51. številka.
Trst v soboto 3. marca 1900.
Tečaj XXV
..Edinost"
fhaia en*rat na dan. razun nedelj u> i'rhznik«»\, ob 6 uri zvečer.
Naročnina ZMaSa :
Za «***lo leto........kron
za jw>l leta........._
za eetrt letii ...............r. _
z.i en meneč................2 kroni
>MroC'uitu, je plaCevati iianrei.	,\n n«-
rorbe br^-r priložene naroćninc	ut>r*v* ne ozirit.
Po toUakaniali v Tr-itii se prodajejo j*>-
uamezne -tevilke po r, stotink	nvr.»;
i*ven Tr«ta
F
po
»totink
od in cs t
»Jefirii At*. si<i.
Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko.
t edtnvstl je moe!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu, '/m vei-kratno naročilo s primernim ponustoin Poslana. osmrtnice in javne zaiivaie do maci oiriasi iul. se rarunajo po pogodb
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani doniai se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oirlase »prejema npravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati Ioeo Trst.
Uredništvo in tiskarna se naiitijitut v ulici Carintia 5tv. 1*2. Ipravništvo. in sprejemanje iuseratov v ulici Molin piccolo 5tv. II. inulstr.
I dajatelj in r dgovorni urednik Pran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost4* v Tru.
Sklenite svoje vrste!
ii.
Jndeas werden sie frei- j li«-h jrut daran thun. die j eiprenen Reihen fester zu ■
sehliessen.....
-Politi k'*.
Namen članku v »Politiki« je hi! torej, <1ji pomiri Jugoslovane iti da dokaze, da ni opravičen njih strah, da l»i j»o eventuvelni spravi med Čehi in Nemci na Češkem in. Moravskem mogle na vstati j>oslediee, škod-; Ijivf* interesom Hrvatov in Slovencev, :tli celo nevarne za njihov narodni obstanek. Praški list je eelo uverjen, da hi sprava na < "eškem in Moravskem bila le na korist Hrvatom in Slovencem, ker hi |>otem stopilo v ospred je nase h rva tsk< »-slovensko vprašan je, in hi mogli Cehi"— tako ga umejemo mi —, rešeni skrbi za svoje češko vprašanje, zastavljati -voj vpliv za pravično rešcnje slovensko-hrvatskega vprašanja.
Tej argumentaciji nočemo oporekati. Samo na nekaj I »i opozorili in i spoštovani praški list. Kakor »Politika« očita »Slov. Narodu*, da njega dokazovanje — da bi namreč ]>o češko-ncmški spravi eventirvelno mogli trpeti interesi naroda slovenskega — trpi na tem, da identifikuje namen in vsj»cli, i stota ko bi mogli mi očitati argumentaciji »Politike«, da trj>i na tem, da ne razlikuje dovolj, da nekako identifikuje naše hipne ]»o-treln* z našimi koncčnimi cilji, da ne razlikuje mej tem, kaj in koliko moramo Slovenci in Hrvatje zahtevati takoj, nemudoma — ker trebamo za vsakdanje življenje — in mej tem, kar je naš i dej al !
Xa uresničenje idejalov, konečnih ciljev sc že lahko čaka, na to pa. kar potrebujemo za vsakdanje življenje, ne moremo čakati. Kakor |>osamični človek lahko in mora čakati. da se mu uresničijo velike zasnove, a n e more pogrešati zraka, tako tudi narod ne more pogrešati elementarnih jm»-gojev za življenje. A nam Slovencem, zlasti na Koroškem, v 'I r<tu in Istri pri manj k nje /raka, mi ječimo v okuženem vzduhu abnormalnih in ponedoumni vladni j»olitiki zavoženih in ]M>pačenih razmer, v vzduhu, ki nas hoče — udušiti. Zato kličemo in moramo klicati na |M»m<»č, in ne smemo čakati, da se še jtoprej rešijo katera druga vprašanja.
Pripoznavajoči Cehe kakor pijonirje avstrijskega Slovanstva, pripozna vajoči, da nas vseh visoko nadkriljujejo po svojem intelektu, po svoji kulturi, po svojem fenomenalnem napred k y na vseh poljih človeškega znanja, po svojem narodnem imetju in po svoji energiji, in pri poznava joči, da jim že po njih sijajni zgodovini gre prvenstvo mej avstrijskimi Slovani: moramo pripoznati tudi, da je tudi povsem opravičen kronologični red, kakor ga postavlja »Politike: najprej bodi rešeno češko in potem stopi v ospredje naše slovensko-hrvatsko vprašanje !! Mi sami moramo hiti za tak kronologični red, ker je že po psihologiji v razvoju političkih in narodnih stremljenj opravičeno pričakovanje, da bo srečno rešenje vprašanja jedne slovanske družine ugodno uplivalo na pravično rešen je vprašanja druge družine — nas Jugoslo- j vanov.
Ali mi potrebujemo zraka, mi potrebujemo spremembe razmer vsaj v toliko, da bomo mogli dihati. Mi ne zahtevamo, naj se že sedaj, kar čez noč, reši ves kompleks našega hrvatsko-slovenskega vprašanja, naj se nam uresniči vse, kar nam je pred očmi kakor idejal bodočnosti, mi smo pripravljeni čakati, da Cehi izvojiljejo svoj veliki boj, ali ravno zato, ker jim priznavamo prvenstvo in ker smo pripravljeni čakati, in ker smo tudi pripravljeni stati jim ob boku v tej veliki borbi zvesto in s samozatajevanjem, ravno zato smemo pričakovati in m o r a m o z a-h t e v a t i v p r v i vrst i o <1 Č e h o v, d a s v o j o d «1 n e d o d u e n a r a š č a-j o č i vpliv — kakor nam ga slika tudi »Politik« sama — u p o r a h i j o v t o, <1 a sena m r a z m e r e ob r n e j o na bolje, vsaj v toliko, <1 a h o m o mogli ž i-vetiindanam življenje ne bo v v e <1 n i ne v a r n o s t :. S a j v toli k o naj s e C e h i spo m n i j o n a n a s v r e š e v a n j u s v oje g a češkega v p r a š a n j a, oziroma na svoji h p o g a j a n j i h z X e in c i in - v 1 a d o ! !
Kakor smo smatrali za svojo dolžnost, da smo spregovorili to odkrito besedo na adreso Cehov, tako mora pa sleherni rodoljubni Slovenec z čutom hvaležnosti vsprejeti posvarilo, ki je je napisala »Politika« na adteso Slovencev: prvi pogoj vspešne narodne politike Slovencev je v tem, da se narodna
prava stavljajo v ospredje in da se diference glede nenarodnih vprašanj razpravljajo tako, da ne ovirajo boja za narodna prava !!
To je program »Edinosti<c, to je naše stališče, od katerega se ne damo odmakniti ni od liberalcev ni od klerikalcev. To je naše stališče: bodi boj za različne nazore tudi v našem domačem taboru, ali ta boj ne prestopaj nikdar našega domačega okvirja. Vsikdar nehaj tam in v isti hip, kjer prihaja v igro skupna narodna korist, n i k d a r naj se t u j i n e c ne o k o r i š č a n a | tem boj u. Narodna solidarnost — o kateri govori »Politik kakor o temeljnem pogoju vspešni narodni politiki — se nam kaže v tem, da bo vsakdo, brez izjeme in brez zavisti, podpiral tudi rojaka liberalca oziroma klerikalca, kadar namerja kaj, ki bo koristno j za skupnost naroda ! P red vse m p a j e naši delegaciji na D u ti a ji v sve t. o <1 o 1 ž n o s t, d a n a m p o d a j a sijajne izglede take neizogibno po-! t r e b n e n a r o d n e soli d a r n o s t i.
