. Iluše 220 d.
Zagreb: t% inv. pos. 87—1*. agrarji j 50.50—51.50, vojna škoda ar. 11S—US.uO (418.50. 118). kasa 419d., (i. 418.50—419 (09). 7. 119 lil., 8. 118.50—41-9 (419), 12. -I!l> do 120, 8% Bler. pos. ar. 90.50—91.50 (00.50), | kasa 90.25—91.25 (90.25), 1% Bier. pos. | 81.50—81.75, 7",; pos. Drž. hip. b. 88.75—83. 6?» begi. obv. 65.25—65.75. Srečke Rde -, križa 15 bi.
Bančno delnico: Ravna gora 73 bi.. Hrvatska 50—60, Kalolička 33—35, Poljo 52 do 34, Kreditna 119—121. Union 170—171 (170). Jugo 72—7:5 (73), Lj. kred. 120 d., MedjtiHa-rodna 67 d.. Obi lna 36 d.. Prašledioua 930 do 955 (955), Etno 11.0 d., Srbska 189-190, Ze-maljska 140—142 (140).
Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d., Gultmanu 180—133 (132), Stavek- 23—3.) (25), Danica 63—70. Drava 233 236, š ..•čvrst n« Osjek 290bl., Osi. Ijev. 215 d.. Brod. vag. 65 SO. Union 70 d., Vevče 121 d.. Isis 50 c!.. Ihfgusea 300- "H), Oceauia 190 d., .ladr. jilov. 220- 250 ('230), Trbovelj, ka 216 218 ( 250)
B<-lgi'ai!: Narodna banka r.Tli) M.. 7"„ inv. pos. 87.50 —88.23 (20.000). agrarl 30.Sf> do 31.25, v ojna škoda U8- 119 (200), 7.419 df> 119.50 (200). begi. oliv. 65.75 (20.000), 7". IMer. pos. 81.75 (500 dol.). 7", pos. Drž. hip banke 83.25- 84.50.
Spomladanska dirka na Tezmt pri Mariboru
Maribor, 24. maja.
Kasaško društvo v Mariboru jc priredilo •/a biukošlue praznike velike konjske dirke na tezenskem dirkališču. Udeležba je bila /.elo velika.
V	naslednjem Izidi |iosaiueznil\ dirk:
I.	Dirka Knrl Tachncrja. llcut-vožnja 2 d u 3 za 4—12 lelne konje vseh krajev. Nagrade Din 2500.—, 1250.—, 750.—, 500,— .Dolžina proge 1600 m. 1. Jon (Frane Reibenschuh) 1.28; 2. Dertes (Frlc Skoberne) 1.37.5; 3. Sa-ladin [Franc Filipič) 1.42.6.
II.	Dirka Kudoli Warren-Llppita: Za 3 do 12 lelne jugoslovanske konje. Nagrade Din 1500.—, 750.—, 450.— in 300.— Din. Proga 2100 m. 1. Danka (kobilarna Tlirniščc) 1.39;
2.	Uskica (Frane Kardinar) 1.45; 3. Kumica (Anton pl. Mihalovič) 1.41.
II. Dirka Kari Pachnerja drugi heat: 1. Sa-lodin 1.34.7; 2. Jo« 1.29.7; 3. Satome 1.40.
IV. Jugoslovanski kasaški derby: Za 4 letne v kraljevini Jugoslaviji leta 1927 rojene in odgojene korije, kateri še niso zmagali v inozemstvu. Proga 3.200 m. Nagrade 10.000.—, 3500.—, 2000.—, 1500,— iti 1000,— Din. 1. Sa-pcrlot (Franc Filipič) 1.36.5; 2. Borica (V. Razlag) 1.42; 3. Bacsi (kobilarna Turnišče) 1.42.2.
V	.Dirka Ljutomer) Zn 2 do 12 letne, konje kmečke reje. Proga 2000 m. Nagrade 1250.—, 625.—, 375— in 250— Din. i. Flniš (Franc Herič) 1.39.7; 2. K.oheta (Ivan Brunderl) 1.37;
3.	Tulpa (L. Kordinar) 1.40.5.
VI.	Dirka Kari Pachnerja, tretji heat! 1. Jon 1.32; 2. Salome 1.42.5; 3. Egga II. 1.42; Končni rezultat: 1. Jon, 2. Saladin, 3. Salome.
