Številka 360 TRST, v četrtek 31. decembra 1908 Tečaj XX y IZHAJA VSAKI DAN —— Mi ob nedeljah in prazr.ikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. F**minl£ne Štev. se prodajajo po S nv6. <6 stot.) v mnogih iobakarnah v T ratu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Iftini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 Btot.). OSLABI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 Kolone. CIINE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, ««znrtnicet zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO 8t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaijna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, najmanj pa40stoL Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „S^dinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva f* Edinost" za V edinosti Primorsko. Je moč I »na NAROČNINA ZNAŠA ta vse leto 2 A K# pol leta 12 K, 3 mesece O K ; a a r cočbe brez doposlane naročnine, se npr"-i ne ozira. Varoinln* u aadeljako iidanj* „BX>IX «t«a* : Ml«- i. letno K 5 30. pol lat* 3 SO —— Vsi dopisi n«j »o požiljajo na uredništvo lista. Nef ran kovana pisma te ne oprejemajo in rokopisi to oe vraBajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattt 18 (Narodni dam) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost14. - Natisnila tiskarna konsorc^a lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti §t. 18. FoHno-hranllnrtnl raiun 5t 841 652. TELEFON It 11-57. Potresna katastrofo u južni Italiji. liadoljne podrobnosti iz Kalabrlle in Sicilije. RIM 30. Neka brzojavka poveljnika tor- pedovke „Spicali ca ministerstvo mornarice pravi, da je general Costa naštl >mrt pod razvalinami. Od posadke je o3tai le mali del vojakov. Od mestne hiše štrli kvišku le fasada. Mioibterstvo mornarice uementuje govorice, da so izginile štiri pred Messino usidrane torpedovke. Ministerstfo je prejelo vesti od vseh ladij, ki so bile usidrane ob oba-"iih. kjer je bil potrte. RIM 30. „Messaggero*4 je priobčil sledečo brzojavko iz Oatauzara: Do polunoči ni bilo možno vzpostaviti direktne zveze z Reggio ui Calabria. B&ti se, dajje usoda Reggio di Calabria še žaloitneja nego ona Me-:-sue. Prtfekt iz Reggio di Calabria pripoveduje, da se je komaj zamegli rešiti iz pre-fekturne palaoe, ki se je večinoma zrušila. Mestni del okolu prefekture in središče mesta leži v razvalinah. Nepoškodovane so ostale le male vile ob promenadi iz Reggio * Oampi, zgrad^ene na više ležečem delu rajate. Grad, licealno poslopje iu stolnica so •jt zrušile. Skoraj vei učenci Beminišča »o na-ftili smrt pod razvalinami. Zrušila se je tudi rcjašnica; pod razvalinami je bilo pokopan h mnogo Btotin vojakov. Vsi begunci iz Regg'o zagotovljajc, da je ob k?,ta-»trofi ponesrečilo ogromno število ijudi; Preostali, ki so zamegli rešiti le golo življenje, tavajo po gozdih brez strehe in brez vsakih živil. CATANZARO 30. X ki begunec i/. Reggio pri podaje, da ie bil potres grozen. x* iiiOl vm I a t vo ie glasno jekaje skušalo bežati. Sata je videl, kuko sta ne stolnica in grad ob groznem ropotu zgrušiia. Viauki morski Taiovi so poplavili velik del me»t8. Štirje semkaj prispeval carinski stražniki poročajo, di je železnica med S. Lnzzaro ia Reggio poškodovana. Sled Ragg^o in Marina je Železniški tir izginil. Pod eskorto karabinijei jev je pri?p lo semkaj štirideset jetnikov. Ti pripovedujejo, da je m valovi zagnali! DUNAJ 30. Gsneralm svet avstroog^ko proti cb ežju, tako da j - bi! paraik poško- i banke jo z vlogo od 21. t. m. na podlag: dovan ob strani ia je uurla v rda v skladišča, i bančnih pravil in sklepa občnega zbora od * I 13. decembra prosil oba vladi za podal - DUNAJ 30. Cesar je podaril za žrtve i fiaaje P""1«^3-potresne katastrof^ v Italiji 50.000 frankov, j Zopet ponearečila topničarka. DUNAJ 30. Žuoan dr. Lueger je po*lal! ZADER 30. Torpedovka „Narval" ie včeraj po noči na potu iz Tavta v Palo pri italijanskemu poslaniku vojvodi d? Avarne pismo, s katerim izraža italijanskemu narodu najglobokeje sožalje in javlja, da podari duna sko ra^sto za priiadeio prebivalstvo 20.000 lir. DUNAJ 30. Ministerski predsednik bar. Haaru obtičala na bipini. Torpedovko skušnjo rešiti. Angleški liat o konferenci. LONDON 80. „Morning Post" : Bienerth je prišel dane* na italijansko posla- Ke^ Av^tro-Ogrska pristaja na konferenco le ništvo, da povodom najnoveje potre me katastrofa izrazi v imenu avstrijske vlade najgic-bokeje so ž je. CETINJE 30. V minoli noči ob 1 uri ja bilo čuti tukaj močan potres. Ob 23'/* je sledil drugi sunek. Potovanje kraljevske dvojice. NAPOLJ 30. Kralj in kraljica sta prispela semkaj ob 7. uri zvečer. Množica ljudstva ju je živahno pozdravljala. Kraljeva d o-j;cn »?e je podila direktno v arzenal, kjur sa je vkrcala na ladij o „Viktor Enanuel" ki je odplula v Messino. RIM 30. Vsa Italija žaluje. Borze in je dih-.la življenje polno hrepenjenja, polno ljubezni in bolesti. Več nego frapantna podobnost je tu izginjala kakor v ziati megli svetlih feier nedosegljive idealnosti, obenem pa globoke tragike življenja. Zed^l sam je bil na tih-m ponosen na ta kip ter ga nazival remek*delo. V umetniški zaokroženosti in obenem raznoličnosti docela enotnega umotvora se je popolnoma udal svojim iluzijam o ženskem vzoru. Zato je njena podoba prekipevala življenja, kakor najbujnejša pomlad. Lepše in žarovitejša celo kakor vigred v naravi, ker le ta se obnavlja vsako leto, a njena podoba se je razcvitala in očiščala človeške primesi od leta do leta — od njegove mladosti do sivih las ena sama pomlad, „Glejte, gospod doktor, prosim, to le !" Z nekim doslej neznanim zadoščeojem je pokazal svetnik mlademu avskultantu nekdanjo avojo Vjki. Starec je pogledal, stopil korak naprej, opazuje od desne, pa od leve atrani in se začudil odkrito : „Gospod svetnik, Vi znate čarati. To je moja — mama." „In to je moje delo, izvr&eno brez modela, brez slike — po edini podobi v mojem srcu. — Gotovo ae Vam zdi nenavadno moje vedenje, toda, prosim, izvolite zopet aesti. Pravijo, da imajo nmetniki vedno mahe in pod pogojem, da se ne b> več razpravljtlo o vprašanju aneksi e, ni možno, da se konferenca sestane. Nubena velesil*, ki spoštuje samo sebe, ne pristane na konferenco, ako se ne bo razpravljalo o glavnem vprašanja. Po l-piraoje