Apel v »Politiki« pozdravljamo torej prav mi okolo »Edinosti« z opravičenim za-j dovoljstvom. Pozdravljamo ta apel v prvi vrsti radi življenske koristi naroda, radi bodočnosti naroda, ker kaže z velikim prstom na ono pot, po kateri edini je možna vspe.šlia i narodna politika, a potem ga pozdravljamo tudi radi sebe, ker vsprejemljeno kakor popolno zadoščenje za dejstvo, da je »Edi-1 lO.'i, s ravno zato, ker -se noče odmakniti od tega stališča — označenega po češkem listu za jedino pravega — mej vsemi slovenskimi od lastnih rojakov najbolj napadani list!
Kakor nas z jedne strani bole ti napadi, ker prihajajo od brata, tako smo z druge strani, z ozirom na vzrok tem napadom, ponosni nanje, in nam isti ne morejo udušiti vere, da pride dan spoznanja, da treba vendar slediti klicu : »Sklenite svoje vrste!!«
Še enkrat: naša mizerija na polju šolstva.
Danes se moramo zopet povrniti v nemško državno šolo v ulici Fontana. Zadnjič že smo dokazali — sklicuje se na narodnost ogromne večine učencev — da je nemški značaj te šole pravi nonsens: potem pa smo dokazali tudi,
da krivica, ki se nam dela na tej šoli, seza še dalje, ker se zistematično dela na to, tla pouk v slovenščini kakor učnem predmetu — dovoljen milostno — postaja iluzornim. Povedali smo, da je pouk v našem jeziku prirejen prav po mačehevski, rekli bi : ne le brez ljubezni, ampak z odkrito nedobro-hotnostjo.
Vse svoje trditve hočemo danes šc nekoliko podkrepiti z nekaterimi podatki.
Konstatovati moramo namreč, da od onega časa, ko so nadzorstvo nad to šolo gospodu vitezu Klodiču odvzeli in je izročili njegovemu kolegi Gnadu — in otl tedaj je že nad 10 let — ni n i k d o p r i še 1, d a b i se prepričal, kako se vrši pouk v slovenščini!!
Kdo, za Boga, naj se tudi zanima za to ? Saj je vsem, ki imajo kaj besede v tej šoli, naš jezik, jezik velikega dela učencev, trn v oko. Prvi mej temi gospodi ne zna nobenega deželnega jezika, ni laškega, ni slovenskega : baš zaradi tega sovraži vsakogar, ki je bil tako nepreviden, da se je priučil deželnim jezikom. Mogočni gospod bi se najraje kar iznebil učiteljev, ki so res usposobljeni za to šolo tudi v jezikovnem pogledu.
Kričeč slučaj imamo z gospodom učiteljem Dolinarjem. Vsem onim, ki so obveščeni o dogodkih zadnjih par let, ostane nepozabno, kako so tega izbornega in neutrudno delujočega šolnika uničili najpoprej moralno in potem še fizično. Mož je deloval najvspesneje nad 30 let; tukajšnjemu šolstvu je posvečal in žrtvoval vse svoje mišljenje, vse svoje delo, vse svoje duševne in fizične sile, a slednjič — ko bi bilo zahtevalo najprimitivneje pravicoljubje, da dobi kako pripoznanje — so postali semkaj ptujca, ki ne le da ne pozna dež. jezikov in splošnih razmer, ampak še danes ne pozna niti šolskih razmer.
Drugi teh gespodov je pač zmožen več jezikov, ali onega, ki bi bil koristen za njegov posel, ne zna in si misli, da oni, ki govori slovenski, mora itak tudi nemški dobro znati.
Spomnimo se še tretjega, ki nima ni pojma o našem jeziku.
O prvo omenjenim smo rekli, da nimalo ne pozna nt jezikov ni razmer. Vse te nedostatke pa hoče pokrivati s tem, da se globoko klanja pred onimi, ki so nad njim, in da o
P O 1) L I S T K K
Moja prijateljica.
Piše Kopriva.
Starjš«'v nisem ljubila. Njihova surova brezobzirnost je dušila v meni že v kali vsaki nežnejši čut za^jije. Imeli so večen prepir med seboj in jaz sem jim bila le nekak<\t strelovod za njihovo slabo voljo.
Odkar sem li«mIiUi v šolo, sem postala nekoliko manj divja, ker se mi vsaj v šoli ni bilo treba bati očetovega ali materinega krutega preiepanja. Ali v obče nisem postala mnogo 1 h ti {ti.
Za vsako malenkost sem bila tepena^ ali pa tudi za nič, satno da se me »odgaja«, da se me odvadi trme. Moja koža je i>ila vedno v-a pisana in postala sem včasih skoro bolna po tem postopanju.
V šoli so razlagali četrto zapoved božjo: sj»oštuj očeta in mater! Ali jaz sem se vedno vpraševala, kako naj ljubim sta rise, ki me vedno samo tepo, ali kako naj spoštujem očeta* kakor sveto osebo, kadar je vinjen in preklinjaje prišel domov?! Včasih se mi je zdelo, kakor da se gospod kapelan norčuje, kadar je pri|»ovedoval prisrčne, ganljive po-j vestiee o ljubi dobri mamici, med tem ko je bila moja mati tako čisto vsa druga.
—^ Kako bo vaša zlata mamica vesela.
če boste pridni in ubogljivi! — je ponavljal neštevilnokrat.
Jaz sera vselej na pol modro, na pol posmehljivo namrdnila ustne. Na, kakor hi se ne vedelo, kake so te ^zlate mamice«.
Spočetka nisem nič verjela o tem ved-uem pripovedovanju o ljubezni sta riše v, a potem, ko sem postala večja in videla, kako so druge matere svoje otroke rade imele in poljubovale, so mi vendar prišle misli, da bi vse to od krščanskega nauka znalo biti res. \ prasevala sem se, zakaj imam ravno jaz čisto drugačne stariše, nego jih je gospod kapelan opisoval in kakor so jih drugi otroci imeli. Mene ni nihče poljuboval. Nihče me ni rad imel in razvajal, mene so le vedno z mrzlimi, neprijaznimi besedami suvali sem i ii tja.
Da si mi pridna ti nesnaga! —s takim ljubkovanjem so me pošiljali v šolo, in Na, čakaj ciganka, če si kaj napravila, dobiš jih pošteno — s tem ljubeznjivim zatrdilom sem bila doma z<Vpet sprejeta. Molčala sera, a v meni sta se kuhala trma in srd, in če so opazili, so pesti in šiba plesalf; po mojem hrbtu.
Postala sem večja in smela sem iti k izpovedi.
— Si bila neubogljiva? — vprašali so me v spovednici in jaz sem povedala, kako sem po kotih prosila Boga, da bi se starišem
pripetilo kaj hudega, kako sem jih sovražila in gledala jih & hudimi, hudobnimi pogledi. Dobri, mladi gospod kapelan se je v strahu prekrižal nad tako izprijenim mladim stvorom.
Pripovedoval mi je strašne besede iz svetega pisma, ki pravi, da krokarji izklju-jejo oči onim, ki fe srdom in sovraštvom pogleda vajo svoje stariše.
Neznanski strah se me je polastil v ozki, temni spovednici in jaz sem se skesano jokala nad svojimi silovitimi grelii.
In ker Gospod odpušča grehe skesanim grešnikom, dal mi je gospod kapelan odvezo z mnogimi navodili in veliko pokoro.
— Pojdi in ne greši več ! — na i je dejal spovednik, a prišlo je, da sem šla in zopet grešila.
Si strahom sem šla zvečer v posteljo in grozno sem se bala, da bi ponoči ne umrla in ne prišla v strašno peklo. Moja domišljija mi je v strašnih barvah pričarala ogenj in peklenšč^ke in žveplen smrad in sto drugih peklenskih muk.
