.eto XIV. itev. 125 f EL EP ON UREDNIŠTVA: tt-tl 0 P 1? A V E i 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE PreSernova 3. Ul 28C "OSTNl CPKOVNI »ACI1N 1141* Maribor, sreda 5. ‘unija 1940 NAKOc\tVV NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošU 14 din dostavljen na dom 15 din. tujina 30 din Cena 1 [ din 1.— 1 Hitler napovedal novo ofenzivo Današnje dnevno povelfe: ..Vojaki! Z današnjim dnem Je spet oživela zahodna fronta. K vam hite nove divizije, ki se bodo prvič srečale s sovražnikom*4 GLAVNI STAN VODJE RAJHA, 5. jun. DNB. Vodja rajha in vrhovni poveljnik obrambne sile je izdal,naslednjo dnevno napoved; »Voiaki zahodne fronte, Dunkercjue Je padel. Ujetih Je 40.000 Francozov in Angležev kot zadnji ostanek zavezniške vojske. Zaplenjena Je nepregledna množina vojnega materiala S tem Je končana največja bitka y zgodovini sveta. Moje zaupanje v vas ie bilo neomajno. Niste me razočarali. V vaši hrabrosti, ki ji m primere, vaši moči, ki je bila izpolnjena i: nijvečjJmi rtaporii Je vokvrjen najsmelejši načrt v zgodovini vojn. Vojaki! V nekaj tednih ste v bojihprotl pogosto izredno hrabremu nasprotniku prisilili dve državi na kapitulacijo, uničili najboljše divizije Francije, potokii britski ekspedicijski zbor, en njegov del pa zajeli alj pregnali s celine. Vse edi-nice vojske, na kopnem in v zraku so tekmovale med seboj v plemenitem tekmovanju za naš narod* in veliko nemško državo. Hrabra naša mornarica je so-delovala v teb podvigih. Mnogi od vas, vojaki, so žrtvovali svojo zvestobo z živ Ijenjem, drugi so bilj ranjeni. Naša srcatrepečejo v globoki hvaležnosti do njih in vas vseh. Plutokratski vlastodržd Anglije in Franclje, ki so se zarotili, da z vsemi sredstvi preprečijo procvit novegabojjšega s?yeta, žele, da se vojna nadaljuje. Naj se njih želja izpolni! Vojaki! Z današnjim d n e m j 6 spet oij-v Bl a z a h o d rt-a f r obt a. K vam hite nove in nove divizije, ki se bodo prvič srečale s sovražnikom in ga pobili. Boj za svobodo našega naroda, za biti aU ne biti, se bo zdaj nadaljeval vse do uničenia onih sovražnih vlastodržcev v Loo-r donu in Parizu, ki še zdaj verujejo, , da more|o najti v vojn! najboljše sredstvo za ostvarite^, s vojilj( načrtov, naperte^ih, proti mnogim narodom. Njih zgodovinski pOuk bo naša zmaga., Vsa'Nemčiji je ponovno v duhu z vami.« Hitlerjev razgta na narod ku naj se pridruži molitev, s katero bo poslej spremljal narod svoje sinove. Kajti, davi so nemške divizije in letalske GLAVNI STAN VODJE RAJHA, S. jun DNB. Kancjelar Hitler je naslovil na nemški narod naslednji proglas: »Nemškemu narodu! Naši vojaki ,so zmago-nosno končali največjo bitko vseh časov. V nekaj tednih je padlo nad 1.2 milijona nasprotnikov v naše ujetništvo. Holandska in Belgija sta kapitulirali. Britska ekspedicijska vojska je več# del uničena, ostanek pa ujet in pregnan s celine. Tri francoske armade so prenehale obstajati S tem je končno, odstranjena nevarnost vpada sovražnika v Porurje. Nemški narod! Ta. v zgodovini najslavnejši podvig so izvojevali krvavo tvoji vojaki, izpostavljajoč svoje življenje in zdravje v naporih, ki nimajo primere. Zato. odrejam, da se začenši od danes izvesijo osem dni zastave po vsei Nemčiji. Naj izkažejo čast našim vojakom! Polne tri dni noj zvone vsi zvonovi v drjavi Zvo* aU ir m m Zavezniki so se umakniH tudi ie Iz Dunkerquea, katerega so itfera] zavzele nemške čete In ujele po nemškem poročilu novih 40.000 mož L* Francoski uradni komunike PARIZi 5. junija:'Havas, Sinočnji francoski, vojni komunike se -gjasii i¥ktea.va-nje zavezniških čet v Dunkerqueu je bilo danes uspešno z&vršerio. V teku dneva bo se bili junaški boji v predmestjih, nato pa se je bil ogorčen boj od hiše do'hiše. Sovražni krog se je vedno bolj zoževal. Zadnje operacije vkrcavanja so bile Izvršene pod gostim strojniškim ognjem. Naši vojaki so vse te operacije izvršili ž mogočno podporo lastnega to Jtiavezniškega letalstva ter mornaric. Nemška vrhovna komanda je upala doseči obkolitev z uničenjem, zaveznikom pa se je posrečilo osvobditi se iz teh klešč. Ob srednji Som-mi so se bile številne bitke. V noči od 3. do 4. junija so ttašl bombniki uspešno bombardirali letališča to druge vojaške objekte v MOnakovem to v Frankfurtu a. M. Istočasno je bombardirala angleška RAF industrijsko podfočje Porurja in Porenja tec, razrušila važne industrijske1 ter železniške naprave. Nemške izgube na letalih pri zadnjem poletu nad Parizom znašajo doslej 25 aparatov, razen tega je bilo opaziti še več težje poškodovanih bombnikov, UT 8o b skrajhtofi lUpOrTletell proti Nemčiji.. Poročilo francoske admiralitete PARIZ, t junija. Havas. Francoska admfraliteta je objavila šinoSi: V teku noči od 3. to 4. JunUa je bilo Izvedeno ukrcavanje zadnjih kopnenih in mornariških čet,Jd sp branile Dujtkerque v popolnem redu. Naše pomorske slle.so^a tem popolnoma onesposobile pristaniške naprave v Dunkefqueu. S sodelovanjem angleško mornarice Je bilo mogoče spra- vi« preko K»ttala nad mo*. -Prt tem )e izvršite nad 30frfrancosk«i vojflt& In trgovskih ladlMiad 200 prevorovrOto tej priliki smo izgubili 2' rušilca, Storpe-dovk in 1 pomožno ladio. Večina posadk Je rešenih. jgan^ssmtS! ib .hn obisti r PARIZ, 5. jun. Havas. Vkrcavanje zavezniških čet na parnike je bito včeraj ob ‘zori Ifoflčano. Zadnje dni je bil p638^aj^8 zelo resen. Menili so, da ne bodo rešiti VeČ kak&r 100Š)flČf vbjalcov. '' zaveznikom Je uspelo prepeljati Čez Kanal 335 "00 mož.- To pomeni, da so za nove boje ohranili veliko vojsko, prekaljeno v strašnih bitkah. '- ^ •""t ‘ Umik generalov In admiralov LONDOFN, 9. fonijar Reuter. Med zadnjimi, ki se je včeraj v Dunkerguču vkr- Ubltih le bilo 906 Hudi, od teh 202 yo;aka — Francoski demanti nemškega poročila — Za-vemiiki letalski poleti n»d N«mil|o — Bombardirani« Monakova in Frankfurt« ob Meni PARIZ, 5v jun. Havas. Davi so postali znani detajli o včerajšnjem nemškem zrafi. nem napadu na Pariz. Ubitih je bttb 906 ljudi. Od teK 704 civilistov, med njimi 20 otrok in le 202 vojake. Francoska proti, letalska obramba je sestreila 25 nemških letal. V nasprotju « nemško trditvijo, da? b| bili pri tem Frandozf izgubili 79 zasledovalnih letal, je treba prlbtil, da znaiaja resnične izgube teh le 7 letal. Dočiji Nem ci trde, da so na tleh poškodovali 3- do 400 francoskih letal, je ugotovljeno, da-je bilo na tleh uničenih le l 5 Mtal. Frjipco-sk0 represalije so 4*dile takoj. Kot delno in železnice v Monakovem to Frankfurt a. M, Vsa paša letjila $0 servrnil?i. PAgIZ, 5, jun, Hav^s. JAipisfers.tvo M nfcrmacije Javlja, da sa.neresivčne vcs+j nemškega uradnika naračila,. .čps, da so, Parjzom sestrelili 104 francoska % ^’a, po hangarjih v okolici velemesta pa -100 letfil. Vesti so popolnoma izmišljene. p :ancozl so Izgubili 7 letal, sestrelili pa 25 sovražn’h. Med ujetniki je tudi neki nemški pokovnik, poveljnik eskadrilje. Po hangarjih je. bflo uničenih le 15 francoski letal, večinoma turističnih. LONDON, 5. jiln. Reuter. Davi So nem-d Le Havre ponovno bombardirali. iDONOON, 5. f»ftf»R8Ute^ DSV106 fK» stale znAne podrobnosti o zavezniških bombardiranjih Nemčija v noči- od porte-d»jk# n« torek. Bottfcnlkl RAF so v Porurju popolnoma razruItH največjb avtomobilsko tvornico v Nemčiji. >i - ;lLONlDQ^J(’5»ijim. Havas. Letalsko ministrsko. javlja: Letalske sile so nadaljevale z napadi pri Punkerque. Velike sile britskih, letal so bile v akcijv tudi ponoči. Napalle so sovražne čete, ki so »e pomikale k Dynkgrqueu * juga- V pprurju to dol ni Rena je bilo napadenih-več rafine* rij, clsternskfh vlakov to skladišče. Bombardirani so bili sovražni aerodromi v se. vernozahodni Nemčiji in m, Holandskem. Eno letalo se rti vrnilo. Naša letala v Fran ciji so napadla nemške kolone v južni I3el gijt.'Seštrelila so. člve sovražni letali, dvq'j naši se nisfa v?nlll. „ eskadrilje ponovno krenile v boj za svobodo to bodočnost našega naroda.« Sedaj bi utegnila vstopiti Italija ;NLWYORK, 5. junija. Ass. Press. V poučenih kragiji so mnenja, da bo sle^fl ^ zakljuvitvijo.prve faze bitke, v Flandriji, nov udarec Nemčije, in sicer na Francijo. To bi utegnilo odločiti vstop Italije v vojno. Drugi krogi so zopet mnenja, da bo Italija a tem čakala, dokler ne bosta angleško in francosko letalstvo dodobra oslabljeni, kajti- le tako je mogoče relativno zavarovati industrij-skv In ;a mitenaja. S tem so vsa £a ^n francoska pristanišča ob Roka vskem prelivu do ustja Somme v nemški posesti, S tem je dokončan prvi del venke nemške oienzjvfc protj sovražniku na zahodnem bojišču, pri kateri smo 9Svojui Holandijo, Belgijo to severovzhodno Francijo, zajeli l ,200.000 se* vražrilkov In zaplenili ogromne količine vojnega mateiala, u NOVE PROTIZAVEZNISK5 DEMONSTRACIJE V MADB1DU. : iMADRID, i junya., A»s,.Press. Kljub obljubam, ki jih je dalo notranje .ministrstvo angleškemu veleposlaništvu, cšo’ se v zadnjih dveh dneh ponovile v Madrid«' demonstracije proti AngHji in Franciji. ‘ RUSI ZAPUSTfi ESTONSKO*1 RIGA, 5. junija. Stefanih Po vesteh iz ske zveza ustregto *e!iam. estonskega naroda Jn sklenila odpoklicati; v?e svoje oddelke suhozemske vojske Iz Estonske. 