J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Pin letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. štev. 8. V Ljubljani, 30. aprila 1928. Leto XLV. VSEBINA: Mladim gospodarjem. — Pomlajevanje travnikov. — Pljučna črvivost pri prašičih. — Določitev trtnih sortimentov za Dolenjsko. — Boj proti peronospori. — Proti spomladni pozebi. — Cepljenje hmelja. —• Vprašanja in odgovori. — I z delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Književnost. -— Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Mladim gospodarjem! (Piše Vioanski Škerlec pri Veliki Nedelji.) Veliko kmetskih gospodarjev je vsled onemoglosti in starosti izročilo svoje posestvo v letošnjem predpustu svojim sinovom. Tak sin si je poiskal za svoje posestvo pridno in delovno ženo in gospodinjo-. Začetek novega gospodarstva pa je težak in tudi poznejše kmetsko življenje ni z rožicami posuto. „Dragi stanovski tovariš in novi gospodar! Ti nimaš drugega, kakor svoje posestvo. Iz tega posestva boš moral dobiti čim največ pridelkov. Iz-ruvati in uničiti boš moral škodljivi plevel in iztrebiti zapuščen s trnjem porastel svet. Iz dosedaj zanemarjene zemlje boš moral napravljati rodo-vitnejša tla in vsak košček zemlje do zadnjega kvadratrnetra boš moral izkoristiti, tako kakor izkoriščajo drugi tebe, -kajti od vseli strani ti doni klic „Več kruha in več plačila!" To pa se ne zgodi kar tako v enem dnevu, in odkje jemati gnoj? Za nakup umetnih gnojil ni denarja. Živinskega gnoja je premalo1, da bi čim večje pridelke črpal iz zemlje. Ti si1 zdaj sam svoj gospodar in vladar na svojem posestvu. Vzemi vse tisto kot zaklad, kar so tvoji predniki in prejšnji gospodarji od hiše podili. To je gnojnica, katero so smatrali za najhujšega sovražnika v svojem gospodarstvu. Videl si, da so imeli v sredi dvorišča gnojnični ribnik, v katerem so se kopale race in so regljale žabe svojo jutranjo in večerno pesem. Kar je pa bilo te žlahtne kaplje več, so jo po jarkih podili od hiše. Naj bo komu prav ali ne, kaj meni to mar. Za kar imam prepričanje, si ne pustim stopiti na nohte. Tvoje prvo delo naj bo v tvojem gospodarstvu, da si napraviš gnojišče in gnojnično jatno, da vlo-viš vso gnojnico iz svinjakov, iz govejega hleva, in če imaš) še zraven konje, da teče tudi ta gnojnica naravnost v omenjeno jamo. Tlak v gnojišču betoniraj, tako da visi proti gnojnični jami. Padec naj bo povprečno 2 cm na en meter dolžine. To pa zaraditega, da deževnica, ki priteče skozi gnoj, ne mora uiti, ampak teče naravnost v gnojnično jamo. Tlak gnojišča naj bo I2cm debel (šest mer prodca in eno mero cementa). Stene v gnojnični jami be- toniraj 20 cm na deblo in tlak v jami 20 cm ( 8 mer prodca in 1 mero cementa). Stene okoli gnojišča naj bodo 35 cm debele, vmes med beton položi železne žice 8 do 10 mm debele. Za te stene je vzeti 10 mer prodca in 1 mero cementa. Vso vodo s streh in dvorišča odstrani. Gnojnično jamo preračuni za vsako veliko živinče po 1 kub. meter. Še nekaj ti imam opomniti. Kadar izvažam gnojnico, imam v svojem gospodarstvu važno opravilo, kajti, kar je lenemu človeku palica in konju bič, to je zemlji gnojnica. Ne ustraši se stroškov, ki jih boš imel pri teh napravah. Ta denar je naložen na visoke obresti v kmetsko hranilnico po pregovoru, da je gnojnična jama — zlata jama. [Kar nekateri (brez gnojničnih jam) izdajo za moderno pohištvo, lepe hiše, paruče, kar znosijo advokatom ponepotrebnem, kar zaigrajo itd., vzemi Ti vsaj peti del od take vsote, pa si boš napravil moderno gnojnično jamo in vzorno gnojišče, ki bo kinč in ponos Tvojega gospodarstva, ter bo pretrpelo najmanj tri rodove. Mimoidoči pa bodo videli na tvojih njivah in travnikih moč in učinek gnojnice ter bodo delali za teboj1. Dragi prijatelj! Upoštevaj, kar sem Ti raztolmačil, drugače ne prideš niti za peden naprej." V Vičancih, na velikonočni ponedeljek 1928. Pomlajevanje travnikov. Za travnike se pri nas premalo stori. V očigled dejstvu, da nam travniki pešajo v svoji rodovitnosti in da prodira po ruši čim dalje bolj raznovrstni plevel, se moramo tudi pri nas malo bolj pobrigati za travniško rušo, ki jo je treba v enem in drugem pogledu popraviti in izboljšati. Naši sedanji travniki so nastali večinoma naravnim potom. Ruša se je sama zarastla. Trave, ki jo sestavljajo, pa niso večne. Dobre trave sčasoma izginejo, namesto njih se naseli plevel, ki je bolj trdoživ in malotreben, kakor so trave. Posledica take zamene pa je, da postane travniška ruša slaba in tnalovredua za krmo. Bolj vztrajna je dobra ruiša po takih travnikih, ki jih zaliva v zgodnji pomladi rodo-vitna voda ali pa ki jih s pravilnim gnojenjem vzdržujemo v trajno dobri rodovitnosti. Naša naloga je, da opešane in plevelne travnike popravljamo in zboljšujemo. Veliko se da doseči s primernim gnojenjem. Razne slabe trave in ple-velna zelišča se umikajo gnoju. Največ bomo pa dosegk, če travniško rušo obenem podsejemo s pripravno mešanico travnega semena. S tako pod-setvijo bomo dosegli, da se. bo ruša pomladila, namreč izboljšala in zgostila. Za podsetev se priporočajo posebno travniška bilnica, pasja trava, francoska pahovka in angleška ljulika, katera semena niso draga in se lahko dobe. Izmed detelj pa kaže primešati nekolvko semena domače detelje, bele detelje in hmeljne lucerne. To mešanico lahko sejemo spomladi ali pa po prvi košnji. Setev po prvi košnji je v toliko- bolj. naravna, ker se tudi trave v tem času naravnim potom razmnožujejo, če jih pustimo zoreti. Spomladna setev ima to prednost, da je spomladi več vlage v zem-U, ki Je potrebna izklilim mladim