Molila sem sicer vsaki večer pobožno kes nad svojimi grehi, vendar se nisem mogla premagati toliko, da bi očeta in mater prosila odpuščeuja zaradi vseh neubogljivosti in pogreškov, kakor so nam priporočali v šoli.
Zdela sem se sama sebi mnogo boljša od vinjenega očeta in hude, zmerjajoče matere.
i b
Moj oče je bil z oskrbnikom na grajščini v sorodu. Bil je na to jako ponosen, ker je vsa občina vedela, da je grajščinski oskrbnik
bogat in upi i ven mož.
Večkrat smo šli k njemu na obisk in oče je bil vselej ves navdušen za fina, imenitna vina grajske kleti.
— Vraga, če ni to kerlc, ta oskrbnik ! — ponavljal je oče or-vsaki priliki in cmokal z jezikom: vendar je 07- tem mislil več na starca, dobrega refošk$, katerega je mnogokrat »pokušal«, kakor na starega, sitnega oskrbnika.
Jaz sem jako nerada hodila z očetom k oskrbniku.
Dajali so mi sicer vselej potice in mali-novca, ali zato so bili jako neprijazni z menoj. Posebno grde, odurne oskrbnikovke in njene debele kuharice^ nisem mogla trpeti.
Vsi so mi rekali »Lenka* ; tudi oče in mati, tudi tedaj, ko sta me tepla. Pri oskrbnikovili pa so me vedno klicali »Lena«, kar me je jako bolelo. Tako so klicali v naši župniji samo dekle in še te le, če so bile že stare.
Tudi sem morala oskrbnikovki pripovedovati razne pesmi in molitve in obljubo vat i, da postanem enkrat nuna.
Če nisem precej hotela reči »da«, silila je oskrbnikovka tako dolgo v.Miie, dokler nisem obljubila vsega, kar je hotela imeti-(Pride še.)
druzih učiteljih govori kolikor le mogoče — malo dobro.
In naravno je, da gosj>odje, ki nimajo ni pojma o tem in torej tudi ne najmanjega pregleda teh stvarij, vse verujejo in menijo, da imajo Bog zna kako kapaciteto pred se-I m * j. Tudi gosp. Swida mu vse verjame in izpolnjuje vsako željo tetra «imenitnega » pedagoga. No, bo že videl, kakov sad l>o do-našalo to: kakoršen pouk, takovi značaji mladine. Kako morejo gospodje a la Stolz, ki sami ne poznajo jezika otrok, užigati v s rt* i h otrok ljubezen do domovine, do materinega jezika?! To se bo maščevalo, o gospodje, ki imate oblast nad to šolo! Glejte le. da spoznanje ne pride — prepozno! Nismo V tako daleč, da bi se ne dalo popraviti, še je možno poseči po rešilni bilki ! Ali prvi pogoj temu je, da se iz zavoda odstranijo možje, ki so sovražni narodnosti velike večine ueen-eov, in tudi učiteljem, ako so s temi učenci j iste narodnosti!
Slovenske poslanee bi pa opozorili na izgled naših sodeželanov italijanske narodnosti, I ki so se s krepko energijo in hitro znali iz-! nebiti tistega nervoznega germanizatorja (Le- j -chanofskegal, ki je najbolj zakrivil naše nadloge. Zal, žal, da se po njem ravna tudi njega naslednik. Zastopniki naroda : tirjujte in zahtevajte od vlade v imenu napredka, v imenu miru, v imenu našega najdražjega za-i klada, naše mladine, tega našega upa in naše bodočnosti, da se odpravijo ti nedostatki, da -e odpravi krivica, da se odpravijo razmere, ki so nedostojne nas in našega časa! ! Storiti tako in hvaležnost naroda Vam je zagotovljena !
Pro<" s takimi razmerami, katerim je od daleč vidna signatura dejstvo, da niso nobenemu sta rejih, zaslužnih in v vsakem pogledu usf>osohljenih učiteljev hoteli podeliti službe
ravnatelja !
Trst. dne 3. marca lfKX>. Vprašanje dež. šolskega nadzornika za Spodnje Štajersko.
Mariltorski »Slovenski gospodar« p ^e f>od naslovom »Nepotrebno k a vsa nje« :
Naši -1 o venski dnevniki so si začeli • •čitati, da izdajejo politične tajnosti, ter škodujejo s tem slovenski stvari. Tako n. pr. se očita »Edinosti«, da je izdala nakano vlade, ki misli	SjKKinje Stajarsko nastaviti po-
sebnega nadzornika, in stem preprečila nje^a imenovanje. To očitanje se je izkazalo sieer kot neutemeljeno, toda če bi tudi res bilo, ali -*e jM.tein res ne more več imenovati nadzornik ? Naši poslanci se dajo s takimi očitanji ustrašiti in mislijo, da je krivda pri slovenskih časnikih. Ministri si lahko potem v vsaki reči naročijo tako izblebetanje, in Slovenci ne bomo nikdar ničesar dobili«.
Na drugem mestu pa pod naslovom »Larifari« :
»Pravijo, da Štajerci ne dobimo dru-gega deželnega nadzornika, ker je tržaška hdinost« prezgodaj vladino nakano izpovedala m se je sedaj začela nemška gonja. Bežite, bežite! Prvič ni res, ,1 a j e »Edinost« to pred č a s o m i z d a 1 a, ker je reč bila vsaj že pol leta znana v stajarskih političnih krogih in drugič bi bilo jako smešno, ako bi si ministerstvo zaradi takega majhnega vzroka naenkrat premislilo in nam ne dalo nadzornika. Ni nemogoče, da si je ministerstvo samo naročilo nemško vpitje in za volj 'epšega se ol>dolžtjje Edinost« V Avstriji je vse motr<x*e«.
Politični pregled.
TRST, 1. marca 1900
K položaju. V sredini vsega zanimanja je sedaj vprašanje izvolitve prvega podpredsednika zbornice. To morda ne toliko rad: važnosti stvari same na sebi. ampak veliko I »olj, ker Im» to prilika, ob kateri se pokaže trdnost večine, ali pa se ista razbije. Kajti dejstvo je. da se stranke desnice dosedaj še nis > m«»gle sporazumeti. Neki poslanec »Slov. krščansko-na rodne zveze« piše v = Intormation«. da ta skupina nikakor ne more privoliti, da I »i it; milijonov Slovanov ne imelo nobenega zastopnika v predsedništvu. Prejšnji podpredsednik je i»il člen ve«"ine: ako večina res še obstoji, potem je le logično, da zopet večina določi prvega pod predsednika. Ali provokacija je to, da so nemške stranke ravno posl. Pradeja določile svojim kandidatom, ko je vendar ta inož mej najhujimi nemškimi stranka rji. Tudi »Narodni listv« so odločno proti temu. da bi se ugodile* tej zahtevi Nemcev.
Pa tudi staročeška »Politika* opozarja, da bi bile usodne posledice neizogibne — usodne namreč za veČino — ako bi se Poljaki in nemški konservativci ob tem vprašanju ločili od Čehov in Jugoslovanov. Večina bij bržkone r a z p a 1 a, a potem bi se ne mogla vzdržati tudi predsednik Fuehs in drugi podpredsednik, ker sta bila izvoljena od te večine. I>a kandidatura Pradeja naleti na najodločneji odpor, se je pokazalo tudi pred včeraj njem v j skupni konferenci zaupnikov češkega kluba, češkega veleposestva in »Slovenske krščansko narodne zveze«.
I)an volitve — ki bo v sredo, ako ne pride kaj vmes — utegne postati torej važen dan v razvoju parlamentarnega in politiškega življenja našega.
Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Včeraj se je nadaljevala debata o vladni izjavi. Posl. \Volf izjavlja, da mu je program te vlade bolj simpatičen, nego vseh dosedanjih vlad ter se človek za ta program glede gospodarskih stvari celo lahko navduši. Govornik napada kršč. socijaliste. Nemški državni jezik smatra kakor neobhodno potrebo, brez katerega je nemški vojni jezik nemogoč. Govornik napada tudi oblasti na Češkem, ker so se utikale v gibanje »Proč od Kima« in zaradi postopanja o snovanju političnih društev ter se zavzema za zboljšanje šolstva.
