Stev. 244. V Trstu, v petak dvM 2. oktobra 1914. Letnik XXXIX — Vi Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. FrtnčiSu Asiikega Jt 20, L dopisi naj se pošiljajo uredništva UsU. NefranklfM« sprejemajo in rokopttf m ne vračajo. Izdajatelj !» odgovorni urednik Štefan Oodiaa. lista .Edinosti". — Tlak ttekanie .EdL-- omejenim poroitvoan v Trstu, ulica Sv. Telefon uredniltva in ttpnvt Mm. 11-57. Naročnina anaia: Za četo lata ...... a pol leta .............* • za tri mmcc............... Za nedeljske lidajo m Mto Me. » • • • • Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zast&rele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v ?irokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev ln obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5-— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratai oddelek .Edinosti". Naročnina Id reklamacija ae pošiljajo a p r a v 1 lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in tali ae v Trstu. Uprava in iaseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsUkega IL2CL — Poštnohranllnlčnl račun št M1.652. Boji no DaUnem Oztoku. - fluidi kolere v Austriji in na Ogrskem 9 Z nemško-lnponstagn bollšta. BERLIN 1. (Kor.) Wolffov urad poroča iz Kopenhagna: Japonski poslanik |e objavil brzojavko s vole vlade, glasom katere so Japonci dne 26. septembra napadli Nemce na sprednjih, visoko ležečih pozicijah med rekama Paisbo in Litsum. Kolera v »vtfrtJL DUNAJ I. (Kor.) Sanitetni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 1. oktobra t. L je bi! po en slučaj azijske kolere konstatiran na Dunaju in v Brnu, en slučaj v Murzzuschlagu na Štajerskem. 4 slučaji v Bjelici in en slučaj v Tešinu. Gre samo za osebe, ki so dospele s severnega bojišča. Kolera 18 OmkeiL BUDIMPEŠTA 1. (Kot.) Kakor poroča ministrstvo za notranje zadeve, je bilo v 10 provincah in v budimpeštanski bolnišnici sv. Oerhardta konstatiranih 24 slučajev azijatske kolere. Nemčija prepoveduje plačila na Angleško. BERLIN, 1. (Kor.) »Reichsanzeiger« priobčuje razglas zveznega sveta glede prepovedi plačevanja na Angleško. Vsled tega razglasa so do nadaljnih odredb prepovedana plačila v Veliki Britaniji, Irland-ski, v britiških kolonijah in zunanjih posestvih in sicer posredno ali neposredno v gotovini, menicah ali čekih, v preodka-zu ali na kak drugi način. Prepovedano je tudi posredno ali neposredno odpravljati ali preodkazati denar v imenovana ozemlja. Državni kancelar se pooblašča, da v tem pogledu privoli v izjeme, na primer, če je plačilo na Angleško potrebno, da se ž njim tamošnjim Nemcem pomore do podpore, ali da se s tem pomaga nemškim filijalkam. Razume se samo ob sebi, da se s to prepovedjo ne krati pravica upnika do njegovih terjatev. Dolgovi namreč vsled te prepovedi obstojajo nadalje kakor poprej. General Ludendorff — častni doktor vse-čilišča v Konigsbergu. BERLIN, I. (Kor.) »Berliner Tagblatt« poroča, da je filozofična fakulteta vseučilišča v Konigsbergu imenovala šefa generalnega štaba generalnega polkovnika Hindenburga, generalmajorja pL Luden-dorffa, za Častnega doktorja. Mesto Mecheln skoro nepoškodovano. BRUSELJ JO. (Kor.) Pri pregledovanju Mechelna, ki se je izvršilo takoj po nemški okupaciji od strani več gospodov pod vodstvom z varstvom spomenikov poverjenim tajnim svetnikom pl. Falke, se je dognalo, da znameniti mestni spomeniki niso skoraj nič trpeli. Le na nekaterih mestih so bile nekatere hiše brez vsake umetniške vrednosti razrušene vsled artiljerijskega ognja. Zuavi v vojni. BERLIN 1. (Kor.) »Berliner Zeitung am Mittagc priobčuje razgovor pariškega korespondenta »Daily Maila« z nekim ranjenim podčastnikom Zuavom. ki je pripovedoval, da je dne 29. septembra okoli 8000 Zuavov zašlo v ogenj nemških strojnih pušk in da se jih je rešilo pri tem le 1000. Nemški listi o sprejemu nemškega skadrskega detašmaja v Avstriji. BERLIN. 1. (Kor.) Listi objavljajo natančen opis sprejema nemškega skadrskega detašmaja v Avstriji in konstatirajo, da so bili Nemci povsod predmet prisrčne in ganljive oozornosti od strani avstrijskih tovarišev, oblasti in prebivalstva. Listi naglašajo, da zna Nemčija dobro ceniti vrednost avstrijskega zaveznika. Na povratku skadrskega detašmaja od Adrije na Severno morje prihaja nerazdružljivo zavezniško razmerje in krvno bratstvo do vidnega, neposrednega izraza. Rusija proti avstrijskim poljskim legijam. Protest Avstrije. DUNAJ 1. (Kor.) »Politische Korre- spondenz« piše: Avstrijska vlada je, kakor se nam poroča, poslala vladam nevtralnih držav sledečo, poljskih legijonarjev tičočo se verbalno noto: »Vrhovni poveljnik ruske armade je dal v poljskih listih priobčiti izjavo, ki pravi, da se člani Sokolskih organizacij v Galiciji udeležujejo bojev proti ruskim četam in da vporabljajo eksplozivne kroglje z odrezano ostjo. Vrhovno rusko armadno poveljstvo odreja zato, da se mora smatrati Sokolske in druge slične organizacije kot nevojskujoče se, vsled česar se mora postopati z njenimi člani z vso strogostjo vojnih zakonov. Avstrijska vlada konstatira temu nasproti sledeče: Z označbo »Sokol« in druga društva se očividno smatra le poljske legije, ki so deloma sestavljene iz članov takih društev. Toda ta okolščina se z ozirom na kvalifikacijo poljskih legij glede vojnega prava, na noben način ne sme vpoštevati. Te legije so bile u-stanovljene tako, da ne odgovarjajo samo vsem pogojem prvega člena regie-menta glede zakonov in vporabe deželne vojske, ampak oni tvorijo tudi del avstrijske armade, s katero so organično spojeni. Člani so zapriseženi, njih Četam