VII.	Spominska dirkH dr. Alircda Rossma-
nita: Za triletne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2800 m. Dvovprcžna amaterska vožnja. Nagrade Din 2000—, 1000.—, 600—, 400— 1. Boflca—Flniš 1.45.5, 2. La Fliche— Danka 1.47.3, 3. Denes-Julija 1.53.2.
Teniški turnir za prvenstvo Dravske Banovine
Maribor, 24. maja.
Na teniških igriščih I. S. S. K. Maribora sc jc vršil v soboto, nedeljo in pondeljek teniški turnir zu nacionalno prvenstvo Dravske banovine. Tekmovali so najboljši igralci Zagreba, Ljubljane, Celja, Ptuja in Maribora.
Končni rezultati so naslednji:
Gospodje posamezno: Kukuljcvič (Zgb) : Novak (Lj) bil, 6:2; Hitel : Freudehreich (Zgb) 6:0, 6:1; Leyr«r i dr. Kmet (Lj) 6 : 0,
Gospodje v dvojcs Kukuljcvič—Hagcnaucr (Zgb) : l.oos- Babic 6:1, 6:3; Bombcltfs— Pongratz (Ptuj) i iK«iefy Zaje (Lj) 6:3, 4:6, 6:1; Bcrgant—Antolkovič : Novak—dr. Kmet (Lj) 6 : 0, 6 : 3.
Dame posamezno: Schvvcigharl I. (Zgb) ; Sclicrbaum (M) 6:1, 6:2; Lirzcr (M) : Pon-gratz (Ptuj) 8:6, 6:3; Dacar (Lj) : Zorko 6:1, 6 tO; Hribar (M) : Sclnveighart W. (Ztfb) 6 : t, 5 : 7. 6 : 3: Sclnveighart ! llolzingcr 6 ! 2, 6:1: Lirzcr : Dacar 6 ; 4, 4 : 6, 6 ; 2.
Mešani pari: llagcnauer — Lirzcr : dr. Kmet—Dacar 6:2, 11:9; Bombclss—Pon-gr.it/ : Bergant—Ravnik 8:6, 0:6, 4:6.
Juniorji: Sivic (Lj) : Badl (M) 6:0, 6 : 2; Sivic . Skapin (M) 6 : 1, 6 : 1; Pušcnjak : Scv-nik 6 : 2, 6 : 2.
Evropsko delo in
izkustvo sta ust V
T!
'J S* J
Oestcltindrski voz z verno zunanlostio razkošnih velikih avtov, izdelan z združenimi mofiral velike evropske tvornlce ln največjo ameriške avtomobilske organlza-cile. Voz, ki se v nJem združuje ameriška tehnična popolnost z evropskimi pojmi udobstva In varčnosti. Obenem pa voz, ki stane mani od marsikaterega 4-cilindrskeKii avtomobila.
Evo, tak le novi Opel — delo velike nemške Opelove tovarne, Id ii Je stala oh strani z vsemi svojimi sredstvi družba General Motors.
Isto vzajemno sodelovanje Je ustvarilo novi močni in ekonomični tovorni avto Hlitz. Oglejte si in preizkusite te nove avtomobile ln tovorne vozove šc danes. Naš zastopnik jih ima polna skladišča.
Opelov Standardni Sudan. Dovolj prostora zn 1 osobc. Izredno udobna in sinotrcmi oprema. Izjemno velika elastičnost vzmeti. Nenavadno preprosto obvladanje voza. Vse hitrosti, ki si Hit želite. Avlo, ki ic v vsem kakor velik voz in sc po vitaniosti nc razlikuje od ra/košuili avtomobilov. DrugI modeli: Cabrlolet, Sport-conpe In ItiksusnI Sedati.
NEKAJ OPELOVIH VRLIN
L — Avto na]ui2)c cene, pri tem na dovolj velik in prostoren za 4 osebe. Zuuanjofet velikega raikošnuga avtomobila. Dobre vzmeti, velika udobnost, odpornost na vožnji.
2.	— Jakosl šestclllndrskccn voza. Hitrost šcstcllindrskega voza. Neslišen tek šestcllludrskega voza.