V včerajšnjem brzojavnem poročilu je bil omenjen govor češkega poslanca d.ra Plačcka, ki je analizoval vladino izjavo in jo je označil tako, da vlada pač obeča vse polno zakonov, ki naj 1 »i se sklenili v sporazumiju obeli strank, ni pa mislila na to, da bi označila svoje stališče nasproti zakonom, ki so že v veljavi in ki so menda obvezni za vlado. Pač pa je jeden členov prejšnje vlade — Kindinger — izdal naredbe, ki so bile naravnost v nasprotju z veljavnimi zakoni. Stališče Cehov nasproti sedanji vladi je označil govornik nastopno :
Naj bo gospodarski program vlade še tako lep, nas vendar ne more zavesti, dokler na vladi pogrešamo moralično srčnost in potrebno resnost za izvrševanje sedaj veljavnih zakonov. S samimi bodočimi zakoni se Cehi ne morejo zadovoljiti. Zato ne morejo drugače, nego da na povabilo g. ministerskega predsednika d ljo odgovor: N e, ekscelenca, tako ne s o d e 1 u j e m o, r a j e že o b s t r n i-r a m o. Mi se zahvaljujemo na povabilu.
Leva XIII. devetdeseti rojstni dan. Dne 20. februvarja leta 1878. je prišel sedanj i papež z imenom Lev XIII. na prestol sv. Petra. Dvaindvajset let je minolo od tega pomembnega dne. Malo je bilo papežev, ki bi dosegli ta ko visoko starost ter vladali toliko časa. Pa to bi še ne bilo dovolj. Malo jih je bilo, ki bi vladali cerkev s tolikim pogumom, s toliko močjo in modrostjo, kakor Lev XIII.
Bili so težki časi, ko je sedanji papež nastopil vlado. Povsod se je šopiril indiferen-tizem in upliv papežev je po zgubi posvetne države zginil skoro docela. Lev XIII. je vedel v kratki dobi tijari pridobiti stari sijaj. Z vsemi velikimi vprašanji, ki pretresajo svet, se je ha vil neutrudno. Njegove številne okrožnice katoliškim dostojanstvenikom so polne najmod rejših nasvetov. Da ozdravi bolno človeštvo, naj se povrne k modrim naukom krščanstva, naj spremeni svoje šege in navade na temelju krščanstva, to je jedro njegovih enciklik. In o vsem bavljenju z verskimi, političnimi in socijalnimi vprašanji mu še preostaja časa, da se posvečuje svoji ljubljenki — poeziji, katero neguje že od rane mladosti.
Včeraj je obhajal Lev XIII., čil na duši in razmerno čil na telesu, svojo devetdesetletnico. To ni bil le praznik katoličanstva, bil je praznik vesoljnega sveta. Danes gleda vsa zemlja na častitljivega starčka, kateremu se je moral pokoriti mož kakor Hismarck, s katerim je iskala in našla mogočna Francija mir. Vatikan je danes zopet središče sveta. Vse se ozira tjekaj in vse želi. da bi modri sveti oče še dolgo blagodejno uplival na nasprotja, ki se pojavljajo v človeštvu.
Mnogo višjihna Dunaju oseb mu je povo dom 90. rojst. dne izrazilo svoje čestitanje deloma osebno, deloma so oddali posetnice, ah pa se zabeležili v čestitne pole, mej drugim tudi najvišji dvornik nadvojvode Rainerja v njega naročilu, poslaniki Nemčije. Francoske in Španske. Zupan dr. Lueger z obema podžupanoma je izročil krasno adreso sv. očetu, j *
, i
Tržaške vesti.
Hitlieil. Gosp. Drago Godi n a, uradnik v slov. posojilnici in hranilnici, se je poročil j v ponedeljek z gospieo Amelijo R a v a 1 i c o. j Čestitamo!
Pojasnjeno stališče. Sedaj vemo, »kako je« ! Ali to je treba človeku povedati ! Tudi mi vemo sicer, da so ljudje v sedanjih materialističnih časih praktični, ali da so tako grozno praktični, ne bi bili mislili. Torej da vemo :
kar piše »Edinost«, mora dokazati s konkretnimi podatki in z imenovanjem oseb, kar pa piše »Slovenski Narod«, ne treba dokazati ;
ako je »Slov. Narod« zatrdil »Edinosti«, da mu je storila krivico, je »Edinosti« sveta dolžnost, da prekliče in da popravi krivico; ako pa je »Edinost« dokazala, da jej je »Narod« storil krivico (glej vprašanje dež. šolskega nadzornika), odpada ta dolžnost popolnoma in »Narod« molči dalje in ne pre-klicnje ničesar:
ako je »Narod« po krivici napal »Edinost«, oči taje jej, da si iz strahu pred klerikalci ne upa govoriti niti o velikem narodnem škandalu, ki se je dogodil (glej našo kmetijsko družbo), in ako je potem »Edinost« razkrila vzroke, zakaj ni govorila in je torej dokazala, da ni smela govoriti: zopet ne zadevi je »Naroda« dolžnost, da bi popravljal storjeno krivico, ampak pušča dalje, da je »Edinost« — fars k a kuharica:
ako se »Edinost« sklicuje na svoje ljubljanske dopisnike, ki so, nota bene, pisali o načelno važnih stvareh, tedaj je prva zahteva »Naroda« ta, naj mu imenuje te čudake: če pa »Edinost« zahteva od »Naroda«, naj imenuje onega goriškega dopisnika, ki jo je razžalil na nečuven način, dobiva odgovor, da tega ne treba, ker takih stvari ne treba dokazovati, ker je to njih »osebno me-nenje« :
če je »Narod« norce bril iz »Edinosti«, češ, da si izmišlja, a če je »Edinost« postregla z imenom (Spanghero), ni »Narodu« nikakor v dolžnost, da bi vzel to na znanje, ampak porablja dalje isti slučaj v dokaz, da si »Edinost« izmišlja in tako vzdržuje v tej veri one, ki ne čitajo »Edinosti«:
ako je »Slovenski Narod« ime kakega urednika »Edinosti« vlačil dan na dan po svojih noticah, ga označal kakor božjega volka, mu očital zmršene lase, ga smešil z zlato uro, ga zasramoval z cerkovnikom, ga tlačil v »parček«, vreden pred pustnega torka, ga primerjal »šernam« in »larfam«, ki po ulicah lazijo, ako mu podtikajo lazenje po farovžih — se »Slovenski Narod«, pri Bogu, nikakor ni dotaknil uredniškega osobja »Edinosti«, marveč je dokazal le — staromodnost » Edinosti«.
To bi bilo torej tisto stališče, na katero se postavljajo ljudje, ki so jako — praktični. Sedaj umemo, da proti takemu stališču je borba težka, in umejemo, kako more »Narod< —vse-jedno, ali prav ali neprav — vedno plavati na vrhu kakor peteršiljček na juhi mej mastnimi cinki. Puščajmo ga torej, naj plava dalje. Ne, jedno moramo še reči. Ako je »Narod« z očitanjem »starikavosti« in »sta-romodnosti« hotel povdariti, da ne menju-jemo svojega narodnega programa, kakor ga marsikdo, potem je to kompliment, katerega vsprejemljemo s primerno hvaležnostjo.
Tržaški mestni svet. Sinoči je bila V. javna seja tržaškega mestnega sveta. Predsedoval je župan dr. Dompieri, vlado je zastopal namestniški svetovalec Viljem vitez Jetmar: navzočih je bilo 32 svetovalcev.