poveljujejo avstrijski oficirji, njih načelnik pa je avstrijski general, ki je podložen armadnemu poveljstvu. Kar se tiče trditve, da vporabljajo poljske legije eksplozivne kroglje z odrezanimi ostmi, izjavlja avstrijska vlada, da se niti le legije, niti noben drug del avstrijske armade ne poslužuje takih projekti-lov. V očigled tem okoliščinam bi bilo vsako postopanje Rusije, ki bi vsebovalo ne-priznanje poljskih legij kot vojskujoči se vojaki, očividno flagrantno kršenje haaš-kih določb, proti čemer avstrijska vlada že sedaj energično in kategorično protestira. Belgijska grozodejstva. BERLIN 1. (Kor.) Časopisje poudarja, da prinašajo nekateri angleški in francoski listi poročila o grozodejstvih, ki jih izvršuje belgijsko prebivalstvo. Tako piše »The Graphic«, da so napravile belgijske žene iz Hersthala s tem, da so jih polile z vrelo vodo, okoli 2000 nemških vojakov nesposobnih za boj. Z razširjanjem takih vesti, pišejo večerni listi, Ang'eži in Francozi ne samo da priznavajo zločine svojih belgijskih bojnih tovarišev, ampak si mi tudi ne želimo nobene boljše priče za to, da postopajo naše pridne čete v Belgiji le v upravičeni samoobrambi. Razsodba v pravdi tržaške plinarne proti Budimpešti. BUDIMPEŠTA 1. (Kor.) Kraljevo najvišje sodišče je potrdilo danes razsodbo I. inštance, glasom katere se v pravdi občega tržaškega društva za izdelovanje plina proti glavnemu mesti radi plačila 6,800.000 K kot diferenco med nakupa r> in prodajno ceno za gotove od društva pri nakupu plinarn pridobljena posestva odbija terjatev društva ter odrejuje, da se glavnemu mestu od naložene nakupne svote vrne znesek 62 000 K. Nadvojvoda Fran Salvator v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 1. (Kor.) Generalni nadzornik za prostovoljno sanitetno postrežbo nadvojvoda Franc Salvator je prišel semkaj ter se podal v centralno palačo društva Rdečega križa, kjer so ga vsprejeli kraljevi komisar grof Andrej Csekonics, grof Josipovics in Ladislav Farkas. Načelniki dunajskih strank pri grofu Stiirgkhu. DUNAJ, 1. (Kor.) Včeraj dopoldne so se zglasili načelniki občinskih strank pod vodstvom župana dr. NVeisskirchnerja, pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu, da mu predlože zahteve in želje občine glede različnih odredb za aprovizacijo Dunaja in v varstvo Dunaja pred kužnimi boleznimi. Tekom konference, ki so se je udeležili tudi notranji minister baron Heinold, trgovinski minister pl. Schuster, poljedelski minister Zenker in voditelj finančnega ministrstva baron Engel, je župan dr. Weiss-kirehner obnovil zahtevo občine, da naj se odpravi carina na žito in zahteval od vlade, da določi najvišje cene v trgovini z žitom na debelo. Dalje so zahtevali zastopniki občine izvozno prepoved za divjačino in kuretmno. Dalje je bil ministrski predsednik opozorjen na prošnjo dunajskega župana na poljedelskega ministra glede dovolitve u-voza 1000 ton argentinskega mesa. Župan je prosil, da bi se tej prošnji nujno ugodilo. Glede vprašanja galiških beguncev so izjavili vsi zastopniki občine, da ne gre, da bi se begunce pošiljalo še naprej na Dunaj, ker je Dunaj že prenapoljnjen. Istotako se je razpravljalo o odredbah proti nalezljivim boleznim; jfri tej priliki so zastopniki prebivalstva izrazili željo, da naj se zgradi na Dunaju veliko število barak za 10.000 postelj. Vojno - poštne dopisnice. DUNAJ 1. (Kor.) C. kr. trgovinsko ministrstvo je glede na velikansko potrebo razglednic vojne poste sklenilo, da odda svoje izdelke privatni industriji avstro -ogrski, ako so te dopisnice opremljene z napisom, kakor je isti označen v naredbi vojne pošte in ako odgovarja glede i besedila m formata vzorcu, naznačenem v omenjeni naredbu Na to se ne gleda, ako so razglednice iste rožnate barve, ali ne. Izdelki, dogotovljeni že potom privatne industrije, se do popolne prodaje izjemoma dopuščajo, ako vsaj prilično odgovarjajo imenovanim določbam, sicer pa so isti izključeni iz vojno - poštnega prometa. V prihodnje se morajo izdelovatelji vojno - poštnih dopisnic strogo držati po vzorcu. Zattaae vene etae po železnici, za one, ki gredo obiskat sorodne bolae aH ranjene vojake. DUNAJ, I. (Kor.) Železniško ministrstvo je z veljavo od dne 4. t m. odredilo, da se sorodniki bolnih ali ranjenih, v zdravniški oskrbi naliajajočih se vojakov lahko vozijo v II. ali III. razredu za polovično ceno poštnih in brzovlakov, ako gredo obiskat imenovane vojake. Kot sorodniki veljajo stariši, bratje in sestre in pa soproge. Znižanje vozne cene se dovoljuje samo za vožnje čez 50 km. t Josip vit Kanera. DUNAJ I. (Kor.) Glasom poročil večernih listov, je umrl bivši sekcijski šef v naučnem ministrstvu, Josip vitez Kanera. Nadvojvoda Evgen pri ranjencih. DUNAJ L (Kor.) Nadvojvoda Evgen je danes že v tretjič prišel v splošno bolnišnico, da obišče ranjene vojake. Nadvojvoda je na klinikah profesorjev dr. Ehrmanna, dvor. svet. Hohenegga in vladnega svetnika Lorenza pristopil k vsakemu ranjencu, govoril ž njimi in jih tolažil. Na Lorenzovi kliniki je nadvojvoda prisostvoval neki operaciji. Pri svojem odhodu je izrekel popolno zadovoljstvo vsem. Razredna loterija. DUNAJ I. (Kor.) (Srečkanje razredne loterije.) 