Bjlgarske od strani Aihrenthbla je najjasneji dokaz, da sta on in car Ferdinand že dolgo delovala sporazumno in da je bilo ž -prej dogovorjeno, da se istočasno proglasi aneksija Bos&e in proglašenja neodvisnosti Bolgarske. Evropskega koncerta ni; vsaka vlast mora sama skrbeti za lastno varnost, ako ni ista zajamčena po medsebojni ljubosumnosti sosedov. Angleška vlada je danes manje kakor kedaj pripravljena uporabljati silo, da da izraza svojemu mnenju o pravnih posebnosti, pa nisem brez njib niti jaz, ki pobiram le senco za njimi. Imenujte še \ i moje dosedanje vedenje tako umetniško < ks-tremnost in — sedite, da Vam povem vse od kraja. Nocoj ostanete pri meni, prosim, moj gost." * * Poličeva Viki je res izbirala lepšega spremljevalca v življenje — mnogo let On?, ki so bili ajej všeč, bo se zdeli prema;bni sami eebi napram njeni doti. Ti so trdili, da je že v erpanu. Oni, ki bi bili njej primerni, so se ozirali po drugib. kakor da nje ni n& avetu. Zdela se jim je preneznatna. Slednjič so jej drugi našli nekega posestnika daleč doli ob furlanski meji. L?p ni bil, tudi ne izobražen, ne duhovit, ali pHd^n in bogat. „Kruha ne bo stradala lu so uganili prividni možje. „Samega dela tadi ne bo nikdar aitu I" je bil prigovor zavrnjenih snubcev, ki so se obračali pomilovalno v stran. „Dolg čas jo mori — vaaj duševno.a Ta dedova prerokba ae ni obistinila. A reanico treba povdariti, ko bi jej prigovarjala tudi gospa Starčeva, resnico namreč, da Viki v zakona ni bila srečna, ne zadovoljna. Toga ?tran If »EDINOST« atv. 360 V Trstu, dne 31. decembra 1908 lazmerah teh dežel, ne morda, ker je njeno cegovini, vršili so jo kakor svobodno pogajanja v mirno rešenje turško-avstrijskega nošenje dvomljivo, marveč ker so razmero izvoljeni kralji Hrvatske, Slavonije in spore. Anglije do Evrope slabeje nego so bile pred Dalmacije. Bosanski vlastelini — po tedanjem j 50 leti. Razpravljati v diplomatičnih notah o umevanju zastopniki d?žele — si po izu-j pravici ali krivici, ako nima kdo namena mretju arpadovske dinastije, ki je vladala nad i priti na zadnji argumentov, to je postopanje. Hrvatsko, sodelovali skupno s hrvatskimi' jujuuo ki ni vredno vlasti, ki se imenuje velesila. j stanovi tako pove dom izvolitve Karla Drač- 8traui se priznava, --kega in Roberta Anzavinca za kralja Hr-' ' Pariz 30. Na več krajih Francije, iz vatoke, ne da bi bila postala tudi kralja lasti v vztočnih Pirenejih, v Belfortu. v Juri!0grsko. Vsakokrat, ko je bil katerikoli del m na Savojskcm razsajajo močni snežni vi- j bosanskega pašalika povrnen monarhiji, in-harji. ^^^^ jkorporirali so ga v državnopravnem in v Jusojlou. vprašanje v avstrijskem dJ^ to81a£ parlamentu. Govor državnega poslanca d.ra M Laginje v seji zbornice poslancev dne Hi. t. m. povodom razprave o aneksiji Bosne in Hercegovine. (Z vrše tek.) Ta geogrnfiška cclota harmonira v skupnosti prav lepo kar se tiče produktivnih pogojev, kakor tudi klitE^tiCnih in drugih razmer. Z eno besedo: ta celot i podaja temelj za velik napredek, ali samo kakor celota, nikakor pa ne, da bi se nekega lepega dne interesi Bosne ia Hercegovine izgravali proti Dalmaciji a^i narobe, ali da bi ptuji politični madjar-i-i interesi postavljali en del nsŠe domovine proti drugemu delu naše domovine. To mora biti drugače. Nekaj, ali jako malo, morajo žrtvovati Nemci v Avstriji, nekaj Madjari, Mora priti do kompromisa, ki nsm cmogcčuje, da živimo kakor narod. Po*l. princ Litchten*tein : Trializem. Dr. Laginja: Jaz še nočem rabiti ta besede, ker bi morda provocirala velik in strašen kiik. Ali hočem s i izrabiti jedaosiavno : Mi hočemo, da se naš narod u'edini in da se to jedinstvo ustviii vssj tudi glede na anektirani provinciji. Naj se ne naglašajo samo one prastare vezi, ko je bila le ena kronovina, marveč tiste taktične, z zgodovinskimi spomenicami podkrepljene vezi med Hrvatsko, Bosno ia Hercegovino. Redko kje s j r&haja tako lep kraj, geograhški tako ugodno ai^ndiran, ki ga obljuduje izključno le eden in išti nared. Bosna ia Hercegovina, Slavonija in Dalmacija, in soselnje de5e!e, ki jih občudujejo Srbi: pripadajo, 110 glede na neke male jezične raz'ike, jednemu ic istemu narodu. Hočem, da 3e to sedaj takoj konstatira, da se umejemo, ko pravim : „Jaz s-m Srbin**, ali ako k&k Sib iz kraljevine ali iz Ribdo pravi „jaz sem Hrvat", pak ------ r- odločilni samo narodni momenti, kakor n. pr. \obnemogel proti mledoturškim krogom, ki pri Čehih in Poljakih, a iatotako pri Hrvatih vodijo bojkot, ali ra njegovemu prizadevanju pušča'e vojne razmere. Govornik je navajal celo vrsto takih momentov ter je rekel, da je razpravljanje tudi ozirom ca te državnopravne momente nujno. Kajti mi hočemo točno doznati, kako se mislita obe vladi vesti nasproti tema našemu življenskemu vprašanju in ker bomo primorani staviti svoje amenđemen'e k temu zakonskemu načrtu. Nadalje je rečeno v tem zakonskem načrtu, da imajo odredbe zakona od leta 1880 tudi nadalje ostati v veljavi. Po tem zakonu je potrebno, da se v slučaju vsake spremembe položaja obeh provincij dosežejo sporazumne odredbe med obema zakonodajama. Ali tu gre za novum, na kateri se določba zakona cd leta 1880 nikakor ne da uporabiti, Ta zakon je imel pravico do obstanka, dokler je šlo za okupacijo. Sedaj pa se hoče položaj obeh provincij definitivno urediti, a tska definitivna uredba se da dosiči le cb direktnem sodelovanju sabora Hrvatske, Slavonce in Dalmacije. Tudi v tem pogledu je nujno, da se nam pove, da moremo staviti vsa tista amendemente, o katerih se že sedaj nadejamo r.a gotovo, da nas bodo v tem pod IZ BOSNE. Angleški glas za aneksijo Bosne in Hercegovine. Londonski „Daily Graphic" piše : Od da aneksija Bosne ia Hercegovine ni drugo nego sprememba imena, ki ni nikomur škodovala in najhuje, kar se zamore reči, je, da je bila napačno vprizorjena. Ako je to ume-vanje v na3prctju z odškodnino oziroma odškodninam', ki se zahteva od Avstro Ogrske, potrm ni težko uvideti, na koga pade odgovornost za vse sedanje nevarne zmešnjave. Darila za naše vojake v Bosni. U Sarajeva poročajo: Obmejnim četam so 28. t. m. razdelili 40.000 kron božičnih daril. Razdeli se še 130.000 kron. Razun tega so na kolodvorskih skladiščih že ogromne množine živil, oblačil itd. Drobne politične vesti. Finska vlada je pregna'a iz dežele vse Ž de, . katerih itak ni bilo maogo. Atentat na šaha? — Petrograjski listi poročajo, da je neki č!ovek, preoblečen kakor mobamedanski duhovnik, izvršil atentat. verzija pravi, da je šah pravočasno iz vil napadalcu orožje iz roke, druga pa, da je krogla težko ranil šaha na sence. Dnevne vesti, „Piccolov" boj proti domačemu dolav-nttfU. „Piccolu" je dala ustanovitev samostojne delavske zadruge v 8Vi hu zakladanja parnikov <žfuibe „Dalmacija" žo parkrat povoda, da pirali ne le slovanski bratje v tej visoki zbor- je io čisto delavsko vprašanje opravil al na niči, msr/efi tudi vse resne ctranke nemškega P^čno Polje m skušal razdraziti tržaško naroda kakor tudi droge stranko parlamenta. la™°\' * 2L P"dira?