JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS Vojna V teh dneh, tudi če bi hoteli, ne bi mogli ostati za plotom Koroške. Preveč usodnega se dogaja v bivši SFRJ, da bi se lahko zadovoljili le s pogledom v svojo skledo. Balkanski kotel se je segrel do vrelišča, razplet politične krize pa vse bolj dobiva dimenzije najbolj pogubnih napovedi, v utelešenju sile in nasilja. Smrdi po smodniku. Pri nekaterih še prevladuje zabloda, da. »se še vedno ne dogaja pri nas«. Cepravje prekleto blizu. Na samem pragu. Ni nam treba daleč nazaj, da si prikličemo slike Bližnjega vzhoda, Romunije, Kosova: nadrugem kontinentu, v drugi državi, v drugi republiki. Vse pa preblizu. Še vedno se ni dogajalo pri nas? Grožnje so bile. Takrat smo si rekli: Hvala bogu, vmes je Hrvaška. Tampon mlade demokracije proti jugu... Zdaj je tu! Državljanska vojna. Kdo proti komu - za golo tragedijo to ni več bistveno vprašanje. Kotel je začel pokati na vseh koncih in krajih. In ne moremo se več slepiti, da je le vojna drugih. Še vedno se ne dogaja pri nas!? Najlaže sije umišljati, da si lahko operemo roke. Morda seje pametno elegantno umakniti in jo v stilu »naj se pomenijo sami« na hitro pobrisati z Balkana v Evropo. Ali je to pošteno v sedanjih razmerah, je drugo vprašanje. Smo bili predolgo in smo imeli preveč zraven, da bi lahko sosede zapustili brez slabe vesti? Še vedno se ne dogaja pri nas? KAM LETITE, GOLOBI? SE, KARIKATURE KUPUJTE MARKE! O Zvesti bralci Prepiha so že zdavnaj spoznali našo pronicljivost v napovedih in so izpolnili tabelo, ki smo jo ponudili v 3. številki Prepiha, namenjena pa je bila seveda vsem našim devalvacijam. Pustite si še prostora, kajti ta devalvacija ni bila zadnja v tem letu. Prepih pa zvesto podpira Markoviča, zato svojim bralcem kliče: kupujte marke! Seveda pa je večji in še bolj krut problem kritično pomanjkanje dinarjev. Nismo samo na kolenih, smo povsem na dnu. POPOLNI Pred kratkim se je na malih zaslonih iztekla nadaljevanka Popolni vohun, kjer smo spremljali Phyma in njegovega vzhodnega kolego Axla, kako si izmenjujeta informacije. Nikoli se ni vedelo, kdo ima koga v oblasti in kdo koga vleče za nos; skratka, popolnost v svoji stroki. Bržčas kljub spremembi oblasti še ne bomo zvedeli, koliko (udbovskih) vohunov smo imeli v bližnji okol-lici in kako popolni so bili. V Mežiški dolini pa se lahko ponašamo s popolnim politikom. Odkar je postal Kader, nas kot Mesija osrečuje z rotiranji na pomembnih funkcijah in le malo jih je, funkcij namreč, ki jih še ni opravljal; v najbolj svinčenih časih je bil celo gospodarstvenik. Vedno je bil popoln, vedno se je na vse spoznal in vedno je njegova obveljala. Česarkoli seje lotil postavljati na novo, se je sfižilo, česarkoli seje dotaknil,je zadrhtelo in česarkoli se je namenil spreminjati, seje sesulo. En sam popolni nič. Kdor se mu je drznil ugovarjati, je bil odžagan, kdor ni prav razumel zakona o združenem deluje bil odžagan, kdor si je drznil razpravljati o nečim, česar On ni razumel, no, tudi ta je bil odžagan. Tako dolgo je žagal, daje nazadnje še sebe odžagal. Res je bil popoln, v rušenju in žaganju namreč. Pa se je zasukal sistem, zasukal se je tudi On in znova je visoko v politiki. Kot nam je včasih polnil ušesa s Kardeljem, nam zdaj z enako zavzetostjo dopoveduje, da zakon o združenem delu ne velja več in da smo v kapitalizmu. Pravi, da je misleče bitje; le da ga ljudje ne razumejo. Doslej povedano je vijafakti, prijetneje pa bi bilo slišati vija-vajaven. Pa tega ne bo storil, ker je misleče bitje z debelo kožo. Trikrat lahko ugibate, kdo je to. -iv- SLOVENSKE ODCEPITVENE TEŽAVE V modi so ODSTOPI, ODSTOPAM od takšne mode! Heda PRVI MAJ Ni kaj, prvi maj je končno postal delavski tudi na Koroškem. Dokazov za to je kar nekaj: - Delavski zato, ker je skoraj dva tisoč delavcev že brez dela, nekaj manj pa jih doma »čaka na delo«. - Delavski zato, ker so delavci tisti, ki se morajo spet po-služiti prastarega načina boja za pravice - stavk. Skorajda na predvečer 1. maja so stavkali gozdatji v Mislinji, delavci industrijskih nožev v Železarni, delavke Tekstilne industrije iz Otiškega vrha pa so si že z napovedjo stavke prislužile večje plače. - Delavski pa tudi zato, ker so si ob 1. maju že desetletja nazaj delavci za gumbnico pripeli nagelj. In tudi pet delavcev Fecra je na sodišču, kjer so jim sodili zaradi stavke, imelo s sabo nageljne. To je bil naš prvi demokratičen prvi maj. (pv) - Ne boš, bralec! Sla bova skupaj, ali pa sploh ne! POZDRAVLJENA KOROŠKA, PRVI MAJ Ivarčko. Spet govori direktor železarne. Kasneje zvem, da so tako zahtevali fabriški. »...Kljub temu imamo radi na jeziku pravico. Spodnesli nas bodo na trgu Brazilci, Južna Koreja - z manj pravicami in nižjimi cenami. Stopimo torej na realna tla!« Končno delodajalec. Sicer na praznovanju od nekdaj rdečega prvega maja, pa vendar... Pozdravljeni Korošci, kjerkoli že ste! ČAKAJOČ NA... Izredne razmere. S pooblastili vojski, z mlado državo, ki to še ni, s strahom za naših 6000 mladih vojakov, ki so na služenju vojaškega roka, s konflikti, ki nam jih je napovedal minister Janša in ki so pri sosedih ze zahtevali žrtve... Začenjam na koncu teh štirinajstih dne-vov, ko nevemžekolikič spet čakamo, kaj nam bodo skuhali v Beogradu in bom spet enakotolikič grdo zaklel in se vprašal: »In kaj v tej godlji sploh še počnemo?« Navsezadnje imamo vendar tudi Slovenci pravico do svojih živcev, pameti pa nam tako nihče ne odreka. In spet občudujem tiste v slovenskem vrhu, ki jim živcev kljub vsemu ne uspe zgubiti. Tudi sam sem namreč zagovornik teze, po kateri niso nobeni živci vredni toliko, kot je vredno človeško življenje. Kaj pa se zgodi, če gredo po zlu živci, si lahko ogledamo pri Hrvatih. Ko nesejo ljudi na pokopališča, je nenadoma vse drugače... PROGRAM ZA OBROBJE Socialni programi so postali pojem, ki je, odkar smo spoznali, da za vse dela ne bo več, izredno pogost in na jeziku vseh, ki se grejo politiko, gospodarstvo, poezijo, religijo, konjerejo in radiestezijo, da o čarovništvu ne govorimo. Z njimi grmijo z zveznih, rep>u-bliških, občinskih, tovarniških in še kakšnih piedestalov. Iz Beograda že dajejo zanje tudi denar, v Ljubljani so spesnili spisek želja, ki naj bi pokril stisko, ki čaka tistih nekaj deset tisoč novih siromakov, v občinah pa se seveda edini soočajo s konkretnimi ljudmi. In naj bo še tako bogokletno, enkrat so na Ravnah prvi spravili skupaj nekaj, za kar lahko rečemo, da je za ljudi nekaj res vrednega. Kolikor vem, se tako temeljito tega programa niso lotili še nikjer v Sloveniji. In ce pustimo ob strani iluzije, ki v nekaterih krogih še prevladujejo, namreč da bo republika odvezala svojo mošnjo še pa še, na Ravnah tokrat vedo, kdo bo odgovoren, če kdorkoli od občanov svojega, pa naj bo še tako skromnega prostora pod soncem, ne bo imel. ČEMU SKRIVAŠTVO Ko sem zbiral podatke za udarno temo o »poteh v socialo« za prejšnji Prepih, je bila največja težava in križev pot - kako zvedeti, koliko ljudi bo po občinah Koroške krajine ostalo brez dela do konca leta. Zvedel sem tudi, da to ni samo moj problem, temveč celo problem občinskih vlad, centrov za socialno delo, celo kadrovskih služb v podjetjih. Podatkov, ki so najbolj pomembni za načrtovanje socialnih programov, torej ni. Enako ob Meži, Mislinji in Dravi. Saj navsezadnje ne gre toliko za podatke same, kot za ljudi. Nedavna trditev, da so direktorji najboljši sindikalni delavci, ki si jo je privoščil eden direktorjev na ravenski skupščini, letela pa je na njihovo skrb za delavce v primerjavi s sindikalisti, je tako lahko zelo relativna. Znano namreč je, da sindikalisti ne odločajo o stroških podjetja, temveč je njihova prva naloga zaščita pravic že zaposlenih delavcev. Sindikalisti tudi nikoli niso odločali, kolikšna bo v podjetju prezaposlenost. Navsezadnje pa je popolnoma očitno, da nekateri direktorji problemov, o katerih najbolj tožijo drugi, nimajo! OPOZICIJE VSEBINA - Glose, karikature - Naša kronika Edi Prošt str. 2 str. 3 Očitkov, da smo list opozicije, je vse več. Zanimivo, da tako pravijo tako na Ravnah kot v Dravogradu. Da smo nergaški, negativistični, netehtni. Najbrž bi bilo drugače, če bi bili dnevnik, tako pa se mimogrede v čisto nedolžna poročila z raznoraznih »teles« prikradejo tudi ocene, komentarji... Sicer pa nikoli nismo trdili, da bomo brez svojega mnenja. Posebno divje kritike prihajajo iz krogov, ki smo jih nekoč že imenovali prostozidarska loža. Ob kukavičjih jajcih, ki jih zasledimo zdaj že v vsakem strankarskem gnezdu, pa je to tudi edina možnost, da ob tem, ko gre ljudem vse slabše, nekdo reče bobu bob. In če se v skupščinske klopi zraven spravi še človeška pritlehnost in maščevalnost -naj potem temu rečemo »ljubezen do bližnjega je narekovala gospodu temupatemu, da je imenoval predlog kmetijskega ministra zmazek«? No ja, za nikogar pač nismo reklamni oglas, poezijo pa objavljajo drugi. Zrcala so kruta... - Udarna tema: Dva splošna muzeja na Koroškem; ali res nihče ne izgublja? - Socialni program občine Ravne - 90 let mežiške godbe - Izmenjava izkušenj s šolo iz Velikovca Drago Rešivčnik o interpelaciji SDP - Pokušnja primorskih vin str. 4-5 str. 6 str. 7 str. 8 str. 9 - Intervju: Ervin Kokošinek, delegat v zboru občin republiške skupščine - Rolkarji v Radljah str. 10 str. 11 - Fotoprepih: Republiško prvenstvo v jadralnem letenju str. 12-13 MEZDE IN DELODAJALCI Scena, na kateri nastopajo nekateri novi igralci, če seveda štejemo vloge in ne ljudi, je vse bolj zanimiva. Ker režija dela slabo in se igralci še niso naučili svojih novih vlog, smo priča novokomponiranim komedijam, ki na[ bi bile drame, in seveda obratno. Naj-vecji problem je na velikem odru z največ igralci. Donedavni samoupravljale! naj bi se cez noč naučili vloge mezdnih delavcev, direktorji naj bi postali delodajalci, sindikat naj nenadoma ne bi več odločal o naložbah, podjetja naj bi bila nadstrankarska... V režiji sicer pravijo, da so vloge razdeljene; UUDJÉ se očitno z njimi nočejo sprijazniti. Problemska konferenca združenih sindikatov v Železarni. Direktor očita sindikalistom poceni demagogijo in pove, da so še vedno vsi delavci (z njim vred), povpraša, zakaj sindikat še ni organiziral nobene konference o kvaliteti, se vpraša,kaj storiti z ljudmi, ki odklanjajo realnost, postreže s statistiko nastopanja Železarne v sredstvih javnega obveščanja in to poveže z vrednostjo delnic (če bi jin železarna imela), se čudi, od kod zahteve po vodstvu, ki bi imelo preroške sposobnosti. In pove, da so s količino blagovne proizvodnje že na 56 % plana ter vpraša, kdo ve, kako težko je »zrihtati« plače in regres. Vloge so razdeljene. Kdaj jih bomo zaigrali spodobno, se še ne ve. - Mnenja - kolumni str. 14 - Kultura, izobraževanje: Koliko zaslužijo učitelji in profesorji, razstava Roberta Ošepa ^ ^ 5 - Misli mladih ob dnevu OF ^ „ str. 16 - Zatajeni Hotuljc Avgust Kuhar - Vaš Rrepih: pisma bralcev - Objave, mali oglasi - Koroški šport, črna kronika - IRepihane koroške čveke PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja CZP Informacijski biro Ravne na Koroškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel. št. (0602) 22-999. Tiska Grafika Prevalje v nakladi 8000 izvodov. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/91 je časopis oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ponatis in uporaba tekstov v drugih medijih ni dovoljena. UDARNA TEMA DVA SPLOŠNA MUZEJA Šele z, imenujmo to: »muzejskim špetirjem«, seje očitno na Koroškem začel odkrit boj za prestiž med obema večjima občinama - Ravnami in Slovenj Gradcem. V času, ko se nekatere regije poveznjejo, da bi bile učinkovitejše v odporu proti vsem močnejšemu »ljubljanocentrizmu«, si seveda mi raje privoščimo bitko za oslovo senco in še tisto energijo, ki nam je ostala v teh stisnjenih časih, mečemo skozi okno. Tokrat vam želi PREPIH vsaj v obrisih prikazati, kgj se dogaja med Slovenj Gradcem in Ravnami. Pa ne zato, ker bi se nam zdela (brez podcenjevanja!) muzejska dejavnost tako pomembna, temveč zato, ker nesposobnost dogovarjanja že preti, da se bo maščevala na drugih, za življenje ljudi bolj bistvenih področjih. Navsezadnje imamo marsikaj skupnega, kar je doslej delovalo v dobro vseh. Od zdravstva do inšpekcij. Te slednje so bolj negativen primer. Toda glede na to, da dobro inšpekcijo rabimo vsi, bi vsnj za to skupno lahko dosegli, da bi bila boljša. Ce bi se znali učinkovito dogova-riti! VSAK ZA SVOJIM PLOTOM! Medtem, ko tole berete, je ravenska skupščina morda že sprejela odlok o organiziranju javnega zavoda KOROŠKI SPLOŠNI MUZEJ. Poslanci so dobili za odločanje naslednjo obrazložitev. Muzejska dejavnost v ravenski občini ima bogato tradicijo. Muzej so pričeli snovati že leta 1950, ustanovljen paje bil leta 1953. Ustanovitelji so že takrat načrtovali, da bi ta muzej prerasel v muzejsko ustanovo koroških občin, zato so zbirali gradivo od Radelj ob Dravi in Paškega Kozjaka, pa tja do Pece. Okrajni ljudski odbor Maribor je s svojo odločbo, št. 06/1-4449/1 z dne 18/2 -1956 ustanovil muzej kot proračunski zavod s sedežem na Ravnah in mu določil področje »... proizvodnega in družbenega razvoja Mežiške, Mislinjske in gornje Dravske doline«. Ker vse do leta 1965 v muzeju ni bil redno zaposlen noben strokovni delavec, je moral Delavski muzej Ravne preiti pod okrilje Koroške osrednje knjižnice oz. takratne Študijske knjižnice Ravne. Delavski muzej je ostal po osnutku mreže muzejev v Sloveniji (Uradni list SRS, št. 26/86) le muzejska zbirka, kije bila formalno priključena Koroški osrednji knjižnici »dr. Franc Sušnik« kot njena notranja organizacijska enota. Delovne organizacije s področja kulture so se s 1/4-1991 v skladu z Zakonom o zavodih preimenovale v javne zavode. Koroška osrednja knjižnica nadaljuje z delom kot javni zavod, Delavski muzej Ravne pa kot organizacijska enota zavoda s pooblastili v pravnem prometu. 51. člen Zakona o zavodih dovoljuje, da se organizacijska enota zavoda izloči in organizira kot samostojen zavod. Koroški splošni muzej Ravne ima osem muzejskih zbirk, muzej na prostem, skoraj 2.000 eksponatov in drugega gradiva, 3 strokovne delavce, letno poprečno 5.000 obiskovalcev ter ustrezne prostore. S tem so v glavnem izpolnjeni vsi predpisani normativi in standardi, tudi glede prostorov in kadrov. Torej ima Koroški splošni muzej Ravne vse zakonske in materialne pogoje, da deluje kot samostojen zavod. Čeprav je pričujoči tekst nastajal v nedeljo, sploh ni dvoma, da bo ravenska skupščina odlok sprejela. S samo takšno obrazložitvijo še posebej. Tudi v Sloveuj Gradcu so že sprejeli »svoj ustanovitveni akt«. Poglejmo si,kakšna je bila obrazložitev zanj: Skupščina Republike Slovenije je konec leta 1980 sprejela Zakon o naravni in kulturni dediščini, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1/ 81, inje začel veljati 21.1.1981. Zakon je v primerjavi s prejšnjo zakonodajo prinesel nove obveznosti in zaostril zahteve varovanja dediščine. 89. člen Zakona o naravni in kulturni dediščini v 4. odstavku določa, da »vsaka občina mora zagotoviti opravljanje nalog varstva premične naravne in kulturne dediščine na svojem območju«. Za varstvo naravne in kulturne dediščine mora skrbeti vsak občan in celotna družbena skupnost. Opravljanje strokovnih nalog poveri občina strokovni organizaciji. Koroške občine so varstvo nepremične kulturne dediščine poverile Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Strokovne naloge varovanja premične dediščine opravljajo muzeji. Doslej je koroške občine »pokrival« Pokrajinski muzej Maribor, ki pa nalog ne zmore opravljati še za koroške občine in podpira prizadevanja za ustanovitev splošnega muzeja za naše območje. Ker nismo mogli zagotoviti varstva premične dediščine z dogovorom s sosednjimi muzeji, smo pričeli z aktivnostmi za ustanovitev splošnega muzeja, ki bi opravljal strokovne naloge za območje občin Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec. Osnova za odločanje o ustanovitvi muzeja je elaborat o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve muzeja. Ker mora elaborat objektivno in nepristransko prikazati stanje, potrebe in možnosti, smo bili v vseh občinah enotni, da elaborat izdelata dva nevtralna strokovnjaka. V marcu 1989 sta ga po predhodnih razgovorih v vseh občinah sestavila zgodovinarja in kustosa velenjskega muzeja Jože Hudales in Tone Ravnikar. Elaborat so v aprilu 1989prejelevse kulturne skupnosti in izvršni sveti koroških občin. Ker k elaboratu ni bilo pripomb, je v prvotni vsebini priloga k osnutku sklepa o ustanovitvi muzeja in sestavni del te obrazložitve. Izvršni svet Skupščine občine Dravograd je na 71. seji, dne 24.4.1990, soglašal s pobudo in elaboratom za ustanovitev muzeja in še posebej opozoril, daje nujno ohraniti tudi tisti del dediščine, ki se nanaša na obdobje narodnoosvobodilne vojne. Izvršni svet Skupščine občine Radlje ob Dravi je podprl pobudo za ustanovitev muzeja na 7. seji, dne 15.10. 1990, posebej pa je opozoril, da ne more prevzeti morebitnih finančnih obveznosti za razširitev prostorskih kapacitet muzeja. Izvršni svet Skupščine občine Ravne na Koroškem je na 108. seji, dne 31.5. 1989, podprl pristop k organizaciji dela na področju muzejske dejavnosti v regiji po varianti B iz elaborata. Ravenskemu delu muzeja naj bi prepustili skrb za etnološko in tehnično dediščino Koroške krajine. Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec in Skupščina občine Slovenj Gradec sta že v letu 1988 dala pobudo, da se posebni muzej Koroški krajinski muzej revolucije Slovenj Gradec preoblikuje v splošni muzej, ki bi prevzel skrb za celotno premično dediščino. Na posvetu predstavnikov izvršnih svetov koroških občin, dne 5.10.1990, smo ugotovili, da občine niso spremenile stališč do ustanovitve skupnega muzeja (občina Radlje je svoje stališče oblikovala po tem posvetu). Predstavniki Sekretariata za kulturo Republike Slovenije so nam 27.9. 1990 zagotovili, da se načelno strinjajo z ustanovitvijo muzeja in da bodo njegovo dejavnost tudi financirali. Opozarjajo pa, da števila zaposlenih vsaj v začetku ne bi smeli povečevati (zaradi pičlih republiških sredstev). Pisno soglasje in verifikacijo bo Sekretariat izdal ob konstituiranju muzeja. Njihove pripombe k delovnemu osnutku ustanovitvenega akta smo v celoti upoštevali. Na podlagi izražene pripravljenosti za ustanovitev skupnega muzeja smo izdelali delovni osnutek sklepa o njegovi ustanovitvi. Osnutek so v novembru obravnavali vsi izvršni sveti in sprejeli naslednja stališča: - Izvršni svet Skupščine občine Dravograd soglaša z besedilom osnutka; želi pa, da se v statutu muzeja zagotovi enakopravnost vseh ustanoviteljev pri izvajanju nalog varovanja premične dediščine. - Izvršni svet Skupščine občine Radlje nima pripomb k besedilu ustanovitvenega akta, še naprej pa opo-zaija, da njihova občina ne more prevzeti morebitnih obveznosti za širitev prostorskih kapacitet muzeja. - Izvršni svet Skupščine občine Ravne podpira prizadevanja za ustanovitev muzeja, meni pa, da bi sedež muzeja lahko bil tudi na Ravnah. - Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec se strinja s predlagano ustanovitvijo muzeja in predlaga, da se v sklepu posebej zapiše, da bodo ustanovitelji muzeja medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredili s pogodbo. Na podlagi poenotenih oziroma večinskih stališčih smo izdelali predlog sklepa o ustanovitvi splošnega koroškega muzeja in ga posredujemo v obravnavo vsem skupščinam koroških občin. Menimo, da tudi s strani ravenske občine ne bo več zadržkov glede sedeža muzeja, ker bodo v pogodbi o urejanju medsebojnih razmerij ustanoviteljev zagotovljene ugodne možnosti za delovanje in razvoj ter avtonomnost etnološke in tehnične zbirke na Ravnah. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da spreminjamo samo ustanovitveni akt dosedanjemu posebnemu muzeju, ki ima že daljše obdobje status pokrajinskega muzeja in ki ga od 1.1.1990 že financira republiški proračun. Zato predlagamo skupščinam koroških občin, da sklep o ustanovitvi sprejmejo v predlaganem besedilu. Predlog sklepa predvideva: 1. Sklep o ustanovitvi sprejmejo v skladu s svojimi statuti skupščine občine Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. 2. Muzej deluje praviloma za območje koroških občin. 3. Naloge muzeja so opredeljene zelo okvirno, natančneje jih bo treba opredeliti v statutu. Predloga, da bi v ustanovitveni akt napisali tudi nalogo »pokrivanja« zamejske Koroške, nismo upoštevali, ker ne moremo posegati na področje druge države. 4. Organiziranost muzeja je v celoti prepuščena muzeju in jo bodo delavci (stroka) muzeja predlagali v statutu. V sklepu je posebej opredeljen samo predlog ravenske občine, da je na Ravnah še naprej etnološka in tehnična zbirka. Ustanovitelji dajo k statutu soglasje in imajo tako tudi formalno možnost, da vplivajo tudi na organiziranost muzeja. 5. Sredstva za delovanje muzeja so zagotovljena s tem, da muzej -uporablja tudi vnaprej vsa osnovna sredstva, opremo in muzejsko gradivo, ki sta ju doslej imela v lasti ali upravljanju muzej v Slovenj Gradcu in muzej na Ravnah, - dobiva finančna sredstva za osnovno dejavnost iz proračuna Republike Slovenije po merilih, ki veljajo tudi za ostale muzeje v Sloveniji. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med ustanovitelji ter med ustanovitelji in muzejem bodo urejene s pogodbo. Osnutek pogodbe je priložen. 6. Delavci splošnega muzeja postanejo vsi delavci, ki so sedaj v rednem delovnem razmeiju v slovenjgraškem in ravenskem muzeju. Ža NA KOROŠKEM UDARNA TEMA vsako povečanje števila delavcev splošnega muzeja se bo moral ravnatelj dogovarjati s Sekretariatom za kulturo Republike Slovenije. 7. Delo in poslovanje muzeja vodi (v skladu z zakonom) ravnatelj muzeja. Pravice in dolžnosti so opredeljene v zakonu in statutu muzeja. Organ upravljanja je svet muzeja. Sestava in pristojnosti sveta bodo določene z zakonom in statutom. Vpliv ustanoviteljev je zagotovljen tako, da ima v svetu vsaka občina po enega delegata oziroma člana sveta. Zaradi sodelovanja in vplivanja na strokovnem področju predlagamo, da ima svojega člana v svetu tudi Zgodovinsko društvo za Koroško. Če bo imel muzej strokovni svet ali drug kolegijski strokovni organ, bi bilo dovolj, če bi Zgodovinsko društvo imelo svojega člana v strokovnem organu. 8. Statut muzeja sprejme svet muzeja v soglasju z vsemi ustanovitelji. Zakonitost delovanja nadzoruje Oddelek za občo upravo in družbene dejavnosti občine Slovenj Gradec. 9. Občina Slovenj Gradec objavlja vse svoje prdpise v Uradnem listu Republike Slovenije. Predlagamo, da tudi ta skupni sklep objavimo v njem. 10. Ker bo že pred dokončnim sprejetjem sklepa o ustanovitvi splošnega muzeja sprejetZakon o zavodih, bo treba sklep uskladiti z novim zakonom. Spremeniti bo treba predvsem podlago za sprejem sklepa, druga določila pa že sedaj niso v nasprotju s predlaganimi določili v osnutku zakona. IN ŠE DODATNA OBRAZLOŽITEV... Ker ob obravnavi predloga sklepa o spremembah in dopolnitvah ustanovitvenega akta Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije Slovenj Gradec (v predlogu prečiščenega besedila: Sklep o ustanovitvi splošnega koroškega muzeja) prihaja do nekaterih nejasnosti in polemike o sedežu splošnega muzeja, želimo kot predlagatelj osnutka ustanovitvenega akta obrazložitev še nekoliko dopolniti. V naši občini se je pred dvemi leti oblikovala pobuda, da predlagamo ustanoviteljicam Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije Slovenj Gradec (ustanovitveni akt so sprejele občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občin Dravograd, Radlje, Ravne in Slovenj Gradec), da bi spremenile oziroma razširile osnovno dejavnost muzeja. Muzej naj bi v prihodnje skrbel za premično dediščino celotnega zgodovinskega obdobja in ne samo za obdobje narodnoosvobodilne vojne in povojnega razvoja. Iz posebnega muzeja naj bi se razvil v splošni muzej. Za tako spremembo morajo ustanoviteljice v ustanovitvenem aktu spremeniti samo določilo o vrsti dejavnosti muzeja, vsa ostala določila (tudi o sedežu muzeja) pa ostanejo nespremenjena. V razpravi o naši pobudi pa so predstavniki Republiškega komiteja za kulturo in predlagatelji elaborata o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve splošnega muzeja predlagali, da jc racionalno in najbolj sprejemljivo, da se v splošni muzej vključi še Delavski muzej Ravne. Ker so vsi izvršni sveti tak predlog podprli, smo tak predlog pripravili. Ker je bilo tako predlagano več sprememb in ker smo želeli hkrati akt uskladiti tudi s predlogom novega Zakona o zavodih, smo se odločili, da predlagamo v razpravo prečiščeno besedilo ustanovitvenega akta. Nespremenjena določila iz prvotnega ustanovitvenega akta (med njimi tudi določilo o sedežu muzeja) praviloma niso predmet razprave in odločanja. V predlogu sprememb ustanovitvenega akta torej skupščine odločajo o spremembi dejavnosti sedanjega Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije Slovenj Gradec, ki bi se tako spremenil v splošni muzej - o tem se morajo izreči vse ustanoviteljice - in - o vključitvi Delavskega muzeja Ravne v splošni muzej - o tem se mora predvsem izreči in določiti pravice in obveznosti občina Ravne ob soglasju ostalih ustanoviteljic. SPLOŠNEGA MUZEJA V KOROŠKI REGIJI. STANJE - POVZETEK STROKOVNIH UGOTOVITEV Edini dve občini na Koroškem, kjer je že sedaj vsaj deloma razvita muzejska dejavnost, sta Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem. V Slovenj Gradcu delujeta dve inštituciji, ki se profesionalno ukvarjata z muzejsko-galerij-sko dejavnostjo, v Ravnah pa obstaja tako imenovani Delavski muzej, ki statusa muzeja sicer nima, vendar ima vse pogoje, da bi to z določenimi kadrovskimi, finančnimi in prostorskimi širitvami lahko postal. Zbirko v Muti lahko imenujemo dobro postavljena in vzdrževana zbirka, ki pa ne opravlja nalog, ki bi jih muzej sicer moral. Tudi kadrovsko je zbirka, kljub velikemu osebnemu angažmaju skrbnika, praktično nezasedena. V dravograjski občini nimajo nobene institucije ali zbirke, ki bi lahko pomenila osnovo za razmišljanje. Zato pa je v Dravogradu vidna zainteresi- ti ter računovodska in tajniška dela. Ob pridobitvi prostorov v stari šoli pri bolnici bi bil rešen tudi prostorski problem, tako, da je ta varianta verjetno tudi finančno najugodnejša... B: Po tej varianti bi ravno tako ustanovili en splošni muzej za koroško regijo, ki pa bi imel dva enakovredna centra. VSlovenj Gradcu (karje glede na že vpeljanost bolj praktično\ali na Ravnah bi bile tudi »skupne službe«, v obeh pa bi skrbeli za pokrivanje določenih področij. Na Ravnah bi tako vsekakor ostala etnologija, s tem da bi razširiti dejavnost na celo regijo (kar predpostavlja ne glede na izbrano varianto nujo). Ravenski de! bi še nadalje pokrival preučevanje delavskega gibanja, kar bi razširili seveda na celo regijo. Ob preučevanju delavskega gibanja bi bilo najracionalnejše razširiti preučevanje na celotno dogajanje, ki jo to časovno obdobje zaobjema in ki ta čas obeležuje. Ravno tako pa bi bilo najracionalneje prepustiti ravenskemu delu poleg skrbi za etnološko dediščino, še skrb za Kmalu nas bo začelo zanimati, ali se zliva Meža v Mislinjo ali obratno. Vse ustanoviteljice Koroškega pokrajinskega muzeja revolucije Slovenj Gradec imajo pravico predlagati in sprožiti postopek za spremembo drugih določil ustanovitvenega akta. Veliko muzejskega gradiva, zlasti z etnološkega in tehničnega področja, ki ga je Delavski muzej Ravne zbral pretežno z območja svoje občine, pomeni prednost pri dosedanji skrbi za ohranjanje premične kulturne dediščine, v nobenem primeru pa to ni prednost za upravni sedež splošnega muzeja. Splošni muzej potrebujemo predvsem za odkrivanje in zaščito premične dediščine. Čim manj je odkritega in zbranega gradiva, tem bolj je potreben muzej oziroma njegovi delavci. S predlagano organiziranostjo in delovanjem splošnega muzeja nobena občina ne izgubi ničesar. Zagotovili si bomo načrtno in strokovno varstvo premične dediščine za območje vseh koroških občin. Se največ pridobi občina Ravne, ker bo tudi delovanje njihovega muzeja financirala republika. Delavci, muzejske zbirke in materialna sredstva ostajajo tam, kjer so bila doslej. Pravice, obveznosti in medsebojna razmerja bodo ustanoviteljice opredelile v posebni pogodbi. Možnost odločujočega vplivanja na organiziranost in delovanje muzeja pa imajo ustanoviteljice tudi pri sprejemanju statuta muzeja, saj ta ne more veljati prej, preden ne dajo k njemu soglasje vsi izvršni sveti. Ponovno predlagamo, da predlagate v obravnavo in sprejem ustanovitveni akt v predlaganem besedilu. Takšni so hiti predlogi slovenjgraškega in ravenskega izvršnega sveta za ustanovitev dveh muzejev. Da so bile odločitve skupščin vs^j v nekem delu politične, pa nam lahko povedo strokovnjaki. Ze davnega leta 1988 so namreč v Slovenj Gradcu naročili študijo, ki jo v svoji obrazložitvi tudi navninjo. Poglejmo si nekgj osrednjih ugotovitev. Elaborat sta pripravila Jože Hudales in Tone Ravnikar iz velenjskega muzeja. Naslovila sta ga: ELABORAT O DRUŽBENI IN EKONOMSKI UPRAVIČENOSTI ranost za rešitev vprašanja ustanovitve splošnega muzeja, ki bi seveda pomenil tudi rešitev za popis in register premične kulturne dediščine v občini. Te vrste zainteresiranosti je najmanj v občini Radlje, kjer se pojavljajo veliki pomisleki, predvsem finančne narave. V občini Ravne, kjer je finančno vprašanje najbolje rešeno, pa je glavni pomislek predvsem v strahu pred izgubo identitete svojega muzeja, ki ga imajo in na katerega so navezani. Najbolj vsestranska podpora ustanovitvi splošnega muzeja za koroško regijo je v občini Slovenj Gradec, kjer imajo že zdaj najmočnejše pokritje muzejske mreže. V nobeni občini pa ni apriorno odklonilnega stališča do ustanovitve splošnega muzeja. PREDLOG ZA USTANOVITEV SPL. POKRAJINSKEGA MUZEJA ZA KOROŠKO A: Muzej s sedežem v Slovenj Gradcu, kjerseskoncentirajo tudi upravni prostori, ter prostori kustosov, v ostalih občinah pa ostanejo oziroma se na novo postavijo zbirke, ki prikazujejo preteklost občine. B: Muzej, ki ima dva enakovredna sedeža, v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem. Pri takem muzeju bi bi le pri enem ali drugem centru stacio- nirana tudi računovodska služba, medtem ko bi bila delitev dela in področij med obema centroma jasno definirana. A: Prva varianta, ki je po najinem mnenju najbolj* optimalna, pomeni, da slovenjgraški muzej preraste v splošni pokrajinski muzej. Delavci obeh muzejev se združijo v eni organizaciji in v enih prostorih. Ta rešitev ima to prednost, da bi na enem mestu združili tako strokovne delavce, kot arhiv, muzejsko knjižnico, katero bo potrebno z namenskimi nakupi ojača- tehnično dediščino Koroške krajine. Slovenjgraški del bi seveda še naprej pokriva! čas NOB in povojne zgodovine, poleg tega pa bi razširi! svojo dejavnost še na starejšo zgodovino, kulturno zgodovino (skupaj zSokliče-vim muzejem in vsaj v začetku s sodelovanjem z Umetnostno galerijo) in arheologijo. To bi seveda nujno predpostavljalo tudi skrb za premično kulturno dediščino teh področij. S tem bi ravno tako dosegli pokritje vseh muzejskih področij, kot s prvo varianto. Kot možnost pokritja Koroške regije z muzejsko mrežo obstaja gotovo tudi varianta, da ostaneta oba muzeja vsak zase. Ta možnost se nama ne zdi primerna iz naslednjih razlogov: - Prišlo bi do podvajanja »spremljevalnega aparata«, ki ga mora imeti vsak muzej (dvojno računovodstvo, dvojni arhiv, dvojna oprema). - Prišlo bi do drobljenja strokovnih kadrov - drobila bi se tudi potrebna finančna sredstva. Gotovo je, da bi bilo nemogoče enemu in drugemu muzeju povsem pokriti vseh področij in bi še naprej ostajale bele lise pri proučevanju in prezen-tiranju preteklosti... Tako