10.000 K je zadela številka 127.101, 5000 K št. 80.490. Weisskirchnerjev govor pri zaprisegi novih meščanov. DUNAJ 1. (Kor.) Pri danes se vršeči zaprisegi novoimenovanih dunajskih meščanov, je imel župan dr. Weisskirchner nagovor, tekom katerega je izvajal: Računam s tem, da ste si tudi vi popolnoma v svesti resnosti trenotka, v katerem prisegate. Sedaj ni nobene stranke, ampak samo državljani, ki morajo ali na bojišču ali pa doma napeti vse sile, da ne bo trpelo gospodarsko življenje. Storiti moramo vse, da ostane Dunaj to, kar je, prestolno mesto države, ki je ni mogoče premagati in se je tudi ne sme premagati. Računam tembolj na vašo podporo, ker imate srečo, da ste meščani vojnega leta. Ruski državljani na povratku Iz Nemčije. STOCKHOLM 30, (Kor.) Kakor poroča »Stockholmer Dagbladet«, je Stockholm poln Rusov, ki prihajajo iz nemških kopališč. Vsi se izražajo skrajno pohvalno o nemškem narodu, ker se je z njimi kljub vojne in njihove narodnosti postopalo v Nemčiji skrajno ljubeznjivo. Izjavili so, da bodo o tem poročati tudi v Rusiji. Zakaj so Dardanele zaprte. CARIGRAD, 1. (Kor.) List »Tanin« piše, da angleško-francoska mornarica v očigled dejstvu, da je Turška izjavila svojo nevtralnost, greši proti narodnemu pravu s tem, da neprestano križari pred Dar-danelami v turških vodah. Sledeče dejstvo da je povzročilo, da so se Dardanele zaprle. Neki pred Dardanelami v turških teritorijalnih vodah krožeči turški torpedo-rušilec je bil od zvezne flote u-stavljen. Zapretili so mu, da ga uničijo, ako se ne vrne takoj v Dardanele. V tre-notku, ko se je rušilec približal Dardane-lam, je tudi zvezna. flota priplula tako blizo, da je poveljnik dobil povelje, da Dardanele zapre. Mine v Jadranskem morju. RIM, 1. (Kor.) Glede na dejstvo, da se na različnih točkah jadranskega morja pojavljajo plavajoče mine in je vsled tega že več ribičev ponesrečilo, je mornariško ministrstvo odposlalo več torpednih rušil-cev, da razdenejo mine. Mornariško ministrstvo je odredilo, da od države subvencionirane paroplovne družbe do nadaljnih odredb ustavijo promet ter priporoča o-nim, ki ne glede na nevarnost tvegajo vožnjo, da vozijo samo po dnevu in zelo oprezno.__ Ekspin irtkoH Blibtrskeifl predsednika. ATENE 1. (Kor.) Ministrski predsednik Venizelos je imel danes v zbornici ekspoze o dogodkih, ki so nastali po od-goditvi zbornice. Govoril je najprej o turško-grški pogodbi glede beguncev in glede izmenjave njihovih posestev, kakor tudi o nameravanem sestanku v Bruslju, ki pa se ni mogel vršiti. Razpravljajoč o sedanjem konfliktu, je ministrski predsednik pripomnil, da je vlada izjavila, da hoče Grška ostati nevtralna, vendar pa pri tem ni prikrivala, da se zaveda zavezniških dolžnosti napram Srbiji in da je tudi odločena, zvesto izpolniti te obveznosti, če bi nastopil casus foederis. Toda ministrski predsednik upa, da ta slučaj ne nastopi. Glavna želja Grške je. da se požar, ki uničuje Evropo, ne razširi na balkanski polotok, katerega narodi si žele po zadnji vojni miru. Na vsak način je gotovo, da se požar ne bo razširil na inicijativo Grške. Ce imajo tudi ostali balkanski narodi enake namene in čustva, smo lahko zagotovljeni, da je mir v orijentu zasiguran. Državni tajnik, kardinal Ferrata bolan. RIM, 1. (Kor.) »Messaggero« javlja: Državni tajnik, kardinal Ferrata je obolel na griži slepiča. Četudi ni povoda za nepovoljno prognozo, vendar so glede na bolnikovo starost in vrsto bolezni v skrbeh. Idalca ubil s puškinim kopitom, dobil pa J potem, stoječ že v okopu, od kakega be-j žečega ah na drevesu skritega francoske-|ga alpskega lovca krogljo v prsa. Vmes je slišati štiri, po kratkih presledkih sledeče detonacije francoskih .baterij, ki streljajo vedno v skupinah, toda tako, da je vsak posamezen strel še mogoče spoznati. Epizode Iz Ooleo v Uosezih. »Frankfurter Zeitung« objavlja pismo nekega vojaka, ki se je udeležil strahovitih bojev, ki so se vršili zadnje tedne v Vo-geškem pogorju. Vojak opisuje: Vsa pozornost je sedaj seveda obrnjena na velike bitke pred Parizom. Tamkaj pade tudi odločitev. Kar se godi v Voge-zih, nima nobenega vpliva na usodo vojne. In vendar zaslužijo naši hrabri domobranci drugega poziva, ki so skoro sami južni Nemci, še posebno zahvalo, posebno ker se morajo boriti proti elitnim četam Francije, alpskim lovcem. To so krasne, velike in močne postave. Vsi so dobro oblečeni in imajo izvrstno podkovane Čevlje in volneno odejo. Vsled njihove temnomodre uniforme jih v gozdih skoraj ni mogoče opaziti; vrh tega so to še najboljši strelci. Njih način bojevanja je silno prekanjen; sede na drevesih, pokriti z listjem in privezani, tako, da tudi v slučaju, če bi bili zadeti, ne morejo pasti na tla, vsled česar ni mogoče izvedeti za njihove pozicije. Streljajo celo za hrbtom na mimoidoče naše čete. Neko drevo smo morali posekati, da smo izsledili strelce. Pri prodiranju pridemo torej vedno od vseh strani v ogenj, ne da bi mogli videti strelce. Vrh tega poznajo ti strelci še vsa pota in steze, ker so se vgnezdili tamkaj že od 14. avgusta in so vsako višino in vsako pobočje izvrstno zavarovali z imenitnimi strelnimi jarki in opazovalnicami. Vsa pota, zlasti obmejna pot, so zaprta z ovirami in celo najtežavnejše in najbolj nevarne steze so neprehodne, ker so jih Francozi zaprli s posekanimi drevesi. Ker imajo tudi mule, jako lahko premikajo svojo gorsko artiljerijo in strojne puške in jih postavijo tamkaj, kjer je ugodnejše mesto za municijo; kajti oni morajo varčevati z municijo. Nemški in francoski pristavi, ki so alpskim lovcem dobro znani, služijo za skrivališča in preskrbovanje z živili. Nasprotno se nahajajo naši domobranci sedaj že 10 noči neprestano s puško v rokah na mokrih gozdnih tleh in so morali tako brez šotorov, ki jih radi bližine sovražnika nismo smeli postaviti, vzdržati strahovito gorsko nevihto od 10. na 11. september. Ena strela je celo udarila v neko stotnijo, pri čemur sta dobila dva