■Ž,
L. V., št. 39 (MJutro« XII., 223 a)
Ljubljana, 28. septembra 1931
— krat,.


Cena 2 Dir
lipravnišlvo Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Telefon št H122. 3l2a 3124 $125. 3126 Iosttratnt »ddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui - Tel 8492 In 2492. Podružnica Maribor Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica
št % - Telefon št 190. Porfi-»žnie. Jesenice: pri kolodvora št. !<*>
Podružnica Nuvo mesto: Ljubljanska
cesta št 42 podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baunv partnerja
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska izdaia »Jutra< izhaja vsak ponedehek zjutraj - Naroča se posebej in »elja po pošti preje-mana 4 Din. po raznašaleib dostavljena 5 Din mesečno
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon št »122. 3123. 3124 3125 m 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13 Te-
lefon št 2440 (ponoči 25K2) Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190
Rokopisi «e ne vračajo — Oglasi p* tarifu
FRANCOSKI DRŽAVNIKI V BERLINU
Po dolgih desetletjih je Berlin včeraj prvič zopet pozdravil v svoji sredi francoske državnike - Pričetek razgovorov med Lavalom in
Briiningom ter Briandom in dr. Curtiusom
Berlin, 27. sept. d. Danes sta prispela v Berlin francoski ministrski predsednik Lava l in francoski zunanji minister Briand. To je po dolgih desetletjih prvi oficielni poset francoskih državnikov v nemški prestolnici. Ves svet vidi v tem dober znak zbližanja med Francijo in Nemčijo, kar bi v največji meri doprineslo k ojačanju in utrditvi miru. Zato pripisuje ves svetovni tisk temu dogodku največjo važnost in z nestrpnostjo čaka ne samo vsa nemška in francoska javnost poročil o poteku in rezultatu razgovorov, ki se bodo ob tej priliki vršili v Berlinu. Četudi ni pričakovati, da bi se takoj temeljito izpremenili dosedanji odnošaji, ni nobenega dvoma, da bo rodil ta poset dobre rezultate in da pomeni velik korak naprej na polju mednarodnega zbližanja in sodelovanja.
Sprejem na meji
Aachen. 27. seot. d. Francoski ministrski predsednik Laval in zunanji minister Briand sta Drisoeia snoči ob nol 12. na obmejni kolodvor v Aaclmu. kier iu ie pozdravu V imenu nemškega zunaniesa ministrstva legacijski svetnik baron Mumm. Hčerka francoskega generalnega direktoria nemškega rudnika »Carolus Magnus« ori Aachnu ie izročila Lavaiu šopek, nakar io ie francoski ministrski predsednik obiel in poljubil. Briand ie iziavil nemškim novinariem. da ie nastopil notovanie v Berlin v trdni veri. da bo dovedlo do sodelovania obeh držav.
Pariz. 27. septembra. AA. Iz Hanovra poročajo, da ie imel brzovlak, s katerim sta se vozila francoski ministrski predsednik Laval in zunanii minister Briand. 30 minut zamude, ker se ie na lokomotivi vlaka razgreia zavora.
Navdušen sprejem v Berlinu
Berlin. 27. septembra. AA. Predsednik francoske vlade Laval in francoski zunanii minister Briand sta prisDela davi ob 8.43 v Berlin. Na oostaii sta iu Dozdravila Dred-sednik nemške vlade dr. Briining in nemški zunanii minister dr. Curtius. Pred oostajo je bila zbrana velika množica liudstva. dočim bile na oeronu samo uradne osebnosti. Občinstvo ie orireialo Lavaiu in Briandu burne ovaciie. Gosta sta se nastanila v hotelu »Adion«. Ves dopoldne so se vršile pred hotelom burne ovacue francoskima državnikoma. Ko sta se Laval m Briand ooiavila na balkonu, i e množica vzkliknila trikrat »Hocli!« ter »Živel Briand. Živel Laval! Živel mir!«
Briinlngov pozdrav
Berlin, 27. seot. d. Državni kancler dr. Briining ie iziavil berlinskemu zastopniku Agence Havas: Ko sem bil Dred meseci do-vabl en v Pariz, seni se zavedal, da more odvrniti grozeče nevarnosti velike krize samo zauoliivo sodelovanie zlasti Nemčije in Francije. To velia še v veliko večii meri danes. Svetovna kriza, ki grozi v vseh državah z omaianiem sestava državnega življenja. zahteva naglo in solidarno oosto-panie. Na ta način more ta težavni cas prinesti celo koristi, ako se bo oiacilo in uresničilo sooznanie potrebe enakopravnega sodelovanja.
V Parizu smo imeli priliko odkrito se razgovariati z obema najuglednejšima francoskima državnikoma, ki nas sedai oo-častita s svoiim posetom. o temeljih za odkritosrčen sporazum. To neposredno izmenjavo misli bomo sedai nadalievali ter gradeč na že obstoiečem iskali nova Dota ter nraktične oblike sodelovania. Nemčija in Franciia sta se medseboino na mnogih področiih izpoDolnievaii. tako na primer v gospodarstvu in tehniki, v umetnosti m zr.anosti itd., in vendar sta doslei tako redko poskušali stopiti na pot Dooolnega obojestranskega sporazuma, ki iima ie začrtan oo niunem položaju, sestavi in med-seboini odvisnosti.
Mnoga desetletia so pretekla. ,odkar se ie mudil francoski minister v oficiielm misij, v Berlinu. Današnie razmere in sedanii voliv n:maio več siiaia takratne dobe. Sedanii čas ie zaznamovan s trdim oresoia-nierri realnosti, vendar Da ni treba, da bi bil mani ploden. Če bo vodilo razgovore s francoskimi državniki oboiestransko za-upariie. moreio otvoriti za obe državi le nove možnosti v razvoiu bodočnosti. V tem smislu oozdravliamo naiodkritosrčneie francoske goste v Berlinu.
Konference državnikov
Berlin, 27. sept. AA Danes dopoldne sta nemški kancelar Briining in predsednik francoske vlade Laval imela konferenco, ki je trajala nad eno uro Razgovor je potekel zelo prisrčno. Francoski minister za zunanje zadeve Briand se je razgovarjal z nemškim ministrom za zunanje zadeve dr Curtiusem ki je povabil nato Lavala in Brianda na svečano kosilo. Kosila so se udeležili poleg francoskih državnikov člani nemške vlade ter veliko število političnih osebnosti.
Laval o cilju berlinskega poseta
Berlin. 27 septembra. AA. Govoreč za radiofonsko omrežie Nemčiie ie Laval iziavil. da prisrčno oozdravlia nemški narod. Briand in iaz. ie deial. sva Drišla v Berlin, da delava za zbližanie obeh držav ter nadaljujeva razgovore z Briiningom in Curtiusom tako da bodo Drinesli plodne in srečne rezultate
Predstavnikom mednarodnega tiska je deial Laval: Predlagal sem. nai se ustanovi francosko - nemška komisija, ki naj prouči vsa gospodarska vorašania. Deluioč na ooliu stvarnosti bomo orišli naiorei do zbližania in sporazuma, kar Je v interesu obeh držav. Ustvaritev soorazuma ie največjega Domena ne samo za Nemčijo in Franciio. temveč za vse narode.
Na Stresemannovem grobu
Berlin, 27. sept. AA. Po sprejemu francoske kolonije v francoskem poslaništvu s strani francoskih državnikov, je odšel francoski minister za zunanje zadeve Briand k grobu pokojnega Stresemanna, kjer je položil venec s trakovi v francoskih barvah.
Francija in mir
Dunaj. 27. seot. d. »Neue Freie Presse« obiavlia iziavo francoskega oosianika grofa Bertranda Ciauzela o nosetu francoskega ministrskega Dredsednika Lavala in zunanjega ministra Brianda v Berlinu, ki predstavlja oo njegovem mneniu pomemben političen dogodek, katerega se vsi Dravi Driiatelii miru odkritosrčno vesele. Deian-sko ie skoro Dostalo že aksiom sodobne politike da ie francosko-nemški sporazum glavna točka mirovne reorganizaciie Evrope in neobhoden oogoi vseh obnovitvenih načrtov na gosDodarskem in finančnem področiu. ki bi omogočili konec krize, ka-
tera bremeni svet in ki se ii skoro ne more izogniti nobena država in noben človek. Živimo v času. ko ie za vlade in za posameznike solidarnost naivišia dolžnost. Načrt Danevropske unije, ki ga ie zasnoval neumoren aoostol miru Aristide Briand. izvira iz sličnega poimovania in poznam ga dovoli, pravi poslanik, da sem prepričan, da ne bo izgubil poguma in da bo do konca izvršil obljubo, ki io ie dal v zadnji voini. da bo storil vse. kar ie mogoče, da nova generaciia ne bo mogla doživeti slic-nih grozot.
Cesto kritikujeio Francoze, da oripisuieio svoii varnosti prevelik Domen. In vendar, ali ne temelie vse mednarodne ali Da zasebne pogodbe na varnosti, viru zauoania. in ali ni varnost bistven pogoi niihovega usDeha? Od obnove in oiačenia tega za-UDania ie odvisna moralična razorožitev. Jd m nič mani važna kakor voiaška razorožitev in ki ie naiboliša priprava za konie-renco 1. 1932 kakor tudi za vse gospodarske in finančne konference, ki se vrše ood avsoiciiami Društva narodov in ki bodo se sledile.
Glasovi francoskega tiska
Pariz. 27. septembra. AA. Francosko iavno mnenie oripisuie veliko važnost potova-niu predsednika francoske vlade Lavala in zunanjega ministra Brianda v Berlin. Temu dogodku Dosvečaio listi obširne članke ter naštevajo rezultate, ki nai iih prinese obisk. Trdijo, da ie obisk francoskih državnikov v Berlinu nova etapa v odnošaiih med Franciio in Nemčijo. »Le Journal« niše. da ie francosko iavno mnenie prepričano, da za sedai ne more pričakovati čudežev in iz-Dremembe sveta, vendar pa ie to odločen korak k zagotovitvi miru. kar ie glavni problem. Prišel bo pa tudi trenutek za de-finitivno rešitev, kar bo začetek tretie in zadnie etape ori končni ureditvi francosko-nemškega zbližania.
Pred zaključkomzasedanja D ll
Posamezni odbori so po večini že končali svoje delo -Zasedanje bo končano v torek
ženeva, 27. septembra. AA. Na današnji seji komisije, ki proučuje vprašanje evropske unije, je bil na predlog lorda Cecila. ki ga je podpiral italijanski delegat Grandi, izvoljen ponovno za predsednika dosedanji predsednik komisije. Za podpredsednika sta oila izvoljena švicarski r^legat Motta in grški delegat Poli-tis. alje je komisija ustanovila poseben odt-^r z" nalogo, da prouči sovjetski predlog pakta o gospodarskem nenapadanju. Ta odbor se sestane 2. novembra. Zasto-
Briining ne potuje v Ameriko
Beriin, 27. sept. d Tukajšnji politični krogi so sprejel: z zadovoljstvom vesti, da so bila poročila o povabilu državnega kan-celarja dr. Briininga v Washingtonu sprejeta v Ameriki simpatično, čeprav so si , v Washingtonu kakor v Berlinu popolnoma na jasnem, da iz čisto tehničnih razlogov ta poset v doglednem času ni mogoč. Potovanje državnega kancelarja v Washington bi zahtevalo najmanj tritedensko odsotnost iz Nemčije, toda 13. okt. se prične zas Klanje državnega zbora, ob koncu oktobra ali v začetku novembra bo sledil poset italijanskega zunanjega ministra Grandija in tudi v naslednjih tednih bo komaj notranjepolitični položaj toliko razčiščen, da bi bila možna daljša odsotnost odgovornega voditelja nemške politike.