torej strokovnjaki. Ali so bile odločitve, ki smo jih na Ravnah in v Slovenj Gradcu že sprejeli, najpametnejše (sgj ni rečeno, če so politične, da so najpametnejše), prepuščamo bralcem in njihovi zdravi pameti. Ker pa se je na primeru muzealične dejavnosti že začela »mala vojna«, je kar prav, da smo o tem obveščeni. Se bomo vsni pri naslednjih glasovanjih odločali na osnovi več in pravih argumentov. -epo ALI RES NIHČE NE IZGUBLJA? OB MEŽI NIČ VEČ SŠTNPU VSAK MESEC VIŠJE STANARINE Ravenski Izvršni svet predlaga za socialni program enofazni postopek Glede na to, da je vsebina, ki jo pokriva socialni program, vsak dan bolj aktualna, je ravenska vlada sklenila predložiti skupščini, da program sprejme po enofaznem postopku - na zasedanju ta teden. Bistveni del programa, v katerem piše, kdo naj bi kaj naredil, objavljamo posebej, pomembno je, da bomo vedeli, na koga se lahko obrnemo, ko bomo upravičenci. Na isti seji je IS sklenil predlagati skupščini tudi novo, z zakoni skladno organiziranost šol- stva, zdravstva in Delavskega muzeja. Po novem naj bi bili razdruženi tudi Gimnazija in Srednja strojno-kovinarska šola. Skupščina bo imenovala tudi nova v.d. ravnatelja, za Gimnazijo naj bi to bil prof. Anton Golčer, za Srednjo strojno-kovinarsko šolo pa prof. Janez Brglez. Občinska vlada je sklenila tudi, da naj bi se stanarine dražile vsak mesec za 10 %. Razkorak med ekonomskimi in ravenskimi je očitno prevelik, da bi lahko stanovanjsko gospodarstvo preživelo. Podražitve naj bi se začele z majem. -ep UKREPI IZ OSNUTKA SOCIALNEGA PROGRAMA AKTIVNOSTI oz. UKREPI UPRAVIČENCI NOSILCI Oblikovanje uspešnih proizvodnfh in drugih programov dela presežni delavci, nezaposleni - podjetja - izvršni svet Spodbujanje in iskanje novih delovnih mest - natečaj 1000 del. mest nezaposleni - izvršni svet - zavod za zap. Svetovanje in pomoč pri presežki, samozaposlovanju nezaposleni A. projekt CUROS B. podjetniški inkubator C. krediti razvojnega sklada - podjetja - izvršni svet - zavod za zap. - Razor Razreševanje presežkov v skladu s pozitivno zakonodajo (prekvalif.. dokup zavarovalne dobe) presežni delavci - podjetja - zavod za zap. Vključevanje v alternativne oblike dela - ustanovitev in vodenje servisa za izvajanje pomoči na domu vsi nezaposleni mladi iskalci dela - zavod za zap. - Razor Spodbujanje in sofinan-siranje zaposlovanja invalfdov - organizacija posveta invalidi, težje zaposljivi - zavod za zap. - podjetja - Razor Prilagajanje delovnih mest invalidom invalidni delavci - zavod za zap. - podjetja Organiziranje dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja brezposelni - zavod za zap. Spodbujanje in izvajanje programov osnovnošolske, izobraževanja odraslih delavci in iskalci zaposlitve z nedokončano OS - delavska univerza - zavod za zap. - podjetja Sofinanciranje usposabljanja za delo (priprav-stvo, uvajanje na delo) iskalci prve zapos-- zavod za zap. litve z zaključeno stopnjo izobrazbe in mladi brez končane šole Poklicno usmerjanje in štipendiranje mladina - zavod za zap. - podjetja Zagotavljanje socialne varnosti po zakonodaji presežni delavci brezposelni, invalidi, soc. ogrožene družine in posamezniki - podjetja - zavod za zap. - izvršni svet - CSD Organiziranje in izvajanje javnih del A. pomoč ostarelim na domu različnih skupin nezaposlenih, zlasti mladi iskalci zaposlit: ženske - izvršni svet - zavod za zaposlovanje, - izvajalske organi. - izvršni svet -CSD - zavod za zaposlo. B. program prevent. z mladimi: »mladin. delavnice« C. čiščenje obrežij reke Meže D. urejanje zelenic in parkov iskalci zaposl.: - izvršni svet V. do VII. st. hu- - CSD manistič. smeri — zavod za zapos. iskalci zaposlit.: - izvršni svet nižja izob. struk. - komunalno podj. - zavod za zaposl. iskalci zaposlit.: - izvršni svet mladi invalidi, - zavod za zaposl. drugi težje zapo- komunalno podjet. sljivi - krajevne skupno. Ustanovitev invalidske delavnice nezaposl. in neus— izvršni svet trezno zaposleni - podjetja invalidi - zavod za zapos. - invalid, drust. Odločitev o izgradnji doma starostnikov v občini Ravne ostareli občani, - izvršni svet ki ne morejo biti v domači oskrbi V vsakem kraju pridobiti ostareli občani, izvšni svet prostore za organizacijo potrebni stalne - CSD dnevnega varstva ostarelih ali občas. dnevne oskrbe oz. varstva Delno nadomeščanje stroškov stanarine socialno ogroženi - izvršni svet občani - CSD Pridobitev najmanj posebne skupine - izvršni svet 10 stanovanj letno občanov -stanovanjska za reševanje socialnih probi. podjetja Prilagajanje višine prispevka staršev k ceni oskrbe v WO družine, v katerih - WZ se poslabša socialna varnost Organiziranje in izvajanje različnih oblik varstva glede na potrebe uporabnikov družine s p red šol- - WZ skimi otroki Zagotoviti delno nadomes tilo stroškov prehrane za učence - učenci iz socialno - izvršni svet ogroženih družin - osn. šole Zagotavljanje brezplačnih učbenikov socialno ogroženi - izvršni svet učenci - osnov, šole Zagotavljanje brezplačnih prevozov (in delnih nadomestil) šoloobveznim otrokom oddaljeni učenci; - izvršni svet učenci, ki nimajo vame poti do šole - Koratur, privat. prevozniki, starš Organiziranje in izvajanje učenci potrebni - izvršni svet varstva in pomoči učencem pomoči in varstva - osnov, šole pred in po pouku ter soc. ogroženi učenci Zagotavljanje pogojev in sredstev za izvajanje šole v naravi in počitniškega letovanja otrok prednost otroci iz - izvršni svet socialno ogroženih družin Vzpostavitev kompletne skupne evidence prejemnikov vseh vrst socialnovarstvenih pomoči prejemniki različ. - izvršni svet socialnovarstve- - CSD nih pomoči Preračunavanje upraviče- materialno ogrožene nosti do različnih social- družine in posa- - center za soc. nih pomoči (DNS, DPO. soc. meznikl ob po- delo pomoč, opr. participac.) slabšanju soc. razmer Oblikovanje predloga za socialno ogroženi - izvršni svet organiziranje prehrane posamezniki in - CSD v okviru že obstoječih kuhinj družine - WZ, šole, RK Preverjanje možnosti in evidentiranje kandidatov za izvajanje rejništva kot poklicne dejavnosti nezaposleni in - CSD presežni delavci - društvo rejnic In rejnikov Organiziranje in koordi- ostareli občani; - CSD niranje pomoči na domu in izvajalci: — patronažna sosedske pomoči za ostare- nezaposlene žens. služba le in invalidne osebe — zavod za zap. Organiziranje in izvajanje preventivnih in alternativnih oblik socialnega dela z različnimi skupinami (mlad. delavnice, klub odraslih druš. prizadetih...) otroci in madost- - CSD niki; -zavod za zap. izvajalci- iskalci zaposlitve z utrez- no izobrazbo Spodbujanje različnih oblik samoorganiziranja ljudi za premagovanje stisk: skupine za samopomoč skupine občanov s - CSD podobnimi problemi (osamljenost os- - socialnohum. tarelih, življenja. organiz. neučinkovitost.) Izvajanje in dograjevanje dejavnosti ODPRTI TELEFON otroci in odrasli - CSD v stiski Dodeljevanje pomoči v naturalljah: obleka, obutev... socialno ogroženi - RK OB MEŽI 90 LET MEŽIŠKE GODBE V petek, 26. aprila, je Pihalni orkester Rudnika Mežica proslavil častitljivo obletnico - 90 let svojega delovanja. V polni športni dvorani v Mežici je orkester s svojim dirigentom Karlijem Mihevom dokazal, da sodi v višji slovenski kakovostni razred. Z odlično izvedenim koncertom je navdušil poslušalce in si pravzaprav sam naj lepše čestital ob jubileju. V pripravo koncerta so mežiški godbeniki nedvomno v ložili ogromno dela in kar škoda bi bilo, če celotnega programa ne bi imeli možnost ponoviti še v kakšnem drugem kraju na Koroškem. Slavnostni koncert je bil na predvečer dneva osvobodilne fronte in je bil združen z osred-pjo občinsko proslavo ob tem prazniku in ob prazniku dela. Hkrati je ta večer predstavljal zaključek letošnjih Vorančevih dnevov. Slavnostni govornik na prireditvi je bil mag. Matic Tasič, predsednik občinskega izvršnega sveta, pozdravni govor ob jubileju godbenikov pa je imel Janez Pačnik, direktor Rudnika Mežica. Predsednik občinske skupščine Adi Cigler je podelil Prežihove plakete in slovesno sporočil pihalnemu orkestru, da bo 15. mpja prejel letošpjo nagrado občine Ravne na Koroškem. Vorančeve plakete so na slovesnosti prejeli: zlato - Jožko Kert, pevovodja MPZ Vres, ki praznpje letos 20. obletnico delo-vapja, srebrno - Rudi Mlinar, kulturni ustvarjalec iz Leš, bronaste plakete pa so bile podeljene Mariji Pogorevčnik, vodji zbora Mato iz Črne, Simonu Potočniku, vodji zbora Gozdar iz Črne ter pevcema Vresa Jakobu Rožiču in Rihardu Času. Stanko Arnšek, predsednik ZKO občine Ravne, je zaslužnim članom pihalnega orkestra ob tej priložnosti podelil Gallusove značke in Prežihove spominke. Uspela kombinacija koncerta in proslav itve praznikov je med številnimi poslušalci izzvala upravičeno navdušenje. Mežica je dostojno počastila jubilej svojih godbenikov. -vik Na račun letovanja šolskih otrok v Karigadorju je bilo lani v občini Ravne na Koroškem izrečenih precej pikrih besed, in sicer glede na razmere v taboru, pa tudi na delo komisije za počitniško letovanje. Zato so bili imenovani novi člani te komisije, ki pa so ugotovili, da so vzroki za takšno stanje objektivne narave. Sredstva za organizacijo letovanja so bila zelo skromna, delo komisije pa je bremenilo predvsem strokovnega delavca. V okolici tabora je precej hlevov, zato so se lani pojavile tudi podgane, kar pa je, seveda razumljivo, dvignilo še več prahu. Komisija je zaradi vsega tega iskala druge možnosti, pa tudi ustreznejše lokacije za letovanje otrok, vendar brez uspeha, saj je za otroke poleg ustreznih objek- tov nujno potreben tudi primeren prostor za igro in športne dejavnosti. Tako bo tudi letos organizirano počitniško letovanje otrok v Karigadorju v štirih izmenah po deset dni, letovalo pa bo lahko 360 otrok. Prispevek za letovanje bo odvisen od dohodka na družinskega člana in ga bo mogoče poravnati v dveh obrokih. Osnova za izračun bo osebni dohodek, izplačan za mesec marec. Za delo v taboru potrebuje komisija 4 upravnike, 24 vzgojiteljev, 4 učitelje plavanja, 4 organizatorje prostega casa, 4 zdravstvene delavce, 4 glavne kuharice, 8 kuharskih pomočnic, 4 pomivalke - čistilke in 4 ekonome. Vsi zainteresirani se lahko do 31.5.1991 prijavijo na naslov: PRI ENCIJU V nedeljo pred prvomajskimi prazniki so se znova odprla vrata gostilne Enei na Prevaljah, tokrat pod novim, zasebnim vodstvom. Upravljanje gostilne je namreč prevzela znana firma Škufca. Gostinski prostori so na novo urejeni, ponudba dobrot je velika in solidna, kar lahko rečemo tudi za postrežbo. Posebno impresionirajo z občutkom izbrane zavese in namizni prti, bogat