rastlinam. Na vsak način bomo potrebne trave sami sejali in ne bomo pustili v ta namen ruše prezorevati. Važno je le, da odberemo za podsetev trave, ki v dotični legi dobro uspevajo1. Ko smo seme enakomerno raztrosili, je treba, da ga z brano zavlačimo v tla. Največ uspeha bomo dosegli, če je bil travnik v jeseni ali zgodnji pomladi tudi pognojen. V tem primeru se mlade rastline najlažje razvijajo. Uspeh podsetve se najbolj pozna v drugem in poznejših letih, ko se pod-sejana trave popolnoma obrastejO in zgoste. R. Pljučna črvivost pri prašičih. To zimo so mi nepričakovano mnogi posestniki iz kamniškega okraji prinesli drobovje zaklanih prašičev v svrho preiskave in določbe vzroka naglega obolenja, sosebno svinj po porodu. Največkrat so te živali tako naglo in težko obolele ter onemogle, da so jih lastniki zasilno in predčasno poklali. V več primerili sem spoznal pri pregledovanju pljuč zaklanih prašičev, da so te živali obolele na vnetju sapnika in bronhij vsled naselitve nebroja črvičev v pljučih. Ti črviči se imenujejo pljučni črvi (,Strongylus paradoxus). Ti črvički v pljučih so kot nitka ali las debeli, 2—3 cm dolgi, beli, nekoliko rjavkasti, glisti-cain podobni črviči, kateri se družijo v klobčiče. (Pod. 21. b.) Najdeš jih v dušniku in njega vejicah, pomešane s penastimi slinami, navadno v silno velikem številu. Črviči dražijo pljuča h kašlju, pijejo najboljši sok in naglo upropast.jo svojega gostitelja ter pro-vzročijo vnetje žlemne kožice sopil, oz. celih pljuč. Prizadete živali začno pešati, ne jedo, postanejo klavrne in muči jih boleč kašelj. Prav posebno je pa škodljiva ta črvna nadloga brejim svinjam in svinjam-porodnicam. Tako je bilo več takih svinj že prve dni tega leta, potem ko so srečno rodile, zasilno zaklanih, pri katerih sem na drobovju dognal kot vzrok naglega in hudega obolenja — pljučno črvivost. Do poslednjih časov je 'bila ta bolezen v tukajšnjih krajih zelo redka prikazen. Od silno de- ževnega leta 1926., pa se je pljučna črvivost po svinjakih nepričakovano razpasla, kar potrjuje domnevo naravoslovcev, da pospešuje razmnoževanje teh črvičev najbolj splošna vlaga ter zamočvirjeni travniki in mlakuže, kjer se njih ličinke večkrat preleve in razvijajo ter spolno dozore šele v prizadetih živalih. Črvivost pljuč je pri živalih težko ugotoviti, ako se ne posreči najti v izkašljanem, penastem žlemu črvičev ali vsaj njih jajčec. (Pod. 21. a.) Zanesljivih sredstev — zdravil — zoper pljučno črvivost še niso izumili. Poskušalo se je vbrizgavati neposrednje v sapnik sredstva, katera zamore črviče. Uspehi so bili dvomljivi ali jih pa sploh ni bilo. Staro sredstvo-, katero se pa še danes uporablja, je: kajenje svinjakov z brinjem, roženimi odpadki, terpentinom in katranom. Še boljše je ter-pentin s katranom pomešan s posebnim inhalacij-skim aparatom pršiti v okuženih hlevih. Vsa ta sredstva dražijo živali h kašljti in potom kaišlja iz-metavajo z žlernom tudi pljučne črviče. Največje važnosti je, dajati obolelim prašičem tečno, izdatno krmo, ker s tem zadobe moč in uporno silo, da premagajo mnogokrat močne napade črvičev ter da ozdravijo. Z velikim pridom se tu uporabljajo sredstva, s katerimi se tek pospešuje. Zelo uspešen je v tem primeru tudi „Zdravilni pra- a b Pod. 21. a) Jajček pljučnega črva pri prašiču (Strongylus pa-radoxus) 300 krat povečan. — b) Dorasli črvi v naravni velikosti. šek zoper obolenje prašičev", katerega izdeluje in razpošilja lekarnar Mr. Stane Hočevar na Vrhniki. Brezdvomno pa je najboljše varovati domače živali pred napadom oz. naselitvijo črvičev v njih pljučih. In zopet je potrebno poudarjati, da je snaga in večkratno razkuženje hlevov in svinjakov glavni pogoj zdravja naših domačih živali. Tudi prašič ljubi snago, če se mu jo nudi. Vsaj vsako pomlad naj bi se sleherni svinjak temeljito očedil in prezračil. Stene naj se z močnim apnenim beležem prebelijo in tudi tla naj se z beležem polijejo, korita zaparijo in posnažijo. Kdor pa zmore, naj nabavi še kako razkužilo v svrho zatiranja glivic in parazitov v svinjaku in njega okolišu. Navodilo za raz-kužbo se dobi v vsaki lekarni, ali pri Chemotechna v Ljubljani, Mestni trg 10. Na ta način obvarujemo svinjak nalezljivih bolezni in pljučne črvivosti. Živinozdr. Sadnikar, Kamnik. Določitev trtnih sortimentov za Dolenjsko. Kmetijska družba je priredila dosedaj štiri ankete, na katerih so se poklicani strokovnjaki posvetovali o sortah, ki jih je priporočati za obnovitev vinogradov. Te ankete so se vršile 19. marca v Krškem, 25. marca v Brežicah, 1. aprila v Novem mestu in 22. aprila v Metliki. Na vseh vseh teh anketah se je priznala potreba enotnejših nasadov z maloštevilnimi sortami, ki so po dosedanjih izkušnjah najbolj priporočljive za posamezne kraje. Prenehati pa je z mešanicami najrazličnejših trt, kakor jih imamo danes po naših vinogradih.. Če hočemo naša vina lažje in po ugodnejši ceni prodajati, je treba, da pridelujemo enotna in boljša vina, ki bodo ustrezala zahtevam kupcev in vinskih trgovcev. Ni zadosti, da imamo svoje vinograde zasajene v lepih in v ravnih vrstah, ampak treba je, da delamo čiste nasade iz tistih sort, ki obetajo največ uspeha. To bodi cilj našega novega, vinogradništva! Izginiti pa morajo mešanice številnih malovrednih sort, ki kvarijo dosedanje uspehe in otežkujejo vso vinsko kupčijo. I. Trtni sortiment za krški okraj. V Krškem je vodil anketo družbeni ravnatelj inž. Lah. Glavni poročevalec je bil vinarski nadzornik Gombač, soporočevalec pa sres. kmet. referent Ambrož. Posvetovanja so se udeležili številni priznani vinogradniki in strokovnjaki. Po uvodnih besedah družbenega zastopnika je glavni poročevalec obdelal vprašanje najbolj priporočljivih trtnih sort za krški okraj. Po razgovoru in debati, ki se je vršila glede tega vprašanja in glede vinskega pridelka v obče, so se udeleženci soglasno izrekli za to, da se ima pridelovati v glavnem rdeča vina, in sicer v razmerju z belim kakor 70:30. Glede posameznih sort se je predlagalo sledeče sorte in v tem-le razmerju: a) črne sorte: žametasta črnina ali kavščina 60^ modra frankinja, Portugalka . 