o-ficirja nevarne opekline. Se bolj grozna noč je bila dne 13. septembra. Orkan je bil takrat namreč tako strašen, da nismo mogli ne stati ne hoditi. Sušenja oblek bojni položaj ne dopušča. Ce še omenim, da provijantiranja ni mogoče vedno izvesti, ker vsled pomanjkanja poljskih kuhenj domobranski bataljoni svojih vozov z lestvami — vozovi z živili — ne morejo spraviti do 1200 metrov visoko in se nam je polomil celo voz z zdravili, potem postane takoj jasno, kaj so morali vzdržati vse naši bataljoni tekom zadnjih treh tednov v bojih v Vogezih. Boji se vrše vsak dan za posamezne bataljone, brez vsake zveze, samostojno je izvrševati vse zelo težke naloge. Boj divja dan za dnevom semtertja, kmalu o-svojimo kmalu izgubimo kak grič, sedaj zavzamejo pozicijo Francozi, sedaj zopet Bavarci. Na višinah grebena smo našli imenitne francoske strelne jarke, skrivališča in koče, polne škatljic s sardinami, polne miz in vojaških stolov, postelj, gorskih palic in — ženskih oblek, zlasti mnogo finih lakastih čevljev. Spredaj in vmes so se nahajali grobovi bavarskih domobrancev, okrašeni s čelado, puško in drugim orožjem. Tu je divjalo strašno klanje, mož z možem, od drevesa do drevesa, tekom katerega je marsikateri Nemec s svojo zadnjo patrono ustrelil kakega Francoza in bil potem sam, še predno je za~ mogel nabasati vnovič, zaboden z bajonetom v prsa. Njegov tovariš je potem morda maščeval njegovo smrt in napa- Razne politične vesti. O strašnem boju nekega bavarskega bataljona na francoskem bojišču poroča neki enoletni prostovoljec takole: Naenkrat se je začulo neko gibanje v našem polku in morali smo naprej. Komaj smo zapustili gozd, v katerem smo bili precej dobro kriti, so začele z nasprotnih višin brenčati kroglje na nas. Sovražnikove granate so padale na ves oni prostor, ki bi ga bili morali prekoračiti. Končno smo dospeli do roba gozda, ki je bil na vrhu onega griča. Sedaj je postal rob gozda cilj topništva. Največja drevesa so bila prepolovljena ali polomljena. Ena granata je padla tri korake od mene na levo, v o-kop, v katerem smo stali drug ob drugem. Krik kakor rjovenje ranjenih zveri, se je začulo, potem stok in pa tarnanje. V veliki mlaki krvi je ležalo šest mojih tovarišev. Mojega levega tovariša je zadela kroglja v glavo. Hotel je vzdigniti roko, pa mu je pala nazaj. Drugi moj tovariš je bil ranjen v roko. Zakričal je. Z vrvico sem mu hitro prevezal roko nad rano, da ne bi izkrvavel, potem pa sem stopil k stotniku in ga vprašal, kaj je storiti. Stot • nik me je poslal k poveljniku bataljona, da mu javim, da potrebujemo topništva V dežju strelov sem tekel po griču navzdol. Granate so eksplodirale na desni ] levi. Končno sem dob'; batalionskeg; poveljnika in sem mu iavil, da so padli štirje častniki in da je bataljon v nevarnosti, če ne dobi artiljerije. »»Ne moremo dobiti artiljerije, vrnite se v božjem imenu«. Splazil sem se zopet na svoj prostor. Stotnik je zaukazal napredovanje. Sli smo zopet preko doline in potem na grič. kjer smo bili prej. Ustavili smo sc ob robu in tam smo hoteli ostati. Neki pruski častnik je prijahal k stotniku. »Tovariši. pruski bratje na desni podležejo, če Bavarci ne bodo vztrajali.-moč. Francoska pehota je pravkar hotela naskočiti naš bataljon, toda z levega boka jo je naskočil 20. polk. Oddehnili smo se inmi in Prusi smo bili rešeni. O-stali smo na mestu do večera in znosili potem mrtvece iz gozda. Padla sta dva naša poročnika, ki sta se oženila tik pred vojno. Prisostvovali smo molče prenosu trupel s čepicami v rokah. Jokali smo kakor otroci.... Prvi slučaj kolere v Pragi. V Pragi je obolel železniški kurjač Josip Prabnik. Zdravnik je takoj diagnoziral azijatsko kolero, ki jej je Prabnik tudi podlegel. Bak-i terijologična preiskava je potrdila zdravnikovo diagnozo. Pokojni je prišel iz o-zemlja reke San in je vozil mimo Przemy-sla. Oblasti so ukrenile takoj vse previdnostne odredbe v vseh lokalih, kjer se je pokojnik vozil med vožnjo do Prage. Zdravniki se sicer nadejajo, da epidemija kolere ne nastane, dogajali pa se bodo bržkone še sporadični slučaji. V Prago prihaja namreč mnogo potnikov iz onega o-zemlja: vojakov, vjetnikov. beguncev in drugega civilnega prebivalstva. Glavno je, da voda ostane čista, kajti v krujih, kjer je voda okužena, grozi eminentna nevarnost kolere. Prerokovanje sir Percy Scotta. Meseca junija so priobčile londonske »Times« znano izjavo angleškega admirala Pcrcy Scotta o vrednosti, odnosno o nobeni vrednosti dreadnoughtov, dokler obstoje pomorske ladje. Izjavil je, da se bodo pomorske vojne vršile še edino s pomorskimi ladjami. Dosedanje defenzivne funkcije vojnih ladij, da odbijejo sovražno brodovje, da bombardirajo luke in izvršujejo blokado, vse to sedaj odpade, ker se sedaj nikdo noče pokazati tako, da se ga vidi in to vsled nevarnih podmorskih čolnov. Istotako odpadejo tudi temu odgovarjajoče funkcije ofenzive. Sira Scotta oz. njegovo strokovnjaško naziranje v domači deželi niso smatrali za resno. Očitali so mu celo, da zapeljuje javno mnenje in da hoče oškodovali interese Anglije, ker dvomi v korist in potrebnost močnih vojnih ladij, na katerih počiva sigurnost Velike Britanije. Dosedanji spopadi med Angleži in Nemci so pokazali, da je sir Scott zadel precej dobro Še pred kratkim so pisali angleški listi: Čemu imamo tako krepko in veliko brodovje, ki smo je smatrali kot goi»podarja vseh morij, sedaj pa ni v stanu, da bi nas varovalo pred podmorskimi čolni in pred r"*r Stran T!. »EDINOST* tt. 214. 