Naslednik dr. Curtiusa
Berlin, 27. sept. d. Vprašanje ostavke zunanjega ministra dr. Curtiusa je še nerešeno. V gotovih polit.čnih krogih trdijo, da bo dr. Curtius bržkone res odstom.il in ia oo imenovan za njegj- ega naslednika j nemški poslanik v Londonu Neurath. j
Predsedniške volitve v Avstriji '
Dunaj. 27. sept. d. Vodstvo krščansko-socialne stranke je izdalo proglas, v katerem označuje za svojega kandidata pri volitvah zveznega predsednika 18. oktobra dosedanjega predsednika Vilhelma Mikla-sa. Socialno-demokratska stranka je imenovala kot svojega kandidata dr. Karla Renineria.
Povišanje italijanskih carin
Rim, 27 septembra. AA. Uradni list pri-občuje ukaz o povišanju carine za uvoz telegrafskih, telefonskih, radio-telegraf-skih, radio-telefonskih, televizijskih kinematografskih aparatov in termoionskih ventilov.
Al Capone znižuje plače
Chicago, 27 septembra. Tudi prodaja alkoholnih pijač v Zedinjenih državah in poset igralnic nista ostala neprizadeta od splošne krize. Zgledu drugih velikih podjetij je slf c'1 tudi Al Capone, ki je odredil. da se znižaio plače njegovih mnogoštevilnih nastavi jencev. Al Capone je sam izjavil, da mu lastništvo nezakonitih barov in vzdrževanje igralnic ne prinaša več običajnih dohodkov.
Spojitev črnomeljskega in metliškega sreza
v en volilni srez
Naknadna izprememba volilnega zakona — Oba sreza volita skupno
enega poslanca
Beograd, 27. septemb. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog notranjega ministra in predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o volitvah narodnih poslancev za Narodno skupščino z dne 10. septembra leta 1931.
Čl. 1. V členu 4. se dodajo novi odstavki, ki se glase:
V banovinah, kjer je več srezov kakor pripadajočih mandatov, se spojita po dva sreza ln se bosta glede na volitve narodnih po-slfuicev smatrala kot eden. V dravski banovini se spojita sreza črnomaljski in metliški.
Za sreze, ki se spoje, bo pristojno za potrditev kandidacije sresko odnosno okrožno sodišče prvega omenjenega sreza, za izdajanje potrebnih dokumentov pa je pristojno
vsako sresko sodišče spojenih srezov odnosno kjer jih ni, vsako okrožno sodišče spojenih srezov.
Člen 2. V členu 18. se doda nov odstavek, ki se glasi: V srezih, ki se spoje, zadošča vsega skupaj 60 podpisnikov za oba sreza za kandidaturo nosilca kandidacijske liste, vpisanih v volilne imenike kateregakoli obeh združenih srezov.
Člen 3. V členu 23. se doda nov odstavek, ki se glasi: V srezih, ki se spoje, mora biti najmanj 1 kandidat in 1 namestnik za oba sreza. V teh srezih zadošča le 200 predla-galcev iz obeh srezov skupaj, ne glede na to, v katerem srezu so vpisani v volilni imenik.
Člen 4. Ta zakon stopi v veljavo, kadar se razglasi v Službenih novinah.
Drugi kongres delavskih sindikatov
Navzoči so bili zastopniki raznih mednarodnih organizacij
sen je govoril o delavskem tisku, Madžar Gall pa je sporočil pozdrave madžarskega proletarijata. Za češkoslovaško delavstvo je želel najboljšega uspeha delegat Prašek.
Po obedu je kongres popoldne nadaljeval svoje delo ter je pozdravil udeležence načelnik ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje Dušan Jeremič, ki je izjavil, da bo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v mejah možnosti kakor doslej tudi v bodoče upoštevalo vse zahteve delavstva. Generalni tainik sindikata je prečital za tem brzoj ne in pismene pozdrave, došle iz inozemstva. Kongres so pozdravili angleški delavski sindikati Trade Uni-ona, belgijski, inozemski in švicarski delavci. Kongres se jutri nadaljuje.
Zagreb, 27. septembra, n. Danes je bil v Zagrebu otvorjen drugi kongres delavskih sindikatov in sicer v zgradbi Sokola na Aleksandrovem trgu. Prvi je govoril predsednik internacionale Jouhaux, čegar francoski govor je prevajal dr. živko Topalovič. Govoril je o gospodarskem položaju sveta, ki je zelo poostren, ter naglašal veliko škodo, ki jo povzročajo ljudje, ki so proti mednarodnemu sporazumevanju. Nemški delegat Tarnow je govoril o brezposelnosti v Nemčiji, kjer je organiziranih 5 milijonov delavcev, od katerih je 30 odstotkov brezposelnih, 20 odstotkov pa ima skrajšan delovni čas. Belgiiee Nathans je govoril o moči mednarodne železničarske organizacije, ki ima 2,400.000 članov. Šved Johan-
pane bodo te-le države: Avstralija, Kanada, čile, Kitajska, Uruguaj, Nemčija, Belgija, Španija, Estonska, Finska. Francija, Anglija, Grčija, Italija. Letonska, Poljska, Romunija, Švica, švedska., češkoslovaška, Turčija in Sovjetska Rusija.
ženeva, 27 sept. AA. Skupščina Društva narodov bo dokončala po vsej priliki svoje delo prihodnji torek, ker je redakcijski odbor komisije za razorožitev našel kompromisno rešitev v zvezi s prekinitvijo oboroževanja.
Madžarske finančne težkoče
Budimpešta, 27. sept. AA. Madžarska telegrafska agencija poroča: »Daily Te!e-graph« je danes priobčil vest, v kateri pravi, da je predsednik madžarske vlade po poročilu »British United Press« izjavil, da je treba vprašanje madžarskih leteč'h dolgov rešiti z novimi posojili ali pa z ustavitvijo plačil V tem primeru bi bila potrebna pomoč Društva narodov.
Na pristojnem mestu izjavljajo, da bo madžarska vlada, kakor je to že opetovano poudarili, izpolnila vse svoje obveznosti in da ne računa z moratorijem. Predsednik vlade g. Karolyi ni dal gori citirane izjave »Dailv Telegraiphu« in tudi ne nobene slič-ne.
Težak norod španske republikanske ustave
Madrid. 27. septembra. AA. Španska ustavodaina skupščina ie 15 ur razpravliala o španski ustavi. Poslanci Baskov so energično zahtevali nai se prizna Baskom ora-vica. da sami skleneio konkordat z Rimom. Grozili so z revoluciio v severni Španiji, če bi bil niihov predlog odklonien. Končno ie zbornica do dolgi debati niihove zahteve odklonila. RazoravMali so skorai vso noč o prvem členu španske ustave, da končaio debato v času. ki ga ie določil predsednik Alcala Zamorra. V debati se ie celo zgodilo. da sta pršla .predsednik Zamorra in finančni minister Prieto v hudo nasorotie. Poročaio. da ie Prieto zato ponudil svoio ostavko.
Cesarjev tast v bedi
Pariz, 27 septembra. »Pariš Soir« poroča, da se zet bivšega nemškega cesarja, Aleksander Zubkov. mudi v Strassbourgu. Zubkov pripoveduje, da se je v Luksembur-gu zelo dolgočasil in da je prišel na skrivaj brez potnega lista preko meje, ker si je hotel ogledati Francijo. Nima nobenih sredstev, strada ter prenočuje bodisi v čakalnicah na kolodvorih ali pa v kakem nočnem azilu.
Požar na parniku v hambiirški 1"ki
Hamburg, 27. sept. p. V tukajšnjem pristanišču je nastal včeraj požar na parni-ku »Neumarkt«. Parnik je bil natovorjen z velikimi količinami plina za uničevanje mrčesa Zaradi nevarnosti eksplozij ie bila gasilna akcija zelo otežkočena vendar pa je uspelo ogenj pogasiti in preprečiti večjo škodo.
Ameriški general na grobu Neznanega junaka
Beograd, 27. septembra. Načelnik glavnega generalnega štaba vojske Zedinjenih držav general Mac Artur Douglas je včeraj posetil grob Neznanega junaka na Avali in položil nanj venec. Nato se je v spremstvu ameriškega vojnega atašeja i.n naših oficirjev odpeljal v Topolo ter je na Oplencu položil venec na grob kralja Petra. Popoldne se je vrnil v Beograd, kjer je zvečer sprejel novinarje in se z njimi dalje Pasa razgovarjal. Izjavil je, da je prišel v našo državo, da se seznani predvsem z našo vojsko, o kateri je slišal že toliko lepega. Jugoslavija je napravila nanj najlepši vtis in prepričan je, da se vsakdo, kdor je le enkrat videl lep« naše ookrajine. zopet r?d vrača.
Počastitev gledališkega umetnika v Zagrebu
Zagreb, 27. sept. n. Dopoldne ob 11. je bila lepa spominska svečanost po pokojnem prvaku drame zagrebškega gledališča Andriji Fijanu V gledališču se je zbralo vse gledališko osobje z upravnikom čer-kičem na čelu ter razni predstavniki kulturnih društev. Svečanost je bila otvorje-na s fanfaro iz Smetanove opere »Libuše«, nakar je govoril igralec Dujšin o velikem umetniku Andriji Fijanu. Za njim je govoril še ravnatelj drame Bach, nakar je pevski zbor odpel žalostinko iz opere »Al Feste«. Ob tej priliki so odkrili v foierju gledališča tudi doprsni kip Andrije Fijana z napisom: »Svojemu vrhovnemu svečeniku Andriji Fijanu hvaležno Narodno gledališče«.
Mednarodna policijska konferenca
Beograd, 27. septembra. AA. V ponedeljek 28. septembra t. 1. bo v Parizu svečana otvoritev 8. rednega zasedanja mednarodne komisije za kriminalno policijo. Na dnevnem redu je razpravljanje o zelo važnih policijskih vprašanjih mednarodnega pomena. Istočasno bo zasedala v Parizu v prisotnosti ameriških delegatov tudi mednarodna policijski konferenca. Na konferenco je bila novabliena tudi naša država, kateri je bila izkazana posebna pozornost s tem. da ji je bi]o določeno eno izmed č^s^ih predsedni«k:h mest. Za častnega predsednik' ie izvoljen g. Dobri-! ca Matkovič, pomočnik ministra za no-I tranje zadeve, ki sode^ije pri mednarodni komisiii za kriminalno po!:cijo kot predstavnik naše države in njen stalni član.
Skrčenje delovnega čpsa v Nemčiji
Berlin. 27 septembra Državni svet je v petek odobril brez bistvenih sprememb izvršene določbe o omejitvi delovnega časa. Poročevalec ie poudarjal, da so pogaiania vlade za znižanie delovnega časa že imela uspeb v nekaterih gospodarskih panogah. Če se ne bo sporazumno doseglo znižanje, bo vlada v primerih, v katerih dopuščajo gospodarske razmere, prisiliena. da se po-služi pravice, da sama zniža s pristankom državnega sveta delovni čas
»I! ^anonno tr_i_'i____________
Vpad albanskih roparjev
Prizren, 27 sept. M V petek so vdrli iz Albanije na naše ozemlje trije albanski ka-čaki, oboroženi s puškami in bombami. Opazili so jih v bližini Djakovice, kjer je prišlo tudi do spopada z našimi, orožniki.
V	borbi je bil eden izmed kačakov ubit, dočim sta ostala dva pobegnila.. Orožniki so ju zasledovali in pri ponovnem spopadu so enega ujeli, dočim je drugi zopet pobegnil ter ga sedaj še zasledujejo.