'Il v MOSKVA JE PRISTALA NA IMENOVANJE CRIPPSA -r TUDI FRANCOSKI VELEPOSLANIK ZAMENJAN. t. MOSKVA, 5. junija. DNB. Uradno javljajo, da je angleški odpravnik poslov v Moskvi obiskal komisarja za zunanje zadeve Molotova in mu pojasnil namfen angleške vlade, da bo dosedanji veleposlanik Seeds zamenjan h Crlppsom kot veleposlanikom brez posebnih funkcij. Molotov je izjavil, da vlada pristaja na to. Zatem je obiskal Molotova tudi francoski poslanik, ki je izrazil željo francoske vlade, da se dosedanji poslanik Naggyar zamenja s Bonom. Kdmlsar Je' dejal, da rte vidi ovir za to izpremembo in da bo še v telo? clartašnjega dne odgovirll francoski vladi. . LONDON, 5. junija; Reuter. Sinoči v poznih urah .je sovjetvska agencija Tass preko ardia objavila, da j^ sovjetska vlada Izdala agrement k imenovanlu angleškega veleposlanika sira Stafforda Crlppfia v Moskvi. Angleški veleposlanik Je na poti iz Aten v Moskvo. Churchill o bojih v Flandriji Hlstoriat bojev — Rešenih je bilo 535.000 mož zavezniške vojske — Angleži so izgubili 30.000 mož — Ako bi bila Anglija zasedena, bi se boj nadaljeval iz Amerike LONDON, 5. junija. Reuter. Včeraj je imel ministrski predsednik Churchill v poslanski zbornici govor, v katerem je podal poročilo o vojnih dogodkih. Že uvodoma je dejal, da se le posrečilo preko Dunkerquea rešiti 335.000 mož obkoljene zavezniške vojske. Angleška ekspedicijska vojska sama je izgubila 30.000 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Velike pa so izgube vojnega materiala. Izgubljenih je skoraj 1000 topov in čete so ob vsa oktopna in transportna vozila. Po vdoru nemške vojske v Francijo pri Sedanu bi se bila dala v Belgiji zbrana vojska rešiti samo z naglim umikom proti Andensu, toda vojaško poveljstvo je upalo, da se mu bo posrečilo vrzel še zamašiti. Obzirnosti je pa bilo treba tudi pradi tega, da se ne uniči 20 divizij močna belgijska armada m da se ne izroči sovražniku vsa Belgija. Zato je bilo sklenjeno pozicije držati. Toda akcija 8 do 9 nemških ohlapnih divizij, od katerih je štela vsaka okoH 4000 oklopnih vozil, je onemogočila prebitje sovražnega vdora in strnitev obeh vojsk. Vojska v Belgiji je bila odrezana od dovoza hrane in mu-nMfe. Nemci so uničili vse prometne zveze in za oklopnkni diviziami so takoj prišle divizije avtomobilov in pehote. Boutogne in Calais sta bila prepuščena sovražniku po hudii bojih. Od 4000 branilcev Calaisa so zavezniki rešili samo 30 ranjencev. Usoda ostalih ni znana. Toda s svojo obrambo so zadržali Nem- ce, da niso zavzeli Dunkerquea in niso odrezali vojski umika ččz Kanal. Skozi nemški obroč na jugu ni bilo mogoče predreti. Ostala je za umik le še ena sama luka. Ko je Churchill pred tednom govoril o možnosti še večje katastrofe, je mislil na to, da bo vsa vojska v Belgiji izgubljena. Zdelo se je, da bo mogoče rešiti le 20 do 30 tisoč mož. Prišel pa je šc nov udarec, ki je povzročil dokončni polom v Belgiji. Zavezniki bi bhi v začet ku vojne lahko rešili ne samo Belgijo, ampak tudi Poljsko, če se Belgija ne bi bila tako krčevito oklepala nevtralnosti. Za pomoč je zaprosi] belgijski kralj šele tedaj, ko so Nemci že vdrli v Belgijo. Ko se je bil odločilni boj, je pa kralj brez vednosti zaveznikov kapituaDraL To je btta Izdaja. Po tej kapitulaciji je morala naša in francoska vojska sama prevzeti vso obrambo. Pričeli so se strašni boji, med katerimi so sovražniki ves čas bombardirali iz zraka tudi Dunkerque in transporte čez Kanal. Te so napadale tudi nemške podmornice in manjše pomorske bojne edinice, ki so položile še magne-tične mine. V takih okoliščinah se je vršilo prevažanje naših čet čez Kanal. Pri tem je izvršilo tudi angleško letalstvo ogromno nalogo. Sedaj se je nevihta za trenutek polegla. Sovražnik je bS povsod odbk in naše letalstvo mn je povzročilo štirikrat večje izgube, kakor jih je Imelo samo. ReštH smo 335.000 mož iz krempljev Revnand o stališču do Italije PARIZ, 5. junija. Havas. Včeraj popoldne je zavzel francoski ministrski predsednik Reynaud stališče Francije nap ram Italiji. »Ako slopi Italija v vojno«, Je dejal, bo to storila hi zato, da iz te vojne izvleče koristi, že lanskega septembra je Francija ponudila Italiji bazo za prijateljske razmerje. Toda naša ponudba je ostala brez odgovora. Zadnje tedne smo ata-vtH Italiji nove ponudbe. Zopet brez od-ato. Zadnje dni je Franclja te ponudbe Italiji ponorite s posebno tiemaršo, na katero doslej ni odgovora. Ministrski pred sodnik Mussolini se je iz vsebine naših ponudbe lahko dovolj prepričal, da naše stališče napram Italiji ni izzivalno. Navzlic vsemu mi vrat še nismo zaprli in jgi tudi ne mislimo.« Na to izjavo doslej še ni bilo odgovora, razuen, da je sinočnji »Popolo di Romaenapore zaveznikov za pogajanja z lroiH/ujl. Včerajšnji sklepi italijanske vlade RIM, 5. junija. Ass. Press. Komunike, ki je bil izdan po včerajšnji seji italijanske vlade pravi, da so bBa na njej pretresena vsa tekoča vprašanja in sprejeta je bita vrsta zakonskih predlogov, ki, so v zvezi z dovršitvijo vojne pripravljenosti Italije. Med drugim je btto sklenjeno zamenjati v vojašlko službo poklicane na njihovih mestih z upokojenci in ženskami. Civilna služba se raztegne tudi na Afriko. Na novo se urejuje delo v vojni in drugi industriji. Končno so bili odobreni novi krediti za nadaljnjo gradnjo letal in bojnih la<9j. RIM, 5. junija. As«. Press. Kljub temu, 'da na včerajšnji seji italijanske vlade ni bilo sklenjeno, da stopi Italija v vojno, Česar tudi nihče ni pričakoval, ker se dan- danes taki sklepi ne objavljajo vnaprej, vlada dalje prepričanje, da bi se moglo to zgoditi vsak čas. To mnenje potrjujejo zlasti razni ukrepi, Id jih je mogoče zasledovati. V Rimu se je že pričelo izpraz-njevanje vojašnic. Rimska letališča so razglašena za civilna. Očitno gre za to, da se Rim razglasi za civilno, neutrjeno mesto in se tako preprečijo napadi nanj in na njegove zgodovinske stavbe. Izpraznjena dobo tudi nekatera druga mesta, kakor Benetke .Neapelj itd. V primem izbruha vojne bo todi itatijansfca vlada najbrže zapustila Rrm. RIM, 5. junija. United Press. Te dni prispe v Italijo posebna nemška delegacija, ki jo bo vodil Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. Sprejem Dina Alfierija v Berlinu Alfieri je odgovoril, da Imata obe revoto-cijl skupno kulturno misijo, ki bo spremenila lice Evrope. Zavezništvo obeh na- BERL1N,, 5. junija. Agenzia Stefani. Sinoči se je vršil v prostorih nemško-itali-janske družbe svečani sprejem novoimenovanega italijanskega veleposlanika v Berlinu Dina Alfierija. Sprejemu so prisostvovali 3 ministri. Visokega gosta je pozdravil Tachamer v. Os ten, k! je dejal, da stoji velika zaveznica Italija ob štreni Nemčije, Združuje ju skupna misija, da z vojaškim poletom preobrazi ta svet od ostankov družbe, ki je v razsulu. Dino cij je bilo cementirano že za časa sank clj. Najnovejše nemške operacije zmage so jamstvo, da se bo svet plutokracij v kratkem zrušil. Odposlani sta bili pozdravni brzojavki firerju in duceju. Sledilo je predvajanje filma o najnovejših dogodkih s fronte. GUVERNERJEV RAZGLAS PARIŽANOM PARIZ, 5. junija. Havas. Guverner mesta je naslovil na prebivalstvo naslednji razglas: »Prebivalci Pariza! Pošiljam vam tople čestitke za junaško zadržanje, ki ste ga pokazali ob bombardiranju dne 3. trn. Prva preizkušnja, ki ste je moško prestali, mi je dokaz vaše skrajne odločnosti, da vas nov napad sovražnika ne bo zbegal. PomisBte na to, dra^i prijatelji, da gleda zdaj ves svet na vas. živel Pariz! živela Franclja!« USTAVLJENO IZOLACIONISTIčNO GIBANJE NEW YORK, 5. junija. Agenzia Stefani. Senatorji Clark, Okf, Walsh, Butlow in MacCarra, ki pripadajo izolac Ion jetičnemu pokretu, so ustanovili pakret proti intervenciji USA v vojni. smrti. Tam so izgubili okoli 30.000 mož, toda sovražne izgube so neprimerno večje. Pač pa so ogromne naše izgube materiala. Ta vojska je bila najboljše oprem Ijena. Da to izgubo popravimo, smo pospešili produkcijo. Kljub vsemu pa priznavamo, da smo dojiveli v Flandriji ogromen vojaški neuspeh. Belgijska armada je izginila in francoska je oslabljena. Velik del ozemlja z velikimi rudniki, industrijami itd. je padel v sovražne roke. Sovražnik ima v posesti tudi vsa pristanišča ob Kanalu. Zato moramo pričakovati kmalu nov udarec z nemške strani, bodisi na nas ali na Francijo. Nemci bodo naleteli v Angliji, ako jo res napadejo, na najsrditejšo obrambo. Za to obrambo imamo na razpolago dovolj bojnih sil. Ustanovili pa borno novo ekspedicijsko vojska pod poveljstvom generala Gocta. O podrobnostih bo izvedel parlament na tajni seji. V notranjosti smo izdali mnoge varnostne ukrepe. Pripravljeni moramo biti na napad. Nobena možnost napada na nas nam ne sme uiti izpred oči. Ako storimo vsak svojo dolžnost, bomo vihar vojne vzdržali in zmagali. Anglija in Francija sta neločljivo združeni. Kapitulirali ne bomo nikofl. Tudi če bi sov ra ž-ik udri na noš otok In tudi če bi ga končno celo vsega zasedel, se bomo pa umakniti v Ameriko in od tam vojno nadaljevali do končne zmage, dokler ne bo novi svet zopet osvobodil starega. PISMO ANGLEŠKEGA KRALJA LEBRUNU LONDON, 5. junija. Reuter. Angleški kralj je ob priliki zaključitve operacij v Flandriji poslal francoskemu prezidentu Lebrunu brzojavko v kateri izraža občudovanje in hvaležnost francoski vojski in mornarici, Id sta bistveno prispevali k temu, da udarec ni postal smrten in da bodo rešene armade sposobne zanesti daha Junaštva in odločnosti tudi med ostale vojake zaveznikov, ki bodo tako zmogli vse udarce, ki bodo še prišli. DELO ANGLEŠKIH ŽELEZNIC LONDON, 5. jun. Reuter. Angleške železnice so zadnje dni opravile ogromno nalogo, ko so v par dneh prepeljale armado ene tretjine milijona mož iz južno-angleških pristanišč na vse kraje. Tako je v nedeljo bilo v obrtu 670 izrednih vla kov v petek in soboto pa 220. KANADCA V INDIJI OTTWA, 5. junija. Reuter. Ministrski predsednik Kanade Maokenzije King je včeraj objavil, da je Kanada poslala nove čete v britansko Zahodno Indijo, da tam razbremene angleške čete. Na drugi strani pa je poslala Anglija v Kanado več vojnih ladij, tako, da obe brodovji skupno operirata. ZAVEZNIŠKO ZLATO V AMERIKI LONDON, 5. junija. Reuter, Te dni je bilo prepeljano v Ameriko celokupno zlato Anglije, Francije, Holandije in Belgije. Samo včeraj je bilo shranjeno v kleteh newyorške Federal Reservne Banke zlata za 72,000.000 funtov. NADALJNJI VPOKLICI V ANGLIJI LONDON, 5. jun. Reuter, Vojni minister Eden je včeraj Ijzavil, da bo ta mes^e vpoklicano maksimalno števBo vojaških obvezancev. Prostovoljski obrambni odbor pa sam že šteje 400.000 mož. VPOKLIC BELGIJCEV V FRANCIJI PARIZ, 5. junija. Havas. Belgijska vlada je poklicala pod zastave vse za vojaško službo sposobne Beligijce v Franciji Obvezniki od 19. do 33. leta bodo nastopili svojo dolnžost 19. t m. MAETERUNCKOVA IZJAVA MILAN, 5. junija. Stefani. s-Popolo d’ Italia« komentira izjavo, ki jo je dal bal-gijski književnik Maeterlinck, ki biva zdaj na Portugalskem. Ta je bosodil dejanje belgijskega kralja in poleg ostalega naglasil, da more le belgijska vlada rešiti Belgijo. List obsoja to izjavo in pravi, da belgijski književnik hudo greši, če hoče usodo Belgije vezati na zahodne demokracije, ki so zdaj v agoniji. ITALIJANI ZAPUŠČAJO TURČIJO SMIRNA, 5. junija. Havas. Italijanski državljani zapuščajo mesto. Vkrcali so se na parnik »Citta di Bari«. Druga skupina bo odplula z ladjo »Quirina!e«. BOLOGNSKI VEVESEJM ZAKLJUČEN RIM, 5. junija. Agenzia Stefani.. Vele-sejm v Bologni je bil ob polnoči zaključen. PRIHOD NOVOZELANDSKIH MORNARJEV LONDON, 5. junija. Reuter. Včeraj je prispelo 1250 novih mornarjev iz Novega Zefemda, ki so bili takoj uvrščeni v kraljevsko mornarico. ZEEBRUGGE ZADELAN LONDON, 5. jun. Reuter. Admiraliteta objavlja, da so po 4 poskusih Angleži kakor v svetovni vojni, z ladjami napolnjenimi s cementom zabarikadirali vhod v uko Zeebrugge. S tem je prepečeho, da bi od-tod operirela nemške podmornice. S SEJE POLJSKE VLADE PARIZ, 5. jun. Havas. Poljska vlada jc imela v Parizu svojo sejo. Predsednik vlade Sikorski je obenem vrhovni poveljnik poljskih čet. Ker bo pogostokrat prihajal na fronto, bodo poslej seje vlade v Parizu in ne več v Anzeu. NARVIH V PLAMENIH STOCKHOLM, 5. jun. Havas. Zarad> bombardiranja Narvika po nemških letalih je večji del mesta v plamenih. V okolici se vodijo hudi bon. Curlh, 5. maja. Devize: Beograd 1°> Pariz 807'/{, London 14.25, Newyork 4.46, Milano 22.50, Berlin 17814, Sofia 2.25, Budimpešta 907.9, Bukarešta 3. Mariborska napoved: Spremenljivo, oblačno in vetrovno vreme. Včeraj najvis-ja temperatura 20.5, danes naj nižja 14.4. opoldne 22.0. Govor voloposlanika Lothlana NEW YORK, 5. junija. Reuter. Angleški veleposlanik v USA lord Lothian je imel včeraj ob priliki lastne promocije na Kolumbijski univerzi velik govor na vse-učiHščno mladino. Dejal je: »Zavezniki so si popolnoma s vesti zmage. Nemčija pa je sedaj na tem, da se polasti britanskega brodovja. Ako se ji to posreči, bo zavladala Angliji In celi Evropi- Toda to bo imelo direktne posledice tudi za Ameriko. Kajti v tem primeru ne bo prišla vojna vi- hra nad vas prihodnje leto, marveč že v nekaj mesecih. Ali želimo tedaj vašo P°' moč? Seveda! In sicer vsako pomoč v voj* nem materialu, in to takoj. Toda o tem morate odločati vi. Nemčija se je poJas«>a ogromnih industrijskih področij in pridobila velikanske zaloge. Ako Nemčija ga, bosta Anglija in Francija razorožen, In tedaj boste stali vi na vsem sveta sam proti ogromni premoči.