3.	— Malima poraba bencinu, kar iamči ekonomično vožnjo. Dolgo živ« lienie voza zaradi šcstcllindrskega motorja.
4.	— Ameriška tehnična popolnost in evropska ekonomičnost In odpornost na Vožnji.
5.	— V vseh ozlrlli preizkušen voz, za kar prevzame popotno odgovornost General Motors.
•'V 6Ti>
OPELOVI AVTOMOBILI IN TOVORNI VOZOVI BLITZ
Ml
In tu, evo vam tovorni avto Blitz za srednje in težke tovore
Pvceni tovorni voz z visoko rentabilnostjo in ekonomičnostjo. grajen le lako. dn obvaruje lovor pred nenadnimi sunki In da prenese tudi dolire napore. Ta močili tovorni avlo vam bo služil s prevažanjem lovorov več tisoč kilometrov. Ker Ima nizko in prostorno Sasljo, st lahko uredile ua nje! natanko tisto karoserijo, ki najbolje ustreia vašim poslovnim zahtevam.
Zastopnik v Ljubljani: OSKAR S C H M I T T, TAVČARJEVA 7 ZaetOpatK v Mariboru!! Iflg. FERD. F H IE D A U, ALEKSAifOROVA CESTA 19
Rmnm
feŠSa
mut
^	jO
ifcrf« USažg
g*«:; Str
ssL-ssg
c N-r N , £
jc . s- • « o 5 c i 1 — fr- tO O -1
S , a I
w >-• - di
c N- > a. ' r.
»S 2 M -
o ~ o
a ^
'fsF >
j ° a >
•-JNOO S » <m
gen
~ I
Lail Dcrr lli^ars:
c
O *a
1 1 S
ra ud n > <N {O ul
rs S . >
— , cu ^
c ?
o
o
6
115
' O
,-< d
I c'«o~
S S___
.s .Q'jSa
s« Bujr
•'HO = ^ P3 .•js, S i- m
K "J , — 5- Cl
O g 5 ** t- 'O > "
— N _ . L.
•3.2 5 a >
Kiiajčeva papiga
t-.o
Madden se je obrnil v stran. Njegova zadrega jc jasno dokazovala, da i mu 13ob prav. .Si boni že sam jjoniagal. Opravil sem že v hujših položajih. Hvala lepa za vaš dobri namen — toda ne ubijajte se Več s temi rečmi! Torej ob osmih — zanašam sr na lo. Sedaj i hi ml oprostite — rad bi mulce počival, da /.bo-rcni moči. Kajti drevi bo najbrž precej razburljivo.
Bob je presenečen in mučilen strmel m njim. Ali je šel predaleč in milijonarju preveč povedal? In kaj je z Jivelino Maddenovo? Je li res v Los Angelesu? Verjetno jr in njen oče se le zdel samn odkritosrčnost, ko je govoril o njej. Bob je bil od razglabljanja lofckih vprašanj ves utrujen ln zblt, zato j<> sledil Mad-(h novemu zgledu ter prespal ves popoldan. Ko je vstal, je solnce zahajalo. V kopalnici je čofotal Gam-blr? Kaj počenja na Maddrnovi farmi?
Na verandi jo Bob z Alt Klinom šepetaje naglo spregovoril nrkaj besed ler mu povedal novico o Kvelini Maddenovi.
Thorn in prolesor sla se vrnila, jo dejal detektiv. Zopet :-ln prevozila isto razdaljo, ko zadnjič nad š"stdcsel kilometrov. In drobci rdeče ilovice so na avtu.
Pri mizi je blln profesorja Oumblejii satna ljubeznivost. Ne, gospod Kden, vsi smo veseli, da vas ■/.oj.el v idimo iikmI seboj! Ste dobro opravili?
Hvala! se je smehljal Bob. ln kako !;re
I vain?
Profesor ga je naglo juigledal. No
V
svnie
gani! ii-
zmh;KČeiije smem trditi, du je bil današnji dan zelo Uspešen. Našel sem podgano, ki sem jo iskal.