Zapisnika zadnje seje niso potrdili, ker je svet. B e n u s s i zahteval neke popravke svojega govora. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje o pogodbi društva »Aurisina.« Dr. (fai rin tre r je predloženo pogodl>o kritiziral s tehnišnega in ti nan cijel nega stališča. Vrelci »Aurisine* zamorejo dati le 1200O m'' vode, a za i' milijonov bi se dalo dobaviti drugje več in čistejše vode. Govornik je predlagal, naj se predlog vrne vodovodnemu odseku in naj se poslednji zopet loti načrta velikega končnega vodovoda.
Voditelj stavbenega urada dr. Lorenzutti, je zavračal govornika. Tudi mestni tizik dr. Konstantini je priporočal predloženo pogodbo. Za predlog sta govorila še dr. Morpurgo dr. Venezian, dr. Spado.it proti.
Po zaključeni generalni pebati je poročevalec dr. Mazorana pobijal prigovore dr. Gairingerja ter branil stališče vodovodnega odseka. < > glasovanju se je le 5 svetovalcev vzdignilo za Gairingerjev predlog.
() specijalni debat', ki se je vršila danes
0	poludne sporočimo v prihodnji številki.
V spomin! Pišejo nam: »Edinost« je še dostojno proslavila prerano umrlega in za nas tržaške Slovence prezasluženega l v a n a S a b e c a. Moja navada je, da pišem »spomine« le delavcem-narodnjakom, ker gospodom je navadno piše spretnejša roka, ali v tem tužnem slučaju prosim, — tla mi dovo lite napisati par vrstic o svojem bivšem gospodarju.
Kakor sleherni človek, imel je rudi blagi pokojnik raznih sovražnikov , ali kdor se je hotel prepričati, koliko in kakih prijateljev je imel pokojnik je moral priti na pogreb, kjer je rosi 1 o sleherno oko njegovih : sedanjih in bivših podrejencev. Kolikrat sva se, dragi Ivan, uprav familijarno pogovarjala o bodočnosti našega premilega naroda in kolikokrat si Ti mene navduševal za tlelo na narodnem polju ! Ti nisi hvalil samo z besedo, ampak si o vsaki resnični potrebi priskočil na pomoč tudi z dejanjem, lvmeeki sin, se nisi sramoval, da-si žive v obilici, pogledati k najrevnejšim svojih služabnikov, za kater«; si premnokrat odprl srce, žep in celo klet ! Molitev naša in žalost, ki nas tare o tvoji prerani smrti, naj bo Tebi in Tvoji istotako blagi gospej v znak naše velike ljubezni do Vaju. Trajen in nepozaben ti spomin.
Eden v imenu vsi h. .Ju naš k čin »cikorje« na Prošeku. S Prošeka nam pišejo: 13 let je tabla društva »Hajdrih« visela nad društvenim prostorom. Na večer veselice tega društva pa je neki poturica menil, da izvrši Bog ve kako junaški čin. ako v času, ko ga nikdo ni mogel opazovati, sname tablo z nje mesta. Revše ne ve; da je osramotilo le sebe! »Hajdrih« bo imel lahko skoro še .epšo tablo, a kdaj se grdemu prodaneu vrne — poštenje?!
PovoŽeil. 55-letni voznik Ivan Trampuš, iz ulice Cisternone št. I H, je prišel včeraj, pod voz. Zdravnik rešilne postaje mu je podelil prvo pomoč.
Požar je nastal sinoči malo pred polu-nočjo v ulici Commerciale št. 11, v nads. Gasilci so čez tri četrt ure ugasili ogenj, ki je uničil kuhinjsko opravo.
Naffle smrti je umrl sinoči v tukajšnji veliki vojašnici 4»»-letni protbs tuk. pešpolka gospod Fran Berger, doma iz Ljutomera na Stajarskem. Ze več dni se ni počutil dobro.
Umrljivost v Trstu. <><i l<s. do l'4. februvarja 1V>00 je umrlo II možkih in 45 ženskih, skupaj Sli oseb, proti 104 v isti dobi prošlega leta. Mej njimi je bilo starih
20 do l leta, 17 do 5 let, 2 do 20 let, 7 do 30 let, »*> do 4U let, 15 do dO let, 15 do SO let, 4 nad SO let. Povprečna umrljivost je znašala 2(>"7 od tisoč. Smrt je provzročila v 15 slučajih sušica, v 2<> bolezni v sopilih, v 1 enteritis. Z:i ošpicami sta umrli dve osebi.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 0.2, ob 2. uri popoludne l.S C. Tlakomer ob 7. uri zjutraj 75(1.4 — Danes plima ob 1OJJ0 p red p. in 10.3G pop. Oseka ob 4.12 pred p. iu ob 4.o0 uri [»»)>•
Dražbe premičnin. V ponedel., dne 5. marca ob 10. uri pred poludne se bodo vded ■ naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Foscolo št. 2 a in v ulici del IJosco hišna oprava; v ulici Chiozza št. 24, sodi in doge: na Videli štev. 436, konji, konjske oprave iu vozovi: v Trebčah voz in vage: v ulici Madonua del Mare, hišna oprava.
Mesto venea na grob pokojnemu prijatelju Sabcu je doposlal gospod Josip Bole na Reki našemu upravništvu 20 kron za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila ill Metoda opozarja slavno občinstvo na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 11. marca v slovanski čitalnici. Po občnem zboru bo še domača zabava s petjem, deklamacijo in igro. j Družbino delovanje je take važnosti, da nam ni treba delati Bog ve kake reklame, da
1	privabimo ljudi. Naše ženstvo pa je že toliko zavedno, da pride v polnem števil;;. Posebno pa udinja ne sme izostati nobena in vsaka
! naj privede seboj še svoje prijateljice in znance.	Odbor.
»Tržaški Sokol.« Telovadci »Tržaškega Sokola« prirede v nedeljo 4. t, m. — ako bo lepo vreme — peš-izlet radi vaje v jednako-mernem korakanji. Vspored : Sestanek pri južnem kolodvoru, točno ob 2 uri pop. in odhod na Prosek. Od tam na Opčine, po Ijednournem odmoru povratek po stri open-
ski cesti. Prihod v mesto okoli 7. ure /večer, j Medjiotoma se ImkIo na lepi in ravni cesti izvajale tudi redovne vaje ir» vaje v teku, : radi česar se telovadci jmzivljejo, da se v I kolikor mogoče obilnem številu vdeleže izleta, | {»osebno j »a oni, kateri malo hodijo, tla se privadijo za poznejše nedelj tn* peš-izlete (v okolico), ki bodo vsi daljši in uapornejši. Prijatelji telovadbe in od členov privedeni gostje dobro došli. Na zdar!
; Tržaški Sokol« otvori drugi teden poseben tečaj telovadbe za gojence, učence itd. ' Roditelji, delodajalci i. dr. se s tem posebej opozaijajo na korist in dobiček, ki sledi iz telovadite, da torej svoje ali njim v oskrb izročene mladiče vpišejo v ta tečaj. Ako ne z druzega, že z zdravstvega stališča hi I »ili isti prisiljeni, da ne zamude te prilike: poleg tega morajo pa uvaževati še druge momente, kakor so n. pr. : da se fantiči navajajo na red, snažuost, točnost, vstrajnost ter se urijo v primernem družabnem občevanju. Telovadba vpliva v dobrem smislu tudi na njih moralnost in jim vedri duha. Oni, ki postanejo vojaki, si prihranijo mnogo mučnih ur v vojaškem vež ban ju! Nadalje se otroci vzgajajo v narodnem duhu, marsikateri od j njih bo rešen pogube: narodnega izdajstva!: Upamo, da slovenski stariši, do katerih se ' obračamo s tem apelom, ne zamude te toli ugodne prilike in da se v obilnem številu odzovejo teinu povabilu.