« Sestreljevanje letal nad Švico carske meje. V nedeljo je bi! zrušen nemški bombnik v okolici Ženevskega jezera. Švicarski pilot lovec ga Je pris.' Irl k tlom. Od pet članov posadke J eden padel v nezavest med spuščanjem BERN, 5. jun. Havas. Švicarski generalni štab javlja, da so bM v noči od sobote na nedeljo na švicarskih tleh sestreljeni trije nemški bombniki, štiri oeeme letala, Id se je zrušilo v švicarskem Juri, so se ubile. Bombnik je pripadel nemški eskadrBH, ki je letela preko Šrice v Francijo. Uro kasneje so spet letel anemška hsMdniška letala nad Juro. Švicarsko lovsko letalo, ki je pohitelo za nltoii, je btio zadeto v obe krflL Kljub temu je pHot streljal In sestreiH en nemški bombnik. Padel je onstran švL nt tla ter je ponoči umrl, dva Slana nepoškodovana ftemirali. Pogrebu srn -nih nemških žrtev so prisostvovali n ^ ški poslanik m več švicarskih častnikov. V imenu švicarskega letalstva so pote*« na krste nemških letalcev lepe venec. Ceta je oddala častno salvo. Fred spopadom dveh narodov ob Renu Gigantski boj dveh metod bojevanja — Preorientacija tudi v francoski vojski Z likvidacijo flandrijske vojske se fran eoski listi vprašujejo, kaj sedaj. Znani strokovnjak general Duval razpravlja v .».Journalu« o vzrokih in posledicah dosedanjega poteka vojne ter pravi, da »sta se v prvih spopadih spoprijeli dve prvotno različiii taktiki. Francozi kot klasiki taktiziranja so se držali vojnih .metod iz svetovne vojne. Nemci nasprotno so udarili s povsem novim načinom bojevanja. Nove taktične metode so premagale stare. In če je strategija še boljša — Francozi so v njej mojstri — ta nič ne pomaga, če sloni na slabi taktični metodi.. Nemška strategija, oprta na taktične metode najmodernejšega motorizira-. nega orožja, je nspela v prvem sunku, v katerem so zavezniki našli velik nauk za svoje nadaljnje vojevaarje. Angleško ekspedicijsko vojsko je organiziral general Gort. Ta se je izvežbal pod generalom Ironsideom, ki nosi naj-višje angleško odlikovanje, Viktorijin križec. Ironside je velikan, meri 1.90 m, močan po telesu in smel v srcu. V ekspedicijskem zboru je bi] zbran cvet angleške mladine, prvih prostooljcev, dobro oprem Ijenih in oboroženih. In ta zbor, dopolnjen s tanki ter topovi najrazličnejših kalibrov, je moral takoj prve dni na bojišču prestati prst nove nemške taktike motoriziranih divizij. Franciji grozi zdaj, razpravlja strokovnjak dalje, ena največjih nevarnosti sovražnega vdora. Ves narod mora stopiti v službo domovine. Oklopne divizije bo- do spet silile v notranjost, ofenzivni sunki se bodo vrstili. V tem položaju bo moral Weygand pokazati, kaj so prinesle dosedanje izkušnje. Tu je potrebna naj-energičnejša gesta, da se zavarujejo braniki Pariza. Zdaj prihaja na dan, kako prav so imeli oni, ki so z Reynaudom na čelu že pred leti zahtevati čim večjo motorizacijo vojske. Ali bodo Francozi kos svoji veliki nalogi? Naroda na obeh bregovih Rena se zavedata, da gre zdaj za njuno usodo, bodočnost. Bliža se usodna bitka za Francijo, za njeno vojsko, za njeno bodočnost prav tako kakor za bodočnost Velike Nemčije. Od te bitke bo morda zaviseto vse.« Povečanje zalog zlata v Franciji Službeni list Francije je objavil te dni tri pomembne uredbe o povečanju rezerv zlata in valut, s katerimi naj razpolaga država za časa vojne. Prvi dekret nalaga vsem fizičrtim osebnostim francoske narodnosti, da zase in za svoja podjetja odstopijo kanadske ali ameriške dolarje uradu za valute ali pa bankam, ki jih določa finančno ministrstvo. Tu se bo otvoril kreditni račun za tuje valute. Isto velja tudi za denar, ki ga imajo tujci med bivanjem v Franciji. Odstop tuje valute se mora izvršiti do 30. t. m. Druga odredba odreja vsem fran ooskim državljanom doma in v kolni-jah, pa tudi tujcem, da do 30. junija letos izročijo vse zlate valute in vse zlato, ki ni predelano v predmete. Tretji dekret nalaga državljanom in lastnikom podjetij, ki posedujejo razne račune ali povpraševanja v tujih valutah, posebno v ameriških ali kanadskih dolarjih, da jih za plačilo odstopijo Narodni banki. Za vse' prestopke so predvidene stroge kazni. 200 oseb, osumljenih šptonaže, so prijeli v Budimpešti. Polemika o koncentraciji Predsednik »Demokratske stranke« Milan Grol je v razgovoru z dopisnikom beograjske »Politike« med drugim dejal: »Danes je glavno vprašanje, ali smo brez rezerve solidarni v čuvanju neokrnjenosti državne celine in ali gledamo v tej neokrnjenosti osnovni življenjski in splošni interes. Vprašanje ni, kaj kdo prinaša v prilog 26. avgustu, temveč kaj prinaša v prilog splošnemu-interesu, ki mota program- brez rezerVe fte usvoji kot vse, kar je posebnega m strankarskega. ' Koncentracija se ne da ustvariti, a-ko se ta progra mbrez rezerve rte usvoji kot edini aktualen v tem ’ trenutku. Mir na znotraj in mir na zunaj, samo to more biti program, za katerega se lahko zahteva soglasje brez rezerve. Opozicijske skupine, ki so šle skupno z dr. Mačkom H. decembra v boj, vztrajajo pri programu, za katerega so šle v borbo in •smatrajo za svojo nacionalno dolžnost, da strnejo svoje vrste za čim širšo so- glasnost javnega življenja. Za to nacionalno koncentracijo se mi v tem trenutku zavzemamo.« — »Jutranji List« odgovarja v uvodniku med drugim: »Stališče Demokratske stranke do sporazuma ne more. niti. majo donesti k visokim ciljem, za katere se zavzema Milan Grol, Izjava Grola je dokument preživelosti te stranke, ki ne razume ne tega; kaj se je zgodilo, ne zakaj se je tako zgodilo. Sporazum ni strankarska stvar, da bi o njem sodili s strankarskim kriterijem, tudi ni samostojnost Hrvatske stvar, ki bi bila odvisna od javnega mišljenja na srbski strani. Jasno je, da ni koncentracije brez sporazuma in njegovega prizna nja, niti ni mogoče takšne koncentracije zamisliti, če se jo argumentira z naivni mi dokazi, kakor to dela g. Grol. Za visoke cilje, o katerih govori Gol, pa ni potrebna koncentracija strank. Narod je v čustvih do svoje države in svobode znal tudi brez njih najti pot do nje.« Predsednika vfade Cvetkoviča je sprejel v avdienci knez namestnik Pavle. Predsednik zemljoradniške stranke dr. Gavrilovič je obiskal v Beogradu mini' stra za socialno politiko dr. Budisavlje-viča. V komentarju k dr. Bičaničevem predavanju o sovjetski Rusiji piše »Hrvat-ski Dnevnik«, da »so mnogi dobili jasnejšo sliko o prilikah v SSSR. Videli so,, da se je sedanji sistem tamkaj utrdil, da pa ni izveden nikak komunizem, nego državni socializem, ki se dovršuje šele v tretjem letu tretje petletke. Razvit je tam občutek za domovino in zavest o narodni pripadnosti.« Jugoslovanskim državljanom v Belgiji se, dobro godi. Tako poroča naše zunanje ministrstvo po informacijah, ki jih je prejelo iz največjih naših kolonij na belgijskih tleh. Darujte za PTL Zaključujemo račune prolituberkuloznega tedna. Ne' dvomimo, da je bil moralni uspeh ledna na višku. Dal Bog, da bi ga finančni še nadkrilil. V glavnem gre, seveda za to, da bi zbral proli tuberkulozni teden čim najizdatnejša gmotna sredstva in da bi se geslo tedna „Noben jetični brez bolniške postelje!“ čim preje uresnir čilo. Zatd apeliramo na vsakogar, da sd syoječasno našemu dnevniku priložene poštne položnice Uidi dejanski posluži ter nakaže primeren znesek. Znano nam je, da se je pri prodaji nabiralnih listkov marsikdo izmaknil z izgovorom, češ da bo za protituberkulozno borbo itak na drug načm prispeval. Knjižni izpiski poštne hranilnice, ki jih Zveza prejema, pa govore nekoliko drugače. Le redki so oni, Id so tolažili prodajalce listkov z navedeno - trdit-: vijo. Pomislite, da so potrebe protituber-kuloznc borbe ogromne in da mora zlasti pomagali pasivnim krajem. Zalo: Odprite srca in roke! Vsak naj prispeva za svoje gospodarske razmere primeren znesek! Protituberkulozna zveza v Ljubljani. Kultura Kova dvojna številka »Obzorij" Ob koncu maja je izšla v-skupnem se-šitku 4. in 5. številka mariborske revije »Obzorja« z raznoliko in bogato vsebino. Na prvem mestu objavlja Anton Slodnjak pod naslovom »Pred nadškofom« odlomek iz zgodovinskega romana »Pogine naj peš!