>e ■l°!en**Sa Govornik je izjavil, da bodo on in ostali delavstva na škodo tržaškega m italijanskega členi njegove stranke glasovali za nujnost. ^^^ M DOGODKI NA BAP p ; ^JTE^St Turški bojkot avstrijskega tior- -trovali med Čudno ! Mej tem, ko sa zatria od one-- -*"1 joznih strani, da je napetoit radi aneksije Bjsne in Hercegovine izgubila na svoii ostrini in ie baje Avstrc-Ogrska — razun umakni-tvo iz Sandžaka — pogajati s Turčijo radi odškodnine v denarju, in sicer na ta način, da prevzame primeren del turškega državnega dolga, prihajajo iz Carigrada vesti, da se turški bojkot avstrijskega blaga še vedno širi tako, da je jela trpeti tudi trgovina druzrh držav : Italije, Francije in Nemčije. Bojkot proti blagu iz tth držav se opravičuje z izgovorom, da se ne more vedeti, da-Ii to blago ne prihaja iz Avstro-Ogrske. Tako se izgovarjajo Turki, tudi če je iz dokumentov ja^ao razvidna provenijecca dotičnega blaga. Bojkotirajo so tudi avstrijska tržišča po Dalmaciji. Bojkot se izvaja tudi cd črnogorske strani. Celo živež, ki so ga doslej dobivali izključno iz Dalmacije, hočejo Črnogorci naročati odslej iz Italije. Avstrijski poslanik v Carigradu, marki Palavicini si mej tem neprestano prizadevlje proti bojkotu. Dela vizite raznim vplivaim osebam, tako tudi predsedniku turškega parlamenta in velikemu vezirju. Ta poslednji je baje vnovič zatrdil jjposlaniku, da stori vse, kar je v njegovi moči, da se bojkot neha. Ali, kar kaže gori navedeno, njegova prizadevanja niso kaj posebno vspešna. Ali je mož in južnih Slovanih, obstoji dejstvo, da sta Bosna in Hercegovina, četudi ne tako kakor nedostaje zadostne poštene volje. Možno je prvo, ali verojetno je tudi danes, po prUež ein delu pripadali Hrvatski, ■ drugo. Sij se turški diplomatje na glasu radi pli — kar v zgodovinskem diplomatičnem je-, svoje neizkrenosti ia zavratno3ti. Virtuozi so ka isto pomenja — h kraljevinam Dalma-^v t:m, da obljub, ki jim ne ugajajo ia ki so <:iii, Hrvatski in Slavoniji. ;jih dsli pod silo razmer — ne d-že. Tako je Pr*i hrvatski kralj iz narodne dinastije bržkone tudi sedaj: avstrijskemu podaniku Tomislav je bil v današnji Bosni in Herce- daja veliki vezir najlepše obljube, ob enem go?ini kronan za kralja Hrrati-ke in je go--pa — v najugodnejšem slučaju — ne stori tovo, da v svrho kronanja ni šel izven mej ničesar, da bi so obljube tudi izpolnile. Dru-•rejega kraljevstva. Vso kraljevsko oblast, ki gače si jo težko tolmačiti dejstvo, da se boj-jo ogrski kralji izvrševali v Bosni in Her- kot siri tudi še p tem, ko je odprta pot za □corda ne bila zadela niti z dragimi žc- pradedov Starčeve rodbine. Svetku je pa a obžalovala je vendar, da ni vzela mlada dusa hlepe'a po znaustvu, njega iz->•£8, ki bi imel manje blaga, pa več srca voru in popolnosti. Najslajšo urice so bile — pameti. O Zadelu ni poizvedovala ni- njegovi mamici med počitnicami, ko je sedala kje živi in kako, a neki neair se je je z nogavico v reki poleg sina ter ee poinen-polaščal o siv brni misli uauj. Njegov spomin kovala ž njim o napredku doma in drugod, jei je bil s^mo šg senca lepih tanj. j Očeta Starca ni zanimala takšna zabava. Ko g u jc zavrnila, je zag.tivljala prija- Toda, kakor vselej in povaodi, se je tudi ijicam, da je ne veseli življenje v mestu in sedaj udal volji svoje soproge, kašlja! mimo a«ti med gospodo; njo da vabi svobedna njiju po drugih opravilih in molčal, arava v svoje okrilje, ne pa mestni prah in Na delu je bil namreč dobil naduho, na smrad, ljubka odkritosrčnost, ne gosposka hi- delu se je preblađil tudi pozneje, nakopal si navščina. Ponavljbla ie tudi, da so umetniki pljučnico in dovršivši še ne dobrega pol sto« zelo nezanesljivi, da ne more umetnik nikc- letja slojih pomladi, izdahml za vedno, gar osrečiti, ker živi za-ae, samemu 6ebi in Gospa Viki je oblekla črnino, ni pa posvojim vzorom posebno življenje. Splch so vai sebno žalovala za ran cim gospodarjem. Si- Jjubijo svoje. Posebno razveseljivo je za nas. izobraženci več ali manje muhasti, sitni, čudni; nova je huje potrla očetova smrt. Ojtalo je ko opazujemo gcuče mal h naših sinov in da jim ne u^trežeS nikoli. vendar v hiši vse kakor prej. Ko je starejši hčera, kako lepo kramljajo v svojem mate- Tako todaj. Kmalu je pa pogrešala na sin dosegel zakonito starost, se je oženil, a rinem, jeziku. Res je, da jih tupatam napa-ovem domu in v novem življerju nekoga, ki Svetko je prav v tisti dobi dostal v Gradcu dajo in žalijo, nli stvar naša vkljub tenou i jej znal reči tolažilno besedo, da bi se doktorat. )Iepo napreduje. Cesto se žo danes dogaja, rilegala njenemu srcu. Toda vodenje nje so- Mrma vd^va se je Čutila poslej v hiši da morajo maH laški kulturonosci bežati pred proga je bilo vsakdanje, pusto, sama proza nekako odveč. Zaželelo si jo njeno srce odporom naših otročičev. Spominjamo sa dveh — delavnik Lrez nedelje. mestne živahnosti, premembe, novega življe- slučajev. Pred glavno pošto se je v poletnih Velika telažba jej je bil v poznejših nja. Z izgovorjenim prevžitkom in s podporo, večerih zbiralo polno otrok, med katerimi je letih nadarjeni mlajši sin Svetko. Stare,ši je zagotovljeno Svetku oi brsta na domu, st* bila polovica Slovencev. Nekega večera so kienil bolj p:> očeta, se izobrazil samo t naj- sklenila živeti poslej t mestu, kjer je nasto- se laški „iunaki" zbrali in začeli žaliti naše. potrebnejfiih g apodarskih naukih ter ostal pil svoje službovanje.. „Sčavi" bo letali iz sinov avlte kulture, da poljedelec, kakor nedogleda* vrsta častitib (Konec prib.) je bilo kaj ! Kakor bi trenU, so te abrali tfiiciugu, svobodno KonKJr rala za r? tudi dobila v i .... čenši od 1. januv&rja -cC-rf. Seveda „Piceolu* ta ustanovitev cc diši, ker je pri njej tudi slovenskih težakov vm9s. Da b: pa zakril ta pravi vzrok svoji jezi, natvozuje lahkoverni javnosti, da so rečeni delavci 5H v svoji ponudi pod običajno ceno, kar js kratkonnlo neresnično. Cene, do-ločeoe po podpisani pogodbi, odgovarjajo popolnoma razmeram dnia na tukajšnjem trgu. Čw je morda pa gospod Kobba hotel iz uliti iz „Dalmacije" više cene, je storil to gotovo ie na lastno korist, kajti spominjamo so dobro na razne pritožbe, ki jih je bilo čitati in čuti ravno proti postopanju tega podjetnika liaiproti svojim us'užbonceni. Mej drugioa očita „Piccolo", da je zadruga dobi'.a delo pri „Dalmaciji" le vsled političnih apletek Slovencev. Glejte ga ! To si upa očitati „Piccolo", ki hoče po vsej sili iz tega čisto delavskega boja za ojamosvo-jcuje od pod etnika, v katerem boju ni bilo doslej o politiki ne duha no sJuhti, napraviti politično-strakarako vprašanje. Politika je v resnici le na strani rPiccola" in njegovih zihrbinikov, ki jih tudi v tem slučaju vodi staro strastno sovraživa proti slovenskemu delavstvu. Ako inspiratorji „Piccolr." upajo, da se jim še posreči zaprečiti prizadevanja ome-njene zadruge, mislimo mi, da 89 jfcko motijo, ali pa se navhšč delajo, kak ir da niso informirani. Int resirani delavci se no boje „Piccolovih" groženj in bodo znali z ▼ so energijo braniti svoje pravice. In ker je pravo na njihovi strani, ne bodo v tem boju o a a m l j e n i! Poboljšajte se! Prejeli smo: To, k*r napišemo sedaj, ni nič novega za čitatelje „Eiiaoati*. Že nad 20 let ponavljamo t*) „staro psscm" ! Med nami živi še danes mnogo slo renskih družin, v katerih ečo in mati govorita slovenski med seboj, med tem, ko se z Isstnimi otročiči pogovarjata v laškem in često tudi v nemškem jesiku. To je narodni greh, ki je pred četrt btoletjem vladal skoraj v vseh na^ib družinah in ki je napolnjeval Trst s tisoči zagriženih odpadnikov. Stariši, Slovenci, došli iz bližnjih in daljnjih slovenskih kraje*-, so vzgajali vojsko irredent:st )v in sploh elementov, ki so zrn r-jali svoje krvne brate s ščavi! ! Z velikim trudom in naporom 6e je stvar tekom zainjih let izboljšala tako, da vidimo danes že cela trope slovenskih mladeniČ07 in deklet, ki, da-si rojeni in vzgojeni v Trstu, čutijo in delujejo z nami. Spoštujejo tuje in slovenski dečki v bojno vrsto in se zapodili v žalilce. Laški junaki so pobegnili in so tudi niso več vrnili. Kakor tu, so tudi v javnem vrtu često spoprijemljejo mali junaki in tudi tu ob čajno beže oni, ki so — „gospodarji" sveta. S tein nočemo hvaliti bojaželjnost nedorasle mladine, a konatatirati moramo da — se v našem rodu vzbujata zavest in ponos. Ali še je med nami vendar mnogo zaspanih, da ne rečemo neumnih atariSev. ki se z lastno krvjo pačijo v tujih jezikih ia ki na prigovarjanje pametnejših odgovarjajo : „Saj jaz in moj mož govoriva vedno slovenski, a otroci nočejo slišati slovenski" 1 Ker je torej Sa mnogo takih med nami, je dolžnost nas vseh, da te ljudi neprestano poučujemo in jih prepričamo, da ne delajo prav. — Otroci morajo ubogati stariše in jih tudi gotovo ubogajo, ako stariši zahtevajo to. Izgovor, č:š, da 2—5 ieten otrok noče govoriti slovenski, je tako — neumen, da si kaj bolj neumnega niti misliti ne moremo I Kako boste zapovedovali 15—20 letnim, ako ne morete zapovedati onim v nežni mladosti ? Kaj pride iz vaših otrok, ako ža v pnih letih svojega življenja zapovedsjo oni vam?! Vzgojite si odpadnike, ki bedo sovražili vas, vaš narod in vse, kar ne gleda č2z laško mejo ! Poboljša te so in pomUIite, kako sra moto si vstrarjata z vzgajanjem ianičar ev ! C. in kr. vojaški oblasti v Trstn. K včerajšnji notici pod gornjim naslovom nim pišejo ; Kdo di pravzaprav v Trstu izziva, to ste že včeraj povedali in je dobro znano vsem, ki bivajo v tem mestu. Tržaški italijanski in poitalijančeni na pol odrasli kakor tudi 2e odrasli (ali, kakor jih imenuje „Piccolo" et comp. bella : „Cittadini") je izzivanja ku.r prirojeno. Kjtr-koli nuletajo marveč na fcnr-sibedi, kar ni irredentiitično-veleitalijausko in temu slično, začenjajo izzivati, žalit*, metati kamenje itd. Kakor hitro so pa ti junaki za svoje nesramno vedenje dobili vsaj deloma — malo plačilce, da si jih ia namreč malo „bi;-^alo", pa hajd klhati ono, o i teh nesramue-'n •• v:?-/.,iano in izžvižgano policijo , ' aatvezajo „grozna na-... a vsa dob/d CiU,?."» ' da pulicijn premaogokrat gr« tem 1. ,i?im Da na raz^i fantsja tuk. bos. pešpolk .. ^a praznika ni30 reagirali, je priouati iino le dejstvu, da so ti fantle nad vse mi*ni, kakor tudi temu, na ume/j italijanskih iv litov. — Kako se žali bosanske fante, naj navedemo v izgled eamo ta-le slučaj. Sin nekega uglednega tržaškega slovenskega meščana etaži kakor podčastnik v imenovanem polku. N> dolgo temu ja ta podčastnik šel ob belem duevu mimo kavarne „Volti di Chiozza", kier je grupa tam stoječih „Cittadinov" za§rauio* vala in žalila z raznimi, na „Uošujak^* nanašajočimi psovkami misiičn, da rečeni podčastnik na nmeje italijanski. Podčastnik pa, ao bodi len, je prav v tržaškem ital. dijalektu oštel nesramno izzivače, da so ostali kar oaup-njeni, vid či, kako vojak v bosanski uniformi govori popolnoma italijanski. Ako so tuki ilučaji dogajajo celo ob be-liiu d ievu, potem si ja l»hko misliti, kako ti „Cittadini" izzivajo še le po noči bosanske tante. Seveda, sedaj, ko so pravi krivci in iszi-vači najbrže po zasluže nju dobili par klofut, jejogenj v strehi in italijanski „žurnali" malo da ne zahtevajo, naj bi se Bosance poalalo — v Sibirijo ! Pozor torej, vojaška oblast pred temi klovni ! Tudi mi smo zato, da ae tudi .vojake kaznuje^ kadar so Ee res pregrešili proti čemu nikakor se pa na sme v t-m pogledu iti na liiu tržaškim brezvestnim izziračem. Od povsem zanesljive strani smo prejeli to-le poročilo o gori omenjenem spopadu : Jeden bosanskih vojakov je bi ua potu v vojašnico na gradu. Sel je povsem mirno skozi staro me3to. Nasproti mu je prišla gra^a razgrajačev. Stopil je na stran ulice, di so jim izogne. Oni pa so ga zajeli ia vzeli v srod«» in nikakor se ni mogel rešit'. V tem krit'čuem položaju je potegnil ba onet in ie — in ne z ostrino ampak z ročem — mah il proti družbi. Sedaj so ti — junaki, kakor vedoo — jeli kričati na p^moč in so s krikom privabili iz bližnje gostilne nekoliko ro Inih jim elementov. Vsa ta druhal je navalila na Bosanca. V tem je priš'o »i* sreči blizo še par Bosancev In ko so t videlisfo-jega tovariša v velekritičnem poIoža;u. so ma prukočili na pomoč in izzivači so dob.li malo lekcijo in ... . zbrali na vg? straui. Tako se je vršil ta dogodek, katerega bi hotel „Piccolo" iuiamao izkoriščati v 3voje infernalne hujskaške namene. 