Kar je vam v veselje, manj prijetno jm pod-
rekel Bob. Ostali obed je minil med
|Ufv molk'■
Po obedu si je Maddcu prižgal cigaro In sedel na svoj stol ob kaminu. Gamblo je vzel časopis ln sedel bliže svetilke. Bob je, kadeč cigareto, hodil po sobi. Tudi Thorn jc vzel v roke čtivo. Velika stenska ura jc udarila sodem in skoraj neznosen molk jc napolnil sobo.
Bob je stopil k radiju. >Nlkdar nisem prav razumel, kakšen smisel imajo takole reči, dokler nisem j>rišH semkaj, je dejal Maddenu. . Sedaj uvklevam, da človek lahko doživi kedaj tudi uro, ko ga more navdušiti celo branje o navadah deževne gliste.
Odprl je zvočnik. Ali Kim je vstopil in pospravljal |)o mizi. Ostri glas napovedovaloa iz. Los An-gelesa je odmevajo hreščal med stenami: Prihodnja točka programa: Gospodična Norma Fitzgerald iz bo razveselila s jietjem nekaterih pesmi.
Madden se je zganil, da mu je pepel padel od cigare, Thorn in Gamble sta i zanimanjem pogledala.
Dober večer, gospoda! je zazvenel glas ženske, s katero je Bob včeraj govoril. Zopol sem tukaj! Najprvo se zahvaljujem svojim številnim znancem za ljubezniva pisma, ki sem jih prejela! Nisem še imela časa, da bi bila vsa prebrala. Toda rada bi sporočila Sadiji French, če morda slučajno posluša, da jo skoraj obiščem v Santa Maniu. Drugo pismo, ki mo je zelo osrečilo, mi je pisal moj stari prijatelj Jorrv l)elaney.
Bobu je zastalo srce. Madden se je sklonil naprej. Thorn je odprl usta In profesor jc mcžiknil z očmi. Ali Kim je tiho pospravljal mlr.o.
Bila sem v skrbeh za Jerrvja, je nadaljevala Norma Fitzgerald, sedaj |«i Sem izvedela v svoje veliko vesolje, da je čil in zdrav. 1 pam. da ga bom kmalu videla. Sedaj pu k l>rogfflMtl! Kajti v pol tire moram biti v gledališču. l'pam, gospoda, da nas o priliki počastite s svojim ebisknm! Imamo Ir.vrsine moči in ...
Zaprite • enk; r .i	tlo! jo klel
Madden. V teh programih radija je devcl design' naznanil. Človeku kar sIuImi prihajal
Bob je ustregel in se skrivaj spoglednl t Ah Kimom. Slišala sta glas. ki je priletel k njima iV/, gole rjave gore in pusto puščavo — glas, ki jima je oznanil, da je .lerry Dolancy čil in zdrav. Vm dulto-vite teorije so se jima srsnle: Mož, ki ga je usmrtil Madden, ni bil Delancy. Čigav je bil lisli klic na pomoč, ki je oni usodni večer zadonel po farmi \j»ričo Tonyja, Kilajčeve papige?
20.
Ah Kim je nesel iz sobe težak podnos, poln pladenj. Madden se je / zaprtimi očmi udobno naslonil na stol ter puhal v strop debele oblake dima. Profesor in Thorn sla vsak na eni strani svetilki« zopet čitala. Ganljiva slika domačega pokoja. Bohu pa jo v zatajevanem razburjenju t-ree divje utripalo. Naglo je smuknil skozi vrata. V kuhinji i> dobil Ali Kima. ko je |xmiival krožnike,
Charlie!
Kitajec si je urno obrisal roki. Prni-im \dano, nikar no hodite noter! Odšel je v senco za skednjem. Kaj |ki je to?
Saj sle slišali? Ilili smo na niiptirni sledi! Jorrv. Delaney še živi in jo zdrav.
Zelo Mnimivo! Neomsinti ArvK«^« mirnost ga
jo osuvrnila.
Zanimivo? Tod« človek, iz kakšnega lo^-i pa ste? Naša teorija se je razblinila v dim. Vi | a <
Tako so teorijam vedno dogaja! Ni prva, ki se mi j* zdrobila prod očmi.
Pa kaj naj storiva?
Bisere izročiva. Prenagljeno sle obljubili; edaj se morava po tem ravnali.