10 ''» b) bele sorte: rdeča kraljevina.....20% beli burgundec, traminec . . 10% skupaj . . 100% Za nadaljnje poskuse se je priporočalo slankamenko, Neuburger (beli burgundec X silvancc) in Muller Turgau (rizling X silvanec). Popolnoma zavrglo se je samorodne trte. Soporočevalec sres. kmet. referent Ambrož je priporočal kot podlage velikolistno Riparijo za navadne zemlje, Ripar'o-Berlandieri ali Teleki št. 8, imenovano tudi Kober 5BB za bolj apnene zemlje in višje lege, Rupestris Gothe 9 za lažje lapornate zemlje in puhljice, Solonis X Riparia št. 1616 za bolj vlažne zemlje z vsebino do 30% apna. Z Aramon-Rupestris Ganzin 1. in Mourvedre je delati še po-, skuse. Navzoči so se vjemali s temi izvajanji. 2. Trtni sortiment za brežiiški okraj. Anketo je vodil družbeni ravnatelj inž. Lah. Glavni poročevalec je bil vin. nadzornik Gombač, soporočevalec pa sres. kmet. referent Simončič. Prisostvoval je tudi družbeni tajnik Kafol. Posvetovanja so se udeležili številni; in priznani vinogradniki in strokovnjaki brežiškega okraja. Spored posvetovanju je bil kakor v Krškem. Po predlogu glavnega poročevalca so se vsi navzoči zedinili, da se imajo tudi zanaprej pridelovati pred vsem rdeča vina, in sicer v razmerju z belimi kakor 60 : 40. Glede posameznih vrst se je sprejelo sledeče raz- merje : a) črne sorte: žamet, črnina ali -kavščina . 50% modra frankinja, portugalka . 10% b) bele sorte: rdeča kraljevina.....15% žuti plaveč..............10% laški rizling, beli burgundec, traminec...... . 15% 100% Glede ostalih sort in ameriških podlag, o katerih sta poročala ref. Simončič in Kafol, velja vse to kakor v Krškem. 3. Trtni sortiment za novomeški okraj. Anketo je vodil družbeni zastopnik kmet. svetnik Rohrman. C.lavni poročevalec je bil družbeni tajnik Kafol. Posvetovanja so se udeležili številni priznani vinogradniki in strokovnjaki novomeškega okraja, med drugimi ravnatelj inž. Podgornik, strokovni učitelj Stoklas, sres. kmet. referent Malasek in načelnik kmet. podružnice iGlobevnik. Glavni poročevalec je obdelal posamezne vrste, ki bi prišle za nove nasade v poštev. Po živahni razpravi, ki se je razvila med udeleženci, se je sprejel sledeči predlog: Pridelovati je predvsem bela vllna in to v razmerju z rdečimi kakor 70 : 30, torej ravno obratno kakor v krškem in brežiškem okraju. Izmed posameznih sort naj pridejo sledeče v po- štev, na splošno v tem-le razmerju: a) bele sorte: rdeča kraljevina.....35% veltlinec, rdečebeli in zeleni . 15% laški rizling, beli burgundec . 10% traminec................5% b) črne sorte: žamet, črnina ali kavščina . .25% modra frankinja portugalka . 10% 100% O ameriških podlagah je poročal tudi tajnik Kafol in priporočal Rip. Portalis za ilovnato zemljo, Rip. Solonis 1616 za vlažno težko zemljo, Aramon-Rupestris Ganzin 1. za gruščnato zemljo, Rip. Ber-landieri Teleki 8 za apneno zemljo in Rup. Gothe 9. namesto Rup, montikola, ki ne odgovarja našim razmeram. 4, Trtni sortiment za črnomeljski okraj. Anketo, ki se je vršila v Metliki, je vodi! družbeni predsednik Sanefri. Glavni poročevalec je bil vin. nadzornik Gombač, soporočevalec pa družben' tajnik Kafol. Posvetovanja so sc udeležili v velikem številu vinogradniki iz vse Bele Krajine, zastopniki podružnic, med drugimi tudi oblastni poslanec Ne-manič. Po predlogu glavnega poročevalca so se vsi navzoči izrekli za pridelovanje belega vina v razmerju s črnim kakor 70 : 30. Posamezne sorte naj se razmnožujejo in sade v sledečem razmerju: a) bele sorte: rdeča kraljevina.....35% vetlinec rdečebeli.....15% silvanec. beli burgundec . . 10% laški rizl'ng, bela žlahtnina . 10% b) črne sorte: portugalka.......20% modra frankinja..........5% žamet, črnina ali kavščina . 5% Zavrgle so se domače sorte podbel in ranina ali lipna. Za poskušnje je saditi Neuburger. Izmed podlag je upoštevati Kip, X Portalis, Rip. X Solonis 1616, Aramon X Rupestris in Rip. X Berlandieri Teleki 8. Popolnoma izločilo-se je Rupestris montikola. Na vseh anketah se je poudarjala potreba novih matičnjakov in trtnic za vzgojo potrebnih podlag in cepljenk. —n, Boj . roti ^erunospori, Najhujši in najnevarnejši sovražnik vinogradov je brezdvomno palež ali peronospora, ki za more v par dneh uničiti ves pridelek. Ne samo to, peronospora uniči tudi liste, pridelek za drugo leto in sčasoma lahko trte popolnoma zamori. Mnogo se je že pisalo o tem v ..Kmetovalcu", kako zatirati peronosporo, vendar pa je še mnogo vinogradnikov, ki zelo brezbrižno izvršujejo škropljenje proti njej. Da Se ubranimo te zahrbtne bolezni, se je treba točno držati pravil o škropljenju trt z raztopino modre galice in apna. Pravila so sledeča: 1. S prvim škropljenjem moramo zgodaj pričeti. Škropimo z i'% galico, ko trta odžene za komolec dolge sadike, t. j. pri nas koncem maja. Zelo važno je tudi, da pazimo v tem času na padavino. Ako pade izdaten dež, si moramo ta dan zapomniti in tekom 14 dni moramo trte poškropiti. Napačno je čakati, da začno trte cveteti. Takrat je navadno že prepozno, 2. V drugič škropiti takoj po cvetju z 1V2J0 raztopinos v tretjič približno zopet po 14 dneh z enako močno raztopino modre galice. Tako izvršimo vsa tri škropljenja do polovice julija. Dobro je, če škropimo zlasti v mokrotnih letih nekatere sorte še v četrtič, 11. pr. plaveč, zeleni veltlinec, trarni-nec, da jih obvarujemo pred boleznijo na grozdju. V takem vremenu škropimo vsaj s Vfflo močnejšo galico. 