Ženina išče...
Zagreb, 27. sept. h. Včeraj se je zglasiia na zagrebški policiji neka že nad 70 let stara ženska, ki je pobegnila iz ljubljanske bolnice, kjer se je že dalje časa zdravila.
V	bolnici je na podlagi ženitbenega oglasa v nekem zagrebškem listu začela dopisovati z nekim moškim, ki se ji je javi! kot direktor nekega podjetja. Starka mu je pisala, da ima večje premoženje ter da ima v neki celovški banki naloženih več sto-tisoč dinarjev. Dogovorila sta se, da se poročita. Ker se dozdevni ženin par dni ni javil, je starka iz bolnice ušla ter se odpeljala v Zagreb, da ga osebno poišče. Povpraševala je za njim na raznih naslovih, ki so ji biLi znani, pa ga nikjer ni mogla najti. Naposled je prišla na policijo s prošnjo, naj ji pomagajo iskati njenega izginulega ženina, češ, da se mu je gotovo kaj pripetilo. Policija je kmalu uvidela, da ima opravka z ne povsem normalno žensko ■ter jo je snoči kratkomalo odpravila nazaj v ljubljansko bolnico. Starka ie očiviino nasedla kakemu sleparju, ki se je hotel polastiti njenega denarja, ako ga sploh ima.
Osnovanje Zveze filmskih proizvajalcev
Beograd, 27. sept. AA. Danes so imeli filmski proizvajalci iz vse države svojo skupščino v Beogradu. Na zborovanju so osnovali »Zvezo proizvajalcev filmov v kraljevini Jugoslaviji« s sedežem v Beogradu. Svrha novoosnovane zveze je, da zaščiti interese vseh domačih filmskih proizvajalcev in da pospešuje filmsko produkcijo v državi. V začetku skupščine je bila soglasno sprejeta in poslana Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka in pozdravna brzojavka predsedniku vlade g. Petru živ-koviču. Skupščina je nato izvolila svoj odbor. Za častnega predsednika je bil izvoljen Mihajlo Milojkovič v znak priznanja za njegova stremljenja za filmsko produkcijo v državi. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Dušan Grubič. ki je zastopal »Jugoslovenski prosvetni film« v Beogradu, za podpredsednika prof. Ravnik, ki je zastopal klub »Skalo« v Ljubljani.
Flohr porazil dr. Vidmarja
Bled, 27. septembra. Danes se je igrala Ie prekinjena partija Flohr—dr. Vidmar, ki jo je Flohr v 82. potezi dobil.
Tako je pred zadnjim kolom nastala naslednja situacija:
Dt. Aljehin 20, Bogoljubov 15, Niemcovič 13 in pol, Kishdan. Stoltz, dr. Vidmar 13, Flohr 12 in pol. Kostič, Spielmann. dr. Tartakower 12. Maroczv 11 in pol. Colle 10, dr. Astaloš 9 in pol. Pire 8.
Jutri se igra zadnje kolo. v katerem nastopijo naslednji pari: dr. Aljehin—Spielmann, Maroczy—Kostič, Kashdan—Stoltz, Bogoljubov—dr. Tartakower, Flohr—dr. Astaloš, Niemcovič—Colle.
Popravki volilnih Imenikov
Ukaz o razpisu volitev v Narodno skupščino je bil podpisan 23. t. m., objavljen pa, kakor nam poročajo iz Beograda, šele naslednji
dan, v četrtek 24. t. m.
Po zakonu o volilnih imenikih se smejo zahtevati popravki volilnih imenikov še tri dni po objavi ukaza o razpisu volitev. Ta tridnevni rok, je začel torej teči včeraj, v petek, in bi moral poteči v nedeljo. Ker pa se nedelja ne šteje v rok, je zadnji dan za vlaganje
reklamacij ponedeljek, 28. t. m.
Zato iznova opozarjamo vse volilne upravičence, naj se prepričajo, ali so vpisani v volilni imenik, ali ne. Zlasti volilni upravičenci po deželi naj porabijo ugodno priliko, da lahko to store še v nedeljo, ko imajo po navadi že tako in tako opravka na županstvu. Kdor ne bi bil vpisan v volilni imenik, a stanuje že šest mesecev v občini in je star 21 let, naj takoj zahteva, da se imenik popravi in vpiše vanj tudi on.
Otvoritev razstave Jakčevih slik
Razstavljenih je okrog 200 slik, ki jih je prinesel Jakac po večini iz Amerike — Med slikami so originalni indijanski totemi, tkanine in posoda
Ljubljana, 27. septembra.
Danes dopoldne ob 11. je bila v Jakopičevem .paviljonu otvorjena razstava slik RožMara Jakca, ki se je t>o dveletni odsot-r::»ti v Ameriki pred nekaj tedni vrnil v domovino
O bivanju slikarja v Amerik; so naši ea-? -.pVsi večkrat poročali. Po svojem priho-v Ameriko se je Jakac s svojimi deli med našimi Izseljenci hitro uveljavi', prav ta,ko pa tudi med domačini, ki so znali ceniti umetnikovo delo "in mu pove-t• Li več naroči!, posebno portretov. Kar ni ostalo v Amerik: in ni bilo delano .po naročilu, je Jakac prinesel s seboj. Razstavil je okrog 200 slik, po večina nastelov, priznana Jakčeva tehnika, ki je prišla prav isHkarjevemu popotn.iškemu življenju, ker .f:mogoča hitro slikanje in dokončanje v razmerno kratkem času.
Dober vtis v razstavi dela lena razpered-t>a slik. ki so skoro vse v enakih okvirih.
K otvoritvi razstave se je zbralo večje #?ev-ilo odličnega občinstva. Med drugimi n bili pri otvoritvi prosvetni šef. g. Mazi,
bivši prosvetni šef ravnatelj g. dr. Lončar, inšpektor g. dr. Kotnik, g. dr. Windischer, upravnik narodnega gledišča g. Oton Župančič, ravnatelj drame s. Pavel Gor'a, skoro vsi naši upodabljajoči umetniki yi umetnice in drugi.
V svojem nagovoru je Jakac poudari U da so razstavljena dela bežni vtisi dvoletnega potovanja, v teku katerega je prepotoval vso Severno Ameriko od vzhoda do Divjega za-pada. Slike, ki jiih razstavlja, so ie fragment vsega njegovega ameriškega dala. V njem je izkušal podati podobo sveta, v katerem živi in trdo dela na tisoče naših izseljencev Kljub svoji razčlenjenosti pa manjka temu svetu romantično mehko obeležje mašili pokrajin in se je prve čase ste kar le težko užtvel v novi svet.
Po razstavnih sobah je slikar namestil tudi več originalnih indijanskih totemov, tkanin in posod, ki prijetno poživljajo m noži vo razstavljenih slik. Poleg tega je obiskovalcem zaigral na gramofonu nekaj ameriških in indijanskih melodij. Razstava ostane odprta mesec dni.
Jubilejno šolsko slavje pri Sv, Trojici
Lepo praznovanje 40letnice šole v idiličnem krajts
Moravče, 27. septembra.
Vrh pri Trojici, idilično naselje sredi pokrajine med Lazami in Domžalami, ki na krrti beleži višino 526 metrov, a ie navzlic svoji lepoti le redko obiskano od turistov, je danes praznoval lepo domače slavje Praznovali so 40 letnico šole z bia-_Co-!o\ ilviio novega šolskega prapora, obenem je bila počaščena desetletnica vladanja kralja Aleksandra in tudi izkazana čist upokojenemu šolskemu upravitelju g. igliču. ki je na Vrhu služboval celih 32 k'; in zdaj uživa jesen življenja v Dolu.
K slavju se je zbralo prav številno ljudstvo in sc prišli tudi zastopniki oblastev. Ob 0 sc ie vršilo razvitje in blagoslovitev šolskega prapora, ki je krasno vezen x omamen t: lipovih listov in ima na en* strani pod: r.o slovanskih prosvetiteljev 5v. Cirila in Metoda, na drugi pa državni <rrb s pomembnim napisom: »Za kralia in domovino«-. 0'c 10. je v asistenci treh du-
hovnov opravil službo božio moravški dekan g. Gegnar. ki je v izbranih besedah ptopovedovul pomen šole za izobrazbo ljudstva.
Po maši se je vršila pred šolo proslava in so govorniki z okrašenega odra tolmačili večstoglavi množici pomen današnjega praznika, šolski nadzornik Lukežič iz Kamnika je sporočil pozdrave oblastev, n'.to je bivši upravitelj g. Kornelij Iglič obujal spomine na svoje dolgotrajno siuž-bovanie ter počastil ustanovitelje in dobrotnike šoie; nadalie sta govorila še ta-mošitii rojak prof Rožič iz Ljubijane in sediniV šolski upravitelj Avgust L e s t a n.
Deca je bila obdarovana s spominskimi kolači, za goste pa je šolski odbor z gg. predsednikom Rahnetom in domačim županom Konzariem ni čelu priredil banket. Razpoloženje je bilo kar najprijet-neiše.
žrtev vojnega letalstva je feil Jugoslovan
Zemske ostanke pri Skadru padlega pilota Mihajla Petroviča prenesejo v Beograd
Beograd. 27. septembri.
Za časa balkanske vojne je bilo letalstvi šele v povojih. Tedanji aparati se z današnjimi niti od daleč ne dado primerjati, a •t u riti pilot: takrat še niso imeli izkušenj, kakršne imajo danes. Balkanska vojna j-* p.rva pokazala svetu moderni način voje-vanja z modernim orožjem. Nastopila je v tej vojni prvič tudi aviac-ija kot vojno orožje. Eden prvih vojnih pilotov na svetu j p. bil Jugosloven, pokojni Mihajlo Petrovič. ki je padel pri obleganju Skadra- leta 1913
Aparat, s katerim je Petrovič letel, 'e bil za takratni čas prvovrsten, a v primeri z današnjimi letali je bil nekako pred-potopno čudo, za katero je veljala višina 1000 metrov skrajno mejo možnosti. Kdor se je tedaj dvignil tako visoko, je bil junak zraka in je vsak trenutek stavil s-o-je življenje na tehtnico.
Pilot Petrovič je z več mladimi oficirji in podoficirji dokončal v Franciji pilotsko šolo in se je potem udeležil balkanske voj-r.e kot eden prvih vojnih letalcev ne samo naše vojske nego sploh sveta. Srbska
vojska je prva pokazala uporabljivost letal v vojni službi. Turških vojakov, ki so videli nad svojimi glavami do tedaj še neznanega jim zmaja, se je lotila pravcata panika. Pri nekem izvidniškem poletu nad Ska-drom se je vzdignil 'Mihajlo Petrovič do nenavadne višine 1200 metrov. Močna zračna struja pa je zagrabila aparat in ga obrnila, a pilot Petrovič je padel iz letala na tla, kjer je obležal mrtev. Aparat je še nekaj trenutkov sam brnel nad krajem nesreče, a potem je strmoglavil na tla blizu mrtvega pilota. Mihajlo Petrovič je bil prva letalska žrtev vojne in je otvoril ono žalostno serijo zračnih žalo-iger, ki jih poznamo iz velike svetovne vojne.