In oditi, ne da bi izvedela, l<aj -o je tukaj go-dtlo? — Kajjmda so morda ni pru\ uič zgodilo. Morda sva spočetka tavala v zmoti . .»
Usoda Kamovth sinov
Črui in beti delavci v Južni Afriki
Ukradena cerkvena posoda
Le malokdaj prodre kaj o razmerah, v katerih živi črno pleme v kolonialnih deželah, v širšo evropsko javnost. Zato bo gotovo zanimalo, kar je napisal o tem P. Skavvran glede Južne Atrike.
črna služinrad.
Večinoma vsi »caffirbovs« in »caffir-girls« po mestih pripadajo poselskemu stanu. Črna delavna moč je tako poceni, da si more vsaka najskromnejša bela družina držati vsaj po enega »piccanina« — malega črnca. Skromne me-ščanske družine, n. pr. vladni pisarji, učitelji itd., imajo po 2, premožnejše po 3 in več »boys-. ev« odnosno »girl«. Tako nastaja ined črnci nekako kastovstvo, podobno kakor v Indiji. Tu so vrtnarski, kuharski, hišni boys in girls za pranje, otroke itd. In kuharski boy se za nobeno ceno ne bi dotaknil vrtnarskega dela, pa naj je tudi že dolgo brez dela, vrtnarski boy se bo pa tudi komaj odločil, da bi kuhal za svojega »baasa« — šefa. dasi "sc mu ponuja večji zaslužek. Ob teh razmerah služinčad z delom ni ravno preobložena.
Ko nastopa 141etni črnec — večkrat je še mlajši — svojo prvo službo v hiši kakega belega gospodarja, običajno dotlej še ni bil videl evropske hiše. Njegova začetna plača znaša pritožno 25(1 Din mesečno in vso oskrbo. Od ivbassa« dobi običajno tudi staro obleko- Ko se Je po 1—2 letih nekoliko izvežbal v opravilu, ki ga je izbral — vrtnarstvu, kuharstvu itd. — za boya. Kot vrtnarski boy zasluži po 400 do 000 Din mesečno, kot hišni boy po 500 do 700 dinarjev, kot kuharski boy pa nekaj več — toda Nvse brez hrane in stanovanja. V manjših mestih
in ua farmah so plače manjše. Plače črnskih služkinj so splošno še nekoliko niže nego moške. Seveda je pri tem res, da prihajajo črnci iz tako primitivnih razmer, da se ne dajo primerjati niti z najrevnejšim delavcem v Evropi. Navajeni so spati na golih tleh, zaviti v odejo. Ne pozna ne noža ne vilic in se tega orodja navadno tudi kasneje ne poslužuje rad. Brezposelnost se med črnci ne čuti tako usodno, ker jih veže močna zavest solidarnosti in v stiski drug drugemu pomagajo.
Veliko črncev je nastavljenih po uradih in trgovinah kot sluge in seli. Njihov gospodarski položaj je podoben onemu hišnih uslužbencev.
Črni rudarji.
Zelo drugačna je usoda črnih delavcev v rudnikih, ki jih je zelo veliko. Od južnoafriških domačinov pa so le redki, ki bi si s težkim rudarskim delom služili svoj kruh. Črni rudarski delavci se rekrutirajo iz Portugalske Vzhodne Afrike, Bečuanske dežele in deloma celo a osrednje Afrike. Vdinjajo se za leto, bodisi, da jih je enostavno poslal plemenski poglavar ali pa da si zaslužijo kupnino za ženo. Črni rudarji žive v skupnih taborih, njih plača znaša s hrano in »stanovanjem« samo 800 dinarjev mesečno.
Črni poljski delavci.
Na deželi so razmere bistveno drugačne — podobne razmeram poljskih delavcev v Evropi, ako vpoštevamo neprimerno nižje potrebe črnskega delavca. Saj v afriški vročini in tamkajšnjem zdravem podnebju ne potrebuje nc obleke, ne trdno zidane hiše; material za kočico, ki si-jo
il r .^i. jfi ■
Vaje v obrambi proti plinom v Varšavi. Tudi Poljaki so očividno spoznali, da bo plin najnevarnejša zadeva bodoče vojne. Da bi se pripravili za vse slučaje, prirejajo javne vaje, da se prebivalstvo nazorno pouči o reševanju.