notranji inventar. Novi upravitelj ni bistveno posegel v prostorsko razporeditev, vendar je interierju dal nov šarm. Nov lokal ima tako vse možnosti, da po svoje vzgaja oziroma vzgoji stalne in občasne goste, tudi prišleke iz južnih republik. Le kot tak bo lahko v ponos kraju, pa tudi gostom in ne nazadnje gospodu Škufci in njegovim. Na otvoritvi lokala je zapel znan slovenski zbor, oktet AJDA, svoja likovna dela pa je razstavil akademski slikar Benjamin Kumprej. Na ta način je gostilna posegla v lokalno dogajanje z novo gostinsko ponudbo in kulturnim dogodkom. Da bo kvaliteta lokala konstantna ali še boljša, nam lahko garantira Pizzeria Škufca, znana v Sloveniji in drugod, zlasti pa priljubljena pri gostih iz Avstrije in otrocih. Dobimo se torej pri nedeljskem ali prazničnem kosilu »PRI ENCI-JU«. -bk OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OBČO UPRAVO Pripis: ZA POČITNIŠKO LETOVANJE M.D. Če Slovenj Gradec prenese več fotografov in več fotografskih salortov, pa vsem dobro gre, bodo tudi Ravne prenesle - dva. i Ob fotu Ocepek namreč od 20. aprila dalje na Ravnah posluje tudi foto salon IVKO {Karmen in Jani Kogal) v skrajnem desnem delu trgovskega doma na čečovju. Nudi vse vrste fotografskih storitev, pomembno pa je, da dobite fotografije že v enem dnevu. '*maj čevlje sodi le kopitar«. Kot delavci v turizmu pa mu moramo zameriti, da kmete, ki se trudijo popestriti naš turizem, žali z izrazom zaribani gorjanci, saj ga bodo na kmečkih turizmih v Mežiški dolini odslavljali kot nezaželjenega gosta. Ne na koncu pa gospoda Dežman Janka vabimo ob prvi priliki na obisk (njegova pisarna je od našega vodstva oddaljena le 20 korakov), da mu prikažemo naše delo, ki pa si ne zasluži samo kritik. Povabi- lo velja tudi za vse ostale, kot tudi za obisk vseh športnih objektov na Ravnah, hotela Rim ski Vrelec v Kotljah, Turistično rekreacijskega centra Ivarč-ko jezero in našega hotela Korotan v Portorožu, ki smo ga za letošnje leto že odprli in ga pridno polnimo. Vodstvo TGP De profundis PRAVE LJUDI NA PRAVA MESTA Na poti v banko mi tega zadnjega aprilskega dne šine v glavo lepa, pa tudi zloslutna misel, ki sem jo bila morala nekoč prebrati v stari BIBLIJI: »INPR VI BODO ZADNJI IN ZADNJI BODO PRVI!« Ob osmi uri zjutraj se postavim v vrsto tik ob izhodu, kjer se konča dolga vrsta čakajočih. To smo mi - iz tretjega življenjskega obdobja. V samem bančnem prostoru je sicer dovolj toplo in še kar udobno, vendar se nekaterim izza okenc zdi še vse prijetneje, ko se ozro po dolgi, komaj premikajoči KARA VANI in po obrazih - podobnim klovnovskim, saj so oči močno razprte, usta pa stisnjena v skremžast obraz. »Vsi tisti, ki ne čakate na pokojnino, NAPREEEJl«, se zadere po prostoru bančna uslužbenka, ki ji očitno ni bilo mar, kako in kdaj bodo na vrsti tisti, ki so prispeli prvi in ki bodo sedaj - na njen ukaz - ostali zadnji. Nezadovoljna in predvsem vzhičena nad takim komuniciranjem z upokojenci, sem stopila iz vrste, moje položnice od ELEKT-RO in od KOMUNALE pa so kar same sfrčale na pult ob okencu, kjer se je še v istem hipu znašel tudi listič moje pokojnine, saj mi brez tega tudi obveznosti niso mogli poravnati. Tega dne sem se torej še kar znašIcL kako bo vnaprej, pa še ne vem. Želim pa si, da bi se v bodoče postavili pravi ljudje - na prava mesta in da bi bili mi »TRET-JERAZREDNIKI« bolj upoštevani in predvsem tudi pravočasno zapaženi. Mojca Knez SINDIKAT VZGOJE. IZOBRAŽEVANJA IN ZNANOSTI OBMOČNI SINDIKAT ZA KOROŠKO STALIŠČA IN ZAHTEVE DELAVCEV, ZAPOSLENIH V VZGOJNO-IZOBRAZEVALNIH ZAVODIH V KOROŠKI REGIJI Člani sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ), zaposleni v vzgojno-izobraževal ni h zavodih v Koroški regiji ugotavljamo, da se finančni položaj vzgojno-izobraževalnih zavodov slabša. Plače v nekaterih občinah ne dosegajo dogovorjene višine (indeks 119 za OS in 130 za srednje šole) v primerjavi z gospodarstvom v republiki. Razlike v plačah učiteljev za približno enako delo še vedno povzročajo nezadovoljstvo. Sedanja metodologija izračunavanja šolskih plač je neustrezna, primerjalni količniki ne odražajo dejanskega razmerja med strokovno usposobljenostjo delavcev v šolstvu in delavcev v gospodarstvu. V republiškem proračunu je predvideno manj denarja za šolstvo kot lani, kar je popolnoma nesprejemljivo. Družba, ki se ne zaveda pomembnosti vzgoje in izobraževanja, bo kmalu občutila posledice take zgrešene politike. Vlada nas prepričuje, naj v šolstvu potrpimo in da moramo imeti razumevanje za težave, v katerih je Slovenija, mi pa menimo, da bi si morali bremena teže gospodarske krize pravičneje porazdeliti vsi, ki dobivamo denar iz proračuna. Skrbi in vznemirja nas tudi nova šolska zakonodaja. Najbolj sporna se nam zdijo določila, ki opredeljujejo upravljanje zavoda in učitelja postavljajo v povsem podrejen položaj. Ce bo zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja sprejet tak, kot je bil predlagan, se bodo razmere v vzgoji in izobraževanju poslabšale. Pogoj za uspešno delo v takih ustanovah je primerno, pozitivno vzdušje, brez pritiskov in groženj, kajti učitelji z upognjenimi hrbti ne morejo vzgajati učencev v pokončne in samozavestne ljudi. Zagrenjenost in nezadovoljstvo pa slabo vplivata na kvaliteto pedagoškega dela. Območni sindikat delavcev vzgoje in izobraževanja ter znanosti (SVIZ) postavlja občinskim vladam Koroških občin in republiškemu sekretariatu za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo naslednje zahteve 1. Podpis splošne kolektivne pogodbe za družbene dejavnosti in podpis posebnih panožnih pogodb za šolstvo. Zakon o plačah je lahko uporaben v prehodnem obdobju, ne more pa nadomestiti kolektivnih pogodb. 2. Sprotno usklajevanje plač glede na povprečni osebni dohodek v gospodarstvu. 3. Sistemska ureditev financiranja šolstva. 4. Izenačitev plač učiteljev v Sloveniji (za približno enako delo, enako plačilo). 5. šolsko zakonodajo, ki delavcem zagotavlja pravico do soodločanja, ko gre za interese zaposlenih. 6. Izplačilo regresa za letni dopust. 7. Podpiramo zahteve srednjih šol in njihovo odločitev za stavko. Hkrati opozarjamo občinske vlade, da bi srednje šole v njihovem težkem položaju nudili vsaj moralno podporo. Pričakujemo, da bodo naše zahteve uresničene v mesecu maju 1991. Ce pa se bo naš splošni položaj še slabšal, se bomo odločili za vse legitimne oblike protestov, tudi za stavko. Sindikalni zaupniki Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Osnovna šola Juričevega Drejčka Ravne na Koroškem Osnovna šola Ribnica na Pohorju Osnovna šola Franja Goloba Prevalje Osnovna šola Miloša Ledineka Črna na Koroškem Osnovna šola Radlje ob Dravi Osnovna šola Koroški jeklarji Ravne na Koroškem Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd Osnovna šola Franja Vrunča Slovenj Gradec Osnovna šola Podgorje Osnovna šola Mislinja Osnovna Šola Šmartno pri Slovenj Gradcu Osnovna šola Lenče Mrzelove Slovenj Gradec Glasbena Šola Ravne Zavod za delovno usposabljanje mladine Črna na Kor Osnovna šola Brezno-Podvelka Osnovna šola Franca Pasterka Lenarta Mežica Wc su*. jJCcuSs ^ (X—-' (J, jčtu-uki. 'k,pA (LG "NLCKv^. G 14 (-AL On. l/l Mežica in njena televizija DOSJE PUSTOSLEMŠEK Problem kabelskega omrežja je že dolgo prisoten in se sedaj ponovno aktualizira, saj iz majhnih problemov rastejo veliki. Težava nastane med drugim tudi z postavitvijo oziroma instalacijo internega studia. Takšen studio ima zelo zahtevno nalogo. Ta kanal oz. program predstavlja izložbeno okno celega kraja in pa seveda upravljalca kabelske televizije, bodisi firme ali pa, kot je v večini primerov - krajevne skupnosti. Torej ta kanal ni zgolj dodatna popestritev že tako velikega izbora programa, temveč je to zelo pomemb da mora en medij. To biti sleherni pomeni, korak zelo precizno načrtovan. To zahteva od upravljalca veliko znanja, preudarnosti, poslovnosti,... Kabelski sistem je seveda od tistih, ki so ga plačali. Sedaj, ko je sistem zgrajen, pa je zopet potreben denar za vzdrževanje. Spet bodo plačali krajani, ki pa sploh ne vedo, kam gre ta njihov denar. V Mežici imamo primer zelo zanimivega upravljanja s kabelsko televizijo oz. studiem. Problemi so se začeli že na začetku, se stopnjevali do danes in se še naprej stopnjujejo. Začelo se je s prihodom g. Bojana Pustoslemš-ka, znanega po poslovnih neuspehih. Kako je takšen človek zajadral sem, ni povsem jasno, verjetno pa so tu kakšne »zveze«. Nakor nitro je ta mož pričel s svojim delom, takoj je tudi zaslužil -prodal je svoj računalnik ATARI ST, ki je bil že v razpadajočem stanju in tudi s spoštljivo starostjo okoli 5 let; komu ga je prodal, verjetno ni treba ugibati. Najpomembnejše pri tej zadevi pa je cena, ki ni bila velika, ampak astronomsko velika. Za nekaj sto mark vreden računalnik in nekaj sto mark vreden predpotopni monitor je g. Bojan Pustoslemšek dobil nič manj kot 2500 DEM v dinarjih. Računi celo obstajajo. Ta »biznisman« je potem nadaljeval delo v studiu, kjer se je okronal za šefa, urednika, režiserja,... Ta fant, ki ima končano komaj srednjo šolo gradbenega tehnika, se je čez noč preimenoval v tako visoke nazive. Da pa nima predstave, kaj pomeni biti šef, kaj urednik, ne kaže dvomiti. Ta človek nima osnovnih pogojev niti za pomagača v studiu, saj ničesar o tej stvari ne zna. Pokazal se je tudi kot velik iz- koriščevalec, saj je k sodelovanju povabil tri mlade fante, ki so opravljali skoraj vso delo namesto njega. Ti fantje seveda niso dobili za opravljeno delo ničesar, pa čeprav so naredili velik korak k napredovanju in dvigu kvalitete. To je Pustoslemšku pomagalo pri ostalih poslih, saj mu je ostalo več časa za guljufije. Prirejal je »kvize«, ki so prinesli nove probleme in neporavnane račune. S temi prireditvami je hotel pridobiti ljudi, da bi plačali naročnino za sistem. Na žalost pa so prireditve zaradi nestrokovnosti in pomanjkanja znanja izpadle na začetku še zanimivo, potem pa popolnoma neumno. Namen prireditve je navidezno jasen, vendar nikjer ni prikazal nobenega izkupička ali pa izgube. Računov enostavno ni ali pa so nepravilni!? Problem okoli prireditev so tudi nagrade: Iz dobro obveščenih virov se je izvedelo, da je bil podeljen le del nagrad, ki jih je Pustoslemšek'dobil. Nagrade je dobil od obrtnikov in od družbenih podjetij. Največji problem pa je z nagradami iz Avstrije, ki so končale neznano kje. Na prireditvi za osmi marec je naredil še eno napako. Zamisel nagradne igre je bila seveda katastrofalno slaba. Ta dolgovezna igra bi bila zanimiva za največ nekaj ■minut, ne pa za dobro uro. Svojo nespametnost pa je Pustoslemšek dokazal s tem, ko