3. Pred vsakim škropljenjem naj se trte dobro podbere nepotrebnih mladik na starem lesu, da ne bodo delale goščave, ker se namreč te najprej okužijo od bolezni; ostale mladike je pravočasno privezati. 4. Pomniti je, da je zlasti prvo in drugo škropljenje posebno važno. Skrbno poškropimo ne samo liste, temveč tudi kabernike, da s tem preprečimo grozdno peronosporo. 5. Le v primeru slabega vremena, ko trsje predolgo cvete in je nevarnost velika, da bolezen nastopi, lahko škropimo tudi med cvetjem. V takem primeru škropimo trte — tudi če so malo mokre ali tudi če malo prši — z 2% raztopino modre galice. Ako pri tem začne močno deževati in se škropivo ni posušilo na trsju, je škropljenje, ko dopušča vreme, ponoviti. „ 6. Pri napravi galice je treba previdnosti. Pravilno' je, da raztopimo galico v polovici vode, v drugi polovici pa apno posebej in oboje zmešamo šele neposredno pred škropljenjem. Na 1 kg galice vzamemo 1 kg ugašenega čistega prahu ali 1 ^ kg gašenega apna. Pripravimo si brozge le toliko, kolikor je isti dan potrebujemo, 7. Zmes napravimo s pomočjo belega fenolfta-leinovega papirja, ki mora postati rdečkast. Vsi drugi načini, pa naj bodo še tako navidezno praktični, so manjvredni. 8. V primeru, da smo napravili preveč brozge, jo konserviramo za nekaj dni, če ji dodamo na 100 litrov 5 dkg sladkorja ali 1 liter mleka; potem ne pade namreč na dno>. 9. Ne oblivajmo trtja z galico, temveč škropimo vedno na fino, kakor da bi megla padla na trsje. Poškropimo vse zelene dele, zlasti grozdje in liste ckoli njega tudi na spodnji strani. Za drugo in tretje škropljenje lahko vzamemo razpršilnike, ki prše bolj na široko in ki prav fino delujejo. (kolenasti raz-pršilnik). \ 10. Vinograd naj bo čist plevela. Vinogradnike ia opozarjam ponovno, da si nabavijo le dobre škropilnice, to so sistemi „Vermorel" in „Austria", fci jih ima Kmetijska družba letos po znižanih ce-iah v zalogi. (Glej inseratni del.) Fr. Kafol. Proti spomladni pozebi. Naši vinogradniki so v zgodnji pomladi redno izpostavljeni nevarnosti pozebe. Pa tudi druge kulture. Proti tej nezgodi nimamo bolj izdatnega pripomočka, kakor je kajenje. Po naprednih deželah obstoje posebne organizacije za obrambo vinogra-' dov in drugih kultur pred slano. Pri nas nismo prišli še tako daleč, dasi bi bili tudi pri nas potrebni take organizacije. Za skupni nastop v tako važnih gospodarskih vprašanjih smo še premalo razviti. Zato bi morala po prizadetih krajih naša županstva vse potrebno ukreniti, da se preprečijo po možnosti take elementarne poškodbe, kakor je spomladna pozeba. Za kajenje proti slani se je treba pripraviti, in sicer s tem, da napravimo na primernih mestih vinograda kupe iz listja, mahu, trave, rožja, trsk itd. Te kupe je delati na takih mestih, da se vali dim po vsem vinogradu (oziroma drugih kulturah). Ob preteči nevarnosti je te kupe zažgati. Kupi naj zadušeno gorijo ali bolje rečeno tlijo, da se razvija kolikor mogoče veliko gostega dima. Vsa ta obramba z dimom je tembolj uspešna. Čim večje število vinogradnikov jo izvaja. Najbolje je, da se udeležujejo tega dela vsi posestniki ogroženih vinogradov. S kurjavo ozir. s kajenjem je pričeti že v prvih jutranjTi urah, že ob 2. popolnoči. Vse to vedo prav dobro tudi naši vinogradniki, saj se je že večkrat o tem pisalo, če bi se primerila letos taka pozeba, bi šla Ie na rovaš prizadetih vinogradnikov, ki niso ničesar podvzeli. G. nadučitelj v p. M. Breznik nam je poslal kratek člančič o tej stvari, iz katerega povzamemo, da so na Štajerskem že pred 30 in več leti preganjali nevarno pozebo s pomočjo takih ,,kresov", ki niso goreli plamenom, ampak ki so- razvijali le gost dim, da je polegal na zemljo. Storimo tudi pri nas tako, da se rešimo te nevarnosti! — r — Cepljenje hmelja. Prof. inž. Vinko Sadar. Čani cepi tako-le: Hmelj odgrinja in reže že zelo zgodaj, čim je to mogoče, torej na koncu februarja ali v začetku marca, in sicer pozni hmelj in Golding hkrati. Ko so mladice dovolj krepke, prične precepljevati navadno v začetku aprila, ko doseže trta okoli 50 cm višine. Cepi s kopulacijo kolikor mogoče blizu glave. Mladice poznega hmelja prireže poševno blizu glave, prav tako prireže cepiče Gold riga, cepič položi tesno na podlogo in j,u poveže z gumijastim trakom. Cepič mora imeti vsaj 2—3 očesa. Delo gre hitro od rok in cepiči se radi primejo. Uren cepljar precepi dnevno 400 do 450 trsev. Ko pa cepič odžene, mora biti previden, da napelje le cepičeve mladice; vse druge, ki poganjajo pod cepičem, je treba odrezati. Hmelj sme mandati le 50 cm visoko, ker so tudi spodnje panoge plodne. Spomladi, ko cepljeni hmelj obrezujemo, ga lahko tako obrežemo, da dobimo sadike, ki imajo nad cepljenim mestom še 2—3 očesa. S temi lahko poskušamo. Čani misli, da bo iz teh dobil novo sorto hmelja, kar pa vsakdo, ki pozna biologijo rastlin, močno dvomi. Cepičeve mladice lahko tudi povlačirno in tako dobimo črez 2-3 leta nove trse. Bfattny pa meni, da bi imelo precepljevanje trajno vrednost šele tedaj, če bi cepili cele sadike al: če bi vcepili trsu ali sadikam očesa drugih sort. Poskus cepljenja cele sadike ni uspel. Podlogo in cepič je spojil s poševnim rezom ali z zarezo v obliki V, rano je zamazal