«, v katerem je glavni junak pesnik in . pisatelj France Levstik. Slodnjak, ki je napisal žie Prešernov biografski roman, se loteva tu enake obdelave Levstikovega življenja. Prvi se je. tega problema lotil že Fran Albrecht. Sedaj' objavljeni odlomek je prekratek, da bi lahko izrekali kako sod-bo. Ivan Potrč nadaljuje svoje kitajske novele s »Študentom Hirato Hutetami-jem«. To je nedvomno najboljša izmed doslej napisanih in objavljenih Potrčevih umetnin, v katerih obdeluje pod eksotičnim kitajskim plaščem najbolj aktualne probleme naše sredine in časa. V študentu Hirati Hutetanriju bodo čitate-lji lahko spoznali živi model junaka novele. Zato odlikuje fino psihološko razčlenjevanje in risanje zgodbe. Tu je Potrč našel pravo torišče ža svoj pisateljski rast. Tretji leposlovni pirispevek v prozi je Toneta C u f a r j a odlomek iz povesti »Pomlad v kleti«. Kakor vedno, posega tudi tu pisatelj v življenje proletariata. Delu -se pozna, da si je Čufar polagoma izbrusil slog m poglobil pogled v življenje. Pesmi sta prispevala Branko Rudolf in Cvetko Zagorski. Prvi objavlja dva soneta »Pred sliko dame iz zgodnje renesance«, ki nas spominjata na prešjnje podobne Rudolfove sonete. Zagorskega pesem »Junak na visokem belcu« nam pa dokazuje, da se je mladi pesnik počasi pričel otresati tujega vpliva in hoditi novo pot. Narodopisju v Slov. goricah je posvečen dr.. Jože Gl ona rja prispevek »Tannhauser v Slov. goricah«. Avtor objavlja tu zanimivo pesem iz zapuščine Stanka Vraza, ki jo je zapisal pred sto leti nekje v Prlekiji in se v njej omenja znani nemški trubadur Tamrhauser v obliki »Tanhozar«. Zanimivo bi bilo, dobiti odgovor na razna vprašanja, ki jih Glonar ob koncu zastavlja. Ivan Bratko je prispeval studijo »Razvoj poljedelskih obratov na Slovenskem v razdobju 1902 do 1921«. V njej govori o industrializaciji našega ozemlja, o malih in srednjih kmetijah ter o velikih kmetijah in veleposestvih na Gorenjskem. Dr Vito K r a j g e r objavlja pravno studijo »Načelo javnosti o kazenskem pravu«. Razprava je zanimiva, ker dokazuje nov raz voj v sodstvu zadnjega časa. Naslednji prispevek je Ivana Most n i k a članek »Problemi angleške zuna- nje politike«. Članek je skica s precej subjektivnimi sodbami, ponekod samo na kazanhni. Nerazumljivo je, da dopušča uredništvo rabo izraza »mera« v smislu »ukrep«, kar človeka zbode v ušesa že če ga zasledi v dnevniku, kaj še v reviji! To »mero« smo zadnje leto pobra od Hrvatov, pri katerih se je rodila iz nemške »MaUnahme«. Slovenski pomen »mera« samo merilo in nikoli ne ukrep ali nekaj podobnega. Ali bomo res tuc že v revije uvajali strahotni žumalistič; ni žargon zadnjih let, in še prav posebno zadnjih mesecev, ko postaja slovenšč na naših dnevnikov popolnoma neužitna godlja? Jezikovna korektura bi bila lah ko tudi sicer bolj skrbna. V Poročilih razpravlja B. Rudolf likovni razstavi Zorana Mušiča in Karla Putriha* Job poroča o Kobanskem ted nu, R. Rehar pa ocenjuje dela kolektivne razstave Lojzeta Šušmelja. Iz Jo-bovega poročila o Kobanskem tednu bi bito treba posebej dvigniti stavek: »N smo m nočemo biti sezonski interesen za Kobansko!« Dr. V. Kralj vključuje poročilo o mariborski drami v letošnjem gledališkem letu, dr. D. Cvetko pa poroča o ljubljanski operi. Med ocenami ocenjuje B. Rudolf Silve Trdinove dramo »V provinci«, dr. F. Š i j a n e pa Antona Sovreta »Stare Grke«. Prihodnja številka »Obzorij bo izš sredi junija in tako odstranila zakasnitve. Revija se naroča v Mariboru, Kopa liska ulica 6, in stane na leto 100 din. i r. Bilo kud PROIZVOD svui »UNION« ZAGREB General Blanchard Rodil se je 1877 v Orleansu. Leta 1913 je vstopil v vojno akademijo kot kapetan. Na bojišče je šel v svetovni vojni s 56. artilerijskim polkom. Odlikoval se je večih bitkah, končno je bil pfideljen štabu 4. armije. Maja 1918 je prišel v kabinet maršala Joffrea. Leta 1922 je postal podpolkovnik v glavnem stanu generala Guillau-ma, nato pa član štaba francoske vojske v Porenju. Leta 1925 je postal polkovnik in namestnik poveljnika francoskih po-renskih čet. Po likvidaciji porenske vojske je postal Blanchard brigadni, nato divizijski general. Aprila 1935 je postal poveljnik sedmega okrožja v Besanconu. Ko je 10. maja 1940 krenil v Belgijo, so mu izroči-i poveljstvo angleške, francoske in belgijske vojske. pPred kapitulacijo je bil zveza med krajem Leopoldom in Weygandom. Nada-jeval je boje in posrečilo se mu je obvarovati svojo vojsko pred hudo katastro-o. Obvestilo uprave Cenjen! naročnik! v večjih krajih dobivajo »Večemlk« po raznašalclh, drugod po pošti, deloma po avtobusih, de-toma pod rdečo pasico za prevzem na dotlčnl železniški postaji. Kdor plačuje naročnino po pošti, dobiva, vsak mesec poštno položnico aH ček. Naročnina mora bit] redno plačana vsaj za en mesec vnaprej! Položnica je razmeroma draga tiskovina, zato jo je treba shraniti in tudi čitnprej porabiti, ne pa zavreči! Mnogi zahtevajo, da jim to naj pošljemo posebej kot tiskovino. S tem povzročijo sebi in upravi lista večinoma ■ nepotrebne stroške, upravi tem večje, ker je poštna pristojbina za navadno tiskovino zdaj dvakratna od prejšnje. Pri vsaki pošti se dobi položnica golica, ki jo je treba samo ustrezno izpolniti na določenih mestih s številko čekovnega računa in naslovom lastnika računa: 1 1-409, »V e-černik« _ uprava Maribor. Nakazovatec lahko priniše na adnji strani srednjega dela položnice svoje želje, kar nič ne stane. S tem si lahko prihrani posebn' dopisovanje. Vsako Iz-premembo naslova je treba takoj javiti, naslove same pa vselej točno in čitljivo napisati! Kdor nakaže naročnino za drugega naročnika, naj to stori z naslovom tistega drugega, pravega naročnika, ali naj vsaj pripiše za koga plača! Nakazuje lahko z eno pofožnico tudi skupno za več naročnikov, ki jih je pa treba zadi posamič napisati z doiičnimi zneski. Dolžniki dobivajo občasne opomine in Se jim računa za vsak opomin din 3.— za opominske stroške. Po ustavitvi lista se dolg ne črta, marveč po potrebi izterja po običajni pravni poti. Morebitna računska napaka pri upravi radi neizogibnih večkratnih izprememb v osebju uprave se odpravi pri sodelovanju prizadetih, namreč na osnovi zadevnih dokazil. Za take neljube primere, ki jih n! kriva uprava v izrednih razmerah, prosimo že vnaprej opravičila. Blagovolite o tem obvestiti svoje prijatelje in znance, ki se za naš dnevnik zanimajo, vsako nerednost pri dostavljanju Hsta pa takoj javiti upravi! UPRAVA »VETERNIKA«. Maribor, Kopališka ulica 6. Movice Ne pozabimo na regulacijo vod! Nepričakovane pomladanske poplave so povzročile letos s prekomernimi vodnimi količinami mnogo večjo škodo, kot je bil to običaj v drugih letih. V »Večerniku« smo že ponovno poročali o poplavah in škodi, ki jo povzroča v Pesniški doiini in v Sp. Ptujskem polju muhasta Pesnica. Poplave so minile, kmetje so preobloženi z zamujenim delom in tako trenutno nihče ne misli na poplave, seveda mnogo manj še na nujnost regulacije, ki je vsekakor neodložljiva. Nizozemci pravijo: »Bog je ustvaril Nizozemsko, mi pa naše kanale!« In res! Kdor koli je imel to redko srečo, da je potoval po Nizozemskem, je lahko občudoval in se divil neverjetni mreži kanalov, nasipov, pretokov in črpalk, ki neumorno črpajo vodo in jo vračajo v morje. To je gigantsko delo, ki ga je z neustrašno vztrajnostjo ustvaril marljivi Nizozemec. Na ta način si je povečal ogromno prostornino plodne zemlje. In mi? Mi imamo že množico načrtov, kalkulacij in proračunov za melioracijska in regulacijska dela. Ti načrti leže po pisarniških predalih, voda pa nam 'leto za letom povzroča večjo škodo, ki je po uradnih ugotovitvah samo lansko leto znašala okrog 35 milijonov dinarjev. Najbolj je seveda prizadet s tem paš mali kmet, ki se itak še komaj in komaj vzdržuje na površju. Vsa finančna sredstva iz fonda za javna dela bi se z ozirom na to morala uporabljati izključno za regulacije in melioracije Razen tega bi morale priskočiti izdatno na pomoč še banovina in država. Le na ta način bi se nam ob smotrnem delu pod strokovnim nadzorstvom posrečilo v teku desetletja škodo, nastalo s poplavami, ki se vrste leto za letom, vsaj omejiti, če že ne popolnoma preprečiti. Izvršiti bi bilo treba tudi osuševanje zamočvirjenega in zato neuporabnega zemljišča, ki zavzema v celoti ogromne površine. Spomnimo se samo na močvirne travnike ob železniški progi v Pragerskem. V kraškem svetu bi morali izboljšati kraška polja. Na mnogih potokih in rekah preurediti jezove, ki s svojim velikim številom, saj jih je skoraj 3000, ter nepravilno- zgradbo zadržujejo nesmotrno normalni odtok vode. Zakon o izkoriščanju vodnih sil bi bilo treba v tem smislu vsekakor spremeniti. Okrog 200 milijonov bi stale vse regulacije in melioracije danes. Ker pa voda s svojim razdiralnim delom regulacije od leta do leta podražuje, je jasno, da ta skupna vsota za ev. ureditev strug, hudournikov in močvirij tudi temu sorazmerno narašča. Vsekakor bi naj odgovorni zastopniki ljudstva in Po poteh moderne pedagogike Pretekli ponedeljek je imel učitelj Šegula Pavle v 2. razredu ljudske Šole pri Sv. Marjeti niže Ptuja praktični učni nastop za učiteljstvo ptujsko-ormoške-ga Šolskega okraja. Nastopa so se udeležili okrajni šolski nadzornik Rafael Za-zula, predsednik učiteljskega društva JUU za ptujski okraj šol. upravitelj Zupančič, predsednik učiteljskega društva ■JUU za ormoški okraj šol. upravitelj Belšak, predsednik Slomškove družbe za ptujsko7ljutomerski predel šol. upravitelj Majhen ter še 30 šol. upraviteljev in učiteljev iz.raziiili slovcnjegoriškili in polanskih vaških šol. Vsa učna soba je bila v znamenju gozdnega življenja. Ob sprednji steni je bil imitiran pravi gozd z drevesi, grmovjem. praprotjo, borovnicami,, cvetočim mahom, šmarnicami, gobami itd. Vse stene sp bile obložene s slikami gozdnih živali. Pod njimi je bila razstava listja, lubja, cvetov, semen in plodov gozdnih ragtlin ter zbirka žuželk in me- Cef|a tuljev. ki so jih za to učno enoto tialo-* vili in priptavjli učenci. Vse to nam je pricaio že v naprej, da bo učna enota zajela celotno gozdno življenje na podlagi strnjenega šolskega dela. Z zanimanjem smo sledili šolskemu razgovoru, saj smo imeli prvič priliko prisostvovati sodobnemu celotnemu pouku. Po živahni »enajsti šoli« je šol. nadzornik Zazula otvoril uradno konic-renco. Poleg didaktično-metodičnih vpra šanj so se obravnavali problemi vzgoje v šoli in izven nje. Poudarek je dobila tudi potreba študija socialno-ckonomskih prilik našega« podeželja po načrtih Uči teljskega pokreta. Na koncu se je šolski nadzornik zahvalil učitelju Šeguli za vzorni učni nastop, ki je po svoji smo treni ureditvi in praktični usmeritvi za-divil vse navzoče ter zaključil konfe renco. — Radi tehtnih ovir odpade dru gi učni nastop, ki je hil napovedan za soboto 8. junija na Svetinjah. 70 Selnica Učiteljskega društva Okrajno učiteljsko društvo JUU v Cehu bo proslavilo v soboto 8. t. m. svojo 70!etnico. Zborovanje se bo pričelo ob '-•9. zjutraj na mestni ljudski šoli. Slavnostni del pa se bo pričel ob 10.' Na dnevnem redu je’ predsednikov referat o Zgodovini društva, poročilo predsednika ljub l.ianske sekcije JUU g. Kumlija o nalogah in delu učiteljske grganizacije ter pevski "koncert mladinskega zbora I. deške in dekliške ljudske šole v Celju pod vodstvom skladatelja g. Cirila Preglja z iz vajanjem njegovih lastnih skladb. Vabljeni so vsi nekdanji člani, aktjvni in upokojenci. UBOJ PRI KOSTRIVNICI 271etnega posestnika Jurija Furmana iz Drevenika pri Kostrivnici je 2. t. m. na cesti napadel neki Ivo Bratoša iz Kostrivnice. Udaril ga je s kolom po glav1 tako, da mu je zdrobil lobanjo. Furmana so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je drugi dan vsled dobljene poškodbe umrl. c Produkcije gojencev Glasbene Matico bodo v mestnem gledališču, in sicer jutri ol> 19. nastopi posameznih gojencev nižje slnpnje, v jx‘lek ob 19. večer mladinskega zlmrovega petja in posameznih gojencev, v soboto ob IS), nastopi gojencev srednje slopnje. 