je uvrstil svojo mamo med dobitnike nagrad, čeprav si to ni zaslužila. Kljub takšnemu delu, so mu odgovorni ljudje za izgradnjo kabelskega omrežja v Mežici odobrili dodatno opremo za studio, seveda iz denarja krajanov. Zaupati denar ali robo takšnemu človeku je prava tragika. Nekaj te opreme je bilo iznešeno iz studia in se uporablja v bogsigave čigave namene. Videokasete, kupljene za denar krajanov, pa se prodajajo v trgovini privatnega trgovca. Pustoslemšek se ima že za pravega režiserja, saj si je upal izpeljati oddajo - dnevnik v živo!!! Ta oddaja je izpadla maksimalno neumno in še daleč ni primerna, da bi jo gledali, saj je v njej toliko napak in diletantizma, da se bog usmili! Odgovorni ljudje KTV v Mežici pa nič! P.I.P, MEŽICA (ime in naslov znana uredništvu) JAVNA DELA Lansko jesen je naša enota Republiškega zavoda za zaposlovanje izvedla anketo med brezposelnimi osebami, s katero smo jih med drugim spraševali, ali bi bili pripravljeni sprejeti alternativne možnosti zaposlitve kot so: pogodbeno delo, začasno delo, javna dela in drugo. Rezultati ankete so pokazali pozitiven odnos do teh možnosti zaposlitve, hkrati pa je bilo veliko vprašanj, kaj javna dela na sploh so. Zato smo se odločili, da predstavimo pomen, vsebino ter organiziranost javnih del. POMEN Javna dela so ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki dajejo možnost aktiviranja brezposelnih oseb pri opravljanju družbeno koristnih del. Namenjena so torej brezposelnim osebam, da bi lažje preživeli krizo in da bi lažje našli redno zaposlitev. So ena od oblik administrativnega poseganja države pri uravnavanju trga delovne sile in razreševanju socialnih posledic brezposelnosti. Javna dela so socializacijski proces, ki ohrani^ delovne navade brezposelnih oseb, usposablja lete za trajno zaposlitev, spodbpja k samozaposlovanju na podobnih delih ter zagotavlja socialno varnost določenemu številu iskalcev zaposlitve. Javna dela morajo zadoščati nekaterim kriterijem: - morajo biti družbeno koristna in ne smejo nadomestiti del, ki se sicer opravljajo kot redna dejavnost - niso profitno in konkurenčno naravnana - so selektivna - vključujejo le določene skupine brezposelnih, zlasti tiste z daljšo čakalno dobo, težje zaposljive in mlade - njihova funkcija naj bi bila tudi izobraževanje oz. usposabljanja za kasnejšo zaposlitev - omogočajo prost vstop in izstop iz programa, če oseba dobi zaposlitev - čas trajanja je praviloma omejen na eno leto VSEBINA Vsebinsko se programi javnih del organizirajo ne le za gradpje cest, kanalizacije, urejanja okolja, ampak tudi na področju družbene infrastrukture: - izobraževanje - za izvajanje dopolnilnega pouka, za učence s slabšimi učnimi rezultati - skrbstvo in zdravstvo - za zagotavljanje nege in pomoči starejšim in obolelim občanom, za organizacijo mladinskih delavnic, za vedenjsko moteno mladino in drugo - otroško varstvo za zagotavljanje popoldanskega varstva otrok, ki niso vključeni v organizirano otroško varstvo - kultura za delo v knjižnicah arhivih, urejanje razstav, katalogov itd. ORGANIZIRANOST Republiški sekretariat za delo razpiše izbiranje programov javnih del v Republiki Sloveniji. Na razpisu lahko sodeli^je Izvršni svet Skupščin občin. Prijava mora vsebovati: - predstavitev programa javnega dela - število potrebnih delavcev, zahtevano stopnjo izobrazbe, morebitna posebna znanja in zahteva za vključitev v javna dela, navedbo izvajalca, ki bo organiziral delo in vodil nadzor - čas trajanja - potrebna sredstva in financiranje Pri organizaciji in izvedbi javnega dela sodelujejo: 1. Republiški zavod za zaposlovanje, ki naredi izbor kandidatov brezposelnih oseb. 2. Republiški sekretariat za delo, ki brezposelnim osebam financira pravice iz priprave na zaposlitev (denarna pomoč, prevoz na delo, prehrana na delu, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje). 3. Izvršni svet SO zagotovi sredstva za izvedbo programa in dodatno stimulacijo delavcev. 4. Izvajalec del nudi strokovni nadzor, varnost pri delu, zaščitna sredstva in druge stroške. V našem okolju so bila javna dela prvič organizirana lansko leto za sanacijo škode, ki jo je povzročila poplava v Savinjski dolini. Trenutno pa potekajo dogovori z izvršnimi sveti koroških občin, občine Veleiye ter občine Moziije o organizaciji javnih del na različnih področjih npr, čiščenje reke Pake, nega na domu in drugo. Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Velenje Tanja Zapušek-Stare, dipl. psih. Dejavnost društva slušno prizadetih Društvo slušno prizadetih koroške regije vključuje okoli 600 slušno in govorno prizadetih občanov, ki se vanj vključijo takoj po končanem osnovnem izobraževalnem procesu in pričnejo z aktiviranjem svojih potreb na socialnem, izobraževalnem, kulturnem, športnem in ostalih področjih vsakodnevnega življenja in dela. Iz prakse našega dela v društvih je razvidno, da slušno prizadeta oseba, ki konča šolanje, potrebuje družbeno skrb oziroma pomoč, saj se v društvu nadaljuje proces rehabilitacije teh mladih ljudi. Mnogokrattem ljudem prav v društvu poiščemo ustrezno zaposlitev, stanovanje itd. Ko pa so enkrat zagotovljeni ti osnovni pogoji za življenje, se začnejo vklju- čevati v prostočasovne aktivnosti v društvu, saj edinole tam ne naletijo na problem komunikacije. Delo v društvu je zelo pestro: izvajanje posebnih socialnih programov z izobraževanjem, tolmačenjem slušno prizadetih, interesnimi dejavnostmi in povezovanjem z ZDSP Slovenije ter vsemi ostalimi medobčinskimi društvi. Prvenstveno pa smo se morali organizirano pojavljati v svojem okolju. Opažali so nas na raznih kulturnih prireditvah, kot sodelujoče v športnih tekmovanjih invalidov; skupina slušno prizadetih je na enotedenskem usposabljanju v TO bila poleg pohval deležna izjemne pozornosti komunikativnih sredin. Brez pomoči društva, predvsem tolmača, ni šlo oziroma ne gre pri številnih težavah slušno prizadetih - pri zdravniku, na sodišču, pri problemih v družini, na delovnem mestu. Za lažje razumevanje bi navedla nekaj misli gluhih samih: - Ljudje ne poznajo naše problematike, razen redkih izjem. - Sami se ne moremo pojaviti na sestankih in braniti svojih programov. - Ko potujemo, smo velikokrat nemočni, ker so informacije zvočne. - Imamo velike problem pri vzgoji otrok, ponoči ne slišimo njihovega joka, za nas ni posebnih posvetovalnic in včasih ne vemo, kaj je prav in kaj ni. - Če so na TV oddaje v jezikih drugih narodov in jih spremljajo podnapisi, se jih bolj veselimo kot naših slovenskih, katerih ne razumemo. - Ko čakam v čakalnici pri zdravniku, ne slišim, ko pokličejo moje ime in čakam včasih do konca, medtem pa zdravnik odide domov. - Ko pridem k zdravniku, me ne razume, ko mu poskušam z gibi pojasniti, kje me boli. - V službi na sestankih nikoli ne razumem o čem govorijo, zato raje molčim. - Zelo rada bi šla na kakšno kulturno prireditev, v gledališče, pa ne grem, ker ne bi ničesar razumela. - Vsi mi pravijo, naj berem, če ne morem poslušati radia, vendar skoraj tretjine besed ne razumem. - Če sem v tuji hiši (npr. stolpnici) in zmanjka na hodniku toka, se počutim kot v grobu. Če pritisnem na prvo stikali, se bojim, da je to zvonec, ki lahko povzroči reakcijo, kiji nisem kos. Ob teh navedenih primerih spoznamo, da postajajo gluhi nezaupljivi, v slišeči družbi molčeči in se zapirajo v svojo sredino, katera jih vsaj razume - in krog zaprtosti postaja vsak dan večji. Ta zaprt krog gluhih pa povezujejo z ostalim svetom tolmači, ki so nepogrešljiva vez med slušno prizadetimi in slišečimi. Primer: Gluha Mabel Hun-bald, ki je bila poročena z izumiteljem telefona Grahamom Bellom, seje naučila odlično odčitavanja z ustnic. Napisala je zelo poučen članek o veščini odčitavanja z ustnic. V tem članku opisuje svoje težave v komuniciranju s slišečimi. Navedla je primer trgovca, ki ga je prosila, da ji sporočilo napiše, ker ga ni mogla odčitati z njegovih ustnic. Trgovec je to odbil in naprej govoril, vendar ga ona ni razumela. S tem je dokazala, da ljudje raje govorijo, kot da sporočilo napišejo, ker jim pisanje predstavlja večji napor kot govor. Torej - svet se ne želi mučiti z gluhimi in izgubljati z njimi čas ZDRUŽENI Le kdo bo pomagal mladini, če to ne bo storila ona sama. Pa saj pravzaprav nihče ne ve, kaj bi pomagal mladežu, ki nositežko breme napornega, prenapornega vsakdana. Sami moramo omogočiti sebi in zanamcem boljše, kvalitetnejše šolsko življenje, to pa lahko dosežemo le s skupnimi močmi. ZSMS je (bila) znana organizacija in le kaj malo jo je zanimalo, kaj se dogaja na šolskih hodnikih in kaj se pretaka v glavah mladih nadebudnežev. Nekaj je bilo treba storiti, združiti sile isto mislečih, tistih z enakimi ali vsaj podobnimi težavami, kar se šole tiče. In res, kdor čaka,dočaka, pravijo, toda kaj dočaka, je zdaj drug problem, ki se ga bom dotaknila v nadaljevanju. Pri tem je prvi korak naredila Zveza dijakov gimnazije Poljane z Markom Osolnikom na čelu, ki pa žal ni bila sposobna brzdati svojega obnašanja in tako so se vse periferije, z Mariborom, kot drugim največjim središčem, postavile ob bok ljubljanskim posameznikom. In tako je iniciativni odbor dobesedno pogorel. 1. marca je bila na Srednji naravoslovni šoli v Mariboru ustanovna skupščina, na kateri je bila izvoljena komisija gorenje zaradi komuniciranja. Zato nas tudi ne preseneča želja gluhega človeštva po večjem osveščanju javnosti o njihovi problematiki. S prihodom sodobne elektronike: TV, videorekorder, telefoni za gluhe, računalnik so se nam odprle velike možnosti na področju informiranja in permanentnega izobraževanja. Za izvajanje programov in planov (izobraževanje, prostočasovne aktivnosti, kultura) pa potrebujemo tudi prostor, kajti samo en prostorček za te aktivnosti je premalo. Zato smo še s toliko večjim elanom pričeli z adaptacijo doma za slušno prizadete na Meži v Dravogradu. S pomočjo delovnih organizacij koroške regije (ni bilo delovne organizacije, la bi nam odrekla pomoč), s humano pomočjo obrtnikov ter pridnimi rokami članov samih smo dom uredili do zaključne faze (manjka le fasada, ploščice, ureditev okolja), nato smo MORALI z deli PRENEHATI. Jana Rižnik - močnejši in predsedstvo, na pobudo gospoda Štefana Lebra pa se je organizacija poimenovala Organizacija slovenskih gimnazijcev. Predsednica te organizacije, Tadeja Merkač iz SŠTNPU iz Raven na Koroškem, je na prvi redni seji skupščine predstavila smernice razvoja organizacije. Njeno glavno delo naj bi bilo povezovanje, sprva gimnazij, kasneje pa bi zveza vključevala tudi druge usmeritve, v kolikor so te za sodelovanje zainteresirane. 