s sterilnim kavčukom (leukoplastom), očesa na obeh delih je izrezal, toda podlaga in cepič sta pognala lastna nova očesa in sta živela nezraščena vsak svoje življenje, Pod. 23. Bogata rodovitost cepljenega hmelja. Cepljen trs je od tal do vrha 5'A m visoko poln storžkov. Ob strani stoji pos. Juraj Čani iz Petrovca. Če moramo hmelj vsako leto nanovo precepljevati, pomeni to delo izdaten strošek, ki bi na rentabilnost prav gotovo vplival nepovoljno; vsekakor pa moramo računati, da nam bo lepša kakovost ta strošek poplačala. Prvi poskusi s precepljanjem hmeljnih trt so bili napravljeni na Angleškem. Na Češkem se s tem bavi dr. Blattny, v Jugoslaviji je pa izvršil zelo obsežen poskus, menda v Evropi najobsežnejši, posestnik Juraj Čani v Petrovcu, Bačka. Juraj Čani je že pred nekaj leti prišel na misel poboljšati hmelj na sličen način kakor poboljšujemo vinski trs. Delal je manjše poskuse, ki so ga ohrabrili, da je 1. 1927. precepil na svojem petrovskem posestvu okoli 10.000 rozg navadnega poznega (virtenberške-ga) hmelja s cepiči srednjepoznega angleškega Goldinga, ki raste ondod. Uspeh je bil odličen. Prijelo se je 95% cepljenk. Cepljenje rastline so bolje prenašale sušo, v 29 dneh so dosegle povprečno višino 147 cm (pod. 22.), nara-stle so do 5^ m visoko (pod. 23.), bile so že v začetku julija posute s cvetjem, cvetele so od zemlje do vrha in koncem julija odnosno v začetku avgusta so žc lahko storže obirali. Rastline so bile proti smodu in škodljivcem (pajku) izredno odporne. Z 9500 cep-ljenk je nabral prvo leto .735 kg suhega, dobro dozorelega, lepo zelenega hmelja najboljše kakovosti. Storžki so vsebovali dvakratno množino lupulina odličnejšega vonja kakor na matičnih rastlinah. Pivo-varji so bili s storž-jem tega pridelka bolj zadovoljni kakor z žateškim hmeljem. Večji pridelek, iziborna aroma, krasna barva, mnogo lupulina, zgodno dozorevanje in odpornost proti boleznim in škodljivcem so glavne prednosti hmelja. Vojvodinski hmeljarji si obetajo od te novosti velikih koristi. Prepričani so, da bodo na ta način proizvajali pridelek svetovnega slovesa in seveda tudi najboljše cene. Čanija vojvodinski hmeljarji že pridno posnemajo in na koncu leta bomo imeli že točne uspehe cepljenja hmelja. Pod. 22. Prvo cepljenje Goldinga na pozni domači hmelj. V 29 dneh je cepljeni poganjk zra-tel 147 cm visoko. Lepše uspehe je dosegel, ko je vsadil očesa na sadike. Vzel je sadike s 4 očesi, vsa očesa je sedlasto izrezal, tako da je rana segala V2 cm pod in nad oko. S sadik druge sorte je izrezal očesa z enako dolgo ploskvijo, da sta se rezi na sadiki in na očesu prav dobro krili1. Vcepil je le 2 očesi, in sicer eno zgoraj in eno spodaj na sadiki. Očesa je pritrdil s leukoplastom, nad očesom in pod očesom ju je pa privezal s motvozom. Cepljene sadike je posadil v črno zemljo v lonec, ki ga je postavil na toplo (20) in je dobro zalival. Čez 10 do 12 dni so pričela vcepljena očesa odganjati in so se dobro prijela. V praksi naj bi se cepljenje po Blattnemu vršilo tako-le: Hmelj je treba zelo zgodaj rezati in cepiti, ter traja zraščenje zelo dolgo. Precepiti je le gornje brste, vsa druga očesa je pa izrezati, da ne slabe vcepljenih. Cepljena mesta je treba zamazati s ce-pilnim voskom in privezati z ličjem. Očesa še ne smejo biti predolga in morajo biti čisto sveža. Na uro bi mogel spreten cenliar precepiti 20 sadik, vsako z 2 očesoma, 3 cenljarji bi torej mogli v 10 dneh precepiti en hektar. To cepljenje ie torej mnogo dražje kakor na cepljenje po Čanijevem načinu. Stroški bi po Pl^ttni-jevem načinu znašali na ha 600 Din, po Čaniju na le 280 Din. Zdi .se mi da bo> Čanijev način v praksi poprej prodrl k?kor Rlattnijev, čeprav bi bilo treba vsako leto preeepljevati. VPRAŠAN!A IN ODGOVOR!. Na kmetijsko - gospodarska vnraSaaja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpiRssni s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Diri (v znamkah) za stroške. Vprašanje 23; Del ozimnega ječmena je podsejan s korenjem. Ali sinem iia del pogaojiti tudi s čilskim solitroiii in kdaj? (E. K. v Z.) Odgovor: Kakor je povzeti iz Vašega vprašanja, hočete s čilskim solitrom gnojiti pred vsem ječmenu. Če pognojite s čilskim solitrem tudi ta del ječmena, ki je podsejan s korenjem, bo to korenju le koristilo. Gnojiti je pa najbolje, ko ie korenje že izValilo, tako da mu čilski s-?liter takoj lahko zaleže. Po čilskem solitru bo tudi korenje močneje. Pripomniti pa moramo, da mora imeti taka njiva že od prej zadosti drugih „redilnih snovi, torej fosforove kisline in kalija, da bo korenje lahko debelo. Ene in druge redilne snovi mora biti zadosti v zemlji, sicer bo čilski soliter premalo izdal. R. Vprašanje 24. Na mojih travnikih se nahaja v precejšnji množini plevel „čmerika". Ni ga sicer toliko, da bi se izplačalo travnik preorati, vendar ga je dovolj, da mi dela precejšnjo škodo na travniku. Rad bi vedel, če se dobi kake vrste lopatca ali druga naprava, s katero bi se čmerika s koreninami vred izruvala. Kako uničim čmeriko n?. travnikih? (E. K. v Ž.) Odgovor: Bela čmerika je zelo strupena rastlina in spada med najbolj nevarne travniške plevele ter se ne da izlahka zatreti .V zemlji ima kratko, prisekano, toda debelo in močno koreniko, katera je zunaj črnor.iava, znotraj pa bela! Čmerika raste največ na visokih planinah, pojavi se pa tudi rada na mokrih dolinskih senožetih. Listi kakortudi korenine bele čme-rike so zelo strupeni. Presna korenika diši zoprno in ie grenkega, ostrega in žgočega okusa. iPcsušena rastlina izgubi te lastnosti skoraj popolnoma, če pa pride