13. t. m, ob 20. ho komorni večer. Nastop instrumentalistov, solopovcev in Solistov ob spremljanju orkestra. c S puško je grozil lovskemu čuvaju Francu Cvetku v Dobovi divji lovec 25 lotni pos. sin Vinko Začič iz Dobove, ko ga je Cvetko zasačil na divjem lovu. Pri okrožnem sodišču je bil obsojen na (1 mesecev strogega zajx>ra c Pred okrožnim soilISCem v Celju se :je zagovarjal £>5 letni gostilničar -Mulo iio-žae iz Zidanega mosta. Obtožen it: bil, da je lani skušal nagovorili Hudolfa Kališnika proll nagradi 100.000 din, da bi umoril njegovo Ženo in sestro. Soditfče pa se o krivdi Božaca ni moglo prepričati iu ga je oprostilo. e Dva napadu. 21 letnega pos sina Josipa Jagriča iz Jcficvca pri Kozjem je v bližini njegovega doma v linenem napadel neki mesarski pomočnik in ga dvakrat z nožem zabodel v hrbet. — 29 letnega dninarja Aniona Kugoniča iz Lepenjive pri Mozirju je nekdo pri Polzeli napadel in mu zadal težko, poškodbe po telesu. — Oba napadena so oddali v celjsko bolnišnico, kjer slednji še sedaj leži v nezavesti. c Motociklist ga je pudri. 32 letnega hlapca Avgjisla Smka ig St. Pavla pri Pre- i>oldu ie v St. Petru v Sav. dol. podrl neki motociklist iti inu pri lem zlomil desno nogo. — Zdravi se, v celjski bolnišnici. Ptl#f p Zvočni kino Ptuj predvaja danes In jutri „Torpedo 48“, ki nas seznanja s skrivnostmi novega orožja. . p V bolnišnico so prepeljali Krepsa Iva na. Padel ie pod voz. Kolo mu je zdrobilo roko. — Mencin Milan, trgovski ]>omoČ-nik Iz Ptuja se je pri tovarjenju teže po Škodovul. p Ptujsko goro obnavljajo. Letos ob navijajo širom Slovenije znauo romarsko derkev na Ptujski gori. Sedaj se vršijo dela na zunanjščini, ki sta jih prevzela stavbenik Treo iz Ptuja in domači kamnoseški mojster Horvat.- Inž. Mušič Vladimir, ki strokovno vodi vso stvar, se trudi, da bi la zgodovinska stavba nič ne zgubila na svoji umetniški vrednosti. p Glasbena Matica priredi danes v svojih prostorih lep glasbeni večer. o Tri smrtne nesreče v Kranju. Na kolodvoru v Krunju je vlak povozil nekega neznanega starčka JJaje je pokojnik 8t letni ureužitkur Primožič iz okolice Škofje Loko. — Blizu Dupelj je trčil v vlak kranjski kleparski mojster Ilihard Jakci, ki se je z motorjem peljal v Tržič. S seboj je imel tudi vajenca. Kararnbol je liil strahovit. Ob« sla bila na mestu mrtva. o Veliko tombolo je priredilo v nedeljo Sokolsko društvo v Slovenjem gruden. Sreča sc je nasmejala predvsem revnejšim slojem, saj so prejeli glavne dobitke po večini delavci, t. tombolo^ šivalni stroj, je zadel Knezar Franjo, mizar, Oliški vrli, 2. tombolo, moško kolo, Stumberger Jože, delavec, Oliški vl’li, 3. tombolo, žensko kolo, Kušler Marjeta, delavka, Stari Irg pri Slovenjem gradeu. o Koliko vozil smo uvo/.lll. Lani smo uvozili 22.053 avlftmobilov, 2IWi avtobusov, o.lioO motociklov in 207 leta). oblastni činitclji skrbeli za to, da bi bilo vsako leto vsaj 22 milijonov dinarjev namenjenih in izrabljenih za regulacijska dela, ki bi se morala začeti v cim večjem številu ravno v obmejnih pasovih. Na ta način bi se mnogo doseglo in odziv tega dela bi bil vsekakor pozitiven in koristen za celoto. V zvezi z vsem navedenim bi morali posvečati čim večjo pozornost zaščiti in negovanju gozdov, ki so močan regulator vremenskih, klimatskih in vodnih pogojev. Zato so pogosto se vrsteči gozdni požari in preveliko prodajanje lesa v zamejstvo problemi, ki jim moramo posvečati resno pozornost. Letos so se začela nekaj večja regulacijska dela na Dravi od Ptuja do vasi Budina, ki jih je prevzelo gradbeno podjetje inž. Pretnarja v Ljubljani. Prebivalstvo je pozdravilo to akcijo, marsikdo je našel tudi skromni zaslužek, vendar to še ni vse. Pozabiti ne smemo našega kmeta v Pesniški dolini, to je dolini, ki se spomladi radi neurejenega odtoka prevelike množine vode izpremeni v jezero. Z nepričakovanimi letnimi poplavami pa uničuje, travnike in živinsko krmo, ki nato strada vso; dolgo zimo, kot je bil to slučaj letos, zato je takojšnja regulacija Pesnice neodložljiva zadeva. o Vojake so se igrali V ponedeljek popoldne so prinesli v bolnišnico 11 letnega Sina posestnika Ivanu Merkačn iz Sel pri Slovenjem Gradcu, katerega je obstrelil njegov 8 letni tovariš Luter Engelbeirl. Že dalje časa so sc otroci igrali vojake. V ponedeljek dopoldne okrog II. so šli otroci iz Sel kot po navadi v šolo. Malo iznad Spodnjega Dularja v Selah je čakal 8 letni sovražni vojak Engelberl na sovražnika iu zadel s samokresom svojega nekaj let. starejšega šolskega tovariša in soseda. Vprašanje je, kje je mali fantič našel strelno orožje in se naučil z njim ravnali. ZDRAVE KONJE JE PREPOVEDANO IZVAŽATI Po obstoječih predpisih je prepovedano zdrave in za delo sposobne konje izvažati v tujino. Tako so nadzorstveni organi zadnje čase med konji za klanje, namenjenimi v tujino, našli tudi nekaj sto zdravih konj, ki so jih zaplenili. Da bi sc to v prihodnje preprečilo, je odredil trgovinski minister za vsakega kršitelja izključitev od izvoza za tri mesece v primeru ponovne kršitve za eno leto ali pa se bo izvoznik sploh črtal iz seznama izvoznikov konj. KOLESARSKE POTI Vsako jutro se vrste cele kolone kolesarjev, ki hite iz okolice v mesto na delo. Zvečer se vračajo po isti poti don.ov. Ves dan sredi napornega dela. se morajo zjutraj in zvečer še po eno uro in več mučiti na raztrganih in razdrapanih cestah. Avtomobil? švigajo mimo v vseh smereh in jih brez odmora obdajajo š celimi oblaki prahu. Vedno so pokriti z drobnim prahom, ki sili v usta.' nos. oči, ušesa in lase, da je že nevzdržno. Vsi naši kolesarji so že nekaj let obdavčeni in to še precej občutno. Nihče bi se pa nad to obdavčitvijo ne pritoževal, če bi prinašala našim kolesarjem kakšne koristi. Vsi kolesarji želimo, da se na vseh cestah, ki vodijo v Maribor, Ptuj in ostala severno-obmejna mesta, začno takoj graditi posebna kolesarska pota, ket jih predvideva zakon. Zakaj smo ravno mi vedno zapostavljeni in pre zirani? ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKIH POŠTARJEV V LAŠKEM Društvo nižjih poštnih uslužbencev v Sloveniji je kupilo pod Šmihelom v Laškem zemljišče, kjer bo zgradilo poštarski zdravstveni dom. S bodoče postojanke bo lep razgled na mestece ob Savinji in bo nudila zdravja ter odpočitka potrebnim poštarjem prijetno zatočišče. PRIZAD KUPUJE DOMAČO VOLNO Podpisana je ministrska uredba, ki določa, da bo odslej Prizad kupoval domačo volno in jo razdeljeval med tekstilne tovarne. V ta namen bo najel Prizad 50 milijonov din posojila. V uredbi so določene tudi odkupne cene vseh vrst volne. NOVO ZAVAROVANJE ZA ŽELEZNIČARJE Prometno ministrstvo pripravlja novo uredbo za zavarovanje železničarjev. Kakor nam poročajo iz vrst železničarjev, je proti nameravani uredbi odpor, ker ukinja še tiste pravice, ki so jilt imeli. n Za dograditev ljudskih šol v Dalmaciji je Banska oblast v Zagrebu odobrila kredit (> milijonov dinarjev, n Zagreb Ima v občinskem proračunu 2.731.000 din za prosvetni iu tujskopro-metni oddelek. Zgradili bodo avtobusni kolodvor, ki bo podoben mariborskemu. SPD zavrača neresnične govorice V sedanjih razburljivih časih se širijo tudi razne neresnične vesti o nedostopnosti naših planin na nemško-jugoslovanski meji. Vse te neresnične vesti so se rodile v glavi nepla-nincev, ki le iz doline opazujejo naše gore v daljini ter v svoji živčni nervozi iščejo primernega gradiva, da morejo razpresti svoje fantazije. Slovensko planinsko društvo javlja svojim članom, da je dovoljen poset naših go-ra v vseh predelih na jugoslovansko-nemški meji, če se izkažejo s člansko izkaznico, opremljeno z veljavnimi potrdili za letošnje leto. Ob meji se planinci ne smejo gibati v večjih skupinah, marveč kot poedinci ali največ do tri osebe skupaj. Kdor nima predpisane izkaznice, se seveda ne more gibati v obmejnem ozemlju ter ga graničarji zavrne- jo. Brezvestno pa je, da taka oseba brez legitimacije širi neresnične vesti, da je poset planin sploh zabranjen. Graničarji vršijo težko in odgovorno službo v naših obmejnih planinah, zato je dolžnost vsakega planinca, da jim pokaže svojo planinsko izkaznico, še preden ga pozovejo. S tem sc olajša graničarju poslovanje ter odpadejo vse sitnosti, ki jih imajo obmejni organi z neplaninci, ki iz nagajivosti ali objestnosti zavlačujejo legitimiranje Planincem je torej omogočen poset Golice, Kofc, doline Vrat, Bohinjskega kota, Komne, Kamniških planin, Lubnika in Zasavja, enako pa seveda tudi vsega Pohorja. Točne in podrobne informacije o dostopnosti posameznih gorskih predelov nudijo krajevne podružnice Slovenskega planinskega društva- Drama ..Matija Gubec" v Rušah Mali Beograd se že pripravlja za novo letno sezono. Letos nas bodo presenetili. Pripravljajo narodno igro »Matija Gubec«. Po romanu Augusta Šence »Kmečki punt« je Franjo Sornik, znani igraJec in režiser ruške sokolske družine, priredil narodno igro v 4 dejanjih. Ruško sokolsko gledališče hodi pravo pot narodne in državljanske vzgoje. Dela načrtno! Začelo je z našimi slovenskimi ljudskimi igrami: Deseti brat, Rokovnjači, Divji lovec. Vmes je vprizo-rilo kakšno modero slovensko delo. Nato je za 20-letnico in v spomin na Vidov dan 1, 1914 priredilo veličasten narodni tabor uvgusta 1938 z vprizoritvijo »Mi> klove Zale« in odkritjem »Knežjega kam na«. Lani smo imeli poseben narodno-vzgojni užitek s prireditvijo srbske narodne igre »Voda s planine«. Letos pa želi naš mali Beograd narodni sporazum iu odkritosrčno bratstvo s Hrvati manifestirati z vprizoritvijo »Matije Gubca«, ki je največji kmečki sin hi. narodni junak hrvaškega kmečkega ljudstva. Je pa tudi naš slovenski kmečki junak in bojevnik za »staro pravdo!