Vaje, katere bode vodil »Sokolov« učitelj sam, se bodo vršile za sedaj vsaki teden dvakrat: natačno pase ure dololočijo potem, kakor bo večina vpisanih imela časa na razpolago. Oglasiti se je vsaj do 10. marca t. 1. in sicer vsako sredo in soboto od H—',» ure zvečer, ob nedeljah od 2—o ure popoln dne v društveni telovadnici, Corso št. 4o. erez dvorišče, ali ]>a vsaki dan via Moiino piccolo št. II. nadstropje ustrneno, ali pismeno.
Za |w>uk se bo plačevalo mesečno in so zneski tako mali, da jih vsakdo lahko vzmore. Druge podrobnosti se izvedo pri društvenem učitelju na zgoraj omenjenih krajih in ob istem času. — Na zdar!
Pevskemu društvu »Hajdrih« na Prošeku so darovali povodom veselice: gosp. I. Bach man SO st., And. Regent 20 st.. gospa Zabuchin 11 K :.'»> st., prof. Mandić HO st.; dr. A hram X > st.. dr. Rvhar KO st. Hvala gospodi darovateljem ! A hvala tudi onim, ki so došli na veselico, sjospodu Stoki in diletantom, sploh vsem, ki so pri (m »mogli do lepega vs|*eha !
Bratovščina sv. Cirila iu Metoda vabi s tem vse svoje ude na občni zbor, ki se bo vršil jutri v nedeljo, dne 4. marcu oh f>. nri jMtpoludne v slovenski šoli pri sv. Jakobu po nastopnem vsporedu : 1. nagovor predsednika, 2. poročilo taj ni ko vo, o. poročilo blagajnikovo, 4. volitev: a) predsednika, !i| S odbornikov, "». želje in nasveti udov. Obilne udeležile se nadeja	odbor.
Poirrebno podporno društvo pri *v. >lar. Madirdaleni vabi na redni občni zbor, ki bo jutri, v nedeljo, dne 4. marca ob 2. uri pop. v dvorani pevskega društva Slava« (pri g. Antonu Miklavcu. po dom. pri Računi, pri sv. M. Magd. spodnji) po sledečem dnevnem redu : 1. Nagovor predsednika. 2. | Poročilo tajnika, o. Poročilo blagajnika. 4. Kazni predlogi in želje. o. Volitev novega i odbora. Na obilno udeležilo vabi
«i d h o r.
Vesti iz Kranjske.
V A in e riko je potovalo meseca svečana z ljubljanskega južnega koli »dvora o j? o o~eb. Zaradi namerjanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 12 fantov.
*	S samokresom je n a p a d e 1 dne ift*. in. m., kmalo po polu noči, tovarniški delavec Jan. Kovač kemika Scherza v livarni za cement v Mojstrani. Hotel se je baje maščevati nad njim, ker ga je na vodstvu tovarne naznanil radi tatvine. Tstrelil je nanj na .">0 korakov daljave, a ga ni zadel.
*	Cijra na Simona H e 1 d a, o katerem smo Že večkrat jM»nK*ali, so danes ob polu T. uri zjutraj obesili v Novem mestu. Eksek uči jo je izvršil, novi dunajski krvnik Laiitr. Zadnje dni je bil Held zelo miren in v <»sodo. Tudi spovedal se je.
cKolo srečo se nazivlje nova, izvirna soc jalna drama, katero je *e dni izničil in-tenlanci slovenskega gledišča v Ljubljani znani priljubljeni pesnik, gosp. Anton Medved. Drama ima j»et dejanj.
Vesti iz Štajerske.
— V marenberški okrajni z a s t o p se bodo v kratkem vršile volitve. Nemci se že zdaj pripravljajo zanje in različno ! manipulirajo, da bi si zagotovili večino v ve- ^ leposestvu. Slovenskim rodoljubom treba, da bde tudi oni in da so pripravljeni, da ne bo kako narodne izgube in škode.
-- Bela zastava je plapolala na jet-nišnici v Slov. Bistrici v znak, da nI nikogar v zaporu.
Razne vesti.
Poldrugi milijon steklenic šampanjca uničenega. V mestu šampanjca, Epernav-u dogodila se je nesreča, katere vzroki dosedaj še niso do cela razjasneni. Minoio soboto mej 2. in 3. uro zjutraj so se vdrle kleti hiše za šampanca Pol Roger in sicer v dolžini od 75 in širini od G<> metrov. Vdrle so se 30 metrov o-lohoko, in je bilo o tem uničenih 500 velikih i sodov in 1 T>(M ><H)0 steklenic šampanjca v skupni vrednosti od circa petih milijonov frankov. Zemlja v Champagne je jako bogata na kredi. Tla, na katerih je stala hiša Pol Roger, so služila skozi stoletja kakor razkladišče za kredno zemljo, ki se je izkopavala o zidanju novih stavb. In v to kredno zemljo so se menda vzidale kleti. Povodom nepretržnega, j dolzega deževja pa je bila zemlja spod plav-i ljena in kleti so se pogreznile, ob hučanju, podobnem grmenju. K sreči pa ni o tej nesreči nihče zgubil življenja.
___ j
Brzojavna poročila.
Zbornica poslancev.
DUNAJ :>. (K. B.) Zbornica nadaljuje j debato o izjavi vlade. Peschka izvaja, da bo njegova stranka rada podpirala vlado, ako j ostane objektivna ter izvede svoj gospodarski program, sicer se postavi proti vladi. P osi. Daszvnski opaža, naj bi vlada, ki naznanja modra socijalno-politična načela, morala tudi delati navzdol, da ista izvajajo nje organe. Razpis uradništvu, ki ga je izdala vlada, je popolnoma opravičen, vendar je dejstvo, da se ^ališko uradništvo zanj ni zmenilo ter našteva slučaje, v katerih so uradniki postopali protizakonito. Edino sredstvo, da se pride iz sedanjega težkega položaja, da je obča vo-, lilnil pravica. Veličanstvo narodov premaga vse težave. — Sedaj govori železniški mini- | ster dr. pl. \Vittek.
Iz vojnega odseka.
DUNAJ 2. (K. B.) Vojni odsek jej imel prod pol udne sejo, v kateri so nadalje- i vali debato o kontingentu novincev. Posl. j I) o 1 e ž a 1 je govoril do 2l/ž ure pop. Potem so zaključili sejo.
Stavke.
PRAGA 2. (K. B.) Položaj v rudniških okrajih na Češkem nespremenjen.
PRAGA (K. B.) Položaj v češkem štraj kovnem okraju je nespremenjen. V nekaterih okrajih se je zvišalo število delavcev, ; ki prihajajo delat. Nekaj delavskih shodov so razpustili.
BRNO (Iv. B.) Položaj v okolišu Rožica je nespremenjen.
Loubet se zahvaljuje sultanu za odlikovanje.
CARIGRAD H. (K. B.) Francoski poslanik je včeraj v avdijeneiji izročil sultanu pismeno zahvalo za podeljeno mu odli kova nje.
Bolan princ.
PARIZ 3. (Iv. B.) Stanje princa Join-villc-a, ki je obolel za pljučnico, provzroča skrbi. _
Vojna v južni Afriki.
Živila v Lad vsili it h u.
LONDON 2. (K. B.) Brzojavka generala Bullerja iz Nelthorpeja z današnjega dne javlja, da je v Ladvsmith prispelo 73 vozov : z živili.
Prijatelji Boereev.
PARIZ 3. (K. B.) »Figam« javlja iz Saint Malo: O priliki osvoboditve Ladv-smitha je neki parnik razobesil zastave. Občinstvo pa je izražalo svoje sočutje za Boerce ter prisililo ladijo, da je skrila zastave.
Položaj v Lad y sini t h u o osvoditvl.