prah od Jcorenike na nosno sluznico, jo tako draži, da začne človek močno kihati. Če pokladamo prašičem listje omerike, tedaj ga samo v največji sili žro, potem vsakokrat nevarno obole. Čmeriko je mogoče zatreti edinole z doslednjim izruvanjem ali izkopavanjem spomladi. Za izruvanje napravljajo kovači posebne lopatce, s katerimi se globoko porežejo korenine. Izkopavati jo je treba že zgodaj spomladi. Priporoča se tudi pokositi jo vsako leto pred cvetjem, da se onemogoči dozorenje semena. Na ta način jo je treba zatirati vztrajno več let zaporedoma, če hočemo, da polagoma izgine. L. Vprašanje 25. Mojo 8 mesecev staro svinjo bolijo noge. To opažam šele zadnjih 14 dni, da ne more stati na nogah. Kako zdravim ošibelost nog pri prašičih? (I. I. v L.) Odgovor: Pri Vaši svinja sta lahko dva vzroka obolelosti nog: p; ehlaja ali pa pomanjkanje fosforovokislega apna v krmi. Ce leži svinja v mokroti v svinjaku, oziroma če je svinjak tako napravljen, da piha skozi pod, tedaj se prašiči kaj lahko prehlade in kot posledica nastopi obolenje nog. Odstranite vzroke prehlada, t. j. držite svinjak suh, čist in brez prepiha, nasti-liajte pridno in bolezen bo samaodsebe izginila. Če je pa vzrok obolelosti nog pomanjkanje fosforovokislega apna v krmi, tedaj dodavajte krmi vsak dan žlico poklajnega apna, dajte v svinjak malo lesnega oglia in nekaj zemlje ter jo spuščajte vsak dan po nekaj ur na prosto v kak sadovnjak, da se nažre zemlje, trave in drugih snovi, ki jih telo potrebuje za pravilen razvoj. S tem bo tudi obolelost nog v kratkem času izginila. L. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Sinkov turn je zborovala 25. marca t. 1. Od 43 udov je bilo 23 navzočih. Iz poročila o delovanju je povzeti, da ie imel odbor 4 seje in da ima podružnica sedaj 2 brani in 1 čistilnik za žito. Blagajniški dnevnik izkazuje skupaj 2095 Din denarnega prometa. V novi odbor so bili izvoljeni: Fr. Zamen načelnikom, za odbornike pa Fr. Podgoršek, Jožef Verbič, Fr. Črnivec, Fr. Raline, Ivan Sršen, Iv. Znidar in Andr. Rosulnik. Delegatom je bil izvoljen Fr. Zamen. Pri slučajnostih se je razpravljalo o. rabi podružničnih strojev in o skupnem nakupu gnojil za ajdo. Kmetijska podružnica Gor. Logatec je zborovala 1. aprila t. 1. Od 27 udov je bilo 12 navzočih. Iz poročila o delovanju je povzeti, da je podružnica priskrbela članom potrebna umetna gnojila in izposojala kmetijske stroje. Računski zaključek izkazuje 1222 Din denarnega prometa. Delegatom za občni zbor je bil izvoljen Iv. Marinko. Pri slučajnostih se je med drugim obravnavalo tudi vprašanje hmeljarstva, ki ne obeta logaškemu okraju nobenega izboljšanja gospodarskega položaja. Kmetijska podružnica Duplje je imela občni zbor dne 1. aprila t. 1. Od 28 članov je bilo 11 navzočih. Iz računskega zaključka je povzeti, da je imela 3893 Din dohodkov in 2933 Din stroškov. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni: P. Ver-dir načelnikom. Jož. Štular namestnikom, Fr. Lukan tajni-nikom,- Jak. Mali blagajnikom, odbornikom pa Jož. Urbane, Fr. Rakovec in Jak. Šter. Delcgato-m je bil izvoljen Jož. Teran. Pri slučajnostih se je sklenilo napraviti drevesnico in vzeti v ta namen zemljišče od Gas. društva. Razentega se ima prirediti shramba za podružnično orodje. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK. Tečaj za gospodarske praktikante (vajence) na kmetijski šoli na Grmu, ki je bil objavljen tudi v našem listu, se prične šele s 15. majem 1928. Rok za vlaganje prošenj je podaljšan do 5. maja. Opozarjamo kmetske posestnike na važnost tega tečaja in priporočamo, da se poslužijo ugodnosti brezplačnega strokovnega šolanja svojih sinov v polni meri. Prošnje se naslovijo na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. Sklep gospodinjskega tečaja v Kranju. Tri dni so hodili obiskovalci v velikem številu glodat razstavo ročnih del in kuhinjskih izdelkov, katero so priredile gojenke gospodinjske šole v Kranju. Razstava je bila tako krasna, da jc vsakdo le strmel, kako morejo tekom šestih mesecev dekleta tako napredovati in se za gospodinjstvo toliko koristnega naučiti. — Požrtvovalno so poučevali: dr. Fajdiga o higieni, okrajni ekonom Golmajer o kmetijstvu in ravnatelj Žirovnik o sadjarstvu, izvrstno izvežbane šolske sestre pa o drugih panogah gospodinjstva. — Dekleta so bila zelo pridna in so dobila odlična izpričevala. To je pravi napredek, ki bo mnogo koristil našim kmečkim hišam. Srečni fant, ki dobi tako izvežbano nevesto. Srečna je vsa Gorenjska, da ima tak zavod v svoji sredi. — Ob sklepu so imeli nagovore voditelj zavoda dekan Koblar, ki je omenjal, kako naj gojenke v življenju izrabljajo ta dobljeni pouk; župnik Piber je govoril o pomenu gospodinjskih šol; sreski poglavar Žnidaršič pa je toplo pohvalil zavod in zagotovil, da ga bosta vlada in oblastni odbor z veseljem podpirala. — Končno so dekleta pokazala, da znajo tudi izborno peti. Gostje so se poslovili prav zadovoljnega srca. GOSPODARSKE STVARI. Ljubljanski velesejm. Čim dalje bolj se bliža zaključek roka za priglaševanje k udeležbi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 2. do 11. junija. Dosedaj priglašeni razstavljalci so zasedli že večino razstavnega prostora in kdor še reflektira na lepo in ugodno mesto, naj se takoj prijavi. Reklama in propaganda sta zlasti v današnjem času splošnega zastoja in gospodarskega boja vsakemu podjetju prepotrebni. Vsak industrijec, obrtnik in veletrgovec, ki se poslužuje velesejma res dobrega renomeja, mora uvideti neprecenljivo korist, ki mu jo nudi taka razstavna institucija s svojo