Truplo hrabrega letalca so pozneje prenesli na Cetinje a sedaj je sklenil pokojnikov brat, pehoti4 podpolkovnik g. živan Petrovič, da se prenesejo zemski ostanki zračnega junaka v Beograd. Ta dan bo slava naše pviacije, ki bo tako počastila spomin prve vojne žrtve tega sedaj najstrašnejšega orožja.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 27. septembra. '
Dva lunina mrka v enem letu — to je vsekakor preveč. A bržčas nas je mrk v soboto zvečer le zato spametoval, ker ga »ploh ni bilo videti. Oblaki so vse zakrili in ijtoamaterji so zastonj vztrajali na svoj ir.omentck, — vsaj cn momentek! Pa luna nagajiva se je raje ubranila svoje 6ramote in se je pokazala kmalu potem, ko je bila že davno izven območja zemske sence. Vreme Se je v teku noči čisto uredilo in jc današnja nedelja zopet enkrat potrdila, da lahko- gredo vsi pratikarji in vremenarji rakom žvižgat. Kaj mraz, kaj zgodni sneg in slana — jesen bomo 'meli šc tako solnčno in fletno, kakor si ;e sploh želeti nc smemo. Vsaj zaenkrat ne. Ker smo namreč tik pred (prvim To je pokazala tudi današnja pris jazna jesenska nedelja.
Promet — še, še! Izletnikov ni manjkalo. Toda včasi je bi'o še vse drugače. Kar bu-falo je po ljubljanskih in okoliških ošta-;rijah. Mošt in pečenica sta šumela v prijetnih akordih jesenske harmonije. Letos sc bo celo sladki dalmatinski mošt moral skisati;_a kcfco bo z drugim, bomo šele videli.
Sploh: nič dogodkov. Mir na policiji, mir na reševalni postaji V bolnici pa nekaj novih običajnih pacijentov. Tisto pa — gledaš lišee vabi z Nestrovem in pridobiva smeha želine gledalce: kinematografi so tudi lahko zadovoljni Moramo še posebej poudariti, da bo Elitni kino Matica dal prav čeden
tribut lOOletnici rojstva Frana Levstika: predvajal bo vse te dni za uvod kratki film z letošnje Levstikove • proslave v Velikih Laščah. Film je izvrstno izgotovil in poklonil v izvajanje g. Dragiša Stojadinovič, in* spektor v ministrstvu trgovine in industrije, ki se je ietos ob počitnicah mudil v Velikih Laščah.
Zgodnja zima v Bosni
Sarajevo, 27. septembra.
V Bosni in Hercegovini je nastopil hud mraz že predzadnji teden in je takrat zas padel po gorah sarajevske okolice, zlasti po Romanji planini, precej visok sneg. V začetku minulega tedna je bilo sicer po Bosni zopet milejše vreme, ki pa ni trajalo dalje časa. V četrtek je ponovno padal po več krajih Bosne sneg. ki je dosegel v Jajcu višino 70 cm in v Maglaju 25 cm in napravil po polju veliko škodo. Zlasti so uničene setve ozimnega žita. potem delno turščica. pozno sadie in povrtnina. Promet med1 nekaterimi kraji je zaradi visokega snega ustavljen.
V šoli.
—	No, zdaj si torej zopet zdrav. Mnogo si zamudil s svojo boleznijo. Od kdaj si pa manjkal?
—	Od ustanovitve Rima, gospod profesor.
Jesenske dirke na Teznu
Maribor, 27. septembra.
Mariborsko kasaško društvo je priredilo v soboto in v nedeljo na dirkališču v Teznu pri Mariboru kasaško dirko, ki je v vsakem pogledu dobro uspela.
V soboto so dirke imele naslednje rezultate: L dirka Karla Pachnerja, amaterska vožnja za štiriletne in starejše konje vseh krajev, proga 10C0 m: 1. Saladin (Fran Filipič) 1:32, John (Frank Reibcn-schuh) 1:33.5, 3. Finish (Fran Sagaj) 1:34.7, 4. Fosilni (Ivan Krušič) 1:35.2.
1L dirka Rudolfa \Varren-Lippita za 3 do 12 letne jugoslovenske konje, proga 2200 m: 1. Uskica (Fran Kardinar) 1:43.3,
2.	Turista (Fran Filipič) 1:45, 3. Nina (Alojz Slavič) 1:45.5. 4. Psina (Josip Sla-vič) 1:42.2.
III.	dirka Karla Pachncria II. vožnja: 1. Uskok (Josip Sebelič) 1:31.5, 2. Saladin (Fran Filipič) 1:32, 3. Posiini (Ivan Krušič) 1:32.2, 4. Finish (Fran Sagaj) 1:34.7
IV.	dirka Plunger za 3 do 12 letne jugoslovenske konje, proga 2100 m: 1. Turista (Fran Filipič) 1:42.2. 2. Samers (Karel \Veitzel) 1:46.7, 3. Koketa (A. Bunderl) 1:40.2, 4. Othero (Kobilama Turnišče) 1:46.2.
V.	dirka Karla Pachnerja III. vožnja: !. Danka (Turnišče) 1:31.5, 2. Saladin (Fr=n Filipič) 1.32, 3. John (Fran Reibenschuh) 1:29. 4. I "skok (Josip Sebelič) 1:30.5.
VI.	dirka, spominska dirka dr. Alfreda Rosmanitta: dvovprežna amaterska vožnja za 3 letne in starejše jugoslovenske konje, proga 2303 m: 1 La Flichc-Turista (Fran Filipič) 1:52.7, 2. Finish-Borica (Ve-koslav Razlag) 1:44, 3. Nina-U skica (A. Slavič) 1:56.5. 4. Bandi-Ducette (Gvido Hogcn^varth) 2:05.
VIT. dirka Karli Pachncria IV. vožnja. Končna zmagovalka ie bila Danka (Turnišče^, 2. Saladin (Filipič). 3. Uskok (Sebelič).
Danes so se dirke nadaljevale z nasjed-njimi rezultati T. dirka dravske banovine za 3 do 12 letne jugoslovenske konje, proga 1600 m: 1. Samers (Karel NVeitzel) "1:49 5. 2. Američanka (Matej Vrečko) 1-47
3.	Dcneš (Fric Sknberne) 1:45.7 4. Psina (J^in Slavič) 1:44.5.
Dirka mesta Maribora: amaterska vožnja za 3 letne in starejše konje vseh krajev. Proga 2400 m: 1. Uskok (Sebelič) 1-34.5. 2. PosiVii (Krušič^ 1:3* 7. 3. Dnka (T-.miščc) 1:36.2. 4. John (Reihenschuh) 1:32.5.
Dirka dravske banovine TI. vožnia: 1. Simers f\Vc:tzel) 1:43. 2. Othero (Turnišče) 1:40 3. T "skica (Kardinar) 1:47, 4. Američanka ("Vrečko) 1:43.2.
T- ložilni handicap za 3 do 12 letne iu-goslovenske konje, ki so že pred razglasitvijo nrot/e v tem nvtingu na jmani enkrat dirkali. Pro<" ?1P0 m: 1. Jutro (Sko-bernc) 1:4-1.2, 2. Američanka (Vrečko) 1:46, 3. Drago (Rihard .\Vregg) 1:49.7. 4. Psina (Josip Slavič) 1:42.5.
Dirka kobilarne Turnišče za dvovprež-ne amaterske vožnje za 3 letne in starejše jugoslovenske konje, proga 2SC0 m: 1. Ducettc-Dandolo (Turnišče) 5:C6. 2. Nina-Uskica (A. Slavič) 5:11. 3. La Flache-Sa-ladin (Fran Filipič) 5:07. 4. Finish-Borica (Fran Sagaj) 5.
Za nagajivo Pesnico
Breg, 26. septembra.
Pesnica v Pacinjah, Dorna\i, pod Sv-Andražem in Sv. Bolfenkom ograža pri poplavah promet žc več let. Vse intervencije za omejitev poplav, za nasip banske ceste in postavitev mostov ali kanalov za odtok vode predvsem v Pacinjah, kjer voda naraste en meter visoko nad cesto na treh mestih v dolžini 1C0 metrov, niso imele uspeha.
Zato prosi prizadeto prebivalstvo štirih župnij in sosednih občin ljutomerskega sreza, ki ima opravka v Ptuju, bansko upravo za nujno oclnomoč. Najpripravneje bi bilo. da bi se regulirala cesta vsaj v Pacinjah, ker isto pot lahko uporabljajo ljudje sosedne župnije Sv. Lovrenc, Sv. Andraž, Polenšak, Sv. Tomaž in mnogo vasi sosednega ljutomerskega sreza. Če pa se postavitev mostov in kanalov ne bi mogla kmalu izvršiti, naj bi se vendar na krajih, kjer voda preplavi ccsto, zgradila brv za pcšce, kar bi stalo samo par tisoč dinarjev
Ljudstvu bi bilo to v veliko korist, ker se je zgodilo v Pacinjah že mnogo nesreč tudi s smrtnimi izidi. Mnogo ljudi pa si je v mrzii vodi v jesenskem in pomiadnein hladnem času nakopalo bolezen, ki jih je spravila v prerani grob. Mnogi vozniki izrabljajo uboge pešce in tujce — nakupoval-ce sadja, živine itd., kakor one ljudi, ki morajo priti na poziv oblastev ob določeni uri k razpravam, na ta način, da zahtevajo za prevoznino čez poplavljeno mesto daleč pretirane zneske. Za časa teh prekoletnih poplav, ki trajajo včasih po več tednov, škoduje ta ovira ne samo gospodarskemu, ampak tudi tujskemu prometu velikega dela Slovenskih goric.
Beg gradbenega podjetnika
čakovec, 27. septembra.
Te dni je vzbudil v Cakovcu veliko senzacijo beg zidarskega mojstra Mirka Bratin-ščaka. ki je zapustil okoli 200.000 Din dolgov. Že dalje časa je Bratinščak prevzemal v gradnjo hiše mnogo ceneje kakor ostala gradbena podjetja. Seveda na ta način njegovo delo ni bilo rentabilno. Zaradi tega nazadnje tudi delavci niso dobili plače. Kam je Bratinščak pobegnil, se še ni dognalo
Diamanti v želodcu
Uprava državnega diamantnega rudnika v Johanesburgu v Južni Afriki obseva po končanem delu z Roentgenovimi žarki vse rudarje. Na ta način prepreči odnašanje draguljev, ki jih delavci navadno požirajo, da bi ušli redni strogi preiskavi. Kljub temu večkrat ostanejo neopaže-ni pogoltnjeni drobni dragulji. A zadnji čeden je imelo obsevanje izreden uspen. / želodcih dveh rudarjev so ugotovili skladišče diamantov v vrednosti 10.000 funtov sterlingov. -Oba krivca sta prejela zadosten požirek ricinovega olja, nakar so ju izročili sodni oblasti.
Pri zdravniku.
—	Kaj pa hočete? Saj je šele 14 dni tega, ko sem vam dejal, da ne smete ničesar piti. pa me pridete že zopet vprašat, če smete.
—	Že res, gospod doktor, toda zdravniška veda je ta čas že lahko malo napredovala.
Mariborski nedeljski dogodki
Hladna jesenska nedelja — Izlet avstrijskih športnikov v Maribor — Tri aretacije — Neroden karambol
Maribor. 27. septembra.
Današnja mariborska nedelia ie bil tipičen iesenski hladen dan. Manikalo ni soin-ca a tudi ne vetra. Leno vreme ie izvabilo Dopoldne dokaj meščanov v okolico, kier so točili sladki mošt. zvečer ori Dovratku Da so se izletniki radi ustaviiali nri kosta-niarskih pečicah, kier so se za tnal denar založili s toplimi kostanii. Kar ie ostalo I i udi v mestu, so Dopoldne zasedli cirkus »Fischer«. ki ie z večerno Dredsiavo zaključil mar borsko ?ostovanie in vzel slovo od našeza mesta.