1'rednik »Politike« padel v boju. Sofijski listi poročajo, da je v poslednjih hojih med avstrijsko in srbsko armado padel med drugimi tudi lastnik in izdajatelj znanega hclgraiskcca lista »Politika«. Vladimir Ribnikar. Rihnikar ie padel povodom vpada srbske vojske v Mitrovico. (Rib-Dikar. ki je bil rodom Slovcnec. a se jc pozneje naturalizirah je v svojem listu ostro napadal monarhijo kot tako in je zlasti za časa ministrskega predsednika dr. Milovana Milovanoviea, ki je hotel za vsako ceno urediti razmere med obema državama, najodločneje in z vsemi mogočimi sredstvi pobijal to politiko.) Domaće vesti. POZIV MLADINI! Mnogo naših ljudi se nahaja zaradi nastalih razmer v mučnem položaju, ko so brez sredstev, brez pomoći in si ne znajo pomagati. Naša sveta dolžnost je, priskočiti jim na pomoč. Politično društvo „Edinosti* v Trstu namerava zato otvoriti v to svrho poseben urad, v katerem bi se dajala potrebna pojasnila potrebnim ljudem. Da se glede ustanovitve tega urada sklene potrebno, so naprošeni vsi oni, ki bi bili pripravljeni in bi se mogli žrtvovati v ta namen, zlasti naša akade-mična mladina, bančni uradniki, učitelji Itd., naj pridejo danes, 2. okt. 1914. ob 3 pop. v sejno sobo uredništva .Edinosti", v ulici Sv. Frančiška štev. 20,1. nadstr. Tajnik polit društva. Poročil se je dne 28. m. m. v Trstu g. Janko Kostanjšek, c. k. finančni nadpaznik na pristaniškem uradu v Miljah. z gospico M i m i c o D r o 1 č e v o iz Rečice na Paki na Štajerskem. Bil«» srečno! Iz seje občinskega odbora. Dne 28. t. m. je imel občinski odbor tržaški svojo sejo. Eksekutivi se je ponovno naložilo, naj povodom izpremembe določb za izogibanje vozil stori pri policijskem ravnateljstvu potrebne korake, da se prenagli, voženje z avtomobili po mestu prepove. — Odobril se je trošek 14 800 K za '7 vršbo regulacijskih del v zgornjem delu ulice Calvola in za uravnavo prostora med zemljiščem občinskega zavoda za mala stanovanja in ulico Giovanni Schia-parelli. Nadalje je bil odobren trošek K za zgradbo odpornega zidu ob zemljišču istega občinskega zavoda, sprejemši prispevek po 2000 K od zavoda in pen-zijskega zaklada pri Llovdu. Odobravajoč so se vzela na znank pisma, ki jih je poslal urad občinske tramvajske službe družbi tržaškega tramvaja, s katerimi se je, pridržujoč si vsako drugo eventuvalno akcijo od strani občine — protestiralo proti skrčenju voženj na črtah, ki so last družbe, ne da bi bila občina poprej dovolila v to. in istotak* proti nezadostnemu ob'-aru družbe na črtali občine Piazza Goldoni - S. Sabba v nasprotju z voznim redom, ki ga jt urad občinskega tramvaja doposlal družbi pravilno in pisanega. Z nemške univerze v Pragi sovražni tnozernci izključeni. Senat nemške univerze v Pragi je sklenil izključili od inskrib-cije vse pripadnike tistih narodov, ki s<> z Avstrijo v vojnem stanju. V m i no lem letu je bilo vpisanih na tej univerzi vet Rusov in Srbov. Ta sklep akademičnega senata potrebuje še potrditve od strani naučnega ministrstva. K sporedu sobotne šolske veselice. V sledečem podajamo kratko vsebino sporednih toček veselice, ki jo prirede otroci CM šol jutri, v soboto, ob 5 popoldne v veliki dvorani Narodnega doma: 1. Simon Gregorčič: Za dom med bojni grom! V krasnih, poetičnih besedah iia.n opisuje pesnik, kako se vojaki pripravljajo na vojno, da branijo domovino in rešijo njeno čast. Z. E. Adamič: Moj dom. (Nar. pesmi.) Kakor bisere je nanizal skladatelj v lepn harmonično sliko one narodne pesmi, kjer se opeva lepota naše zemlje, začenši z »Tam kjer beli so snežniki . . .«, nadaljuje z »Barčico« in drugimi ter konča z opevanjem mirnega, tihega doma v prijetni dolinici. 3. a) A. Aškerc: Poslednje pis.i o. !k klamacna.) Pestra s^'ii t red vrat te čaka pisma brata, ki j«'. «*lscl na v;»ji,i. Pride pismonoša ter ji izroči črnozaptr-čateno pismo, v katerem ji naznanjaj« bratovo smrt. Ona tega ne veruje. Vsa I dan hodi čakat pismonošo, češ: Sc bi pisal... £e bo prišel... b) S. Jenko: Zimski večer. (Deklamacija.) Oče-starčck pripoveduje v mrzii zi mi pri toplo zakurjeni peči svoji naj joJajši hčerki, k;sko je odšel njegov m (njen brat) v vojno in tri leta nist« dobil o njem nobenega gla.su. Materi je vsi tega počilo ^rcc... 5. Stari vojak. (Igrica.) Jože. ki je s*, invalid, je liuoljenec vaške mladine, »eri rad pripoveduje povesti iti uganki Otroci ga preprosijo. da iim pove, kak je v Bosni izgubil levo oko in opiše, ka ko so praznovali večer cesarjevega d u v bolnišnici. V igri pojo otroci neka pesmi in je deklamacija »Trije vojaki 6. S. Gregorčič: Odlikovanje. (Dekla macija.) Končan je boj. Zmaga dobljei.a. Kralj hoče že na bojnem polju odlikovat najboljše junake. Najhrabrejšemu hoče dati odlikovanje. Ta se brani ter pros; da bi ga smel oddati vrednejšim. Zači den mu kralj dovoli, a odlikovanec stopi k vrsti: ___kjer... pri junaku leži ju nak ... ter pripne odlikovanje prvemu padlemu. Kralju se porose oč;... in cela četa hrabrili junakov molče izkaže zadnj< čast padlim, ki so vse žrtvovali za čas domovine. 7. E. Adamič: Vojaške narodne pesia; (Petje.) Nastopi četa mladih vojakov \ raznih uniformah. Krepko zadonijo junaške pesmi... Naenkrat povelje: K mo]iT vi! Vrsta poklekne... Veličastno zadon bojna molitev: Oče! jaz kličem Te!.. Temu sledi vesela koračnica... poten; pa »Nobene bukvice .. Slavnost zaključi živa slika, kjer sc zbere mladina okrog cesoricvega kipa. pojoč veličastno pesem Adamiča: 7.