Zakaj je drevje zeteno?
Zakaj imajo drevesa zeleno listje? Vsak misleč prijatelj narave si je že najbrž zastavil to vprašanje. Tako radi gremo inimo tolikih, nam že skoro samo ob sebi umevnih skrivnosti — in ravno v vsakdanjosti nas obdaja tako pogosto lKšluteiK), nedoumljivo, nerazumljivo, da z lahkoto preidemo vprašanje po vzroku listnega barvila, ne da bi Si dali radi tega vzeti čar, ki ga riivaja zelen narave na našo dušo. Zakaj ne pre-.idadnjt raje rdeča, rumena ali rjava barva? Kar »oglejmo v krasnih barvah se prelivajoče goz-Cdbve <v jesenskem času in spoznali bomo, da fcata-narava tudi droge-barve ustvarjati.
Nemški znanstvenik E. Stahl nam jc dal ^kratek, toda duhovit odgovor na naše vprašanje: Drevesu, imajo zeleno listje, ker jc nebo pla-vo.Ta stavek trdi namreč, da so med svetlobo in listnim barvilom določeni odnošaji. Kak po-rogljivec bo seveda takoj vprašal, čemu je nebo plavo Čitatelj bo vedel, da zračni delci iz vseh vrst barv sestoječe solnčne svetlobe v glavnem rdeče in rumene žarke vpijajo ter modre in zelene odbijajo — od tod modrina neba!
Toda vrnimo se k zelenilu rastlin! Vsak organizem nekako zahteva svetlobo, in nobena rastlina ne bi mogla dalj časa živeti brez svetlob:. Asimilacija, io se pravi rast rastlinske snb-: dice preneha, če ni lakota rastline po svetlobi uicšena- Botaniki so ugotovili, da rdeča in rumena svetloba na rastlino izredno kemično delujeta. To sta pa ravno barvi, ki delujeta dopolnilo k oni listnega zelenila. Če preobrnemo to <! - sivo, lahko rečemo tudi, da se rastlina radi tega zeleno barva, ker potem nanje bolj močno vplivajo rdeči in rumeni žarki. Rastlina pač ne more spremeniti solnčne svetlobe, zato se ji mora prilagoditi; in to najbolje napravi z zeleno barvo svojega listja.
Vseeno pa tudi modrih žarkov ne pusti vnemar: zato primeša k svoji paleti tudi nekoliko rumene barve. Rumeno barvilo so nazvali kemiki hanthophyll. Rastlina pusti zlasti jeseni za-žareti listje v rumeni barvi z vsemi njenimi barvnimi niansami, potem ko je spravila živ-ljeusko nujno potrebno zeleno barvilo (chloro-phyll) za nadpljno predelavo v prihodnjem letu v koreninah.
S tem postane razumljiva cela vrsta barvnih stopenj v rastlinskem svetu. Bukev jc navadno bolj sočno zeleno pobarvana kakor hrast, in sicer, ker ima več rumenega barvila, radi česar je njeno zelenilo svetlejše, pa tudi radi tega, ker jc manj potrebna svetlobe kakor hrast, to se pravi, da se ji ni treba tako zelo varovati modrih solnčnih žarkov. Podobna je stvar pri svetlozeleno lesketajoči se smreki in temni jelki.
Zelenilo odvisi torej od potrebe rastline po svetlobi in od razmerja, kako sta pomešani zelena in rumena barva v listu.
zgradi in jo okrasi z veliko ljubeznijo, dobi v gozdu in na polju brezplačno. Tako vsaj opravičujejo nizke plače beli delodajalci.
črni kapitalist in veleposestnik.
Vprašanje zase je položaj domačinov v re zcrvafih: v Fingu, Pondu, Basotu, Sulu — Transkei-ju in Ciskei-ju itd. Tu je značilno predvsem pomanjkanje zemlje. Ta ozemlja so znatno gosteje naseljena nego Unija in tudi prira stek na prebivalstvu jc večji. Za izboljšanje položaja teh črncev bi bilo treba predvsem dodeliti nove zemlje, ker zakon iz 1. 1913. prepoveduje, da bi si inogel kak črnec v mejah Unijt kupiti zemljo- Razen tega bi bilo treba med črnci širiti kmetijsko znanje, da bi se zemlja bolje izkoriščala. Na splošno trdi P. Skavvran, da položaj črncev ni slab — vsaj v primeri z razmerami, v katerih s6 živeli tisočletja sami sebi prepuščeni.