Važne.iši dnevni dccrodki so se začeli z odhodom članov mariborskega Motokluba v Dravograd, ki sn,šii nasproti
izletnikom avstrijskega Tourinc kluba.
ki so Drirediii danes svoi izlet iz Celovca v Maribor. Snreiem avstrijskih sostov ie bi' v Dravosradu. nakar so športniki sku-oai krenili v Maribor.
Podružnica Slovenskega planinskega društva v Mežici ie danes
zaprla Uletovo kočo na Peci.
Zadtiii dan so številni planinci porabili za poslovilni izlet na Peco.
Nezscd in velikih nesreč danes ni bilo. O požaru v Slivnici Doročamo na druzem mestu.
Policiiska kronika beleži tri aretaciie.
eno zaradi oHanosti. dve zaradi razcrraia-liia. kar ie v Mariboru normalen Doiav ob koncu tedna. Priiav ie bilo 22: ena se tiče prevare, štiri so bile naoravliene zaradi nedostoineza vedenia. dve zaradi prekoračene Doliciiske ure. vse dru^e na trredo na račun kršitev cestnonoliciiskeea reda.
Prezreti ne smemo še karambol.
ki se sicer ni primeril danes, a spada v nedeljsko oismo. V sobojo oroti 12. ie vozil 34ietni mesar Ludovik Žpurai z enovnrež-nim vozom po Glavnem trzu oroti Tatten-bacliovi ulici. Stražnik mu ie namizni!, nai pritezne vaieti. a voznik ni oazi! na to. aH na ni hotel stražnika ubozati in tako se ie primerila nesreča. Koni ie zavozil v avtobus mestneza Dodietia. ki mu ie nrivoz'1 nasproti. Na avtobusu ie bila razbita srna in znaša škoda 30U Din. Koni ie bil poškodovan na levi noži. Proti vozniku ie vložena kazenska ovadba.
Po lahkoatietskem svetu
Zadnjih 14 dni je bilo po Evropi — razen svetovnih kolesarskih prvenstvenih dirk v Kodanju in evropskega prvenstva v plavanju v Evropi — tudi več važnih meddržavnih Iahkoatlct. prireditev, o kate--rih smo dosedaj objavili le suhe končne izide. Ker dajejo podrobnosti teh velikih mitingov sklepati o nastopu evropske lahko-atletske elite, na prihodnji olimpijadi v Ameriki, ni odveč, če jih nekaj objavimo. Pred 14 dnevi so se udarili v slavnem stadionu Stamford Bridge Angleži in Ita-ivani; slednji so izgubili z 62 in pol proti 83 in pol točkam. Gledalcev je bilo 20.000. N'a 100 v ie bilo treba startati petkrat, zmagal je Anglež Cohen v 10 in ena pe-tinka. Italijan Toetti je zaostal za 50 cm Na SS0 v je bil start šestkrat razveljavljen: končno je šlo in zmagal je Anglež Hamp-son (1:55.8) pred Italijanom Beccalijem. Pri skoku v vis st-.- medtem odnesla prvi dve mesti Angleža Land in Turner (1.35 in
I.S3	m). Nato jc bil tek na 440 v; zmagal je zopet Anglež Rampling (4S.4), dočim je bil prvi Italijan šcic tre^i. Na 120 v z zaprekami je opravil z Italijani slavni lord Burghlcv v času 15 sek.; Italijan Fa-celii sc je moral zadovoljiti s tretjim sedežem. Potem je šele prišla prva zmaga za Italijane; Spazzali je Vrgel kopje 55.81 m in drugi njegov rojak 55.56 za prvo in drugo mesto. V teku na 220 y so slavili Italijani s Toettijcm drugo zmago v času 22.2; drugi ^e bil Anglež Murdoch. Pri skoku v daljino sta Italijania dvignila do 8 točk razlike Maffei in drugi rojak z znamkama 7.18 ozir. 7.15 m. Potem je šlo na miljo daleč: tu se Angleži niso dali več in so zopet zasedli prvi mesti z Elliscm in Thoma-siMi (4:17.2 in 4:18.2). V teku na 440 y e zaprekami je Facclli odpravil svojega trdovratnega nasprotnika lorda Burgleva v času 53.S. Na tri milje (4S27 m) so zopet slavili zmago Angleži; ravno tako z diskom na 41.11 m in skokom ob palici na 3.66 m_
Isto nedeljo so se merili tudi najboljši atleti Švedske in Norveške. Zmagali so Švedi s 67 : 57 točkam. Podrobni uspehj: 110 m z zaprekami: \Venander (§) 15.7: krogla: Nielsen (N.) 14.01; skok v vis: Halvorsen (N.) 1.91: 100 m: Sjostrom (S.)
II.2,	400 m: Markusson (Š.) 50; kopje: Tro-nacs (\".) 62.60; skok v daljavo: Irederik-«cn (N.) 7.07: 15C0 m: Nv (š.) 4:00; disk: Andersson (Š.) 44.01: 5000 m: Wide (S.) 15:07; skok ob palici: Nielsson (S.) 3.(0; švedska štafeta: švedska 1:58.8.
Istočasno je vzhodna Nemčija zmagala nad Holandsko s 56 : 46 točkam. Najbcljši rezultat dneva je bil Hoffmeistrov met diska na 47.26 m.
V Hannovru so takrat tekmova'e atie-t!n?e Nemčije in Anglire: zmagale so Angležinje s 53 : 47 točkam. Podrobno je bilo v glavnih disciplinah tako-le: 100 m: \Va!-ker (A.) 12.5; 200 m: Halstcad (A.) 2i.2: Sr-O m: Lunn (A.) 2:28.9; 80 m z zaprekami: \Vcbb (A.) 12; skok v vis: Searv (A.) 1.52: skok v dalj: Griennc (N.) 5.91 (nov rekord!); krogla: Heublcln (N.) 13.25; kopie: Braumiiller (N.) 40.22; disk: Hcublein (N.) 30; štafeta 4 X 100 m: Anglija 48..->. Poraz Nemčije je prišel precej nepričakovano.
Zadnjo soboto in nedeljo so imeli Nemci dva težka nastopa, proti Švici m Angliji, toda kljub temu so oba odločili v svojo korist. Proti Angliji so nastopili v Kolnu pred 10.000 gledalci; seveda so proti njej postavili vse »kanonc«. V podrobnem so bili doseženi naslednji rezultati: štafeta 4 X 100 m: Nemčija (Kornig, Molle. Boch-mever, Jonath) 41.1: štafeta 4 X 4T?0 m: Anglija CBairgwi.n. Green. Hanlon. Ramp-Fm/i 3:15: štafeta 4 X 800 m: Nemčija 7-45.8; (,limp. štafeta: Angliia (Hampson, Raid. Murloch. R impHng) 3:27: štafeta ^4 X 1500 m: Anglija 15:55.6; štafeta 4 X j 10 m z zanrekami: Nemčija (s Trossba-chom) 59.2: 5000 m: Evenson (A.) 14:54.8; skok v daljavo: Molle in Kochermann (N.) 7.20 m: skok v vis: Turner in Land (A.) in Bornhoft (N.) 1.87 m; skok ob palici: Miiller (N.) 3.80 m- disk: Hirschfeld (N.) i5?5 m: krogla: Hirschfeld 15.63 m.
Že uvodoma smo omenili slavni angleški stadion Stamford Bridge. kjer se je vsako leto vršila serija lahkoatletskih prireditev. Sedaj da bodo opustili in nadomestili s starim NVhite Citv-stadionom. ki je bil zgrajen za olimnijado 1. 1908- Ko ga bodo te dni prenovili, bo imel za 100.0^0 gledalcev prostora M :d voino fe -iužil ta stad;cn kot vojaško taborišče.	pa je
stil 'eta in leta nerablien. Zandi ogromnih 'troškov. s kateremi ie biS zvezano rsnoviranie. se. ga dnlgo ni hote1 rihče lotiti Končno je Drišlo med novim lastnikom. nek'm športnim klubom in Amatersko atletsko organizacijo iz Londona do snorazuma glede nreureditve V stadiona bo 7<»r«iieno ogromno tek^Mšče ''četrt mi-lie dnlgo in 0 m široko"), nosebne nro^e zi tek"	in nr<-ictnri skoke
in mete Ri/en	bo d^bP stadion kri-
te prostore za atlete s kopalnicami, kabi-
nami za masažo itd. Stari podzemski hodniki, ki so vodili iz paviljona do srede arene in so bi!i sedaj deloma nerabni, bodo popravljeni, tako da funkcijonarjcm ne bo treba hoditi na prostor po vrhu in ovirati pri tem tekmovalcev in občinstva.
Nesreča in krivda Anglije
Dunaj, 25. septembra.
Bog kaznuj Anglijo! Ne. tega bojnega klica ni več čuti v Avstriji in ne v Nenu čiji- Že leta in leta ne. Med vojno je to biio, zdaj pa ni več. Nasprotno! Povprečni današnji Nemec računa z angleškim prijateljstvom ali celo z angleškim zavezništvom. Nedavno so mi nacijonalno-soci» jalistični vseučrliščniki zatrjevali, da »poj-dc v bodoči vojni Anglija /. Nemci io«. Danes pa mi je celo neki socijalni demokrat izrazi! enako prepričanje. Seveda velja tu dalmatinski pregovor: što se baoi htilo, to se babi snilo. (Kar si jc 6abn;Ja zaželela, to se ji je sanjalo.)
Toda stvar ni nere.sna. Žc zato ne. ker skoro ves nemški narod vanjo veruje. Po; tuhe je dobival dovolj. Angleži so kadili Nemcem, Nemci pa njim. V Nemčiji in v Avstriji velja po vojni angleščina kot svetovni jezik. Vsak baronski natakar lomi danes angleščino. Po vseh nemških izložbah imate brez vsake potrebe tudi anglc* ške napise. Kult angleščine je tolikšen, da se čisto jasno vidi, kam pes taco moli. Splošno prepričanje med Nemci jc: Enj« land geht mit uns. Pozabljena je molitev: Gott strafe England.
Nemci so bii in so danes fantasti v zunanji politiki. Za svet to ne bi bilo hudo. če bi bili Nemci majhen in nesposoben narod. Takšni pa. kakršni so. to se nravi: številni, skrajno pridni in imperijalistični. te morajo iz iluzij zrediti kot skrajno nj» varni, nevarni za ravnotežje in mir v človeštvu. Angleži, bolje rečeno: del Angle* žcv je kriv, da so Nemci taki. če bi leta 1914. Nemčija natanko vedela, da bo šla Anglija proti nji. ne bi bila začela vojne. Anglija na je do zadnjega molčala in « tem dajala — hočeš — nočeš — nemški domišljavosti potuho. Tudi po vojni je bilo večkrat tako. Zlasti takrat, kadar .je na Angleškem vladala delavska stranka. Mi. ki nismo Nemci, dobro vemo, da je ta stranka za mir in si ne želi vojne. Čudno je. je pa le res, da vodilni možje te stranke prav nič ne poznajo psihologije nemškega naroda. Ne vidijo, da si nemškj im-perijalizem — in ta je živ, neziomljen — tolmači angleško sočutje in pomoč kot za* gotovilo zavezništva v bodoči maščevalni vojni.
Ta občutek cje pri Nemcih vedno nara-stcl, kadar je bila v Angliji na površju delavska stranka. Zunanja politika te stranke, ki je v sebi pacifistična, jc nehote, vendar dejansko vzbujala imperija! stične instinkte v Nemčiji. Mirno lahko rečemo, da bi se Nemčija po vojni obnašala drugače — sebi in svetovnemu miru v prid — ko bi natančno vedela tisto.- česar ni vedela 1. 1914., to ie, da za svoje imperi jalistične in maščevalne načrte ne mo= re računati na Anglijo.