\\'y svitli cesar naš! Pošta vjetnikom in interntranccm. Na vadna pisma do teže uključno *00 gramo\ in dopisnice se morejo avstro-ogrskin vjetnikom in intcrnirancem, nahajajoči: se v Rusiji. Srbiji. Crnigori. Belgiji, Franciji in Veliki Britaniji, pošiljati brezplač no. Priporoča se, da se iit' slovi na tel pošiljat vali pišejo izključno le z tatinskimi črkami in na strani adrese naj se raz ločno zapiše: »Prisonner de guerre«. Posredovanje za te pošiljatve so sprejele nastopne nevtralne države: Romunsk:» za pošiliatve v Rusijo in Srbijo, Italija z; one v Črnogoro, Švica za one v Francijo in Nizozemska za pošiljatve v Bel vrijo in veliko Britanijo. V rečenih deželah nahajajoči se avstro-ogrski vjetniki ;n interniranci morejo pisma in dopisnice. t->tim potom pošiljati v Avstrijo. Vsakega tržaškega Slovenca je razve ^elila vest, da prirede naši malčki v soboto popoldne veselico v tako vzvišen namen, kakor je namen »Rdečega križa*. Iz sporeda, ki smo ga včeraj priobčili, je razvidno, da so se naštudirale najaktualnejše točke, in sicer naših najboljših pesnikov Gregorčiča in Aškerca. Pri pevskih točkah so se porabili največ vojaške narodne pesmi, ki so nastale ob raznih vojnah, ko so se naši očetje borili za čast svoje širše in ožje domovine. Na drugem mestu podajemo našim čitateljem kratko vsebino deklamacij in pevskih točk. — Predprodajo vstopnic je iz prijaznosti prevzela ga. Bičkova v Nar. domu. V rede v šol veselico v prid 9. pri« učenci C M. Rdečemu krilu. PODLISTEK Vihar in tišina Prevel is laščine M. C Pristopila sem k ogledalu in si uredila lase, umila roki itd. Slednjič sem čula pm udarce osme ure. Zd to se mi je, da trk, Maks. Zmetala sem vse toaletne predinett v škatljo, ne da bi bila zamudila niii ent minute za njihovo ureditev, in predno je odbilo osmo uro, sem hitela k zofi in sela nanjo, kakor da sem imela komaj časa zato. O Bog ! Ure so že nehale biti, a Maksa še ni bilo; in vrata so ostala še zaprta. Čudila sem se temu tako, kakor da se je na tistih vratili pojavil vrh zvonika stolne cerkve. Nepremično sem ostala na zofi z napetim ušesom in pogledom, uro za uro, in ob vsakem kor; ku natakarja, ki je stopal po stopnicah mi je začelo srce drhteti Mnogo se je g rilo o čutu slutnje ljubrzni, ki nam daja izpoznavati ljubimca po koraku ; v resnici pa iihaja to od čevljrv. Čevlji Massima so škripali, ko sem bila še v Milanu. Denimo, da je čevlje zamenil, potem zbogom znani kffrak ! Ne bi ga izpoznala zopet. V resnici so škripali čevlji slug. Poldne, ena ura, dve sta rainoli in jaz sem bila Še vedn«; sama Ni je bilo obupne misli, ki bi mi ne bila prišla v glavo. Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Medsebojni promet z nemško državo je zopet dopuščen. Na Špansko in v Portugalsko se morejo preko Italije pošiljati poštni paketi brez napovedbe vrednosti. Pristojbina za poštni paket »a Špansko iznaša 2 K, na Baleare 2 K 25 vin., na Portugalsko in na Kanariške otoke 2 K 50 vin. Nove poštne znamke. Za dobo vojne se bodo izdajale nove znamke po 5 in 10 vinarjev, katere se bodo prodajale z na- Maks je ljubil drugo in ni več mislil na-me! Ali pa je zopet začel svoje razmerje z mar kizo Viktorijo in je bil v Monzi v njeni vili ter ni nič vedel o mojem pismu in mojem prihodu. Ali pa je prejel pismo, a je sodil o mojem vedenju tako strogo, kakor em zaslužila. Smatral me je za pustolovko, za dekle brez nravstvenosti. To hitanje od n.esta do mesta, da se sestanem z mladim možem v sobi hotela ! Niti menQ se ni 7.a-me, da bi prišel in mi stisnil roko. Bilo je to r čitanje, pouk! In ta misel je bila najvstrajneja, najstrašnejša. Bilo mt je, kakor da vidim pred seboj lepi tako dostojanstveni obraz Wtlfarda, ki me fiksira s pogledom zaničevanja, ki mu je prebodlo srce. 23. 1 Ob tretji uri sem odšla iz hotela, ker nisem mogla več prenašati te mučne nepremičnosti. Pohajkovala sem po galerijah, ne da bi bila ni najmanje mislila na to, da bi me kdo prepoznal Šla sem v stolno cerkev in sem pokleknila za korom ter sem v tej slovesni poltemi jokala britko. Vprvič sem dolgo razmišljala o smrti brez groze. Zdela se ml je v tem trenotku najbolj zaželjiva stvar na svetu. Razburjena sem bila tako, da si nisem mogta ničesar bolj zaželjeti, nego tega globokega gotovega miru. Veriela sem, da uživajo mrtvi v svojih krstah nebeški mir, kjer ni pričakovati več nikakih ženinov, ne ljubimk, ne hotelov, ne zgrešenih korakov. laJo 2 vinarjev na nominalno vrednost, rcj poedini komadi po 7 in 12 vinarjev. >ko se kupi celo polo po 80 komadov, laša kupnina 5 K 40 oz. 9 K 35 vin. Iz - akLade izhajajoči prejemki se uporabijo a podpore vdovam in sirotam padlih bo-evnikov. Znamke so za 8 milimetrov daljše ka-obstoječe znamke po 5 in 10 vin.; li iajo obliko teh znamk in razven tega prostoru med sliko Njegovega Veličan-tva m označbo vrednosti, obdano od rnamentov letnico »1914« v belih številkah na barvnem temelju. Prošnja ranjenih vojakov. Prejeli smo: imenu svojih slovenskih rojakov ranjencev se obračam do Vas s prošnjo, da i v svojem listu apelirali na slovensko bčinstvo v Trstu, da bi nam po možno-ti posodilo slovenskih knjig. Nahajamo e v izseljeniškem zavetišču družbe \ustro-Americajia pod Skednjem. Tukaj so nam sicer na razpolago knjige v itali-anskem in nemškem jeziku. Želimo pa -slovenskih. Italijanski ranjenci imajo na razpolago čtiva, kolikor hočejo, četudi se - kakor vidim — maJo zanimajo zanje. Slovenci pa imamo le »Edinost«, ako jo 'tupimo. Nadejamo se. da slovensko občinstvo ustreže gornji naši prošnji. O ranjenih in bolnih vojakih. V bol ii;nico v zavodu „Austro-amerikane" pod Skednjem so včeraj sprejeti pešci 97. pešpolka Fridcik Reinart, Anton Markežič, l an Ćepak, Jak b Maruzzi. Karel Ferluga, i »sip Zubic, K rel ^k«lan, Ivan R špar, Oskar ruf«io, Jurij Kanina r, Peter Pozzecco, Živec \:istijan, Anton Zadović, Anton Pav'ović, 1 »stp Tudar, Karel Žitko, Ivan Mleknš, Iv?n Stepančič. Anton 1'etronio, Jakob Ferfilla in I« »sip Sossa; dalje p ročnik 37. pešpolka V rgil j An sipoli in pešec dopolnilno-rezervnega b taljona 97. pešpolka Anton Viezzoli Puščeni so pa bili iz te bolnišnice na i ipust r7. črnovojniškega potka. — V prostore, ki lih je v svrho bolnišnice stavilo Rdečemu rizu na razpob go nemško telovadno društvo Eintracht4*, je bil včeraj sprejet pešec 87. pešpolka Josip Požar, a v prostore društva Austria" pešec 2. stotnije 97. pešpolka Peter Marin. Od včeraj naprej se mora voziti po ievl strani ceste. Včeraj je stopila v veljavo odredba, glasom katere morajo vsa prometna sredst\a (tramvaj, avtomobili, kočije, bicikl ji, motorna kolesa, vozovi in vozi či) voziti na levi strani ceste in ne več na desni, kakor je bilo to v Trstu in okolici že od nekdaj v navadi. In res je že dmes zjutraj tramvaj začel voziti doli po »nem tiru, po katerem je prej voz I gori, in obratno. Rnvno tako tudi izvoščki in vozniki. Prve dni bo ta izprememba pač povzročila tupatam kako malo zmešnjavo, a ljudje se bodo temu kmalu privadili Kakor smo že poročali, določa dotična odredba, da se mora voziti in se ogibati na levo, a prehitevati na desno. Če se dve vozili srečate na križišču, mora oni, Id prihaja z i lesne strani, pustiti naprej onega, ki prihaja z leve. Vsa vozila se morajo ogibati in puščati prosto pot kočijam članov cesarskega dvora, vojaškim oddelkom na maršu, pro-ce ijam in pogrebom. Istotako se mora pu-š ati prosta pot poštnim vozovom, gasilskim vozovom, ko gredo gasit, in zdravniškim anbulancam. S 1. oktobrom je stopil v veljavo novi red za izogibanje vozil. Čudimo se pa, zakaj je policijsko ravnateljstvo te nove predpise razglasilo po mestu le v italijanskem jeziku? Čudimo se iz več razlogov: 1) ker je menda tudi temu ravnateljstvu znano, da velik del prebivalstva te občine je slovenske narodnosti; 2) ker po našem naziranju tudi v teh časih ni razveljavljen princip enakopravnosti vseh narodnosti, temelječi v državnih osnovnih zakonih, in 3) ker je — tudi če bi hoteli abstrahirati od tega principa — nujno potrebno, v interesu javne varnosti in v izogib nesrečam, da se ravno taki predpisi temeljito pojasnijo vsemu prebivalstvu. Ail pa meni morda slavno policijsko ravnateljstvo, da se je vsled sedanjih dogodkov številno razmerje med obema glavnima narodoma v tej občini tako iz-premenilo, da slovenski jezik ne prihaja več v poštev?! Najraje bi bila odpotovala in hitela v Tur in. Toda pisala sem, da pridem v nedeljo zvečer z altistko. Kaj bi si mislila oče in Welfard, če bi bil« prišla že v četrtek in sama ? Čeprav sem bila sama in v taki bedi in žalosti, vendar nisem šla k altistki po svet. Misel, da bi mogla moj strah vesti soditi površno, me je bolela. Sedaj sem razumela vso dalekosežnost svojega koraka, in na; bi bila nje sodba še tako prizanes ljiva, vendar ne bi mogla ublažit! moje sodbe. Ko sem odhajala, me je srečal duhovnik v ladji cerkve in želela sem si, da bi bila na njegovem mestu. Potem s m videla slepega starca, ki je prodajal amulete in vence, in tudi s tem bi bila menjala. Mislila sem si: tu sta moža, ki nimasta ne ljubezni in ne pekočine vesti m sta — srečna. V tem duševnem stanju nisem mislila na drage strasti m zmote — na drugo bedo! Ko sem prekoračila stolni trg, da bi se povrnila v hotel, sem srečala Jurja. Če bi bila pobožna, bi videla v tem od Boga dovoljeno mi milost.... Ne bi se bil smejal moji tesnobi vesti. .. bil je plemenita dnfa, prijatelj! Stisnila sem mu roko prisrčno in me je, seveda, spremljal. Bil Je srečen, da me zopet vidi, in tudi jaz, ker sem ga našla. Zaupala sem mu vse; vse breme, ki mi je težilo srce. Priznal ml je, da me je ljubil. In jaz sem nm priznala, da sem ga tedaj tudi ljubila. In dokler je bila v mojem srcu še kaka skrita guba, nisem prenehala se svojimi iz-povedbami. (Daljeg Poljski gimnazij v Prag?. Češki listi poročajo, da se namerava ustanoviti v Pragi gimnazij za otroke galiških bcguncev. Družbi C M. v Ljubljani je odposlala svetoivanska podružnica iz nabiralnikov v njenem području: „Narodni dom" K 24.50, .Učit. krui.- 1.16, „Gosp. društvo Frdenič" 6.40, Suban-Višava 1.67, Živic-Sovranišče 7.72, Fonda Vrabec 2^9. Skupaj K 43.74. Prevarjeno zaupanje. V ulici del Forti-iio štev. 6 stanujoča Suzana Rcparjeva jc pred enim mesecem izročila 4.5letni Mariji Begovac, ki je doma iz Šibenika in stanuje tu v ulici delle Scuole istraelitiche štev. 2, svoj kovčeg s prošnjo, naj jej ga shrani. V kovčegu je imela Rcparjeva razno perilo, obleko in druge stvari. Včeraj je pa šla Reparjeva po svoj kovčeg k Be-govčevi, a ko ga je odprla, jc konstatirala, da je skoraj prazen: manjkalo je iz njega več komadov obleke v skupni vrednosti 260 kron, 41 gramofonskih plošč, vrednih 2u0 kron, in trije zastavni listki za razne dragocenosti v vrednosti 210 kron. Rcparjeva je prijavila stvar policiji, vsled česar je bila Begovčeva aretirana. Na policiji jc priznala, da jc res ona odprla kovčeg in vzela iz njega manjkajoče predmete ter jih prodala, a da jo je k temu prisilila beda. Skupaj sta grešila In skupaj bosta delala pokoro. Na zahtevo Josipa Rocco. ki stanuje v ulici del Pozzo štev. 6, je bil včeraj aretiran 181etni težak Marcel Jazbic, stanujoč v ulici della Tesa štev. 8. Dne 26. m. m. je namreč Jazbic na trgu di Ca-vana ukradel Roccu uro in verižico v skupni vrednosti 35 kron. Bil je pa včeraj a -retiran tudi 