In beli delavec?
Predvsem to: položaj belega in črnega delavca sc sploh ne dasta primerjati. Vse težko, nekvalificirano delo velja kot »caffirsko delo« in se ga bel človek sploh ne dotakne. Beli delavec je kvalificiran delavec, rokodelec in paznik. Vsi ti poklici so izredno visoko plačani — predvsem že iz načela, cla se mora socialna razdalja med črnim in belim delavcem ohraniti. Spreten bel delavec zasluži kot rudniški paznik, rokodelec, sprevodnik idt. do 122.000 dinarjev letno. Za bele delavce je uveden tudi reden letni dopust, večinoma plačan. Inteligenčni poklici niso skoraj nič boljše plačani in zasluži izreden vseučili-ški profesor približno toliko kakor bel delavec (sprevodnik, paznik itd.).
V noči 30. septembra na 1. oktobra lanskega lela je bilo pokradenih več kelihov in drugih cerkvenih predmetov v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. To je cerkev po srečnem naključju in vestnem iskanju novomeškega orožništva dobila v nedeljo 17. maja
nazaj.
Slovem$radec
Oesil se je na binkoštno soboto zjutraj v duševni zmedenosti posestnik in delavec v Pergerjevi tovarni v Misliniu Peter g. iz Male Mislinje.
Koču na Urški gori je bila za Binkošti otvorjena. Že k,o,i prve dni se je nabralo na gori mnogo izletnikov, tako da je bil Turi-stovski dom zaseden. V soboto so prišli gojenci dijaškega semenišča iz Maribora pod vodstvom g. Pušenjaka, kateri je imel za binkošti na gori sv- mašo. V nedeljo je prišlo na goro toliko ljudi, da jih je bilo v domu okrog 140 ljudi in dom zaseden. Tudi cerkvena hiša je bila polna turistov.
Čez 50 navdušenih kolesarjev se je na binkoštni praznik udeležilo kolesarskega izleta v Marenberg, katerega je organiziralo prosvetno okrožje v Slovenjgradcu. V Maren-bergu pa je bilo nekaj pozdravov. Iz Maribora nas je prišel pozdravit prof. dr. Jeraj. Domači dekan g. Mesnar pa je razložil zgodovino in zanimivosti trga. Bilo je prav prijetno.
Požari
Novo mesto, 26. maja.
Na Binkoštni pondeljek, malo pred polnočjo je bilo s sireno dano znamenje, da v bližini mesta gori. Gorelo je v kandijskem predmestju v bližini kolodvora. Ogenj je nastal na podstrešju hiše g. Pogačarja Jakoba, železniškega premikača, in uničil celo streho, vkljub temu, da jc bila krita z opeko, ker je po vsem videzu začelo goreti na notranji strani strehe. Kako je ogenj nastal, se ni moglo točno ugotoviti, najhrže pa so bila vratca na dimniku premalo zaprta ali pa celo odprta. Skozi nje je padla iskra na kake gorljive predmete, ki so polagoma tleli črez dan. Ogenj se je razvil šele ponoči.
Gospodar sam jc povedal, da jc prišel ob pol 11. zvečer domov in nj opazil nič sumljivega ter šel spat. Kmalu pa ga je zbudilo nekakšno čudno prasketanje. Vstal je in šel pogledat. kaj je. Opazil je, da mu gori streha nad glavo. Urno je zbudil družino ter pričel klicati na pomoč, Sosedje in potem gasilci so znosili iz sob vse pohištvo in drugo opravo tako, da je ostalo vse nepokvarjeno.
Na pomoč so prihiteli gasilci iz Novega mesta in Šmihela, ki so gorečo streho pogasili.
S1 o v e n j g r a d e c, maja 1931.