24. maja se načrtuje gimnazija-da v Kopru, katere namen je tokrat predvsem športni in kultur-no-umetniškl. Seveda pa tisti, ki so se spomnili ustanoviti tako organizacijo (ki je bila res potrebna), niso prišli na račun, natega zdaj skušajo priti čisto po drugačni poti - ni jim več za predsedniška mesta, zdaj hočejo onesposobiti delo teh, ki niso razmišljali tako, kot so si oni želeli. Pa kaj čemo - zaželimo organizaciji čimveč uspehov, tistih končnih, ki se bodo poznali na določenih področjih, pa npj gre tu za samo spoznavanje mladine, srečanja, na katerih se učimo pristnih medčloveških odnosov, ki so v današnjem času pomemben člen. Ravno zdaj je čas, da združimo vse svoje sile in se otresemo nefunkcionalnih zaključnih izpitov, ki so za našo generacijo poskusnih zajčkov nepomembni in samo obremenjujejo naše možgane. Ali bomo tako uspešni, kot so bili naši profesorji - to pa je že drugo vprašanje. Imamo pač vsepovsod bolj malo besede. Tadeja Konečnlk 11-1991 Tovarna pohištva Pameče se uvršča med največje proizvajalce ploskovnega stavbnega pohištva v Sloveniji in s svojim asortimanom dopolnjuje celotno ponudbo stavbnega pohištva, ki ga nudi LESNA Slovenj Gradec, katere del je tudi tovarna v Pamečah. Proizvodni program obsega: — furnirani suhomontažni vratni podboj — furnirane stenske, stropne in talne obloge — garderobne omare — furnirani ploskovni elementi Tovarna je tehnološko-tehnično zasnovana tako, da poleg osnovnega programa omogoča izdelavo široke palete furniranih izdelkov po posebnih naročilih. Tovarna pohištva Pameče je največji proizvajalec in izvoznik suhomon-tažnih vratnih podbojev in oblog v Sloveniji. Po teh dveh izdelkih smo poznani tudi na širšem jugoslovanskem in celo evropskem tržišču, zato vam želimo predstaviti novejši del proizvodnje - to so garderobne omare. V želji, da bi odgovorili vsem zahtevam predsobe, smo v Pamečah razvili sistema garderobnih omar Univerzal in G-2, ki ju lahko postavimo v vsako še tako zahtevno predsobo. Odlikujeta se po funkcionalnosti, barvnih kombinacijah in s tem prilagodljivosti prostoru, kvalitetnih materialih in kvalitetni obdelavi. Z izbiro garderobnih omar UNIVERZAL in G-2 predsoba ni več le prehodni prostor, temveč prijeten in gostoljuben vstop in prvi stik s stanovanjem. Sistem garderobnih omar G—2 Sistem garderobnih omar G-2 sestavljajo trije osnovni elementi. Med seboj jih lahko poljubno kombiniramo. Element A je funkcionalno zaključen element. Vsebuje omarico za čevlje, odlagalne poličke, obešalnik in ogledalo. Predstavlja lahko samostojno opremo predsobe, ali pa ga dopolnimo z elementom B in C. Element B je garderobna omara. Predstavlja idealno kombinacijo z elementoma A in C, lahko pa ga uporabimo tudi samostojno. Element C je zidni obešalnik, ki je po višini prilagojen tako, da je primeren za odrasle in otroke. G-2 sistem izdelujemo z jesenovim furnirjem v različnih barvnih kombinacijah. Sistem garderobnih omar UNIVERZAL Garderobne omare UNIVERZAL so lepo in funkcionalno oblikovane. Privlačni sta barva in struktura borovega furnirja, funkcionalna pa je oblika odiare in drsna vrata. Vrata so lahko lamelna, izdelana iz masivnega lesa smreke/jelke, ali pa ravna, izdelana iz iverne plošče, furnirane z borovim furnirjem. Sistem UNIVERZAL sestavlja pet, po funkcionalnosti in dimenzijah različnih elementov, ki jih lahko poljubno Kombiniramo, kar omogoča, da ga lahko postavimo tudi v druge stanovanjske prostore. /ČOPA S G P KOGRAD DRAVOGRAD GRADBENO PODJETJE S L 0 V E N J° ° G R A D E C RAČUNALNIŠKI INŽENIRING - HIŠA BISTRIH REŠITEV KIDRIČEVA 14, SLOVENJ GRADEC RINKI RAZŠIRJENA PRODAJALNA IN MINI-BAR S POSLOVNIM PROSTOROM PODJETJA EXPORT - IMPORT INTERNRTIDNRL Vam poleg že znanih artiklov nudi še vse vrste bele tehnike, akustike, drobnih gospodinjskih aparatov. preverit Prodaja na 3 obroke brez obresti! MINI-BAR nudi vsak lep petek in soboto od 17. do 23. ure jedi na žaru! . zagotovljeno zadovoljstvo PRODAJALNA IN MINI - BAR PINKI OBJAVE UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO ČETRTEK, 9.5.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: 33 obratov. 13.30 Obvestila I. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 18.00 Oddaja za mlade, Yu rock, kontakt... 19.00 Obvestila II. 20.00 Povedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. PETEK, 10.5.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Novosti iz diskoteke Jolly. 13.30 Obvestila. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. SOBOTA, 11.5.: 8.45 Povedano po nemško - ponovitev. 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop, 9.30 Obvestila I. 10.00 Kupujte z nami. 10.15 Športni kažipot. 10.30 Koroški razgledi. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Marjanca. 12.30 Čestitke in pozdravi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.00 Stavim da. 17.00 Tema: Bioenergija in radiestezija, Dr. Gavez in ing. Gač. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila III. 20.00 do 24.00 Nočni klub Koroškega radia. Radionoč iz Prebolda. 00.00 Nasvidenje in Sky Radio. NEDELJA, 12.5.: 8.45 Povedano po nemško - ponovitev. 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop. 9.30 Obvestila I. 9.45 Rezervirano za kmetijstvo. 10.00 Koroška kronika. 10.15 Pismo iz zamejstva. 10.30 Vesti. 10.45, Kultura vabi. 11.00 Nasvidenje. 12.30 Čestitke in pozdravi. 13.00 Mali oglasi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Nasvidenje. PONEDELJEK, 13.5.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisin. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: vi izbirate. 13.30 Obvestila. 13.40 Hit tedna. 14.30 Koroški razgledi. 14.40 Športni pregled. 15.00 Nasvidenje. TOREK, 14.5.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin. Zaplešite z nami. 13.30 Obvestila I. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila II. 20.00 Povedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. SREDA, 15.5.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin. Gost: Bianco Blue. 13.30 Obvestila. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI Ravne na Koroškem (tel. 21-211): za oba dežurna okoliša (Ravne - Prevalje in Mežica - Črna) je dežurstvo urejeno ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 13. ure, do ponedeljka, do 6. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-031, Int. 417): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 14.30, do ponedeljka, do 7. ure. Dravograd (tel.: 83-351): ves teden je dežuren dr. Jože Lebič. Radlje ob Dravi (tel.: 71-121): od sobote od 14. ure po nedelje do 7. ure je dežuren dr. Andrej Horvat, od nedelje od 7. ure do ponedeljka do 7. ure pa dr. Ivica Podrzavnik. Za Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi je organizirano zobozdravstveno dežurstvo ob nedeljah in praznikih v Zdravstvenem domu Dravograd. V nedeljo je od 7. do 12. ure dežurna dr. Tatjana Rožej. Tel.: 83-351. V Slovenj Gradcu ie dežurstvo urejeno ob nedeljah in praznikih od 8 do 10. ure. Tel. 41-031. VETERINARSKE POSTAJE Telefonske številke veterinarskih postaj (informacije o dežurnih veterinarjih so stalne): Dravograd: 85-079, Radlje ob Dravi: 71-167, Slovenj Gradec: 41-187, Prevalje: 31-340. LEKARNE Ravne na Koroškem (tel. 22-292): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 20. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-112): ob delavnikih je lekarna dežurna od 19.30 do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 11. in od 16. ure do 21.30. Radlje ob Dravi (tel. 71-115): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure. BENCINSKE ČRPALKE mali oglasi PRODAM dostavno vozilo R5 Express diesel, letnik 87. Tel.: (0602) 42-415. IVANU šTUMBERGERJUvse najlepše ob njegovem prazniku. Albin NOVO - komisijska in trgovina na drobno v gasilskem domu Vuzenica: avto deli, motorna vozila, Kmetijska mehanizacija in drugo. Pridite - hvala! Tel.: 0602 64-712. NEMŠKE ovčarke stare 2 meseca, z rodovnikom, prodam. Tel.: 21-065. V nedeljo bodo dežurne Petrolove črpalke na Ravnah, v Slovenj Gradcu - Celjska cesta, na Muti in v Dravogradu. Črpalka v Radljah je ob nedeljah in praznikih zaprta. Bencinski servis na Prevaljah je zaradi obnovitvenih del zaprt od 6. do 15. maja. prireditve Četrtek, 9. maja, ob 18. uri v osnovni šoli Dravograd: - Občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov - Koroška poje 91. Občina Ravne na Koroškem: Od 11. do 20. maja bodo številne kulturne in športne prireditve v počastitev občinskega praznika. Svečana seja Skupščine občine, na kateri bodo podelili letošnje občinske nagrade in priznanja, bo v sredo, 15. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v črni na Koroškem. UGODNO prodam dvoredni pletilni stroj DOPLETA 382 s stojalom, star dve leti. Cena 900 DEM. Tel.: 21-236. SANYO glasbeni stolp 2x75 W izhodne jakosti, s tro-sistemskimi bas - reflex zvočniki. Vse skupaj prodam za 650 DEM dinarske protivrednosti. Tel.: 42-048. ELECTRONIC 90,1.1978, nevozen, prodam za 6000 din. Tel.: 22-008. PRODAM skoraj novo moško športno kolo z 10 prestavami in BMX (plastična kolesa) po 2.500 din. Tel.: 83-977. POCENI prodam obleko in obutev za otroka do 2. let, posteljico z jogiji, voziček za dvojčke (avtosedeža!) in stajico. Tel.: 0602 22-879 - Stanka. ODPRTI TELEFON ZA OTROKE IN ODRASLE V STISKI (0602) 23-399, 23-004 SREDA: 17.-19 PON.—PETEK : 12.