Glavni vzrok zadnje velike finančne krize poznamo. Na kratko in nepopolno ga lahko označimo takole: angleške banke so posojila, ki so jih za nizko ceno dobile v Ameriki in Franciji, za višje obresti pla = sirale v Nemčiji (in Avstriji). Nemški svet se ni dosti brigal, kako bo vrni! te milijarde. Kratkoročna inozemska posojila so banke naprej razposodile na dolge roke. S tujim (francoskim in ameriškim denarjem) se je Nemčija (in Avstrija) na novo pozidala, industrijsko modernizirala, oborožila za maščevalno vojno in celo ponekod kot bankirka nastopala. Ko so se spričo nacionalističnega divjanja v Nemčiji francoski in ameriški bankirji ustrašil" za svoi denar in ga zahtevali nazaj, ga nista mogli v zadostni meri vrniti niti Nemčija niti Anglija. Nastopila je tedaj kriza prvo v Nemčiji, nato v Angliji. Nemških denarnih kriz je 6vet po vojni vajen, angleških ne. Zgrudcnje funta šter-linga je začudilo in pretreslo vse kont:-nente. Posledice se čutijo povsod, zlasti tam, kjer so prevladovale vezi z Anglijo.
V interesu svetovnega miru je, da angleški denar čim prej ustali in zavzame stališče, ki mu gre. Nihče, ki dobro misli, se ne veseli zmede v Angliji. Pač pa nem« ški nacijonalizem. Ta pravi: sedaj mora Anglija z nami!
Anglija gotovo noče vojne. Njeno zunanjo politiko zadnjih let, zlasti nieno politiko napram nemštvu pa so razbelieni, imperi jalistični nemški možgani tolmačili drugače. Ta angleška nejasnost je vzbuja* la vojno razgretost v Nemčiji. Škodova'a s tem miru v Evropi. Kot končni učinek ubijala kreditno silo Anglije Omajala funt šterling. Koristno bi bilo. ko bi am glešfca zunania politika iz teh dejstev izvajala primerne posledice. Koristno zanjo in aa ve.s 6vet.«
Fabius.
Neuspešna igra tujih agentov
Beseda o početju plačanih rovarjev proti našemu gospodarstvu
Beograd, 27. septembra.
Pod naslovom »Očitna igra, ki ji je treba napraviti konec«, pri- | naša današnje'»Vreme« naslednji poučni članek, katerega ugotovitve polagamo vsem prizadetim na srce:
Ni nikak greh biti pesimist in gleda:! vse okrog sebe črn* Samo oni, ki jim to preide v navado zaslužijo sočutje, ker kažejo, da j:m nečesa manjka v konstituciji. Spk>sno pa je notranja stvar, da se pesimizem m Optimizem - če nista izraz bolehnosti -ne* prestano menjata. Ampak nopoholjsljiv, pesimisti niso nikoli opasni. kakor so to lahko lažni pesimisti, ki vedno z bog ve kakšnimi namerami žele dejanski stan pokazati v motni luči, služeč svojim al; bogve V-terim drugim sebičnim interesom. 11 U/-= ni pesimisti s-, se v zadn-m čtv-u oeivistoo namnožili. Njihovo mračno početje je /.e znano, saj ni nič lažjega, kakor spoznat; j,h Skrivaj razširjajo najverjetneje a c-s>r: k; so z očitnimi tendencarr-.
Kdo so. cdkod so in kdo ji"i pošilja?
To so m-ialne propade, plahnel, Jcfc-t 6t- in izda :'lci. mračni tro vsake vrste, •vrženi k nam iz inozemstvi iz onega oela, k da bode v oči vedno vej j . st.jpmevans i»ic.?res ko^oiidiraie Jug »Zavije m prova-i.jnie jugoslovenske na ci on t ne m državne roUt''Ve "N-:bovi motivi so ravno tsjco oc-vrair,;" k?kor naklem niiliD' t gospodarje -.
:novo početje je

in 'zla:a>kt
OnTin nfihovi'gospodar-i f> se vrgli 'i vsemi silam, na to, da bi finančno krizo v tv-ropi izkcrijfiii za rajanje raznih tenden-cioznih vesti. Zadnje tri dni je zara.u te^i nastalo delno in povsem neupravičeno u\ canie vlo« pri posameznih bankah m ftf:i-nilnicah. to je agentom uspelo samo pri malodušnežih in bojazljivcih. Ka.<rsni so vedno obstojali, a jih je pri nas vedno bilo malo.
Trezno motrenje, presojanje položaja in dogodkov je tudi tokrat triumfiralo.
Ni države, ki je ne bi, zajela splošna gospodarska kriza. Nobena država pa ne prinaša težkoč tako lahko kakor agrarna. Tem lažje, če je zaostala v gospodarskem raz* voju Tudi naše' gospodarstvo morda baš zato. ker je šele v razvoju in primitivno, najlažje prenaša udarce krize, ki pretresajo starejše, industrijsko in gospodarsko bolj razvite in naprednejše države. Naše potrebe so koncev koncev male. Naš svet se za= dovoljuje z malim in nihče ae more prenesti tolnko kakor on. To se je pokazalo že neštetokrat, pa tudi tokrat.
Naše zveze z inozemstvom
tako gospodarske kakor finančne, s_o bile šele v razvoju. Polom dunajskega kredit* anstalta se nas ni tako rekoč niti dotaknil, ako upoštevamo posledice te propasti v drugih državah Naše finance in naše gospodarstvo niso v zvez* s stanjem v inozemstvu Naš finančni položaj nikakor ne zavisi od onega v nekaterih državah, ki so zašle v krizo. Mi z inozemstvom nimamo takih zvez. V drugih časih bi to bilo zlo. a danes je to baš naravnost ugodno. Niti z angleškim funtom nismo v kaki zvezi. In tu je treba reči. da b; nam tudi to bilo lahko škodovalo. Položaj je danes tak. da je relativno mnogo bolje, da naš nacionalni idenar ni v zvezi « funtom Če se baš hotelo poudariti, smo mi v zv samo 6 francoskim frankom, ker- smo v Parizu zaključili stabilizacijsko posoiilo in ker smo v Parizu kupovali zlato, ki nam je bilo potrebno za stabilizacijo.
Kdor je zadnje dni motril naša borzna poročila je mogel uvideti, da je
dinar ne samo stabilen
marveč tudi. da je naoredoval v primeri z	-------• -------- - ■
vsemi devizami, celo nasproti švicarskemu | pričani pa smo, da bodo v tem pomagali •in francoskemu franku in ameriškemu do- tudi vsi pravi rodoljubi.
larju. Ta tendenca dinarja k porastu se je ■ajjasneje pokazala baš ored krajem minulega tedna, ko so se lažne in tendenciozne vesti najbolj lansirale
Denarna podlaga je vedno bila večja, ka= kor je to po zakonu potrebno. Skupno kakor tudi zlato ir devizno kritje je vedno oilo večje, kakor ga predpisuje zakon. A ti predpisi so zelo strogi, ker se morajo kriti ne 6amo novčanice v obtoku, temveč tudi depoziti pri Narodni banki.
Naš proračun je uravnovešen.
Vsaka opasnost deficita je bda odstranjen na z naglimi in odločnimi ukrepi vlade, ki ni čakala na uspeh pogajanj o naknadi re-paracijske izgube. Zunanji minister je iz; javil, da bo naša izguba popolnoma krita s posojilom. Že davno prej pa je vlada iz* vršila redukcijo izdatkov _v znesku /LK) milijonov Din Pred par dnevi je tudi bilo izvršeno znižanje uradniških doklad Razen tega je bila povišana cena nekaterim tobačnim izdelkom, kar bo vrglo nove dohodke. Z ustvaritvijo žitnega fonda je zagotovljen na izvedba žitnega zakona ne glede na redne proračunske dohodke. Primanjkljaj zaradi odgoditve reparacij bo izpopolnjen 6 posojilom. Kakor se torej vidi,
ni nikake opasnosti.
Storjeni ukrepi več kakor zadostujejo za ohranitev ravnotežja v proračunu. Kar se tiče špekulacij 6e mi vanje nikoli nismo spuščali. Mi nismo nikoli (kakor Avstrija, Nemčja ali Madžarska) špekulirali s 6vojim ali tujim denarjem To so dejstva, ki to dobro znana vsem in ki smo jih kar za primer navedli, da bi z njimi opomnili vse one, ki se jih tičejo Kajti z razlogi se ni mogoče boriti proti agentom in brezvestne-žem, ki prvim zavedno nasedajo. Ne dvomimo, da bodo obf.astva storila svoje, pre«
Zopet požig v celjski ok*lici — Ogenj v Slivnici
Celje, 27. septembra.
Davi ob 8. so bili celjski prostovoljni gasilci obveščeni, da je izbruhnil v bližini tovarne Pvrota v Čretu požar. Gasilci so bili s svojim avtomobilom že r.ekaj minut po izbruhu ognja na mestu ter so takoj pričeli z gašenjem. Žal je kmalu zmanjkalo vode v vseh treh vodnjakih, zaradi česar so bili gasilci prisiljeni napeljati cevi k precej oddaljeni Voglajni.
Med tem so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Gaberja in Teharja s svojima motornima brizgalnama. Skupnemu nastopu gasilcev je uspelo izvesti uspešno gašenje ter obvarovati tik poleg gorečega gospodarskega poslopja stoječe hiše enake usode. Gospodarsko poslopje, ki ja bilo polno krme in slame, je popolnoma pogorelo. Bilo je last vrtnarja v "VVestnovi tovarni g. Maksa Zu-panca, stanujočega v lastni hiši v Čretu št. 55. Domačim se je posrečilo, da so rešili iz že močno gorečega hleva krave in tudi iz svinjaka vse prašiče.
Celjski gasilci so se po odstranjeni nevarnosti okoli 11. vrnili v mesto.
Škoda znaša več deset tisočev dinarjev. G. Zupan je bil zavarovan pri zavarovalnici Dunav in bo škoda najbrž večinoma krita. Kako je požar nastal, za enkrat še ni ugotovljeno.
Maribor, 27. septembra.
V noči od sobote na nedeljo je nastal v Slivnici ogenj. Gorelo je gospodarsko poslopje gostilničarja Antona Faleža. Požar je izbruhnil nekaj pred 13. uro. Na pomoč so bili pozvani gasilci iz Maribora in okoliške Krčevine, poleg mariborskih gasilcev pa so prišli na rne-«sto nesreče gasilci iz Razvanja, Hotinje vasi, Pobrežja, Frama in Rač. _ .
Sreča v nesreči je bila, da ni pihal veter, ker bi prišla v nevarnost tudi okoliška poslopja. Združenim močem gasilcev se je kmalu posrečilo omejiti ogenj. Človeških žrtev ni bilo in tudi živino so pravočasno rešili iz hlevov. Ogenj je uničil mnogo kmetiiskega orodja, več voz, strojev in precej sena. Pogorelo poslopje je bilo precej veliko. Gmotna škoda znaša okrog 50 do 65.000 Din, krita pa je z zavarovalnino.
Kitietski vm pod Tlakom
Voznik Je zaspal na vozu in je svofo neprevidnost plačal z živlfenfem
Čakovec, 27. septembra.
Na železniški progi Varaždin—Ivanec se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. S sejma v Čakovcu se je vračal proti domu s praznim vozom, na katerem je pripeljal na sejem čebre, kmet G juro Svrženjak. Z očetom se je vozil tudi njegov 141etni sin Franjo. Sejem ju je utrudil, da sta oba začela kmalu dremati na vozu in sta naposled tudi zaspala. Njuna usoda je bila prepuščena konju, ki je vozil po svoji mili volji, kjer mu je pac cesta
pO SVOJ! najbolj ugajala.