sistematično, vsestransko razvito, ogromno reklamo, saj more samo od nje pričakovati uspehov. Velesejm je organizirana skupna reklama vseli ra>zstavljalcev v prid vsakemu posamezniku. KMETIJSKE NOVICE Okrajni živinorejski odbor za sodni okraj Kranjska gora priredi dve živinski razstavi, združeni s premovanjem, in sicer 4. rnaja t. 1. na Jesenicah in 5. maja t. 1. v Kranjski gori. Obe razstavi se priredita samo za občine tega sodnega okraja. Razstavi sta zelo potrebni, ker v kranjskogorski dolini ni bilo izza predvojnega časa še nobenega premovanja goveje živine. Želeti je, da priženejo živinorejci res lepe, postavne in najbolj mlečne živali. Premovanje je namenjeno samo za krave in telice, ker Jjodo dobri plemenski biki premovani na uradnem licencovanju, ki se bo vršilo najbrže posebej. Pričetek razstav je ob 7. uri zjutraj. KNJIŽEVNOST, „Naše Gorice", glasilo Vinarskega društva v Mariboru prinaša v svoji 4. številki sledeče strokovne članke: Nekaj o kmetijskem ministrstvu. — Novi davčni zakon. (Nadaljevanje.) — O sestavi rodne zemlje v Mariborski oblasti. — Problem vinogradništva v Mariborski oblasti. — Zapolnjevanje iti zalivanje vina. — Grobanje. — Naše vinogradništvo. — Boj osam in sršenom! — Vzorčni vinski sejm v Beli Krajini. —• i Zgodovinska črtica o štajersko-zagorski kokoši. — „Naše Gorice" so naprednemu vinogradniku nujno potreben časopis, ! ki ga naj nihče ne zamudi naročiti, kdor ga še nima. Novi naročniki dobe še vse letošnje številke. Naročnina znaša letnih 30 Din. Naročila sprejema upravništvO „Naših Goric" na vinarski šoli v Mariboru. DRUŽBENE VESTI. Naročnikom galice! Ga!iea je prispela in se že razpošilja. Kdor jo je naročil bodisi pri podružnici ali županstvu, jo dobi v zraisiu odredbe oblastnega odbora do 50 kg po znižani ceni, ostalo količino pa po svoj čas v tem listu objavljeni ceni. Kmetijska družba. URADNE VESTI Poročilo o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo v 1. 1926. (Dalje.) Sadjarstvo je družba pospeševala z oddajo sadnega drevja, z nabavo sredstev proti sadnim škodljivcem in boleznim in z nabavo raznih priprav, ki so potrebne v sadjarstvu. Izvedla je v tem letu tudi poskuse glede učinka domačega proizvoda arborina in inozemskega sredstva karbokrimpa, da s tem dožene vrednost enega ali drugega sredstva. Vinogradništvo je podpirala z oddajo modre galice in žvepla, škropilnic in raznih drugih sredstev, ki so potrebni v vinarstvu in kletarstvu. Za kmetijsko knjigovodstvo je izdala zaenkrat gospodarski dnevnik, ki naj tvori začetek za vpeljavo pravega kmetijskega knjigovodstva v Sloveniji. Tudi druge kmetijske panoge je podpirala, v kolikor ji je bilo to mogoče in v kolikor so ji sredstva to dopuščala. Družbena drevesnica. Družbena drevesnica na Poljanah se je v tem letu prenovila in olepšala. Predvsem je mesto razširilo Poljansko cesto, v kateri namen je družba morala odstopiti okrog 600 m2 svojega zemljišča. Zato je pa mesto zgradilo ob drevesnici lično betonsko ograjo s pocinkano mrežo. Nadalje so se preširoke poti v drevesnici zožile, s čemer se je pridobilo precej prostora za saditev drevesc. Vse visoko drevje se je izkopalo, ker je oviralo razširjenje drevesnice. Začeli so se gojiti divjaki, da se s tem prihranijo izdatki zanje. Revidirale so se sadne vrste na podlagi sadnega sortimenta za Slovenijo, določenega od Sadjarskega društva. Napravilo se je betonirano gnojišče in gnojnična jama. Namesto pokojnega drevesničarja Urbančiča je delo v drevesnici prevzel Ivan Breceljnik, ki se je doslej izkazal za zelo porabnega in agilnega. V jeseni 1. 1926. ter spomladi 1. 1927. je družba naročila iz raznih drevesnic 17.400 divjakov različnih vrst in jih ie posadila v svoji drevesnici. Razentega je nakupila kakih 7 kg peok, da jih poseje za lastno vzgojo divjakov. Začelo se je gojiti tudi sadno grmičevje. V tej dobi je bilo oddanih iz drevesnice 5570 visokodebelnatih cepljenk jablan, hrušk in češ-pelj ter 350 pritlikavih hrušk, jablan in marelic. Ker se je izrabljena površina drevesnice znatno povečala, je pričakovati, da se bo čez 3 ali 4 leta oddajalo letno 14.000 sadnih drevesc. Kmetijsko-gospodinjska šola. L. 1926. v 23. tečaju tega zavoda je bilo 18 gojenk in G seminaristinj iz raznih krajev Slovenije. Družba skrbi s tem zavodom v prvi vrsti za vzgojo čim večjega števila dobrih gospodinj za razne kraje naše ožje domovine. Njih naloga ne bodi samo, da skrbe za svoje gospodinjstvo, temveč širiti imajo tudi med kmetskim ženstvom zanimanje za pouk v tej panogi ter obenem tudi pospeševati prireditev gospodinjskih tečajev med kmetskim prebivalstvom. Gospodinjske učiteljice pa, v katere se vzgoje semina-ristinje, čaka težavna, a zato hvaležna naloga, ki jim jo nalaga vodstvo potovalnih gospodinjskih tečajev po deželi ali pa pouk na kmetijsko-gospodinjskih šolah. Žal da ta tako važen zavod družbe ne najde pri ministrstvih vedno take podpore, kakor bi jo z ozirom na svojo nalogo zaslužil in vsled česar pomenja navadno za družbo precejšnje breme. __(Dalje prih.) VABILA M občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po i 31. družbenih pravil 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. ). vsaj 10 dni pred izidom enega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh ie merodajen izprenienjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Breg pri Ptuju, na Vnebohod, 17. maja 1928. ob desetih dopoldne v gostilni Strašil na Zgornjem Bregu; Gameljne, v nedeljo, 20. maja 1928. ob treh popoldne pri Urincu v Srednjih Gameljnih; Javor pod Ljubljano, v nedeljo, 20. maja 1928. takoj po popoldanski