LONDON 3. (K. B.) Dopisnik »Standarda«: opisuje v brzojavki iz Ladvsmith a z dne 1'. t. ni. položaj, kakor sledi : Konjeniška brigada je takorekoč nehala biti. V začetku jan. smo imeli 5500 konj in 4500 mezgov. Proti koncu januvarja smo imeli le še 1100 konj. Ostale smo povžili ali pa izpu«til», da si po-
iščejo satni paše. Za parniške tope je bilo le 1 še 40 metkov.
Metkov za navadne tope je bilo le še za nekoliko manjših bojev. Bombardiranje je bilo ves čas obleganja silno, a je napravilo malo škode. Vsega je padlo kakih 12.000 | metkov v mesto, ali poprečno vsaki dan 3 I tonelate streliva, in vendar smo imeli le 35 mrtvecev in 188 ranjencev.
Proti napredku.
LCNDON 3. (K. B.) »Times« javljajo iz Shanghaia z dne 2. t. m. : Cesarica udova je izdala vicekraljem in guvernerjem tajno povelje, da poizvejo za vse Kitajce, ki se udeležujejo reformatoričnega gibanja ter jih ! zaprejo.
Bocrei pred Barklywestom.
LONDON 2. (K. B.) »Reuter« javlja iz Kimberleva z včerajšnjega dne : Maršal Ro-berts in Kitchener paša sta danes v jutro prispela semkaj ter odpotujeta jutri. — Včeraj se je pri Klippdamn pokazal oddelek Boercev ter porušil nekaj poslopij. Tudi na postaji \Vindsorten je poškodoval in oplenil nekaj domačij. Pravijo, da so se Boerci po-lastili strojev v Frank-Smitliovih rudnikih ter jih poškodovali. En del Boercev se je podal v Barklvvest ter sedaj obstrelja mesto.
Trgovina in promet.
Izdelovanje sladkorja na Ruskem.
Kakor javlja rusko finančno ministerstvo, je skupni izdelek sladkorne industrije za pri- j hodnje obrtno leto v vsej Rusiji normiran na 54.014.70S ptulov: od teh spada na potrebe i notranjega trga 35.500.000 pudov ter pre-, ostane za izvoz 18.514.708 pudov.t
C. kr. zaloga soli v Trstu naznanja da je cena jedilne soli od 1. t. m. sem znižana od 11» K. 30 štor. na 18 K. 80: stot. za kvintal. Sol za živino stane po 10 K.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 3. Pšenica za oktober K. 7.(iS do 7.»»'.>. Pšenica za april K. 7.41 do 7 42 Rž za oktober K. 6*41 do 6*42. Rž za april K. 6*2!» do 6"30 Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. j 5*13 do 5*14. Oves za oktober K. —* — do I——. Oves za april K. 406 do 4.07
Pšenica: ponudbe zmerne povpraševanje slabo, mirno. Prodaja: 12.000 met. stot. nespremenjeno Vreme: mrzlo.
Hamburg 3. Trg za kavo. Santos good | average za mara 3b.— za maj 3H.25, za sep-I tember 37.25. za december 37*75 Denar.
Ha vre 3. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 43.—, za juli 50 k. frankov 44. — .
Izjava.
Podpisani odbor izjavlja, da ni v nikiiki, bodisi posredni ali neposredni zvezi z neresničnim, v »Slovenskem Narodu od dne 24. tebrnvarja t. 1. j priobčenim dopisom : »Neizposlovana j državna podpora*- in globoko obžaluje, da se je v istem napadalo visokospo-štovanega in za našo družbo velezashi-žnega poslanca, g. Frana Povšeta. V Trstu, dne 3. marca 11100.
Odbor :,Kmetijste družbe za Trst m okolico".
Odda se v najem ali na prodaj
veliko posestvo
v Solkanu pri Gorici
obsegajoče hišo z vrtom ob cesti, dve veliki brajdi z novimi nasadi ter obširno njivo. Hiša je na jako lepem kraju, primernem za gostilno ali trgovino.
Pismene ponudbe naj se pošiljajo na naslov: »Posestvo«, na upravništvo »Soče« v Gorici.
NAZNANILO.
Vsem onim cenjenim gostom, kateri so se pritoževali, da ne pridejo v mojo gostilno več dokler ho notri Italijan, naznanjam, da istega ni več.
O tej priliki se priporočam starim gostom, prijateljem in znancem za mnogobrojen obisk. Spoštovanjem udani
Fran Valetič
gostilničar.
Imrnm flraštvo" uri Sv. Mobn
naznanja slav. občinstvo da je odprlo v llliei
Concordia (vogel ulice Vespucci) pri Sv. Jakobu	-	<•!
^ svojo novo gostilno
Toči izvrstno Istrsko, dalmatinsko in vipavsko
izvrstna kuhinja vedno pripravljena z gor-kimi in mrzlimi jedili. Za innogobrojui obisk se priporoča
Odbor. i
Pohištvo iu uičblji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolie za jedilne sol»e. blazin z različnimi tapeearijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Brešeak. (lorica. Oosposke uliee stv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Proti kašlj u, I
j grlobolu, Mnmt upadanju glasu, tataru itd. m
zahtevajte vedno	i*.
Prendinijeve pašti!je |
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- gjj nikih. učiteljih itd.
• Dobivajo se v škatljicah v Prendinijevi lekarni j^Kj I v Trstu in v vseh' tukajšnjih boljših lekarnah IJJ j	kakor tudi po četi E* r«<pi.	^
»TsemiiS
z nasadov cvetic, travnikov it<l.
tvrdke Wolfner & Weisz
na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence.
Zaloga v trstu:
NRoberto Bambule y
cvetličar	i," 5
v Via delle Torri (Palača Diana)/ ^
goIka ljudska posojilnica.
registrovanu društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. naclstr.
v lastni hiši.
--
Hranilne vloge sprejemajo s<> od vsneega, ee tudi ni Član društva in se obrestujejo po 4no da hi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo sc samo elanom in si^cr na menjiee po «) in na vknjižbe po i>l/;»0/rt.
U rod llje vsaki dan od 0. do 12. ure dopol. in od 2. do ."». ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje lirau. YlO£ leta 1899. okroglo K. 1,400.030. Poštno-lran. račun str. 837.315. __
I Trffov.-oMiia registrovana zadraia v (iorici
z neomejenim janstvom bo imela
dne 11. marca 1900, ob 11. uri predp.
svoj
REDNI OBČNI ZBOR
v prosM „Slovenske Citaluce"
s sledečim dnevnim redom:
l. Poročilo ravnateljstva o poslovanju za leto 1
2. Volitev overovateljev zapisnika o občnem zboru in odobrenje zapisnika prejšnjega občnega zbora.
;». Volitev osmih členov ravnateljstvu petih namestnikov, pet členov nad /x nova I nega sveta in pet namestnikov istega.
4. sklepanje o letnih računih iri bilancah. f>. Razprava in sklepanje o predlogih ravnateljstva, nadzorovalncga sveta in posamičnih členov.
\a obilno udeležbo vabi
lJavnateljtvso.
w Še nekaj tisoč
na suho <-epljenih. popolnoma zaraščenih in dobro okoreiiinjeuih
--= trt =-
raznih dobrih vrs<t, oddam spomladi t. 1. iz svoje trtniee v Krškem (postu in postaja Videm - Krško, Kranjsko.)
Vrste za bela vina : Ital. rizling, kraljevina, beli burgundec, žlahtnina (špan j olj bela in rdeča, velt-linee, moslavina, silvanee. plavee, "rgiuija ter nek:ij traminca in rulandca.
Vrste za crna r! u a : Portugalka, modra fran-kinja. istrski refosk, žametasta ernina (kavščinal, ter tirolske vrste: negrara in teroldigo; dalje nekaj črnega burgundea.