Nesreča je hotela da je konj zavozil p« stražami ci 7 na železniško progo prav v tre-notku, ko je pribrzel nasproti vlak iz Ivan« ca. Konj se je še na čuden način rešil nesreče, dočim je voz z obema potnikoma zgrabila lokomotiva in ga strla. Obenem z"vozom ie prišel pod Kolesa kmet Gjuro Svrženjak ki je obležal razmrcvarjen in mrtev na železniškem tiru, a njegovega sina ie lokomotiva k sreči sunila v stran kar mu je rešilo življenje. Dečko je dobil le lažje rane. Prepeljali so ga v varazdinsko bolnico, kjer so mu rane nemudoma izprati
Rudolf Kresai:
Dogodki med tednom
Časih sp pripeti, da sede človek k mizi, pomoči pero v črnilo, zapiše najprej iz nekega mučnega neugodja dan in mesec — pa se zamisli, kakor da je pozabil komu in kaj je hotel pisati, čez nekaj časa pa se mu izpod iperesa izvijejo, kakor da prste lomi krč, čudne, nerodne črke — jih prebere in spet obstane.
Draga prijateljica!«, - Cenjeni gospod!«
__pa mu ta prijateljica ni prav nič draga
in gospoda prav nič ne ceni. Pa je že tako, da bfrez dostojnega naslova ne sme biti nobena stvar.
Vendar naslov od sebe človek se kar vrže mu ie znan. -- ga pozna odkar se je naučil pisati, ve da je vsak naslov bolj ali manj znak vljudnosti, da je, prazen no obupa — in da ga je treba šele napolniti! S čim? — Nekaj se je moralo zgodit.
Kaj? Le — kaj?	. ,
Tako sedi človek eno uro, dve uri pri mizi. se larra s peresnikom, riše ž njim se mogoče stvari, obraze, spačene figure, črto geometrijske like — in dela vtisk blazr •••--••• človeka. Je tisti čas, ko -feče v sebi in zu naj sebe dogodkov res — čuden.
čas Doteka. Vsake pol ure udari ura. Po Časi iii zamolklo se vrste udarci drug zs drugim, človeka pri mizi pa obhaja suh i vročina. Premišljuje — išče dogodkov. In potem pride trenutek, ko je premislil
in obvezali.
Kakor je dognala preiskava, je nesrečo pripisati le neprevidnosti voznika. Vlakos vodjo in drugo železniško osobje ne zadene nikaka krivda.	__
Nevaren požar v tvornici usnja v Karlovcu
Karlovac, 27. septembra.
V četrtek zvečer je nastal nevaren po* žar v karlovški tvornici usnja, ki js last Prve hrvatske štedionice. Goreti je začelo v hlevu, ki 6pada k tvornici. Zgoreli so hlev, zgradba za delavska stanovanja in delno tudi skladišče za usnje in kemikalije. Vse to se je nahajalo pod eno streho. V skladišču k sreči ni bilo preveč usnja in drugega blaga Skupna škoda še ni popols noma ugotovljena. Domači gasilci so &i mnogo prizadevali, da so nevaren požar omejili. Pri gašenju so pomagali tudi že* lezniearji, ker se tvornica nahaja blizu kolodvora. Zgradba in usnje 6ta bila zavarovana.
že po! svojega življenja in prehodil pol sveta — premislil zraven še kak filozofski sistem kakor mimogrede in spoznal, da je vse okrog njega čudovito prazno, in da ni nobenega dogodka.
V tem trenutku pa kakor da se je do-tefcnil električne ž/ice, je našel dogodek:
Nebotičnik na Dunajski cesti bo kmalu pod streho! Dvanajst nadstropij bo imel in 54 metrov bo visok!
Ne! Ne! To še ni dogodek! Dogodek bi bil prav velik dogodek, če bi na tisti nedodelani nebotičnik splezal obupan ali pa izstradan človek — in se tam obesil — ali pa skočil z njega in priletel nepoškodovan naravnost v voz električne cestne železnice, se nehote moral odpeljati na kolodvor
—	tam pa bi — v svojem obupu — kupil vstopnico do Jesenic. Na Dunaj na Dunaj mu ves čas šumi po glavi. A ko pride na Jesenice — ga pošljejo spet v Ljubljano
—	nima inozemskega potnega lista. — Kaj ali naj potem še enkrat spleza na nebotičnik?
Preneumno! — Ali dogodek bi to bil.
Vendar podobne misli, blazne breznadej-ne nade, da bi se kako rešil svoje bede, mrtvega sveta okoli sebe, ali pa česarkoli, mučijo v teh mrzlih jesenskih dneh marsikaterega človeka pri nas.
Mraz je. Tega ni nihče pričakoval, da bo v drugi polovici septembra že tako hud mraz.
Zima trka. Trka. trka. vsak dan huje. i Zdaj zasači tega s praznim žeipom, onega
Na razstavo sadja v Ptuju!
Ptuj, 27. septembra. Razstavni odbor, ki vrši priprave za razstavo in sadni sejem v Ptuju, sporoča, ^ da se kljub pozivom, prošnjam, opominom in pouku kmečki sadjarji ne držijo navodil, temveč da na slepo prodajajo svoje sadne pridelke, celo ne popolnoma dozorele, radi česar trpijo zgubo. Res je. da primanjkuje denarja za plačila, toda kljub temu bi kmečki sadjarji lahko počakali vsaj do razvoja sadne razstave in sadnega sejma, da bodo videli, kako se bodo cene sadju razvile, in tedaj naj prodajo svoje sadje, ako ga že shraniti ne morejo za poznejšo prodajo.
Opazuje se, da se kmečki sadjarji za razstavo premalo brigajo, da ne prijavljajo svojega sadja, ki bi ga imeli naprodaj, in da se nekako razstave izogibljejo, kakor da bi jim ta škodovala, mesto koristila To je napačno razširjeno mnenje, ki bo samo kmetu - sadjarju škodovalo. Kmet sadjar se danes mora zavedati, da je le v skupnem nastopu in skupni organizaciji moč in veljava, tako tudi pri prodaji sadja. Sedaj, ko je trg prepoln drugega sadja, se trgovina s sadjem ne razvija povoljno in so cene nizke. Ko bo pa grozdje minilo in drugi ra-ni, poletni in jesenski sad, pa pride zimsko sadje, tako jabolka in hruške, do veljavne cene.
Vse to ima v vidiku sadna razstava in sadni sejem v Ptuju. Izboljšati hoče samo kupčijo in dati pouk sadjarjem za izboljšanje. Ker se menda sadjarji bojijo, da hi morali dati sadje za razstavo brezplačni, se pojasnjuje, da se bo razstavljeno sadje prodalo in plačalo razstavljalcem po najboljši ceni. Enako velja za grozdje. Vsak sadjar in vinogradnik lahko razstavi tu li grozdje, ki se bo prodajalo na sadn.i razstavi ter razstavljalcu ravno tako plačalo po dobljeni ceni.
Razstavni odbor še enkrat apelira na kmečke sadjarje, da takoj prijavijo, koliko in katere vrste sadja bodo imeli naprodaj in če se hočejo razstave udeležiti ter razstaviti sadje, katere vrste in koliko. Opozarjamo, da so določene lepe nagrade! Sadje in grozdje bo sprejemal razstavni odbor v Društvenem domu v Ptuju od 5. do 9. oktobra.
Cigan ubijalec
Kutina, 27. septembra. V vasi Gračenici so pri posestniku Andru Radovanoviču kožuhall turščico. K delu so so se zbrali vaški fantje in dekleta, med njimi tudi krojaški pomočnik Ivan Mance in 161etni cigan Nikola Gubič. Nastal je prepir s ciganom, ki se je silno razburjal. Gospodarju se je naposled le posrečilo, da je prepirljivce pomiril. Ko pa se je delo končalo in se je vaška mladina razšla, je cigan šel za Mancetom, ga napadel in ga z nožem zabodel v vrat. Ranjeni Mance se je nevarno ranjen splazil do bližnje hiše, kjer je čez pol ure umrl.
na kaki skriti klopi v tivolskem parku sredi noči. Strese se, obupno pogleda okrog sebe, skrči se v dve gubi, rad bi spet zadremal.
Nič več ne bo dremal pod milim nebom. Udje se mu tresejo, zobje šklepečejo. — Brezdomec vstane, napravi nekaj korakov sem in tja.
Noč poteka. Jutro bo. Dolg dan. Kaj potem, ko bo tako dolg dan? Kaj, brez kruha in brez strehe!
Sami izgubljeni dogodki, ki jih človek doživi — povsem nehote.
Seveda, v Ljubljani prav za prav ni borze, pri nas ni ne dolarja ne nemške marke — ne angleškega funta. Zaradi izgube na borzi se ljudje pri nas nič ne obešajo, če mu neki!
Trimostje gledajo, nebotičnik občudujejo '— in čakajo kdaj se bo spet kdo zaradi nesrečne ljubezni končal.
Ampak, bi se le zgodilo, pravi ta ali oni. ki ima veliko časa. Nebotičnik se- lahke podre! In saj je po vsem svetu hudo. — Da Lukmannove hiše v Gradišču ni več. to veste! Ne? — Ni je več.
Dogodek, vsekakor velik dogodek! Li človek si malo težko misli, da bi se pra\ pri nas, in prav v Gradišču pričel svet ' podirati.
*
Ali, na vse zadnje.
Tam v Gradišču je slovenska drama, Ir. prav tam se je nekaj obrnilo.
Ustanovitev Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru
Maribor. 27. septembra. Sinoči se je izvršila ustanovitev Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma. Zbralo se je lepo število zasebnih in avtonomnih nameščencev iz Maribora in okolice, prisotni so pa bili tudi predsednik zveze za dravsko banovino g. Zem-Ijič, tajnik g. dr. Sket. podpredsednik Pokojninskega' zavoda za zasebne nameščence g. Evgen Lovšin in podravnatelj g- dr. Vrančič. ravnatelj Trgovskega in bolniškega podpornega društva g. Podgoršek, zastrpnik trboveljske organizacije g. Ma-rovič. jeseniške organizacije g. Sušnik in drugi.
Po uvodnih izvajanjih predsednika pripravljalnega odbora g. Lojzeta Doležala, ki je utemeljeval potrebo novega društva in po pozdravih predsednika Društva odvetniških in notarskih pripravnikov g. Gildšvcrta, podružnice Društva bmčnih uradnikov g. Skaze. nredsedn:ka zveze g Zcmljiča in zastopnikov iz Trbovelj in z Jesenic je ustanovni občni zbor izvolil odbor: za predsednika g. Lojzeta Doležala, ravnatelja g. Lebana za tajnika, g. Pavletiča za blagajnika, v odbor gg. dr. Vatovca, Mirka Osrizka, Gselmann in Nenliča. go. Zabavnikovo in gdč Greto Pinterjevo. a v nadzorstvo gg. Slavka Rejo in Lojzeta Strašnika.
O položaju socialnih institucij. zlasti Pokojninskega zavoda, so podali strokovno izčrnne referate g Evgen Lovšin, pod-ravnateli g. dr. Vrančič. o bolniškem zavarovanju ravnatelj Trgovskega in podpornega društva g Podgoršek o delovanju in stanju Zveze društev zasebnih nameščencev za dravsko '-anovino pa tajnik dr. Sket. Sledila je še kraiša debata, po kateri je predsednik Doležal zaključil lepo uspelo zborovanje.