25-letnica zvestega službovanja. Dna 15. t. n. slavil je Avgust Jurievec 25-letnioo svojega služb naa;ri kakor hišni Bluga pri gosp. Juri u fvovačeviču. Ob tej priliki je bil od gospoda« ja 1; po obdarovan za 25-letno vsikdar zvesto in vzgled no službovanje. o j enem je g. Jurjavec slavil letnico gvojega členstva pri »Delavskem podpornem drnŠt' m", S.avljenec so je odlikoval tudi v bojih za časa okupacije Bosne. Pozneje je dobil na svoj dom cd po7eljstva lovskega bat&lijoaa. št. 33 pohvalno priznanje, datirano iz Mostara V Trsta, dna 31. decembra i i 08 » EDINOST < Siv. 360 Stran IIT dne 1. januarja 1879, za hrabro in nev3traš i ivo vedeDje v bitki pri Stolcu. Slavljencu, ki je dal tudi v svojem skromnem položaju lep vzgled zvestobe in poštenja, izrekamo svoje čestitke. Prvi slovenski blok-koledar in zapisnik. Narodna in rodoljubna „Slovanska knjigarna in papirnica" g. J. Gorenjca (ul. Valdirivo tO) je izdala v svoji zalogi prvi slovenski riruženi blok-koledar in zapisnik, kakoršnj^ga potrebo smo že davno čutili. Ta koledar je1 kaj praktičen : more se ali obesit', ali posta-, viti na mizi. Razun tedenskih listov ima vsakodnevne lističe za trganje, a na koncu razne | praktične tablice. Izdelan je koledar solidno :n ukusno, a tudi glede cen more konkurirati s sličnimi italijanskimi in nemškimi izdanji. G. Gorenjec je namenil darovati 5°/o brutto skupila za ta koledar nsši družbi sv. Cirila in Metodija. Toplo priporočamo to koristno in krasno izdanje, kakoršnjega treba rsaka slov. hiša. posebno pa trgovci. Slovenski blok-koledar se more dobiti po vseli slev. knjigarnah. Razširjenje obrata v železniškem skladišču Trat—prosta luka c. kr. drž. žel. Za I. januvar 1909 objavljeno razširjenje obrata v železniškem skladišču c. kr. av3tr. državnih železnic na carinski meji (meja proste fuke) v TrBtu se preloži na I. mareca 1909. Cenilna komisija za osebno dohodnino mesta Trst in ona za okolico sta dovršili razprave glede odmerjenja osebne dohodnine «a leto 1908. Predsednik, dvorni svetnik pl. Kuhacevich je ob tej priliki omenjal, da so različna na novo uvedena zboljšanja razpravljanja, mnogo pripomogla, da so se mogli opraviti posli hitreje in natančneje ; komioiji iu svojemu namestniku, finančnemu svetniku S.hsffduhauer-ju Alfonzu, ki je bil pred kratkim imenovan voditeljem II. administracije v Trstu, se je iskreno zahvalil na vepešnem delovanju ter je pohvalil marljivo poslovanje referentov. Finančni svetnik Schaff^nhauer se je na to s presrčnimi besedami poslovil in baron Štefan Ralli je odgovoril v imenu komisije, povdarjaje objektivnost predsednika pri sejah, marljivost drugih sotrudoikov iu obstoječe dobro sporazumljenje mtd členi komisije in uradniki v svrho pravične izvršitve davčnih zakonov. Božićnica v bolnišnici. — Ta prijetna slavnoat se vrši danes. Tržaška mala kronika Vreme. Zdelo se je včeraj, da je d'vja-nje burje prenehalo in da pi-.čno krasni dnevi, kajti dan je bil, dasi mrzel, vendar divea. Zteier pa jo Luijo, ki Jo Aa^iustila —-1 par uric, zopet obiskala in piha še vedno z veliko močjo. Temperatura je jako nizka. J Pretep. Henrik Conrad, 24-leten t^žak iz L;.psk-ga, stanujoč v ul. Boschetto št. 14 m Kari Decorte, stanujoč v ul, S. Maurizio št. 14, sta se predsinočnjem stepi a radi bogve kakega prepira i i sicer v neki kavarni v ul. Oarducci. Conrsd je bil oni, ki jih je največ dobil, je bil a tako silo vržan na tla, da so rru bile strte nosne kosti. Njega so peljali r.a zdravniško postajo in drugeg* v ulico Tigor. Poiarjl. Ob 8.57 včeraj zjutraj je bila agnjegaška postaja obveščeua, da je izbruhnil požar v hiši št. 17 na Korzu. Prevrnila se je namreč petrolejka v skladišču manifaktume tvrdke Velicogna & Maticich, na kar se je vnela bližje ležeta roba. Po eni uri je bil ?.07.ar pogašeu. je za 1000 K. Pad po cesti. Sprejeli so v bolnišnico D jreteo Bartolomeo, stiro 47 let, ki si je spojni v6i po tlaku ceste zvinila dasno nogo. Poroke, rojstva, umrljivost. Od 20. do 26. decembra se je v tržaški mestni občini poročilo 7 parov. Rodilo se je 120 otrok, in sicer 64 moških in 56 žensk. — Umrlo je 127 oieb in sicar 73 moških in 54 žeask. Loterijske številke izžrebane dne 30. d.cembra 1908 : Brno 1, 50, 5, 16, 51. Inom ost 75, 42, 67, 89, 12. Koledar in vreme. Danes: Silvester papež. Zadnji dan leta. — Jutri: Obrezovanje Gospodovo. Novo leto 1909. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 2° <3e!s. — Vreme včeraj : lepo, zvečer huda bjrja. Vremenska napoved sa Primor* «ko .* Oblačno, spremenljivo. Hladni vetrovi. Mrzlo. Naše gledališče. Gotovo že nestrpno čakate nadaljevanje povesti o Snegulčici, vi malčki, kaj ne da V Torej poslušajte ! Pred odhodom na delo so nalčki Snegulčici zopet strogo zabičili, nsj ne pušča nikogar v hišo, a naj se tudi drugače varuje mafeLinih zalezovanj. Pa ni bil zastonj ta opomin, kajti komaj je izvedela hudobna kraljica od čarobnega zrcala, da SneguUica ša živi, se brž odpravi a košaro vabljivih *«bolk, ki pa so vsi zastrupljeni. In ker je mala gospodinja ne pusti notri, poskuša svoje sladke zvijače skozi okno. In ko usiljiva prodajalka ponuja svoje sad e celo zastonj, se Snegulčica ne moie dalje ustavljati skušnjavi, ugrizne jabolko in pade — kakor mrtva na tla. Palčki se vrnejo in morajo skozi okno s kočo, ker ni nikogar, da bi jim vrata od znotraj odprl. Kakor pa je njihov strah, kako je njihovo žalovanje, ker je Snegulčica mrtva. Tako pa eo se zaljubili vanjo, da se niti od mrtve ne morejo ločiti; zato ji napravijo krasno rakov s prozornim pokrovom, a Snegulčica se niti mrtva ne izpremeni. Palčki p3 jo po vrsti stražijo in žalujejo za njo. Kar pride kraljič iz devete dežele, da jo