Podlaga je eista riparija portalis in rupestris monticola. Vrste so popolnoma zanesljive in čiste, nepomešane, !:er sem dobil eepiče in sloveče vinarske šole na Tirolskem. Cene: Enoletne cepljenke a 1<> irld. 1<K) komadov Dvoletne _ a 12 „ 1(M> Ob enem z naročitvijo naj se mi blagovoli vpnslati ~2&\ are, K<lor naroči toraj za 10 }jrld. trt, mora vposlati 2 gld. 50 kr. are. S'a naročitve brez
are se pri osebah, meni nepoznanih, iie l>o oziralo.
Priporočam se si. občinstvu, da me blagovoli v tem za občni blagor prekoristnem podjetju po možnosti podpirati. — Vsi, ki so lansko leto tite od mene naročili, jih ne morejo prehvaliti. kajti od 1(HH> komadov je komaj 1 izostala in vse dobro vspevajo, da. mnoge so eelo sad nastavile.
Embalaža se bo zaračunala po lastni eeni. Prevažanje do kolodvora se ne bo zaračunalo.
Dr. T. Romih
župan c Krškem (Dolenjsko)
Panorama
trst-Borzni trg 14-trst
0<1 >r>. febr. do 1. marcu
III. torija špansko
Jako zanimivo in poučno poto-■ vanje po Carigradu (nove slike), zlati rog. mošeje itd. 50 podob 50.
Vstopnina 20, otroci 10 kr.
Glasbena šola.
Ut
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-1 ogna št. 'J. I. nadstropje (za javnim vrtom i ^olo za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola. čelo in violon (contrabas) Natančne j a pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspesni in točni pod-nk jamčim. — Priporočnje so za obilno udeležbo Iteležim	udani
Ilrabroslav Voirrie
o
o o
o
oo
o
oo
Najboljše berilo in darilo o°o o°o ie vsestransko iako pohvaljena
izpja m mM ali izvir sreče";
i iii-i.1i]i<m|iio i otrebna knjiga z:i vsakega človeka, kateri ?e hoće sam lahko iu hitro navaditi vsega potrebnega. da more sel>e iu drug* oiažiti in prav olikati* ; fer -e dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po oo~ti in kr. več. ali proti po -tm niu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju m., Steing,asse N. 9 Z. St., Th. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljeu vrniti denar. ! ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in j t isto v treh dneh nazaj. Cena je skrajao znižana, kuj i- je Malo več.
^	Prva slovenska
M. izdeiovainica mrežic „
za plinovo luč (Auer) B
Javljam slavu, občinstvu, da sem <•<!-pri svojo izdelovalni«! in prodajalnieo nepregorljivih mrežic za plinovo luč ^^ .	(Auer) na vogalu	fj
{ Piazza Hepzianti iu Via flell* Arsenale c
Ivažuje »resio :	fj
Svoji k svojim	fT
prijtoročain za obilne naročbe. ? «
^	Dragotin Vitez
Varstvena mula: SIDRO.
LINEMENT. CAPSIC! COMP.
i/ Itichterjeve lekarne v Praari
pripoznano izvrstno, holečilir hlažeće mazilo dobiva se po 4U nove., TO nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
Ricblerjeva lekarna m zlatem ievu v Pragi.
Elizabetne ulice 5.
Trpv.-obrtM »trovana zaflrnga
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška uJ. št. 1.. I. nadstr. — **
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto }>o o%, navadne po +7//0 in vloge na (/on to - eorrent po :i.»>0°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov i>rez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne, ltentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na f)letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na U »letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po ."»tH) kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15%.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842J>t>b.
Uradne ure: od —dopoludne in , (M| —4 popoldne; ob nedeljah in praznikih : od '•—\'2. dopoludne.
se
m
m
Tržaška posojilnica ii hranilnic
legistrovana zaarnga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
i Slovanska Oitalniča).
Hranilne ulosre se sprejemajo od vsaketra. če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1/,., na menjico po «*>°0 na zastave po 51 „.
r radne ure so: od J»—12 dopoludne iu od 3_4 po poludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od :)—l po-poludne.
račun 816.004.
Narodna jed
p..>taii morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin /ilidersie vV Valenčič v II. Bistrici po njih izbornom okusu, obilni redilnosti. nizki ceni in jednostavnom pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh prodajalnicnh jestvin.
<
Na stavišču ,,Serpentina"
v ulici <>iulia st. 35 (traunvay>ka postaja)
< ast mi je naznaniti slavnemu občinstvu in p. n. g. potnikom, da sem prevzel nov in elegantno opremljen
Hotel Sušak
s 25 ukusno urejenimi sobami,
in sicer z eno in dvema posteljama, od 120 stotink (00 nvč.) naprej. Hotel ima posebno veliko dvorano, ter posebne prostore, kakor kavarno in še posebej dvorane za društva.
Omnibusi prihajajo k vsakemu vlaku in prevažajo p. 11. potnike po isti ceni kakor reški, a razven tega dohaja do hotela električni traimvaj. Potnikom so kočije in vozi na razpolago.
Restavracija je preskrbljena z izvrstno domačo in dnnajsko kuhinjo ; domača vina so iz velicih kleti velikega župana blag. gosp. dni. Vladimira Xikoliea Podrinsega, ravno sedaj nakupljena, kakor tudi vsakovrstna primorska in inozemska vina. ter Plzensko izborno ,,Pschorrbrau pivo" in vsakovrstni likeri.
V hotelu se nahaja malo, a zraven hotela veliko parno kopališče „lloua" in v bližini morsko kopališče, kamor vozi omnibus vsake pol ure. Zraven hotela se nahaja krogljišee.
Zagotovljam točno in solidno postrežbo, ter priporočnje se slavnemu občinstvu in p. n. potnikom za mnogobrojne obiske, beležim z odličnim spoštovanjem
Vin ko Sil len t ić,
hotel ter.


9
/l^akaj so še ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavina pijača?
Zato, ker še vsi ne vedo, katere velike prednosti ima Kathteinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata a preljubljenem okusom bobove kave.
Res je. da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v sto tisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi. katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bo hov« kave začeti in polagamo na polovicovsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem. da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav .tobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kri delujoča in krep-č ujo en pijača priporočena
Po zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove slailne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zados;uje, da se ista stalno upelje
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati: Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«.

zrn
r w
Mi
sr
m
sV M
VEKOSLAV PLESNIČAR
X ŽC	TRGOVINA JESTVIN	X
Trst — Vin Giulin št. 25
Trst.
ig Hajveči zverinjak (menažerija) sveta ^ ^
z
zoološkim cirkusom,
odprt vsakega dne od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Najslavnejši krotitelji in krotiteljice ter
ooo Hat-Ju-wa ooo
Čudežna gospi en, ki kroti kače s petjem
Naznanjam slavn. občinstvu, da sem prevzel že dobro poznano prodajal nieo jestvin (i (rrattoni, katero sem popidnil z najboljšim in svežim kolonijalnim blagom kakor: kava. riž. olje, testenine, sir, maslo, moka, raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh vse jestvine.
Pošiljam blago na deželo p<» poštnem povzetju, v mestu je donašatije na tlom brezplačno.
Nade jaje se obilne podpore slavn. občinstva v mestu in na deželi, bele-žim s,■„štovanje,., udani	yeMg? pig^jj^ oyec_
ur lOO.OOO kron
1X2.000 1X1.000 kron itd. Itd.
uzlačljivi na željo po , odbitku v gotovini, zamorejo se »lobiti z eno samo srečko
velike dobrodelne loterije
v korist poliklinike (bolniSnice) v Budapešti
Zadnje srečkanje
nepreklicno »i. marca.
....... " Srečke po 1 krozio —
prodajo: J«>. BolaTlio. Aleks. Levi, Mandel & <_'., SchifTmaiin. Ip. Neu iiiauu.
..II >lereur!o Trle^tino*".
S
O
IM
U
d N