Na binkoštno soboto okrog dveh popoldne so se vnele saje v dimniku posestnika Franca Kotnika v Starem Irgu št. 27. Le sreč- j neniu slučaju ter izredni hitrosti, požrtvovalnosti in duhaprisotnosti sosedov se je zahvaliti, da ni postala hiša iu gospodarsko poslopje žrtev plamenov. Gospodinja je zakurila v štedilnik, da bi zagrela vodo za ribanje. Nato pa je šla v večjo sobo ribat. Kmalu nato pa so se v stranskem dimniku vnele saje. Gospo-
linančni mogočninki sveta, ravnatelji 24 držav omike /n mednarodno odplačila. Nemško vojn« prizadetim državam. Po občnem zboru jc bil bi
nih bank, so /brani v Baselu na občnem zboru i odškodnina sc pri Icj banki razdeljuje raznim inket, po kater« m so se gospodje dali fotografirali.
dinja je slišala zunaj nekaj bobneti in mislila, da je aeroplan. Pravočasno so opazili nesrečo bližnji sosedi. Dimnik se je prevrgel in padel po strehi na tla, nakar seje vnela z deskami krita streha, ki je začela že močno goreti. To je hitro zapazil najbližji sosed Krebs, ki je pravkar prišel z dela domov ter začel na vse grlo klicati sosede na pomoč. Takoj na to so prihiteli bližnji, potem pa še oddaljenejši sosedi. ki so naglo postavili po strehi lestve in donašali vodo na streho in podstrešje. Tako se jim je posrečilo pogasiti ogenj, ki je že uničil okrog dva kvadratna metra strehe in so goreči kosi strehe že padali na podstrešje in v vežo. Dostop v hišo je bil že nemogoč raz-ven skozi okna. Pri tem ne smemo pozabiti omeniti pogumnost žensk, ki so. dokler še ni bilo dosti moških blizu, same šle na že močno gorečo streho, si donašale vodo, pa brž polivale. Na pomoč je tudi prišla požarna hramba iz Sh venjgradca s svojo inotorko. kateri pa že ni bilo treba več stopiti v akcijo, ker so dotlej pogasili sosedje. Tudi požarna hramba iz Starega trga je hitela na kraj nesreče. Pa se je, ko je videla, da je nevarnost odstranjena, vrnila. Zanimivo je to. da je ravno pred mesecem dni pogorelo tudi poslopje bratu tega Kotnika. Alojzija Kotnika v Gradišču, tudi radi saj. Teh številnih požarov radi saj so krivi večinoma slabo zgrajeni dimniki, katerih je v tukajšnjem okolišu še veliko. Skoda povzročena po leni požaru je krita z zavarovalnino.
ZA PRAZNIK PRESV. REšNJEGA TELESA IN OSMINO
priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom:
Ekel s. M. A. Pridite, molimo! 12 blagoslovnrh
in S. J. pesmi za mešani zbor. Partitura Din 24.—, glasovi po Din 5.—. Hribar p. Angelik. Obhajilne pesmi za mešani zbor. Part. Din 20.—, glasovi po Din 6.—. Kimovec dr. Fr. Oče naš. 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor. Part Din 20.—, glasovi po Din 6.—.
—	Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu,
za mešani zbor. Part. Din 24.—, glasovi po Din 8.—. Obsega več himen, ki se pojo pri procesiji na praznik presv. R. T.
—	V zakramentu vse sladkosti. Part. 20 Din,
glasovi po Din 6.—.
—	Odgovori pri procesiji sv. R. T. po 1 Din. Pogačnik Iv. Slava presvetemu Srcu. 10 pesmi
za mešani zbor. Part. Din 12.—, glasovi po Din 4.—. Premrl Stanko. Cerkveni moški zbori, 40 Din.
—	Slava presv. Evharistiji. 75 evharističnih
pesmi za mešani zbor. Part. Din 60__,
glasovi po Din 12.—. Sattner p. H. Slavospevi presv. S. J., za mešani zbor. Part. Din 25.—, glasovi po Din 5.—.
—	Ognjišče ljubezni. Osem napevov na čast
presv. S. J. za mešani zbor. Partitura Din 30.—, glasovi po Din 5.—.
—	in E. Hochreiter. Osem himen za praznik
presv. R. T. za mešani zbor. Din 20.—
Pridobivajte novih naročnikov!