-13. POD ŠIFRO »PRIJATELJ« MALE OGLASE VAM PREPIH OBJAVLJA BREZPLAČNO PRODAM heayy našitke, kasete, majice, zastave in katalog. Naslov: Steny Aleš, Mariborska c. 37,62370 Dravograd. PRODAM videorekorder FISCHER, plačilo možno na obroke. Inf. po tel.: 0602 83-427. UGODNO prodam, dobro ohranjeno žensko športno kolo (10 prestav). Tel.: 35-421. Male oglase sprejemamo na sedežu uredništva Ravne na Koroškem, Cečovje 5, v Koroški tiskarni v Slovenj Gradcu, Glavni trg 12 in v Grafiki Prevalje. TTtOT 0Ì1 *M2V0J GMAJNA 44b SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/44-340 PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN PROIZVODNJO TRANSPORTNE OPREME IN NAPRAV d.o.o. - Projektiranje, izdelava in montaža vseh tipov cevnih zračnih pošt - Projektiranje, izdelava in montaža tekočih trakov za banke in SDK - Projektiranje, izdelava in montaža centralnih odsesovalnih sistemov za industrijo, hotele bolnice in veleblagovnice. Naročilnica Do preklica naročam tednik PREPIH Ime in priimek Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvi Prepiha 62390 Ravne na Koroškem, Cečovje 5. Naročnino bomo obračunavali dvomesečno vnaprej. Kraj in poštna št. Naslov_________ Podpis_________ ŠPORT, KRONIKA KOROŠKI ŠPORT ČRNA KRONIKA ROKOMET Slovenj Gradec peti v II. zvezni ligi V soboto, 11, maja, bo na razporedu še zadnje prvenstveno kolo v II. zvezni ligi in prvenstvo bo sklenjeno. Rokometaši Slovenj Gradca so s prvenstvom končali predčasno, saj so zadnjo tekmo odigrali 8. maja v Velenju. Predtem je naša ekipa nastopila v domači dvorani proti Djakovu in zmagala s 27:23, drugi dan pa še proti Mehaniki iz Met-koviča, kjer so fantje trenerja Ive-ziča dosegli še bolj prepričljivo zmago z 32:23. Posebej v drugem srečanju so bili Slovenjgradčani veliko boljši tekmec in zlahka zmagali. Največ golov sta dosegla Jani Kontrec -9 in Igor Doberšek - 8. Z osvojenimi štirimi točkami so se rokometaši Slovenj Gradca utrdili na odličnem petem mestu, kar je šteti kot izreden uspeh naše ekipe. NOGOMET Partizanu koroški derbi V 20. kolu območne slovenske lige, ki je bilo odigrano pred prvomajskimi prazniki, sta oba koroška predstavnika ostala praznih rok. Ojstrica je na svojem igrišču v Dra-vog'radu izgubila proti vodilni Beltin-ki z 2:0, Partizan iz Slovenj Gradca pa je nastopil v Rušah in doživel minimalen poraz 1:0 v srečanju s Pohorjem. Oboji so tako doživeli tretji zaporedni poraz v spomladanskem delu prvenstva in se znašli v dokaj slabem položaju na lestvici. Minulo nedeljo pa je bil na Prevaljah koroški derbi, v katerem so igralci Partizana z golom Smrekarja premagali Ojstrico z 1:0. Slovenjgradčani so si s to zmago krepko opomogli in so trenutno na lestvici 9. (med 14 ekipami), medtem ko so Dravograjčani padli na 11. mesto. V vodstvu je še naprej Beltinka. V kvalitetni skupini mariborske nogometne podzveze, je vodilni Korotan dosegel dve zmagi na svojem igrišču. REZULTATI, 16. kolo: Pobrežje -Akumulator 1:0, Fužinar - Paloma Sever 0:0, Part. Radlje - Fram 3:0, Starše - Peca 1:1, Korotan - Pesnica 4:1 in Rošnja - Miklavž 0:3; 17. kolo: Paloma Sever - Pobrežje 3:0, Korotan - Rošnja 6:0, Pesnica - Starše 3:1, Peca -Part. Radlje 3:2, Akumulator - Miklavž 0:0 in Fram - Fužinar 2:1- PLAVANJE Tri zmage Breznikarjeve na Dunaju Na Tradicionalnem mitingu mladih plavalcev in plavalk iz 10 držav v 50-metrskem bazenu na Dunaju je dosegla odlične uvrstitve v mladinski konkurenci tudi Ravenčanka Eva Breznikar. Stallala je v treh disciplinah in prepričljivo osvojila prva mesta na 200 in 400 m mešano ter 200 m prsno. Za izvrsten rezultat 5:06,54 na 400 m mešano je Breznikarjeva prejela tudi lep pokal, saj je dosegla najboljši rezultat na mitingu. DRUGE VESTI - V Slovenj Gradcu so pretekli teden izvedli 29. prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju. Nastopilo je 34 tekmovalcev, med njimi tudi trije iz koroškega aerokluba. Zaradi slabega vremena so uspeli izpeljati le tri tekmovalne dneve, kar pa je bilo dovolj, da je bilo prvenstvo regularno. Zmagal je Janez Stariha iz Ljubljane, na 7. mesto pa se je uvrstil Slovenjgradčan Boris Perše med člani, medtem ko je bil med mladinci drugi. - V 11. in 12. kolu druge rep. rokometne lige sta naši dve ekipi dosegli naslednje izide: Mladmec-Sl. Gradec mladi 27:25, Pivovarna Laško II. - Fužinar 27:23, Sl. Gradec mladi - Velenje II. 27:24 in Fužinar - Krog 19:23. - Na prvomajskem atletskem mitingu v Celovcu se je od skupine mladih tekmovalcev KAK Ravne najbolje uvrstil Uroš Verhovnik, ki je bil med člani na 600 m prvi in na 300 m tretji. Med mladinci so druga mesta osvojili: Robert Brezovnik, Gorazd Podržavnik in Peter Rapac. - Na Savaria pokalu, ki bo 11. in 12. maja v avstrijskem Kapfen-bergu, bodo v mladinski reprezentanci Slovenije tekli tudi trije koroški atleti. Andrej Kos bo nastopil v teku na 400 m, Štern in Podržavnik pa na 800 m. - V dresu Palome Branika iz Maribora sta na prvomajskem turnirju v Beogradu nastopili tudi dve naši igralki: Lojzka Dervodel iz Partizana Prevalje in Natalija Pustoslem-šek iz Fužinarja. Slednja bo, kot kaže, od jeseni dalje zaigrala med odbojkaricami mariborskega kluba. KAM OB KONCU TEDNA NOGOMET : v soboto, 11. maja, na Ravnah Fužinar - Peca in v Radljah Partizan - Pesnica. Obe tekmi bosta ob 17. uri. V nedeljo, 12. maja, bo v Dravogradu tekma med Ojstrico in Račami; pričetek ob 16.30 uri. ROKOMET : na Ravnah bo v soboto, 11. maja, ob 18.30 uri tekma moških ekip Fužinarja in Radgone. V občini Ravne bodo v okviru občinskega praznika športne prireditve od 11. do 19. maja. Pričetek bo s planinskim pohodom okrog Uršlje gore v soboto, s štarom na Rimskem vrelcu ob 7.30 uri. Ivo Mlakar Dogodki, o katerih poročamo tokrat v naši rubriki, so se zvrstili v minulih dveh tednih. Temeljna značilnost je, da je bila med prazniki tudi na Koroškem - po daljšem zatišju -v prometu spet ena smrtna žrtev. Na drugih področjih pa je bila slika precej običajna: bilo je 20 kaznivih dejanj, v glavnem manjših tatvin in poškodovanja tujih stvari. Bilo je sedem prometnih nezgod, od tega ena smrtna in tri s hujšimi posledicami, na meji pa je bilo zavrnjenih 30 državljanov Sri Lanke, devet Romunov, štirje Turki in Bolgar. Deportirana sta bila dva Nigerijca. Kriminaliteta Na »tapeti« so pri storilcih tovrstnih kaznivih dejanj zadnje čase zlasti avtomobili in vikendi. Do kraje avtomobilov sicer ni prišlo, je pa na dnevnem redu precej pogosto njihovo namerno poškodovanje. Zlasti velja to za območje postaje milice Radlje ob Dravi- Značilen primer prihaja tokrat iz Črne na Koroškem. Tukaj je »razkur-jeni« F.L. namerno poškodoval osebni avtomobil A.U. iz Podpece. Do tega dejanja je prišlo zaradi osebnega spora, pri tem pa avtomobil ni nič kriv. Kaže, da se je F.L. bal fizično obračunavati z A.U., pa se je raje lotil njegovega jeklenega konjička, ki ga ni mogel »brcniti« nazaj. »Brcal« bo zdaj lahko sodnik za prekrške. V Mežici pa se neznani storilec te dni rad loteva avtomobilskih pneuma-tik. Luknja jih kot za stavo. Za njim še poizvedujejo, iz nezanesljivih virov pa smo izvedeli, da mu je bojda všeč, značilni pssss..., ko kolo spusti »dušico«. Neznani storilec je v noči od 22. na 23. april iz ute na Javorniku na Ravnah odnesel 20 kg težkega purana in lastnika F.R. oškodoval za dobro večerjo. V Klub Levi Devžej na Prevarah pa je 24. aprila prav tako vlomil še neznani storilec in odnesel - steklenico viskija. Policija zdaj raziskuje, če si »puritanec iz prejšnjega vica« in »viskijaš« slučajno nista privoščila skupno praznično večeijo po sistemu : »Ti poskrbi za hrano, jaz bom za pijačo!« »Zaradi akutnega pomanjkanja lesa« sije 26.4. K.S. iz Otiškega vrha kar v sosedovem gozdu postregla spetimi smrekami, ki jih je ročno posekala. Soseda H.S. je tako oškodovala za 7500 dinatjev. Sodnik ji - čeprav bo še tako muzikaličen - bržkone ne bo zapel tiste narodne: »Le sekaj, sekaj smrečico...« Javni red in mir Nekaj o »bunkeraših«. Močno vinjeni D. P. iz Bukovske vasi je 22. aprila ob 20. uri v stanovanju I.G. začel pretepati mater in lastniku stanovanja groziti, da ga bo ubil. Predenje grožnjo lahko uresničil, so ga miličniki odpeljali na hladno. Podobno je 29.4. ob drugi uri zjutraj A.L. z Brdinj doma grozil družini, da bo zažgal hišo. Zena ni poklicala mame (tašče), ki bi zeta »že ukrotila«, marveč policaje, ki so bili manj »nežni« in rogo-vileža odpeljali v bunker. Zaradi pretiranega »dela« je na sam praznični dan prvega maja okoli 22.20 »težak« J.R. zaspal kar sredi krajevne ceste v Radljah ob Dravi. Kljub »budnici« miličniške patrulje se ni hotel dvigniti, pa so ga odpeljali v policijsko »spalnico«. Svoje boksarske sposobnosti je na policajih preizkušal M.D. iz Starega trga. 26.4. je na Prevaljah vinjen povzročil prometno nezgodo in pobegnil. Policija ga je »z bliskovito akcijo« našla v gostilni Vrhnjak, M.D. pa se je policajem uprl in jih fizično napadel. M.D. je povratnik, saj je »uradno osebo« že večkrat napadel in oviral pri »izvrševanju službenih nalog«. Zdaj bo dobil »domačo nalogo« od sodnika. Podobno je ravnal tudi M. L. iz ■Črne na Koroškem, ki ga je patrulja ustavila - ko je vozil osebni avtomobil - v Mežici. Med preiskusom alkoholiziranosti je M.L. pobegnil. Odkrili so ga v Črni in odpeljali na oddelek milice, kjer pa seje uprl in udaril miličnika. Tudi on »jih bo z ustreznega mesta še slišal zaradi napada na organ.« Prometne nezgode Miličniki še vedno iščejo neznanega povzročitelja prometne nezgode, ki je 22. aprila v Pamečah zadel pešakinjo in pobegnil. Zaradi prehitre vožnje in vinjenosti je 27. aprila ponoči R.P. iz Legna povzročil prometno nesrečo v Sejmiški ulici v Slovenj Gradcu. Pri tem seje huje poškodoval njegov sopotnik S.C. iz Slovenj Gradca. Na Pernicah se je 28.4. hudo poškodoval R.P. iz tega kraja, kije s traktorjem vlačil hlode in zapeljal (preveč na rob ceste ter se prevrnil 20 metrov globoko. Traktor ni imel ne varnostne kabine ne varnostnega loka. Oster desni ovinek na krajevni cesti Sv. Danijel - Trbonje je med prazniki terjal dvojni krvavi davek. Prvega majaje okoli 22.15 tukaj motorist D.P. prehitro pripeljal v ovinek, padel in se hudo poškodoval. Drugega dne pa je prav tako motorist M.Z. zavozil s ceste na travnik, se zaletel v telefonski drog in se tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče. Drugo Nekoliko z zamudo seje izvedelo, da sta se 20.4. poškodovala 3-letni Jože O. in 16. letni Janez O. iz Dravograda. V mlinu svojega starega očeta sta našla detonator in ga preščipnila s klešči. Pri eksploziji seje triletni Jože hudo poškodoval. Veliko bolj tragično bi se lahko končala zgodba 13-letnega S.G. iz Slovepj Gradca, ki je 3.5. na postajo milice v tem kraju prinesel staro ročno bombo - verjetno iz druge svetovne vojne, ki jo je že 30. aprila našel na obali Mislinje blizu avtobusne postaje. Deček se sploh ni zavedal, za kako nevarno najdbo gre. (ti) A °fio,e. €&l+*P sk^k’^P:^ eni®^ P^o ,,, ^Of, ^J) '"■■»C zemli»’ ““"^ebiiik»' ?r^»e ì^r^i^ir1 : ^v-ssu*—* vasti urajt' nroStoViu- ^>•7 ,/y. fl0 V0>6. V? ^4 c?^itev‘n'.è ^a' lC^ otn G5fli^0tì0tve' sP°! n5e4 s?A!„et lbT^ 7^ Q ilS^ 5/eu/J'^a ^/ad/ SìfejiS S?&°v iotog^e^kuiyH7^la %?kwJ2irkk°z >£& »' nagrajencem čestitamo I ttaa^atC fetta- foc//, ““ Pos/3 IH ^4°et- bivši župan ni župan obtìne nR,iepSipov°J' Drnii ,ne «avne. pf% p^e o J$kÌk§£?/$^ Prepihov telefon in strani so vselej odprte, tako za pripombe kot tudi za pohvale, ki si jih prav tako želimo. Bralci sprašujete vse: zanima vas tudi, kdo so ljudje, ki ustvarjajo ta Prepih. Veliko nas je, precej nas tudi poznate, mnoge pa še boste. Kolumniste spoznavate na fotografi- jah ob kolumnih, kar je lepa navada vseh naprednih zahodnih časopisov. Tu pa je še množica ljudi, ki je potrebna, da je ta izdelek danes pred Vami. Prepih se Vam predstavlja, sicer v nekoliki starejši zasedbi, vendar od srca! prepihane koroške čveke