« Naši pradedje so se ramo ob rami borili s predniki današnjega hrvaškega in srbskega kmečkega ljudstva. Slovenska, hrvaška iu srb ska kri je tekla na bojnih poljanah pred sto in sto leti. Prelita kri naših pradedov je cementirala našo narodno skupnost. I^esem puntarjev so peli kmetje na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Hrvaškem; povsod isto! Isti je bil tudi znak puntarske organizacije; »zimzelen«. Stoletja se je naš kmet boril za svojo svobodo, ki so jo imeli naši pradedje, ko so bili sami svoji gospodje in knezi na svoji zemlji. Tujerodsko gospodstvo je uničevalo naš narod. Samo punt, ki je od časa do Časa vzplamtel in skušal streti z ljudskih ramen suženjstvo, je vsadil v duše in srca naroda moč samoohrane in samoobrambe. To. kar je izvršil Matija Gubec s svojimi tovariši leta 1525, še danes živi v dušah slovenskih in hrvaških kmetov. To jim vliva še danes samozavest in ponos ter nezlomljivo voljo, vneto braniti svojo zemljo in svojo skup* no narodno državo. > Kaj se je dogajalo pred 415 leti P°d Susedgradom, s Tahijem in drugo sopsko, kako je takrat živel, trpel in se boril naš kmet in končno iz obupa vzel v roko puško meč in kopje da si pribori svobodo nani bodo v živili slikah 'mkazali ruški igralci v svoiem romantičnem letnem ”''*^?»lišču ob zaključku Mariborskega tedna. Maribor Kolača ni proti priključitvi k Mariboru Preprost kmet iz košaške občine nam je poslal tale dopis: »Dosti se je že govodilo o priključitvi okoliških občin k Mariboru, komaj se je pa razburjenje malo poleglo, se spet sliši, da je neka politična stranka imela preteklo soboto sejo, na kateri se je skle nilo„ da se priključi cela občina Košaki k Mariboru. Ozadje je tukaj čisto gotovo spor za 500.000 din. Občani občine Košaki se vprašujemo, ali je potrebno to razburjenje sedaj v teli resnih časih, ko je itak vse razburjeno. Nas občanov občine Košaki še nikdar nihče ni vprašal, ali smo za priključitev ali ne. Ce smo dolžni davke plačevati, potem imamo tudi pravico protestirati proti temu, da nas kratko malo proti naši volji priključijo. Od bivše občine Košaki, ki ima nekaj tisoč prebivalcev, je bil samo en član stranke in je baje še ta proti priključitvi glasoval. Torej se občani čudimo, kako more stranka brez vednosti občanov sklepati o tako važnih stvareh. Zato prosimo, da nam merodajne oblasti dajo možnost glasovanja pri tem vprašanju, da lahko svojo voljo prosto izrazimo. Naša občina ima čisto kmečki značaj, je hribovita in za mesto nepripravna. Tudi mestni občini bodo delali naši hribi pri kanalizaciji velike ovire. Tudi naši hlevi, gnojne jame, gnoj itd. sc prav malo strinjajo s finimi mestnimi predpisi. Rezervoar mestne občine bo tudi treba premestiti, da bodo tudi hribovski občani deležni mestnega vodovoda. Šušlja se, da hoče mestna občina le boljše dele za sebe obdržati, slabši del pa prepustiti Pesniškemu dvoru. Proti taki delitvi najodločneje protestiramo, ker je naša občina že dokazala, da se lahko tudi naprej sama vzdržuje, kakor se je do sedaj. Bodočnost mesta je na desnem bregu, nas pa naj mesto lepo na miru«. Več občanov občine Košaki. Stavbena zadruga „Naš dom" ima lastno opekarno Sinoči je bi! pri Povodniku dobro obl-; ranja skan sestanek stavbinske zadruge »Naš sečni odm«, ki ga je vodil zadružni predsednik krojaški mojster g. Kac. Ta je obširno poročal o dosedanjem delu zadruge, ki ima namen v bližnji bodočnosti, ko se bodo razmere spremenile, pričeti z gradnjo stanovanjskih hišic. Zadruga je vzela v najem opekarno v Požegi pri Je-šenci (Fram) za 20.000din letne najemnine. Delo v opekarni lepo napreduje in imajo že 100.000 kosov opeke v surovem stanju. Prodajali jo bodo predvsem svoii mčlanom, pa tudi zasebnikom. — Opeka bo cenejša kakor drugje. Skupni ogled opekarne bo v nedeljo 16. tm. pop. Predsednik je nato poročal, da je zadruga sklenila črtati vse tiste, ki so se prijavili v zadrugo in niso izpolnili svojih dolžnosti. Za to je določen 8 dnevni rok. Po tem roku bodo vsi tisti črtani, ki se ne bodo javili v zadružni pisarni. Predsednik je ovrgel kampanjo proti novi zadrugi z dejstvi, da je delo pozitivno in za zadrugarje koristno. Zaradi informi- članov bodo vpeljani redni me-sestanki. Po predsednikovem poročil use je razvila živahna debata. VLOM V TRGOVINO NA KRALJA PETRA TRGU Včerajšnjo noč je neznanj storilec vlomil v galanterijsko trgovino Rada Tipla na Kralja Petra trgu. S ponarejenim ključem je prišel z dvorišča v vežo in odtam v trgovino. Odnesel več tisoč britvic, toaletnega mila, barve za nohte, žepnih svetiljk in 200 din gotovine. — Skupna škoda znaša okoli 7.800 din. — Storilcu je policija že na sledu. BRZOPOTEZNI TURNIH S. S. ŽELEZN1-CAR-SK .,VIDMAR" V prostorih SK železničarja na Stadionu bo jutri zvečer brzopotezni turnir med Šah. sekcijo železničarju in Šah. klubom ,,Vidmar", s pričetkom ob 20. Za ŠKV naj se javijo igralci Kukovec, Gerželj, Lukeš B., Reiehsberger, Peče, Kuster, Rupar in Nosan. zato morate svoje zobe stalno I I z idealnim sredstvom za čiščenje z zobno kremo ODOL. Veličastna polkovna slava Danes slavi 32. topniški polk v Mariboru svojo polkovno slavo v počastitev spominskega dne na veličastne operacije naše vojske na Koroškem leta 1919. V lepo okrašeni vojašnici Vojvode Putnika so se k slovesnosti zbrali komandant mesta brigadni general Golubovič, župan dr. Juvan, podžupan Zebot z večimi mestnimi svetniki, škof dr. T o-mažič v spremstvu dr. Osterca, predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, Šef drž. tožilstva dr. Zorj^n, za okrajno sodišče sodnik dr. Štukelj, oba okrajna načelnika, dr. Š i Š k a in A j 1 e c, predstojnik mestne policije St. Kos, komisar obmejne policije Žun, šef davčne uprave Josip Sever, oba poštna šefa O rta n in Šetinc, ravnatelja ki. in realne gimnazije Mastnak in dr. Heric, predsednik trgovskega Kremlja veletrgovec Oset, za »Putnika« ravnatelj Loos, rezervni oficirji s pred- sednikom Perhavcem na čelu, Sokoli in Slovenski fantje v krojih, Maistro vi borci, zastopniki Jadranske Straže, predstavniki vseh kulturnih in drugih organizacij ter nenavadno veliko število občinstva. Pravoslavne cerkvene obrede je opravil prota Ivoševič, katoliške kurat Z a v a d 1 a 1, muslimanske pa iman H a-1 i 1 I ma n o v i č. Po slovesnem rezanju slavskega kolača je nagovoril goste in vojake domačin slave komandant polka polkovnik K i 1 e r ter v lepem govoru poudaril pomen prireditve. S!ed:l je de-file vojaštva pred častno tribuno, nakar je bila gostom prirejena zakuska, pri kateri je sodelovala vojaška godba. Razni ogvorniki so ob tej priliki nazdravljali naši vojski, domovini in kraljevskemu domu. Popoldne bo v vojašnici vojaška narodna veselica. Mezdno gibanje kroaških pomočnikov Mo stri . . . Krojaški mojstri so na pobudo Osrednjega društva oblačilnih delavcev v Mariboru v zvezi povtšanja mezd zaradi nastala draginje takoj pristali na pogajanja, nakar so bili stavljeni od obeh strani predlogi. Združenje krojačev v Mariboru je vzelo za podlago minimalni cenik, katerega je s trudom vsaj deloma v svoji stroki uveljavilo, upoštevajoč pri tem gmotni položaj svojih odjemalcev. Ta predlog, katerega je stavilo Združenje pomočnikom, predvideva tedenske plače 335 din, najnižje pa 180 din. Neresnična je trditev, da so krojaški mojstri pomočnikom ponudili tedenske mezde od din 120 do 180. Ne zanikamo, da je pri pogajanjih bilo govora o tedenski plači od din 120 do din 180, vendar se je ta mezda nanašala samo za začet-nice-praktikantinje šiviljske, ne pa krojaške stroke. Kar se tiče prekinitve pogajanj. moramo ugotoviti, da se je ista izvršila prej od strani (»močnikov, še le potem iz stvarnih razlogov od mojstrov. Toliko v pojasnilo. Združenje krojačev v Mariboru. PomoSn kl . . . Kakor smo že poročali javnosti, so se pogajanja med mojstri in pomočniki razbila. Vsa čast počdinim mojstrom, da so uvideli današnje razmere in so povišali plače. Najbolj so prizadeti mladi pomočniki in pomočnice, niso plačani niti po zakonu. Posledice katere lahko nastanejo v našem obupnem položaju si bodo morali mojstri sami pripisati. — Pomočniki m Važno za novinarje! Drevi, v sredo, ob 19. bo v klubski sobi Kino restavracije važen razgovor v Mariboru delujočih poklicnih novinarjev. Na dnevnem redu je vprašanje nove ureditve pokojninskega zavarovanja. V interesu vsakega posameznega člana je, da se tega razgovora udeleži, ker bi sicer mogel utrpeti veliko gmotno škodo. m Dohodki mariborske carinarnice so znašali v preteklem proračunskem letu 112,273.796 din in so za 10 milijonov višji od predpreteklega. Tudi letos so carinski dohodki kljub slabim razmeram še na zadovoljivi višini. .Maja je bilo teh dohodkov 10.916.79,") din. m V grajski kleli neumorno slika naš znani mojster prof. Sternen. Njegove freske zbujajo splošno pozornost. m Akademski slikar Golob je dobil častno naročilo, naj naslika freske v neki kapelici pri Prevaljah. m Obrtna oblast je maja črtala 20 obrti, na novo pa podeliia 18 obrtnih pravic v Mariboru. * VSO PRIJETNOST POMLADI BOSTE OBČUTILI PRI ŽVEČENJU AMERIKAN-STOII f IK BONBONOV. Zalaga za Jugoslavija: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva *M. tel. 3S-3«. AKADEMIJA SOKOLSKE ŽUPE MARIBOR ki bo v soboto, 8. junija 1910 ob pol 21. uri v Sokolskem domu, bo pritegnila posetnike iz vseh krajev. Zato si nabavite vstopnice v predprodaji pri' »Potniku«. Ne pozabt naročnine * Društvo ,,Jndran-Nanos“ poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži koncerta slovenske umetne pesmi, katerega bo priredil naš rojak Angel Jarc. Koncert se bo vršil v petek, 7. t. m., ob 20. uri v Narodnem domu. — Odbor. T ftoO * Grajski kino. Danes zadnjič „Zavesa je padla". — Od četrtka dalje veliki češki film iz kmetskega življenja „Božjl mlini". * Esptanadc-kino. Zabavni in veseli film „Tuja pesem" s Sonjo Ilenie. Film krasne glasbe, humorja, plesa in petja. * Kino Union. „Mati ali vlačuga". Zgodba žene, katera je bila pripravljena za vsako žrtev svojega otroka. Mariborske *lcda!iSča Sreda, 5. junija, ob 20.: „Ples v maskah". Red B. Četrtek, 6. junija, ob 20.: jjPolovanjc v Benetke". Premiera. Zadnja dramska predstava v letošnji sezoni bo duhovita in zabavna francoska komedija iz velemestnega življenja „Polova-nje v Benetke", v četrtek, C. t. m., v Ver-donikovi režiji. V glavnih vlogah nastopijo Rasbcrgerjcva kol Carolina Aucelot, Crnobori kot njen soprog Micliel, Verdo-nik kol ljubimec Etienne de Boisrobert. V ostalih vlogah nastopila še Rasberger in Standeker. Imejitelji gledaliških blokov, izrabite bloke! Zadnja dramska predstava bo la četrtek, zadnja glasbena pa v soboto ali v nedeljo. knpga o kreditni tehniki Pod tem naslovom je izdal mariborski od- no, da izgleda res, da si bp moral znanstveni vetnik dr. Jurij Jan zanimivo razpravo o svet te osvojiti, praksa pa po njih ravnati, prehodni ureditvi kredita v sedanjem nape-, v tretjem poglavju pisec razvija postopek, tem položaju ter njegovi dokončni preuredit- |{ako se morejo nova pravila prenesti na ob-vi po končanih vojnih napetostih. | stoječe kreditne zave-«- d zgoraj Razprava 1 izgled denarnih tako strokovno dc retično le znanst\ narne zavode. V i bolj kmetom, o’ vseh vrst, ker ba form največje uj Pisec seznanjr z bistvom denar boko znanstven/ v dosedanjem prave vzroke. 