službi božji v župnišču; Koprivna, v nedeljo, 20. maja 1928. po sv. maši pri mežnarju; Ljubno, na Vnebohod, 17. maja ob devetih dopoldne pri načelniku; Mala Nedelja, v nedeljo, 13. ma;a 1928. po rani sv. maši v »Društvenem i domu"; Sovoden, na binkoštni ponedeljek, 28. maja 1928. ob ' treh popoldne pri Lovru Telbanu v Podjelovem Brdu; Škocijan, , v nedeljo, 20. maja 1928. ob osmih zjutraj v gostilni I. Glo-bevnik v Škoci;anu; Šmartno pri Litiji, v nedeljo, 13. maja 1928. ob sedmih zjutraj v veliki dvorani »Društvenega doma"; za Mokronog in okolico, na binkoštni ponedeljek, 28. maja 1928. ob polu treh popoldne pri načelniku Francu Zupančiču na Rakovniku pri Št. Rupertu; Sv. Bolfenk v Slov. goricah, v nedeljo, 20. maja 1928. ob polu enajstih dopoldne v posojilnici. Cene Bo v dinarjih, i pšenica..... Tržne cene. LJubljana kg Din 50, 1 kg Din 90.—. Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo po 130.— Din za 2 m zložljiv aparat. Moštne mere, žepne, mali format po Din 95.—. Modra gallca 98/99%, zajamčena po 7.80 Din kg, pri odvzemu najmanj 100 kg, na drobno po Din 8.— za kg. Natrij bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg. Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12.50 za kg. Porzol preizkušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetjavosti v zav. po 200 gr Din 20.—. Rafija la Madagaskar Mayunga po Din 26.— za 1 kg. Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju, v zavitkih po pol kg Din 65, po 1 kg Din 120. „Sr*o" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200,— Srgo patroni po Din 7 za komad. „Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechwlle, po Din 140.—. Škropilnice franc. znamke „Automatique", nahrbtne Din 680.—. Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechvile" ročno-prevozne z dvemi cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalntaii cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m In patent, razpršilnikom Din 2900.—. Škropilnice Flora, dvoliterske, za vrtne nasade, po Din 370.—. Škropilnice ročne, tnale po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160. (Razpršiiniki za veliko ročno škropilnico Din 18 za komad). Škropilnice ročne, Ideal, bakrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane po 1 lit. Din 220, po 2 lit. 225 za komad. Trtne škropilnice, bakrene, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—, Austria, originalna po Din 500,— in Kosma, po Din 520.—, originalna Vermorel po Din 520.—, prava francoska Superieur po Din 500, Cantechler po Din 520 za komad. Potrebščine k škropilnicam: kolen ca po Din 10, razpršil-nik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, brizgalna cev s pipo in cedilom po Din 65 za komad. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seltz po Din 120.—. Vinometri „Welnlaube" inozemske tvrdke po Din 60.—. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.60 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.90 za 1 kg. Žveplovl trakovi na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalnik Torpille Vermorel, nahrbtni po Din 450, Kovina, nahrbtni po Din 420. za komad. Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Žveplalniki ročni po Din 65 komad. Vrtnarsko orodje, orlg. tvrdke S. Kunde & sin: Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo od Din 33 do 140, peresa k škarjam po Din 1.—. Žage za drevesa od Kunde, Din 52.—, Din 60.—. Živinoreja in mlekarstvo. Opozarjamo mlekarne na znižane cene večjih posnemal ni kov „Baltic" in „Tltan". Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad. Gobčnl odpirač „Ekspres", 150 Din komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberju po 40 Din. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—; št. 3561 po Dta 7.—. Posnemalnik „Titan" za 150 lit. po Din 2200—. Posnemalniki: Domo H za 30 lit. po Din 750, AX za 40 lit. po Din 950, M za 70 lit. po Din 975 komad. Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 za 100 lit. po Din 1250. „Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 540. M. O. za 60 lit. Din 1100, za 100 lit. KI. po 1500 Din, za 130 lit. K2. po Din 1700 ali isti stroj s podstavkom Din 2750. Požiralnikove cevi za teleta 160 Din, za goved 320 Din. Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 gi Dta 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40, 250 gr po Din 110, §00 gr po Din 180. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 880, 360 cm po Din 895, 390 cm po Din 910, 420 cm po Din 930, 290/420 cm po Din 1080. Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—. Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski po Din 30. Trokaiil za goved po Din 100, za teleta in ovce po Din 76. Razne kmetijske potrebščine: Grablje, železne z 10 zobmi po Din 10.—. Grablje, železne z 12 zobmi po Din 12.—. Grablje, železne z 14 zobmi po Din 14.—. Grablje, železne z 16 zobmi po Din 16.—. Lopate za štihanje po Din 20.—. Lopate za nakladanje po Din 20.—. Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—. Vile, železne s 4 roglji po Din 14.—. Vile s 4 roglji, garantirane po Din 20 komad. Kultivatorjl (ročni) po 18 in 25 Din komad. Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. s^is v Kmete valcu štev. 15), po Din 80.— za garnituro. Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—, kle&če za pasti Din 5,—. Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, veliki po Din 100.— za komad. Poljedelski strog: Univerzalni plugi in plužni deli: Sackov plug R16 po Din 1900.—. Sackov plug R14MN po Din 1600.—. Sackov pulg D8MN po Din 1000.—.