17Ietni Gvidon Roncati, ki je sicer doma iz Roviga v Italiji, a stanuje tu v ulici V. Colonna štev. 4. Ta je bil pa aretiran na zahtevo stavbenega podjetnika Josipa Kovačiča iz Pule, ki stanuje tu v ulici V. Colonna štev. 2. Gospod Kova-čič je pa dal Roncatija aretirati zato, ker mu je dne 20. m. m. ravno isti Jazbic u-kradel iz žepa novčarko, v kateri je imel K 6.98 in mu potem skupaj z Roncatijem skušal ukrasti še uro in verižico. Tako je dognano, da sta Roncati in Jazbic skupaj grešila, vsled česar bosta morala tudi skupaj delati pokoro. Tatica. Na zahtevo Marije Zoričeve je bila včeraj aretirana 241etna Marija Mar-kovičeva, ki je doma iz Trogirja v Dalmaciji in stanuje tu v ulici delle Beccherie štev. 7. Dočim je bila namreč Zorićeva od dne 20. avgusta pa do dne 10. septembra odsotna iz Trsta, ji je iz zaprte sobe zmanjkalo več perila v skupni vrednosti 28 kron. Sedaj je pa Zorićeva dognala potom poizvedb, da ji je ono perilo ukradla Markovičeva, ki je sicer na policiji tudi priznala svojo krivdo. Na znanje onim, ki so bili okradeni. Od dne 6. pa do dne 10. t. m. bodo v sobi št. 4 policijskega komisarijata štev. 2 v ulici della Muda vecchia na vpogled mnoge drgaocenosti, ki so brezdvomno sad raznih tatvin zadnjih časov, ker so bile zaplenjene raznim tatovom. Zo Rdeči križ. Darovali so: Giunchi Pavel K 3, Leopold Kleinschuster K 10,^ Okrajno glavarstvo v Pazinu K 1269 23. Županstvo v Motovunu K 79434, K nsumno društvo v Lonjerju Št. 169 K 10, Gospodarsko društvo Vrdela K 15, Orožniška postaja v Piranu K 25. V blagu: Alica Diks, Emil Walker, župnik v Oprtlju, A. W. Perkon c. kr. višji strojni obratni vod;a. Književnost In umetnost. »Lopudska sirotica«, nova opera skladatelja Prana Serafina Villiarja - Kalske-ga, sinu znanega slovenskega pesnika in skladatelja Miroslava Vilharja, katero so v zagrebškem gledališču dne 24. septembra 1914 vprvič predstavljali, je prinesla skladatelju ono zadoščenje in slavo, ki jo je vredno tako dovršeno delo. Čeravno ni bilo vsled vojnih razmer gledališče razprodano, bilo pa je priznanje pričujočih tako entuziastično, da ni hotel nehati aplavz ter se je moral skladatelj, ki je itak že slaven in znan, opetovano prikazati na oder, kjer so mu izročili lovorov venec, a v njegovo ložo so segale roke iz bližnjih lož skladatelju v odkritosrčno čestitanje. Delo je v srce segajoče in pretresljivo in poslušali so je kakor molitev. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in siovenski jedilni listi. n Varlete - Kabaret Maxlm~ Trst, ulica Stadion št. 10 je zopet odprt. Dnevno od 0 ure naprej bogat vspored. Glej og'as. :: HALI OGLASI m m ss □□ DO □□ 4* mčuuajo po 4 SU>t. M*atnu ti-kane beaedc se račn naj o enkrat t itč. — Najmanjša z pristojbina in»Aa 4U su.^nk : □D □O □□ MlfVflf P^or.ijonist icli znanja z gospodi£oo al. fllllU vdovo z nekoliko premoženja. - Ponudb« nod .Sreća* na In«, odd. ICdinosti. I06C Rfll»llUllica Nuovu at. 45. 1. nad. Klobuki nUUIMflll iz baržnna in klobučevinc. Okra-ki. Prenov ljenja. Cene zmerne- 1065 ne odda s 1. oktobrom v ________________najem gospodu ali g ošpic i v ulici Commerciale Stv 11. III. nadut. 4000 Meblooana soba lnlfff štajerska po 7. 8. 9 vinarjev komad. Pi-JUjm Uanci po K Kokoši po 2 K kilogr. Carducci 39, Itonco 6, Kandler 8. 921 AlfNlA litrov dobrega mleka po kron 20-— UnniS (poštnine prosto za vsako postajo) so dobi — kje? pove In-er. oddelek Edinosti. 1057 Hffn n fin vir i z vrtom, veliko kletjo, s pe-imu V UUiiU tirni sobami v dveh nadstropjih. 7. 2 kuhinjama, z vodovodom, z električno in plinovo razsvetljavo, pripravna za vsako obrt, zlasti *a gostilno, oh veliki cesti, je na prodaj. Najmanjši ponudek 21.000 K. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1061 □ —I VARIETF CABARET KAX1H ■■■■■■■•■••■■■■■a ML oktobra uelibo odpretie ■■■■■•■■■■••a : Senzacijonelni SPORED od 1.-15 okt. Frna Namsel pevka Trude Lichtenberg pevka Lidia Ronetti Italijanska đtvette Roti al Ferri ogr. pevec Rudolf Kaiser konferencier—humorist Giorgina Ronetti it. pevka Poldi Fillot plesalka Kiihe Floren7 subretka Lociano Ferrari lirični pevec Sigfried Oser komik ■■■■■■■•■■■■■••■•••■••■■a i E. mm, »vnatelj-lastiik. EEZU L£DDWSKY pri klavirju : Začne ob 9 uri. KONEC 1 7 i - ■ : VSTOPNIM: L prostori Kron 2; II. prostori kroni. : ■■•••••••••i ...............................*..... HMII1MMIt KutiiidttlJ 1 Mizarska delavnica y = Lovrenc \ml\l g M! Trst, ul. Al les. Manzoni S H izdelnje vsakovrstna j. ch&tvena in atav- m binska dela. Ima pripravljene moderne spalne sobe in kuhinjsko pohištvo vseh slogov. — Cene zmerne. Solidno delo. Specijalist za šivtne bolezni Dr. Alfred Šerk Ordinira od 2-4 pop. V. G. Gallina 2. (Piazza Goldoni 9) I Najstarejša in glavna potniška pisarna in denarna menjalnica i j I. N. FER1C j TRST. Via Lozzaretio vecchio štv. 4 ! (nasproti Excelsior Palace-Hotel) \ ^• II I « • • • • *> Odprava potnikov z najhitrejšimi parniki domaČega društva iz Trsta in to v Ameriko in Kanade. Odhod vsako soboto, a v pondelj-kih odhod z Železnico iz Trsta čez Havre, Brenten, Rottcrdam in Ant-"jverpen v Nevv-York in dalje 7 amerikansko železnico do zaželje-nega mesta. Za najhitrejše, najcenejše in sigurno potovanje jamči. Da mora vsakdo takoj odpotovati, ^reba zagotoviti si mesto z 2 K are. Vsa pojasnila pošilja brezplačno : goriomenjena pisarna v Trstu. : ZALOGA POHIŠTVA Giacomo Macerata se je preselila v ulico San Giovanni štv. 7. Velika izbera svetlega in temnega pohištva PO NAJZMERNEJŠIH CENAH. Samo v ulici San Giovanni štev. 7, — POSTREŽBA TOČNA. I s i I