kot svojo kraljico popelje na dom. Tu pa se zve, da je njegova tako ljubljena Snegulčica — mrtva. Ampak njegova ljubezen je tako velika, da hoče vsaj mrtvo kraljičino vzeti s seboj. — Palčki se sprva temn upirajo, potem pa se le vdajo. In zdaj dvignejo možje rakev s Sne-gulčico in jo odneso. Med potjo pa sa eden nosačev epodtakne, rakav zdrči na tla in Snegulčici skoči krhelj zastrupljenega jabolka iz grla. Snegulčica spregleda in oživi. Kako je pač srečen devet jdeželski kraijevič ! Maščevati se hoča nad hudobno kraljico — mačeho in re3 osvoji z vo'aško silo njen grad, ampak Snegulčica je prav tako dobra kakor lepa, zato odpjsti svoji preganjalki in kraljič ji pusti glavo ia življenje ! rKaj je pa z obljubljeno pesnico ?u A tako, le potrpi, ti radovedni malček, jutri ti jo prinesem, da boš tem bolj spoznal Sacgulčico. ko nastopi na odru našega gledališča. Ali pazi tuli ti, da ne pozabiš p* iti v gledališče, saj smo za to nal. šč znižali cene za male in velike obiskovalce gledališča. Tržaška gledališča : VERDI, Danes odmor. Jutri „ Moj Etri pevci norimberški". FENICE. Dases odmer. Jutri bosta dve predstavi, POLITE AMA ROSSETTI. Ncc \i odmor. — Tudi v tem gledališču bosta ;utri dve predstavi. EDEN. Danes zvečer ob 8'30 bo v tem shajališču navadna raznovrstna predstava. Po tej predi tavi pa se razvije obča zabava, pri katari se bodo vršile razne zanimivosti v slovo staremu letu. K tej j.peadant" zabavi bo imel sleherni svoboden vstop. Društvene vesti. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi v petek t. januvarja 1909 veliko veselico s petjem, šaljivimi prizori, kupleti dve igri in plesom v dvorani ,Konsumnega društva' v Rojanu. Začetek točno ob 5. uri zvečer. Vstopnina k veselici 50 st. Sedeži 20 st. vstopnina k pissu gospodje 1 K dame 40 st. Pri tej veselici nastopi popolni društveni orkester. Povoko dru&tvo „Adrlju" v Darkuvljcth priredi tuli danes kakor vsako leto „Silvestrov večer" v dvorani „N^rod, doma". Na vsporedu je petje, tamhuranje, igra in prehod is starega leta v novo. Po prehodu prosta zabava do 2. ure po polnoči. Gospodarsko društvo pri „Tirolcu* Sv. M. M. Zgornja 58, vabi na „Silvest-ov večer44 s petjem, igro in n^stopoja starega in norega leta, ki priredila pevsko društvo „Ilirija" in godbeno društvo „Lira", Godbeno društro bo sviralo tudi k plesu, ki bo trajal od polnoči dj 4. ure zjutraj. Prijatelje petja in vesele zabave vabimo, da so vdeleže v čim Tečem številu. Telovadno društvo .Tržaški Sokol" uljuino vabi na današnji „Silvestrov vtčcru, ki se bo tršil v veliki dvorani „Narod. doma*. Vspored je zanimiv in mnogovrsten. Iz prijaznosti sodelujejo gospa $ t u 1 a r-j e v a, brat Jaka S toka, društveni pevski zbor itd. Daije sodeluje vojaški orkester. Bratje „Sokoli" naj pridejo v čim vočem številu v sokoliitem kro^u. Začetek ob 8. uri in pol zvečar. Na zdar l „Silvestrov večer" priredi danes za družine členov in prijatel.ev „Del. konp. društvo" pri S?, Jakobu v gostilniških prostorih. Sodeluje pavski zbor šentjakobske Čitalnic-?, Na obilo vdeležbo vabi — odbor. ^Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine na Opčinah- javlja si. občinvt-u, da se bo vršil njega redni občni zbor v nedeljo, dne 3. januarja ob 4. uri pop. v „Konšumnem društvu". Z ozirom na slabo financijelno btanje društva, je želeti, da se udje obilno vdeleže tega zbera. Odbor. Narodni pipćarski klub od sv. Jakoba priredi, kakor že objavljeno, dna 9. januiria 1^09 v prostorih „Trg. izobraževal, društva" svoj španski cvetlični venček. — K-r bo ta plesni venček nekaj prav oi-iginalnega — kaj druzega sp'oh na uameravajo prirediti pip-čarji — zato se v'jud'.o vabi ceoj. cbčin&tvo, da v £iin večem štev;!u noseti naše pip?a«'je. Ob jednem se pa izreka prisrčna rahvala fg, ki so že dali nekak predujem ?a pip. Ne?© pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Via VHacenzo jjellinl St. 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St, 1402 Zaloga oprave ulica MaEzimo D' Azeglio št, 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najele gantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo veeh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠUENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurenoe. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HEKRIK STJBELJ in drugi. Trgovina z manifakturnim blagom A nt. Saiizin pok. Frana TRST — ulica Barrlera vecchia štev. 11 Velika izhera: Srajc za moške belih, barvanih in fuštanjastih. Zim3k0A^LVPo°cii0 hlače, konfecijonirano blago za delavca; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE CbSt. Gumijevi izdelki in podmorske cevi. Josef Reitlioffer's Johne Dunaj Podružnica v Trstu - Corso 29 ter vseh vrst čevljev I a,- Zaloga dežnih plaščev za gospode in gospe ---- jahače in ribiče. v zc&ozdr&vniškeirs kabinetu 9r. J. Čermak >» g. Jusch TRST ulica tieiia Caserma štev 13, H. R&ds?. C? UMETNI ZOBJE Plombiranje zoboy Izdiranje zobov brej SS vsake bolečine s« tm Zaloga oglja iu drv M. RIBARIC Trat, ulica Squcro Naovo 15. Trst Prodaja na debelo in drobno Pošiljanje na dom. Svoji k svojim ! Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, tovarnarja in lastnika so naši novi Piano Orchestrioni| z godbo na lok zvonilom, mandolino in Xylophonom s tcio, ki se zame-1 rejo postaviti pov- J sodi. Krasna godba in st rokovnjaška izvrzba jamčita za gotov dobiček. Elek 1 rlčno - piieuiua-tičiiiOrcfcestrionll učinkom. - EUk-trlčnl plasovirji | z mandolino Xy-loplionoin in god-] bo uii lok. (»ovo- r la z z v o k i m odmevom za gostilničarje in za-1 sebnike. Znamka | Tion-Tion. Ceniki t reip!ačno in pastn ne prosta. I. odlikovanju Tovarna inte rnacijonalnih Piano Orkestrov F. MACHINEK & SO H NE Dunaj XVII. E Ortliebgasse 5 I Zaloga v Trsta: Ferdinand Kasimir, ul. Oom-merciale l.'l; v Ljubljani : Josip Oroll, Sod nijske ulice 3. ^ Kupujte Narod, kolek, Patentiran divan-postelja machnich Okraji radi svoje krasne elegance vsaki prostor in se Bpremeni v bipu 8 Bamim premakljajem v jako komodno poateijo z lastnmi žimnicami ia blazioic.nii. Prospekti zastonj. — Eventuvelno na mesečne obroke. I.a-tna delavnica za v akovtštno tapecirarsto in elepsevalno delo. G. MACHNICH. Trst, ul. s. Giovanni 10. . kina-vino&erromJIb H za bolehne in rekonvalescente. Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-dee in ojaeuje organizem. Priporočeno od najsloveČih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojaČItl. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. "VB SV Izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu Je GrODIN A P^604 v Trstu ^^ lekarni „j!Ua )Kadonna della Šalite4' pri ___ od lekarnarjev: st. lakob« in losipa Godina, lekarna JI11' 3oea* Farne)« 4 __lekarnarjev: st. Jakoba in Josipa godina, lekarna JtiV 3gea* farnrtc Steklenica stane K 1*40. Is Tnta »e ne odpošilja m&nje od 4 steklenic proti pošt. povxe^ju ali proti anticipalni poiiijatvi saeska 7 K franko poč*, in lavo,- St rnii TY »EDINOST* št 360 V Trstu, dne 31 decembru 1908 ----?—i-- klub in ti so: R. Bobc K 1.40, Biažič A. 1 K, Pe{.čeki K 2.20, nabral; ia B žič ia 1.84 tmbtbli na praznik et. Štefana. Gospodarsto. Pozor! Jutri zadnji d*n za vpis v pokojninski zavod. Jutri, 1. januarja 1909 stopi v »fl avo zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih uradnikov. Kdor Se ni vpisal svojih zasebn h uradnikov v splošni pokojninski ali v knk nadome.-tai pokojninski zavod, naj to stori najkasneje do jutri, kajti sicer zapade denarni globi do K 200 ali pa zaporu do 20 dni. Vkljub temu pa, da kdo ni prijavil svojih zasebnih uradnikov v pokojninaki zavod, je smatrati po zakrnu s 1. januarjem 1909 vse take zasebne uradnike kakor prijavljene k fcpiošren-u pokojninskemu zavodu ter odgovarja elužbodajalec za dotične premije od tega dne naprej. Vsi Slovani v slovansko pokojniosko društvo 1 Ozirom na predstoječo opozoritev svetujemo vsem vslovanskim službodajalcem, da vpišejo svoje zasebne uradnike v pokojninski zavod češk o s 1 o v ans keg a denarstva v Pragi, vstanovljen kakor nadomesten pokojnimki zavod od »Osrednje banke Čeških hranilnic" (Uatredni banka českvcb spchtelen). Ta edini siovanski nadomestni pokojninski zavod nudi ob istih pre-mijah mnogo več ugodnosti, nego „Splošni poko.ninski zavod", o čemur je že bilo govora v našem listu. Vrhu tega bomo v tem slovanskem zavodu gospodarji mi S!ovani, do? i m je v „Splošnem pokojninskem zavodu" v>,e tako lepo urejeno, da bomo, kakor pri rZavarovalnici proti nezgodam" mi Slovani le plačevali — :% ukazovali bodo Nencei in Italijani. Fondi, ki se bodo nabirali za osiguranje penzij, se bedo pa tako nalagali, da bo to le v korist Nemcem iu Italijanom, kater m se bodu dovoljevale hipoteke po naj-nif h obrestih. Kdor je zaveden Slovan, tima pomišljati niti trenotek ter naj se vpiše še danes v „Pokojninski zavod češke-slovanskega denarstva. Priglasitve sprejema ter daja potrebne informacije fiii-jalka osrednje banke čeških hranilnic v Trstu, trg Ponterosso. Vesti iz Goriške. Društvo „Ladija" v Devinu je imelo noi-doIo nedeljo svoj r dni občni zbor. Za pozdravom predsednika je sledilo poročilo tajnika. Na lan>kem občnem zboru je hotel nekdo na zahrbten aučin naše društvu „pre-leviti", a tad te nakane je bil, da smo njega in nekaj mlačuežev izključ li iz društva. — Potem še le je navstal v društvu red in tud. gmotno smo si oponcogl'. Od lanskega pn-mar.kijaia smo dospeli le letos do ra?m'roma lepfga prebitka. — (Dohodkov K 15S0 74, stroškov K 1449*94 prebitek K 130*80. Voljeni so bih: predsednikom g. Ivan Ples ; cdbotniki gg. I. Peciktr, J. Uidih, R. Gcsperin, J. Kralj, A. Gabrovec in J. S^ara; namestnikoma gg. A, Pecikar in M. Pless ; pregle-dova!cema računov gg. J. Š?igelj iu J. Kla-mene; vsi enoglasno. Po zboru je pozdravil naše društvo g. H. Mozetič v imenu pevskega društva „Nabrežina-. V svojem govoru je naglašal bratsko slogo med „Nabrežinou in .Ladijo". Silvestrov večer priredi pevsko društvo „Zorislava" v Sežani v hotelu pri ,Treh kronfch". Na programu so petje, godl a, burka .Brati ne zna", srečolov in ple*. Sviral bo voj. orkester pešpolka št. 47 iz Gorice. — Začetek ob 7. in pol uri zvečer. Umrl je v torek Viuko Gregorič, posestnik, svo,ečasni občinski tajnik, u?tannvitelj Čitalnice in Sokola v Pervačiui. Pokojnik, ki je dosegel dobo 62 let, je bil vsikdar odlečen roJoljub in je svoječasno igral precej važno vlogo v gibanju tržaških Slovencev. Bodi mu blag spomin 1 Furlanska ljudska stranka V tej stranki, ki je na zadnjih deže noiborskih volitvah dobila v Furlaniii vse mandate v Bplošni in km-čki skupini, začelo je nekaj pokbt'. Povod je dalo imenovanja kurata Boštijana Tognon župnikom v G-adežu, na mesto dež. po lanca dr. Iranci M»iz i<, župu k a v Per-teoie. V G;ad */u *o v sta no? sli tamošni pristaši novega „mov > » a^tit > popolare grt«iesew, ki v pivi irsti na^.rctuje somišije-mkom dr. Faiduttija, a vide *e iz vsega, da za njo stoje laški liberalci če prav je nje provziočitelj profesor v osrednjem semenišču dr. Farlao, doma iz Gradeža, katero baje zato nasprotuje furlanski ljudski stranki, ker ga nje v&ditvo n: hotelo kandidirati v deželni zber. Sliši se, da bo stolni prešt, državni in deželni poslanec ter agilui vodja laške ljudske stranke dr. Faidutti imenovan tržaškim i k o i o m (? ? Ured.) Ako se ta govorica uresniči, potem izgubi njegova stranka jako mnogo, ako povsem ne razpade, ker potem ostane brez pravega voditelja. Sicer pa go tovi krogi ne žele drugega in delajo z vso silo na to, da zasede škofovsko mesto ▼ Trstu stolni prošt goriški, ker la tako se iz&ebe nepriljubljenega jim tekmeca. Vesti iz Koroške. Osem loncav rimskega denarja bu našli na neki njivi v Krstnivasi v Podžuu&ki dolini na Korcl^em. Nekaj denarja, ki je večinoma iz let 180 do 193 po Kr, je t rebrnega večinoma pa je bakren. Pri sv. Hemi so na&li lansko leto lep tlak iz mozaike, iz česar se VillGOrcldniki da sklepati, da bila tam ,ečja bogateju rimska ^letne yDi -e bilte r naselbina. vorr Divje bilte. razi Prodaja FORĆIC i Vesti iz Istre. trte cepljen ke TPafce „gte rtzDe velikosti eno- dve- in zno sadje. Cena po dogo-in drug — Trtnii-a KomVn. 2033 5TV i H*. .19 n!. Cas^" Iz Dekhni. Dne 6. januvarja 1909, t. j. na dan sv. Treh kraljev, priredita otroški vrtec in „K. s. izobraževalno društvo", bo-žičnico v prostorih posojilnega konsumnega društvp. Pridite rodoljubi in podupiratelji vrtca in prinesite vsaki mal dar v plemeniti namen. Vidfli boste male, nedolžne otročičke, ko qa poslovodjo, eventualno kompanjona i »Oti? OD trgovino na veliko s kavo, oljem in južnim eadjem. Dotični k mora biti izvežban v teh poslih. Ponudbe pismene na rEdinosta tod številko „1909". -2058 Odda se mtbhrara soba s prostim uhodom, in todi ena mala sobica. Ulica Ga-Bpare Gorzi 3, II. nadat. 