1 vitvijo, da sc r če se kredit ur principih. Ti pc ki kreditnotehn V drugem svojega krediti ledino do sed znanstvenega deloma opira gospodarskega id je tako reši že vnaprej pr tehnike, da bi Pisec ugoto\ notehnična prs glede praktičn nih ob- razdeli li od-'n, da ki so sti v lase. ban-po-Inih bri-tro le-;as 10 ki ta bi ia i- ia h t- premoste le na ta način, da na eni strani znižajo obresti za vloge, na drugi strani pa tudi obresti za kredite. Radi novih prednosti, ki jih dobe terjatve iz vlog, pa se bodo vloge še kljub temu večale. Poslodavalci morejo radi tega dobiti zadostne dolgodobne kredite proti za sedanje razmere nepojmljivo nizkim obrestim ter tako mirno zaposlovati zadostno število delavcev in drugih nameščencev. Razprava podaja zato na tern polju skupni gospodarski program podjetnikov, kmetov, obrtnikov in delavcev. Zelo datekosežne reforme predlaga pisec tudi za krajevne kreditne zavode. Te napravi skoro povsem avtonomne s tem, da razloži, kako morejo kred. zavodi obvladati kraj. promet tudi z lastnimi sredstvi. Med drugim predlaga ustanovitev lista za zbiranje prepisov dobroimetja ter praktično izvedljivo manipulacijo z njim. Dalje razvija načrt, kako naj kred. zavodi izpremene svoje poslovanje. Tozadevni predlogi so zelo* važni in temeljito podprti. So pa tudi lahko izvedljivi. Take reforme omogočajo posebno podeželskim posojilnicam nov razvoj in velik gospodarski razmah. V četrtem poglavju popisuje razprava velike prednosti za narodno gospodarstvo, če se nasloni na kreditno tehniko, v petem pa socialne in politične posledice take reforme. To knjigo, ki bo skoraj gotovo s svojimi idejami odločilno vplivala na nadaljnji razvoj kreditne yede in ureditve kredita, toplo priporočamo Stane le 25 din in je torej gmotno listopna vsem slojem. Zanimivosti Sovjetska Rusija - najprostranejša država sveta Zemljepisni podatki o ozemlju, ki sega od Karpatov preko Sibirije do Vladivostoka Iz pravkar v Beogradu izišle knjige Vuka Dragoviča SSSR prinašamo naslednji izvleček za poznavanje velike države na vzhodu Evrope. Sovjetska Rusija je po svoji površini najprostranejša država .sveta. Meri 21.272.000 km2. Je tedaj trikrat večja od Zedinjenih držav Ameriških, 90krat večja od VeMke Britanije, 85krat od Jugoslavije, 700krat od Belgije. Njena najskrajnejša vzhodna in zahodna točka je oddaljena le malo manj kakor severni tečaj od ravnika. Razlika v času znaša med vzhodno in zahodno mejo Rusije 10 ur, veliko del leta tedaj sonce nad njo nikoli ne zaide. Rusija predstavlja šestino zemeljske oble. Je 'država velikih nasprotij severnih ledenih pokrajin in južnih toplih krajev, ki dajejo po tri žetve na leto. Površje Kaspijskega morja je 26 m pod gladino oceanov, najvišja točka v gorah, na Pamirju pa sega 7500 m visoko. Razlika med najvišjo temperaturo 70° C pod ničlo v Sibiriji in 70° C nad ničlo ponekod v notranjosti srednje Azije znaša celih 140 stopinj. Tudi glede živalstva so nasprotja zelo velika. Na severu beli medved, na jugu tiger. V rastlinskem svetu se nizajo vrste od polarnih lišajev do prekrasnega tropskega lotosovega cveta. Tak jen je svet, kjer se vsako teto pomnoži prebivalstvo za 3,000.000 duš. Nad 183 mffij. ljudi biva na tleh sovjetske Rusije. Od tega je 55,909.900 duš v mestih, leta 1926 je bilo teh le 26,314.114! Na vasi je bilo 1926 še 120,713.801 ljudi, zdaj jih je mnogo manj. Prebivalstvo v mestih se tedaj hitreje množi, kar gTe na račun nagle industrializacije. Lani je bivalo v mestih Rusije 32% vseh ljudi (1926 17.9%), na vasi pa 67.2% (1926 še 82.1%) dus! Ruska mesta silno naglo naraščajo. Moskva, ki je imela 1926 še 2,029.425 prebivalcev, šteje danes že 4,137.018 duš. Leningrad je v istem času narasel od 1,196.065 na 3,191.304 ljudi. Velika mesta so še Kijev 846.293, Harkov 833.432, Baku 869.347, Gorki (Nižji Novgorod) 644.116, Odesa 604.223, Taškent 585.006, Tbilisi (Tiflis) 519.175, Rostov na Donu 510.253 in Dnjepropetrovsk (Jekaterinoslav) 500.622 prebivalcev. Nad 400.000 duš imajo še mesta Stalji-110 (Jusovka), Staljingrad (Carioin), SVerdiovsk (Jekaterinoburg), Novosibirsk in Kazanj. Tri in dvajset ruskih mest šteje od 200.000 do 400.000 duš, nadaljnjih 41 mest pa od 100.000 do 200.000 prebivalcev. Dvanajst republik SSSR Največja država v sklopu Sovjetske unije je federativna država Ruska, ki meri 16,593.080 km2 in.šteje 109,278.614 prebivalcev. Po številu ljudi se potem zvrste republika Ukrajinska 30,960.221 duš, Uzbekistan 6,282.446, Kazakstan 6,145.937, Beloruska republika 5,567.976, Gruzinska republika 3,542.289, Azerbajd žanska 3,209.727, Tadžikska 1,485.000, Kirgiška 1,459.301, Armenska 1,253.985, Turkmenska 1,253.985 in Karelrjsko-fin-ska republika. Kako je naraščala Rusija Ozemlje sovjetske Rusije se razteza na dve celini, Evropo in Azijo. Na Evropo odpade 4,670.000 km2, na Azijo 16.602.000 ktn-. V začetku 18. stoletja je imela Rusija še 12,000.000 km2 obsega, v teku 18. stoletja se je povečala na 15,000.000 km2. V 19. stoletju je bilo priključenih v Aziji 7,200.000, v Evropi pa 790.000 km1 ter je država narasla na 23.980.000 km2. Slovanski narodi štejejo 77.4% vsega prebivalstva, od tega Rusi 53, Ukrajinci 21.2, Belorusi 3.2%; Mongoli in Tunkotatari štejejo 11.4%, Armenci in Gruzini 2.3, finska plemena 1.9, Židje 1,8, ostali 5.2% prebivalstva. Žrtve za sedanji obseg Ruska osvajanja v Aziji so bila v glav nem kolonizatorska, pacifistična ua ra- čun anarhične Kitajske. V mali Aziji je pa Rusija izgubila v bojih sredi 19. stoletja 5000 mož in skoTo dvakrat toliko ranjencev. h(ajveč so jo pa stala zavoje-vanja v Evropi. V bojih s Turčijo je carska Rusija izgubila 750.000 ljudi preden je dobila izhod na črno morje. V vojnah s Švedi za izhod na Balsko morje je pa morala žrtvovati Rusija 700.000 mrtvecev. Oba ta izhoda sta pa dejansko pot v zaprto morje. Edina svobodna luka je na severu Murmansk. V rusko-japonski vojni je Rusija tudi izgubila svoje ozemlje. Svetovna vojna je odtrgala od nje 818.000 km2 zemlje, iz katere so nastale Litva, Letonska Estonska, Finska in Poljska. Besarabija je šla k Romuniji, Kars v Mali Aziji pa k Turčiji. Dolžina mej sovjetske Rusije je ogromna blizu 60.000 km. Od tega odpade 43.000 km na morsko obalo, 17.000 na kopno. Večji del morskih obal, 10.000 km je v Severnem Ledenem morju dolgo časa pod ledom. S Finsko ima Rusija 1590 km meje, z Estonsko 277, Letonsko 250, Poljsko 1412, Romunijo 742, Turčijo 602, Iranom 1750, Afganistanom 1700, Kitajsko 3000 in Japonsko 170 km meje. Po rusko finski vojni so sovjeti popravili svoje zahodne meje ter si zagotovili ob Baltu važna strategična oporišča za varnost Leningrada in svojega baltskega primorja. Pomen molibdena za vojno industrijo Kovina molibden je znana že od 1782. Do svetovne vojne so jo uporabljali le za izdelovanje električnih žarnic in peči. Med svetovno vojno je pa Nemčija uvažala norveški molibden in ga mešala namesto tungstena v jeklene zlitine. Ta praksa se je v industriji posebno pospešila, ko so odkrili velike zaloge molibdena v Koloradu v USA. Od 1937 dalje so USA proizvedle 438.000, Norveška pa 11.000 stotov molibdena. Manjše količine so dale še Mehika, francoski Maroko in Peru. Po začetku sedanje vojne so Zedinjene države izvozile 389.000 stotov me-libdena v vreedenosti 14 milijonov dolarjev. Velika Britanija in Rusija sta bili glavni uvoznici. Singapur na straži pred vrati Vzhoda Singapur ima za Veliko Britanijo najboljši strategični položaj in naj večji pomen na Daljnem vzhodu. Leži v ožini Jahore. Tu je najmodernejša ladjedelnica na svetu, ter se morejo opremiti najnajvečje ladje vseh vrst. Obramba je izpolnjena ž izredno dobrim letalskim oporiščem v neposredni bližini. Skladišča morejo za dalje časa oskrbovati vse brodovje v Tihem oceanu. Gradnja Sin- gapura je trajala 11 let in je stala okoli 300.000.000 din. Izkopano je bilo blizu 5.000.000 ton zemlje. Topovi najtežjega kalibra so postavljeni na maskirane položaje. Protiletalska obramba je baje edinstvena. Velika Britanija ima v Sin-gapuru svoj »Portsmout« na vratih Tihega oceana, od koder more njeno brodovje operirati s polno silo, ako bi se pokazala potreba za to. Živilske karte tudi za ženitovania Švicarski list »Der Bund« prinaša v reportaži iz Nemčije naslednjo vest: »Kadar se kdo v Nemčiji namerava poročiti, zadostuje, da se obrne na urad za razdelitev živilskih kart, da dobi dopolnilne karte za ženitovanjsko kosilo. Priloženo mora biti potrdilo nameravane poroke. Na ta način se lahko povabi na pojedino 12 oseb. Na ženitovanjsko karto se dobi 3 funte mesa, 10 jajc itd. Važno ni, če je povabljenih 12 ali samo 6 oseb. Če se trgovcu z vinom ali likerjem pokaže svatbeno potrdilo, tedaj založi ta navdušen ženina z nekaj steklenicami dobrega vina, ki ga hranijo le za najboljše goste«. Spravila je na svet 1200 otrok Terezija Kadrikova iz Bratislave je imela pred dnevi nenavaden jubilej. Minilo je točno pol stoletja, ko je prvič pomagala pri porodu kot novo nastavljena babica. Poslej je pomagala porodnicam s spretno roko in spravila na svet Na vesti o razdelitvi Belgijskega Konga med Francijo in Anglijo ne dajejo v londonskih krogih nobenih pojasnil. 