2077 DfiOftEHIJi Josip Zfgon FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140 Izbor drog, barv, čopiče v, pokosil parfumov, fin. milo — Zaloga mineralne vod« ~oika za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa, tamarfnda, malinovoa itd itd G Mpctn P'8srni?kega praktikanta i?če mladenič, _ bodo igrali, deklamovali in peli. Slišali bo^tel ^^^ ^^^^ ^^ Nsibolla Ball^tll! VlliH tudi nr,še d'-mače tamburaše, ki bodo igrali; Naslov pove „Edinost-. 1958 i JsIsJVVIjt« UUElimftUU VISItt pod vodstvom g. Kureta. Vodstvo otroškega vrtca Proda se prif-tno istrsko vico za dom od 50 . . , , ; litrov naprej po 24 stotirk liteti in odbor „K. s. izobražeTaln?ga y/A krčn.arje cene pu d( govoru. Prisun tropinovr." društva". i aetnfga prtkaj anja 50,^ ta debelo K 1.10 na drobno po K 1-^0 ne manje nego I liter. PORETKA KLET po na Opčinah. 2020 Josip Stoifa mizarski mojster, Trst, ulica Belvedtre žtev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 38 Darovi-Za moško podružnico sv. Cir. in Met. so darovali: g. Anten Pristotnik v Barko?- ljah iz posebnega vzroka K 25*—, v gostilni__ Kosč v ul. Behedere je nabral p. F. Keroni' iivj. \i(e tem potom znanja z izobraženim! K 5'20, g. K. [Susič je daroval K 2—, na UbllOlJ dekletom. Ponudbe, ako mogoče 8 sliko SV. večer ae je nabralo V gostilni pri Vt- j pod „A. B." na Inseratni oddelek Edinosti 2090 p&vcu v ul, Industria K 6.—, gostilničar g. - - v ■ Štrancar dodal K 4'—. V Šmarjah pri „No^ki" j V H PaSaH nabrala vesela družba K 3*30. jamčeno pristna iz aolnčnega otoka Visa navadna v sodih in tina namizna v buteljksh Opolo, Črno in belo sladko. SPECUALI 1ETA : g^T pristna KurteJaSk.i v buteljkah. — Samo pri JURAJ-u MARASOVIĆ. TRST ulica cnioiza štsv. 17 (ne) s. PaTiliovlo Dostavljanje franko na dom. - Ceaa zmerne. • Svoj; k svoj m ■OB* fKsasssnutv St. 14, Ivan Cel h ar pii Postojni, tdda se v rajem »li proda . Denar brani hiAa enonadstropna. priprtvna 7a vsako obrt. Već BOGOMIL PIMO uprava. Za podr. dr. sv. Cir. in Met. pri Sv. Jakobu so nabrali na poziv brata Hrvata v veseli družbi pri I. Obersnel v Divači K 15.— Denar hrani uprava. ne iz\e v ulici Sttte Fontane St. 654. 2G9t)! Naznanjam vsem, ^iz Kdor ee hoče prepričati, naj pride pokukat k Hinku Kosiču, ulica Belvddere 17. 2100 pgrtot urar J. vr^t« Trst ul. Poste Ifuooe 9 Zapomnit'! si -»"bro. ^Ilr;1^ slikal elektrofotogrsf d*.j, via delle Poste 10,, I nad., do 9. ure z večer, ako te mu prej javi. i Telefon 21-43. bivši urfjr v 8e?ar» ima tv-.jo i.uvi probjaliiko ■dbobohu ibgbbcet.' .-a. v Tii8TT) ul. Vincerzo Bellini 1 12 &aai>!-oU feri-re it. Aulou* vsakovrstne verižice po pravih tovar, cenab. S ANTON SKERL mehanik, zapriseženi Isvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. H Zastopnik tovarne iote in motoioles Jm Napeljata In nlojja slektrlčnlh «Tonfko7, li'.«l ln prodaja gr» uinfuDOT, K)nofo?jo», ln fonografov. Zalog« priprav ta toniti pl-ro !.«U uuićuje uh:»dauja ln , krče v ±e'0ilcii, napihovanja preobilne bialine itd. — Zavojček t | navodilom po eno krono dobiva »e v odlikovani lekarni j PRAXMARER (Ai due Mori) Trst, Piazza Graitde - Mestna palača. - Tel. 377 ProiajalDica zgoloyUem.li otletin Haga G. I¥!ayer Grego crst, ulica Riborgo št. 23, Trs! Specijaliteta: Obleke za de5ke. Izb era perila ln pletenin. Veliki pmdajalnici črevljcv ul. Riborpo 25 TRST ul. Nuova 49 Velika izbera C revije v za moške, ženske in otroke, kakor tudi črevelji-kov • f. Veliki obrtnijski zavod Cosovel jlovanni cg TRST ulica Chiozza št. 32 Telefon 11190 Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bati konkurence. --(PKI BELEM MEDVEDU) TRST - ulica Cologna 11 TELEFON 42-VI Prodajalnica in pekarna Ve. 1!hI lokali s plesno • dvorano, lepim, zagretim keljiSiem iz linole-ja, biljardom Seiffert, separatnimi Igralnimi sobami ler dvorano za klube in druStva. Najpripravnejii lokal za društvene z a-b a v e itd. .Virv Primeren lokal n zborovanja in mttm gostovanja. Vsako nedeljo in praznik Plesni venček z orkestrom. ie tTB'ožena lz ulice Giulla 76 v Vrdelo štev. 49G Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejSnioga laFtnikb Jo«. Wran, je zopei dovoljena sedanjemu lastniku P. PETERNtL Hti 40 leten v«p«li Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma sleu. 2 u lastni palači ^ccj-^skjkck; (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 902 ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shramblce. ki oddajejo strankam v najem in sicer : sa celo leto kroa 30 . pol leta „ 20 . četrt „ .12 sa en mesec „ 6 Shrambice ao 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreli kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. Oddaja hranlne poiloe, katere «e priporofia poaebno atarliem, da ^ na ta najnovejil ln najaspeftnc^l način navajajo itedltft avojo deoo Nadaljna pojasnla daje zavod ob uradnh urah. ^OCOCOOOOiA^ E 5 FASTiSLIE PRENDIHi 'A «4 f^oiaaOitB* lUlk« ikerj« ►5 reajdits!) In ijtUjatolj P. PRENDINI v Trst« K FočftHecft t kolajnami in dipUm« ZiravaiSko priporočan« pri grlobonl, kaiijt hrlpavosti, katara. P»ieljajeje percem Iu fovornikom gla> Zaloga v Ipktrnl PPENDiNI !■ v vuk koijiih iekaradk v Trsti !■ Evrtpt. Pazil* jt no ncpoHina ponartjanja -gm zahtevajte vedno „pastislie prendim!". Trat, nllca Fau-lana štev. O. Tr«t Zalogu dalm. uina Pro-iaj^ O P. as S3 Svoji k svojim! - Svoji k svojim! Slov. semsko trgovina, edina odlik. In za umetno vrtnarstvo strokovno urejena Rlojzij Korzika v Ljubljani 460 vrst kattra obstoji ie 24 let, ima na razpolago 1H sa katere kakoroat jamči. Posebnj za to leto je tako aaložena, da lahko uaireže y«ki rahtevi Vaa semena so prelikuSeaa od deielne^a kmetijskega pxei«kitfeTans^a. Ista trgOTina izvrSuje tudi 8UHE In »VEŽE VENCE in ŠOPKE, kakor tudi vse v to stroko spadajoče p edmete. Cenik sa lete 1909 dobi Trakdo bresplafno. a> 9 & T5 O ■4« OD O - Tvrdka - Bohinec & Co. v Trstu v (Viaielle Torri 2 in Via S. Lvzaro 17> Vabi vse trž. Slovence ln Rploli Slovane, Naj pridejo obiskati njegovo prodajalnico. ■■■