1200 dojenčkov. Večina teh otrok še živi, da, Kadrikova je pomagala v mnogih primerih tudi tam, da so matere srečno pritisnile nebogljene novorojenčke na prsi. Kadrikova je še vedno krepka in še malo ne misli zapustiti svojega poklica. Postavila bo polagoma še večji rekord s svojo spretno pomočjo pri viru življenja. Če hna človek trmastega psa.. Ženske in barve Ko se je pred sto leti pojavila neka lepotica v kričeči rdeči obleki na plesu, so se dame čudile. Sloviti pisec Bal-sac jim je pa pojasnil, da ima vsak značaj okus, ki po svoje izbira prijetne barve. Tako imajo temperamentne in glasne ženske rade rdeče toalete, prepirljiva ženska izbere svetlooranžne, vinskorde-če ali pa zelene barve. Dame, ki dajejo prednost mrkim barvam, so precej zagonetne narave, ker je črna barva zarotniška. Zato so ženske, ki se pogosto rade oblačijo v črnikaste obleke, nagnjene k melanholiji. Nasprotno temu izbirajo ljubke, pa tudi slabe ženske, ki nimajo trdnosti v značaju, bele barve. Te ženske so do neke mere domišljave in kokotne. Cesarica Joseph ma, madame Tatlien in Rocamier so se rade oblačile v belo. Rožnate barve ljubijo dame,, ki bi rade prikrile pravo starost. Mlada dekleta nasprotno, ki hočejo biti že zrelejša ,se oblačijo v temnejše tone barv. Rožnato rumene barve cenijo običajno dame, ki so vesele in ljubeznjive, Želo pristopne. Modre barve nosijo daroe, ki imajo pred moškimi prednost. Te so mir ne, oprezne ženske ter velike moralist-ke. Siva barva je obleka tužnšh žensk, bolnega značaja. No, od Balsaoovih časov se je izpre-menil ves svet, pa tudi pojem o barvah. Zdaj nosijo ženske pač takšne barve oblek, ki jim najbolje pristopajo, : 1,540.000 brezposelnih je imela Anglija še pred letom dni. Kljub vojni, ko so potrebne delovne sile povsod, ima Anglija še zdaj 973.000 brezposelnih... Orient ekspres je ukinila Turčija na svojih tleh. Zveze z Evropo bodo vršili poslej le redni turški vlaki. Siegfriedovo črto podaljšuje njen konstruktor inž. Todt v Belgiji, da onemogoči event. zavezniško ofenzivo tod siko zi proti Nemčiji. V nadomestilo za izgubljeni belgijski in holandski premog, ki ga je lani prejela Francija 3,750.000 ton, bo dajala poslej Anglija večje količine tega goriva Franciji. Letni izvoz premoga iz Anglije v Francijo bo znašal 20 milijonov ton- Z zahodnega bojišča: Na levi: Naskok angleške pehote iz za-*’ *u sklonov — Na desni: Prehod Inž. Zelinka dve leti strogega zapora Včeraj se je pri okrožnem sodišču v Celju pričela razprava proti 44 letnemu prokuristu kemične tovarne v Hrastniku mž. Emanuelu Zelinki radi znanega dogodka, ki se je pripetil 15. aprila v kemični tovarni v Hrastnjku, ko je obtoženi Zelinka pred. svojo pisarno ustrelil 35 letnega brezposelnega delavca Viljema Gačnika iz Hrastnika. Sodnemu dvoru je predsedoval sodnik okrožnega sodišča dr. Iwan Mak, votanta sta bila sodnika okr. sodišča dr. Josip Dolničar in Mirko De-obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca dr. Rus, zasebno udeleženko dr. Zdravko Kalan, branilec pa je bil odvetnik dr. Milan Korun iz Ljubljane. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje in jc bila razpravna dvorana polna poslušalcev. Inž. Emanuel Zelinka je bil obtožen uboja. Obtožnica mu očita, da je 15. aprila v Hrastniku ustrelil delavca Viljema mu Gačniku prizadejal smrtno nevarno poškodbo, vsled katere je Gačnik drugi prodati pri Sovjetih z ■velikim dobičkom.Hodijo tudi oborožena krdela, toda teh je malo. Tihotapci navadno nimajo orožja. Z orožjem hodijo Alinčuko-vi, Saša in še nekateri tihotapci, ki imajo za to tehten vzrok. če bi se hipoma razkadila tema, ki pokriva mejo, bi videli na meji »morske volkove« s karabinkami, revolverji, sekirami, vilami in lestvami, kako prežijo na plen. Včasih bi videli tudi gruče za-hrbtnežev, oboroženih z revolverji, ka- rabinkami in celo strojnicami. Opazili bi tudi gonjače, ki skrivaj vodijo konje iz Poljske v Sovjeti jo m narobe. In naposled bi opazili nenavadno postavo... človeka, ki hodi sam ob meji in čez mejo... Včasih hodi po najbolj nevarnih poteh, s samokresom v roki, z bombami za pasom in bodalom ob boku. Vohun in ogleduh... Star, preizkušen človek, ki se je na čudežen način rešil iz neštetih bitk, odločen kot vrag in drzen gusar meje... Vsi se ga bojijo: tihotapci, stražniki in agenti vohunske in protivohunske službe ter kmetje... Zajeti tihotapca — privlačna in strastna igra! Toda če naletiš na takega satana! Da, mnogn zanimivih stvari bi videli, če bi ga razkadila tema. O nekaterih boni pripovedoval kasneje. Zadnji čas sem se precej spoprijateljil s Petrikom Filozofom. Mlad fant, morda devetnajstleten. Nenavadne oči ima, bistre in resne. Nikoli ga nisem videl piti vodko ali se potepati s fanti po ulicah in krčmah. Sicer je tudi on pil, toda le zategadelj, da bi se »ogr.el« in »ojunačil«, in nikoli zaradi zabave. Šal ni zbijal. Skoraj vedno je molčal. Na vprašanja je odgovarjal natančno in resnd. Opa zil sem, da si jemlje na pot tudi nekaj knjig, ki jih v prostem času neprestano prebira. Juiek Potrhlik je bii vedno ob njem — in venomer sta se pogovarjala. Fantje so mi povedali, da je Petrik študiral, na meji pa je ostal po letu 1924, ko je v bolševiški ofenzivi na Varšavo izgubil očeta in mater. Z Julkom Potrhli-kom sta stanovala pri nekem emigrantu, Mužanskem, ki je dobro in ceno poprav- ljal ure ter so o n}em pravili, da ie blazen. Povedati moram nekoliko obširneje, kako je nastalo moje prijateljstvo s Petrikom Filozofom. Pripovedoval sem že-kako mi je Jožef pokazal na nebu sedem zvezd, ki so mi že nekajkrat pomagale najti pot čez mejo. Neke lepe, tihe itoči, ko je nebo žarelo v tisočerih zvezdah, sem se nagnil k Vanki Bolševiku, ki je počival poleg mene. Pomembno sem mu pokazal tistih sedem zvezd. Ko jc slednjič ugotovil, katere zvezde menim, me je vprašal: »No, vidim jih... In kaj potem?« »Česa te spominjajo s svojo obliko?« Boljševik je delj časa molčai, zroč V nebo. Potem je zganil ustnice in rekel: »Gos... Tolsto gos z dolgim vra« tom...« Odgovor me je užalil. Nenadoma se mi je zazdelo, da ima štrleča ušesa, dolg nos, debele ustnice — da je skratka — neumen. V sebi sem začutil odpor. Poslej nisem več govoril z njim. Kasneje sem postavil isto vprašanje Loudi. Dolgo ni mogel razumeti, kaj želim. Slednjič pa mi je dejal: »Aha, vidim... To kozico!« Tudi ta me je razjezil. Zani je bilo vse na svetu samo kozica in jedača! Že delj časa sem nameraval povprašati zaradi teh zvezd Petrika Filozofa, ki sem ga smatral za resnega in pametnega fanta. Ob neki ugodni priliki sem ga vprašal. Petrik me je takoj razumel in mi odgovoril: (Dalje.) VRAZNO PREHRANA GLASBILA STANOVANJE ODDA QBRT • TRGOVINA SOBO ODDA VOZILA IZGUBLJENO ŽIVALI POHISTVO-OPREMA POSEST ŽENSKI KOTIČEK KUHARICA za vse išče službe pri boljši družini. Dopise poslati na ogl. odd »Večernika« pod »Zanesljiva«. 4030-3 POSTELJNE ODEJE samo z belo vato. močno pre lite. posteljno perilo, zglavni ki tuhne, koce. madrace in-letl. otih in perje no najnižii ceni. A Štuhec, Maribor. Stol na ul. 5. 3328-18 ENOSOBNO STANOVANJE oddam na Pobrežju. Aleksan drova c. 16. 4025-5 STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam 1. julija. Sp. Radvanjska c. 3a. 4043-5 RAZSTAVA PREPROG Banovinska tkalnica preprog iz Saraieva razstavila svoie preproge in oerziiance v Ljubljani v dvorani hotela »Slon«. Desni glavni vhod. Izložba ie otvorjena celi dan od 5. VI. do vklj. 10. VI 1940 Prevzamemo naročila na dol poročna odplačila 3976-28 briljante. tastavlia'ne <šče nujno zb nakup Mlad PEKOVSKI POMOČNIK zmožen vsakega dela, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. »Večeraika* pod »Mariborčan«. 4024-3 kopalne oo novost sezone prinaša KOPALKE - NOGAVICE bluze jopice, sviterle. žem-perje, otroške garniture (last ni izdelki), terilo, kombineže volna: »Mara« Oset, Koroška 26. 4011-18 SOBA IN KUHINJA se takoj odda. Radvanjska 24 Studenci. 4051-5 Maribor lioaposka ulica )- ■ ■ I 11 ...Milili ---- C. Budefetdt Gosposka ulica 4—6 18 LETNA delavoljna deklica išče službe k mali družini V meščanskem gospodinjstvu, v t/o-strežbl kakor v kuhinji vešča in ljubiteljica otrok. Naslov: Ida Repanšek, Podpeca Crna pri Prevaljah. 4054-3 KOPALNA PEC kompletna, na prodaj. Vprašati o ogl. odd »Večernika«. 4028-28 GOSPOD se sprejme na stanovanje in hrano, soba s posebnim vhodom. Frančiškanska 21-1. leva_______________________4041-7 Najboljša KAVA najfinejše čajno maslo in malinovec. »Kavalir«, Gosposka ulica 28. 4034-7 SVILE ZA OBLEKE novi vzorci — prinaša modna trgovina Josit/ Šrai. Ma^ ribor. 3960-1S OPREMLJENO SOBO zračno in sončno, tudi blizu avtobusne postaje, zunai cen tra. išče miren zakonski par. Event. tudi s hrano. Ponudbe na ogl odd. »Večeraika« pod »Točen plačnik«. 4022-9 Continental Prodam velik AVTOMATSKI GRAMOFON ali zamenjam za harmoniko. Naslov v ogl. odd. »Večer-nika«. 4020-20 SOBO IN KUHINJO oddam s 1. julijem. Meljska c. 43-1. 4042-5 Dam takoj v najem STANOVANJE sobo in kuhinjo ter brivski salon za dame in gospode. Brez inventarja. Nasov v ogl odd. »Večeraika«. 4039-5 najnovejši modeli, nudi ugodno Lama. Jurčičeva ul. 4 NAHRBTNIKE v veliki izbiri nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 3696-13 Lepa SEPARIRANA SOBA se odda. Koroška c. 62-1 levo 3035-8 na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 30 Lfubliana. Prešernova «1. 44 Globok OTROŠKI VOZIČEK moderen, dobro ohranjen, prodam takoj poceni. Vprašati Krekova 2, pri hišniku. 4037-22 SONČNA SOBICA pranza ali opremljena z vrtom se odda. Cena 70 din. Nova vas Livadna 8. 4033-8 DEŽNE PLAŠČE iz balonske svile, poseben kroj, Vam nudi modna trgovina Josip Šraj, Maribor. 3847-13 SPOMNITE SE CMD! Preselitveno naznanilo SAMC — RACE izgubil križasti rjavi letni suknji. Prosim nai se mi vrne. 0038-42 iOipZ. optik E.PETELN MARIB.OR • GRAJSKI TRB 7 LOVSKI PES $115: na ime »Tel«, se Je zatekel. Oddati ga proti nagradi v Gregorčičevi ul IZs. 4057-24 ŠIRITE »VECERNIK«! SPALNICO iz trdega lesa, slike preproge in razno selitveno blago proda skladiščnik, Meljska ce sta 29. 3800-17 Oddam v najem LEPO SOBO IN KUHINJO v novi hiši za »Rapidovim« igriščem s 1. julijem. Vf/raša-U Stritarjeva ul. 18. Maribor 4046-5 laplin, Gosposka 18/1 STANOVANJE soba in kuhinja, se odda s 1. tulijem. Ciril-Metodova ul. 4, Studenci.______________4002-5 ENO IN DVOSOBNO STA-NOVANJE sončna lega, oddam BischoJ, Melje. Kacijatierjeva 22, Damski poletni čevlji Kupite ali prodate vaše posestvo potom realitetne pisarne ,,TRIGLAV" Maribor, Aleksandrova c. 12 Telefon 25-3 i Hotel Zamorc, Gosposka 30 Oglejte si stransko izložbo! ZAPRTO STANOVANJE sončno, l sobo. kuhinjo in predsobo, oddam. Maka rje va ul. 13, Studenci. 4007-5 Velika izbira kopalnih oblek in posameznih delov STAVBENA PARCELA v mestu Maribor, zelo sončna lega, 3 minute od Stolne cerkve naprodaj. Povprašati v ogl. odd. »Večernika«. 3787-11 ~ PARCELO v Mariboru ali okolici kupim Ponudbe na upravo »Več.«, Ptul. 4053-11 Sončno TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico 1. julija oddam. Aljaževa 4 4044-5 3—4 šob, v novejži hiši v bližini parka ali v vili, moderno z vsemi pritiklinami, na južno ali zahodno stran, iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. pod »Moderno stanovanje«. TRISOBNO STANOVANJE s kopanico in vsemi pritiklinami v centru mesta se s 1. iulijein odda v najem. Naslov v ogl. odd »Večernika«. 4052-5 MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, damsko perilo najceneie pri Š Kellš-u. Stolna I. 11406-18 ^ manufakturnega blaga radi nemogoče dobave bla-ga v čisti volni. Prodajamo od 20-30% ceneje od znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v . . . m Mar .bom r (pri glavni policiji; ^ ivi a r i p ch u MB9BBB Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja 1 StŠhi MOMMU nn rrl a um n n I i r i i i ) ^ Wl a f I b Of U