V nedeljo dopoldne se je v Mariboru vršila seja odbora Zveze društev znsebnih in avtonomnih nameščencev za dravsko banovino.
Spre i*™ v J™n<winsko mlekarsko šolo
LjubHana. 27. septembra. Na banovin s'.i mlekarski šoli v škofji l iOki se otvori novo šolsko leto dne 10.^ no-ombra 1931. Snreiemni poaroii so ti-1Q: Državljanstvo kralievine Jugoslavije. 7. lobrim usnehom dovršena os^o-vna šo^a ;n Ivoletna (praksa v mlekarskih obratih aH Ivoletna kmetiiska šola. ali enoletna kmetijska šola in 1 leto prakse v mlekarstvu. Starost nad 17 in ne nreko 25 let. M oral _ na neoporečnost. Dovolienie staršev ali n-';h namestnikov za obisk mlekarske šole. (Pogoj samo za mladoletne.) Fizična usno-soblienost za poklic siraria ali mlekarja.
Roflektanti nai vlože pravilno kolkova-ne nrošnie in nrHosre ravnateHstvu bano-vinske mlekarske šole v škofji Loki najkasneje do 31. oktobra. Svojim prošniam naj prilože vse dokumente, ki dokazujejo, da imajo prosilci pogoje za ST>reiem na banovinsko mlekarsko šolo v škofji Loki (domovnica, rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in izpričevalo o praksi, nravstveno izpričevalo, zdravniško izpričevalo in izipriče/alo o uboštvu, vidirano po pristojni davčni oblasti).
Vzdrževalnima v zavodu, ki nudi obiskovalcu vso oskrbo, iznaša 650 Din. Prosilci .izven dravske banovine plačajo še šolnino v iznosu od 100 Din na mesec.. Prosilci, ki bi reflektirali na štipendije s strani svojih banovin ali pa ministrstva za kmetijstvo, naj prilože svojim prošnjam za sprejem še izjave teh oblastev, da hočejo plačevati zanje vse stroške za vzdrževanje in šolnino. -Ravno tako morajo priložiti •prošnjam slične izjave plačnikov tisti prosilci, ku se kanijo vzdrževati brez javnih podpor. Podrobnejša pojasnila dobe reflek-tanti v škofji Loki pri ravnateljstvu zavoda, kakor tudi nri kmetijskih oddelkih svojih banovin in pri upravah kmetijskih šol.
Makuo ie v Drimeri s oreišniimi leti zelo slab ter so zaradi Dreceišniih zalo« starih vin let šiie cene smešno nizke.
V Dfct-iOvi številki »Jutra« objavljenemu noročiiu o volilnih imenikih nri nas ie potrebno dopolnilo. K politični občini Necovi. za katero ie navedeno, da ima SS volilnih upravičencev, pripadata tudi kraievna dela Lokavci z 4S ter Kadvenci s 64 volilnimi upravičenci.' Skupno število volilnih upravičencev politične občine Necove znaša to-rei 200 in ne 88 skupno število volilnih upravičencev vsesa srornieradcronskeea sod-iieca okraia pa se zviša za 112 in znaša torei 4.839. Volišča oa so predvidena: V Apačah za občine Apače. Črnci. Lutverci. Nasova. Setrovci in Ženovci. v Drobtincih za občine Drobtinci. Grabe. Koniišče. Pod-trorie. Vratia vas. Vratii vrh in Ziberci. v Gornii Radzonj za občine Gornia Radirona. Črešnievci in Police, v Nezovi za občine Nesova. Ivanici. Ivanišovci in Očeslavci. v Okoslavcih za občini Okoslavci in Grabo-noš. v Orehovcili za občine Orehovci. Bo-račevo in Zbizovce. na Ščavnici za občine Ščavnica. Plitvica in Plitvički vrh. v Radencih za občine Radenci., Hrasti e Mota, Rihtarovci in Šuatovci. nri Sv. Juriju ob Ščavnici za občine Sv. Jurij. Bolehneci. Galušak. Kralievci. SlaptincL Stanetinci in Terbezovci ter Dri Kapeli za občini Kapelo in Murščak.
Tatvine koles so se v zadniem času začele orecei često poiavliati tudi na deželi. Posoiilniški uradnik France Grand ie nedavno shranil svoie dobro ohranieno kolo znamke »Waffenrad« v veži posoiilničneza ooslopia v Gornii Radzoni. kakor ie to stori! že večkrat orel. Neznan tat oa ie kolo vzel na Diko in oobeznil z niim. Je skorai novo. črno o-eskano ter ima št. 31.219.32.
Objave
V obmejni pokrajini
Gornja Radzona. 27 seoi.
Najpomembneiši čas našeza vinozradm-šiva že trka na vrata. Le še dober teden dni in številni klonotci bodo končali svoie monotone pesmi, priiazni zrički naših zo-ric oa bodo zopet oživeli, čeravno ne v onem veseliu in razooloženiu kakor nrei-1 šnia leta. Vedno huiša vinska kriza ne obeta našemu vinozradniku plačila truda, k: za ;e imel vse leto. Deževni dnevi so . vplivali zelo kvarno na zorenie. Grozdje | ie močno začelo črniti, tako da ie v neka--! terih lezah bilo nuino potrebno nodbiratiie: podbira se ranina mozler in oošio. oa tudi ostale vrste, ker se bo s podbratviio oino-zočila oovolineiša dozoritev ostaleza zdra-veza zrozdia. Vreme se obrača sicer na bolie. čeprav ie še zelo hladno ter ie upati, da se kakovost letošnieza pridelka ki oo količini dobro obeta, vsai nekoliko izbohsa.
Na slovenski oder je brez velikih zavlačevanj prišlo slovensko delo! Po dveh letih.
Sreda je, 23. septembra t. 1. V drami je premijera, igrajo delo slovenskega človeka — tudi dogodek! — igro ki jo je napisal Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi. Gledališče je nabito polno. Del znane ljubljanske publike se je spet skril. — Domača beseda nekaterim Ljubljančanom, ku znajo slovenski, časih noče biti razumljiva. Ta dogodek je menda večen.
Ampak zbrana je vsa slovenska kultura. Pisatelji dramatiki, skladatelja, filozofi, pesniki, slikarji, kritiki, novinarji, založniki, pisateljice, pesnice, slikarce, skladateljice, novinarke, mlado in staro se složno
druži _ vse pričakuje--:
Mesto Goga živi! živi — nodesetorjeno življenje. Tu pa tam kdo zeva, iz neke ložo je slišati opravljanje, nekdo kaže za uekom s prstom in krivenči ustnice. Manjša družba se pogovarja, ugiba, kam pojde po pred
stavi — pit! —
Vsi pa nestrpno čakajo, da se dvigne za-
stor.	. '
Zdaj pa predstava je končana. Ljudje se
razhajajo
Slovenskemu dramatiku vsa čast!
Ampak!
In ti ampaki se tako strahotno kooacijo , da konec koncev — v mestu Gogi (Lj) ni ! bilo noben p ara dogodka, i Pri predstavi so bili tudi trije mlad.
Sokol I, Ljubljana — Tabor, obvešča svoje članstvo, da bo v nekaj dneh razposlal položnice s prošnjo, da nakažete poljuben znesek za podporo gladujočim bratom, sestram in mladini sokolske župe Mostar. Kdor bi pomotoma ne dobil položnice, naj se posluži splošne položnice in vpiše našo številko 11.253 ali pa vplača svoj dar v društveni pisarni, kjer sprejmemo tudi darila v obleki, obutvi in dr. Priskočimo tem našim dragim pripadnikom na pomoč in pokažimo jim, da smo res bratje in sestre. Zdravo! Uprava.
Premestitev v železniški služb«. Železni-ški kontrolor in postajenačelnik g. Bogomir Milost je v istem svojstvu premeščen s oostaje Videm-Krško v Sevnico, in na obratno, kakor se je' napačno poročalo.
O Strašnem samomoru mladeniča Starina na Viču nam je poslal g. Antoi Kovačič, lastnik tovarne peči in štedilnikov v Rožni dolini, naslednje pojasnilo: V Vašem cenjenem listu št. 219 ste poročali o strašni smrti mladega mesarja na Viču. Poročilo ni točno v nekaterih navedbah. Anton Starin ni bil brezposelni mesa-ski pomočnik, marveč je kot mesarski pomočnik izvrševal mesarsko obrt na materino ime ter jo vodi! popolnoma samostojno, v največjem redu in dobri gospodarski zmožnosti za svoja mlada leta. Ljudstvo, s katerim je prišel v dotiko po kupčijskih zvezah, ga je smatralo za pridnega mladega gospodarja. Tudi ni resnica, da bi se popolnoma vdal pijači in da bi se popolnoma zanemaril. Bil je vedno mladenič na svojem mestu in ga bodo ohranili v najlepšem spominu kmečki ljudje, ki so ž njim kupčevali kakor tudi vsi sosedje in Vičani, ki so ga poznali.«
Narodna zaščita proti izkoriščevalcem njenega imena. Ker se je zadnji čas pojavilo širom naše države več nepooblaščenih oseb, ki zlorabljajo ime Narodne zaščite ter prodajajo najrazličnejše stvari, kakor brošure, knjige, razglednice itd., se opozarja javnost, da ne naseda tem sleparjem, temveč jih takoj prijavi oblastvom. Za zbiranje prostovoljnih prispevkov, članarine, predplačil na list je edino pooblaščen g. Mihajlo Tuk, a za nabiranje članov utemeljiteljev in oglasov za Narodno zaščito g. Drago Kovačevič. Predsedstvo Narodne zaščite v Zagrebu.
Pojasnilo. Gospa Pavla Wessely, lastnica tovarne za izdelovanje slamnatih tulcev, vrvi in plaht v Ptuju, nas prosi, da vest o odpustu delavstva, objavljeno v »Jutru« 26. t. m., popravimo v toliko, da delavstvo m bilo odpuščeno, temveč je samo dobilo 1 teden dni dopusta, da lahko ljudje pospravijo krompir, zelje in ostale jesenske pridelke.
Iz Dobrne pri Celju. Gospa Kumarjeva, soproga znanega glasbenika iz Zagreba, je nabrala za revne šolarje dobmiške šole znatno vsoto denarja, za kar ji izreka najlepšo zahvalo upravi tel jstvo šole.
Ne sme v krčmo. Po sodbi sreskega sodišča v Rogatcu z dne 1. avgusta 1931. je zabranjeno čonču Vincencu, posestnikove-mu sinu, rojenemu 4. decembra 1893 v Ce-rovcu, pristojnemu v občino okolica Slatina, srez Šmarje pri Jelšah in tam stanujočemu, zahajati v krčmo od 18. t. m. do 18. septembra 1932. Po § 268 kaz. zak. se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa vendarle postreže taki osebi z opojilom
angleški pisatelji, člani mladega londonskega PEN-kluba.
Le od teh ni nihče rekel: ampak! Bili so res presenečeni. In kaj takega — London! — nima, 'so rekli! Utegne biti res!
To-le mimogrede, tistim Slovencem, ki jim pred tujci nedostaja ponosa in zavesti vsakega kulturnega naroda:
»Da smo!«
T
V tem neprestanem kolebauju, aii smo ali nismo v večnem pričakovanju, da M se kje pripetilo kaj velikega, nekaj neskončno veselega ali zelo strašnega, le da bi vsaj nekaj ur čutili; da smo, pa pride res prav kakor od boga — odrešenje za nekaj trenutkov Vse se je oddahnilo. Obrazi so v svetlobi obcestnih luči uprav sijali od neke težko umljive sreče, in oča so zamaknjeno gledale- v nebo, odkar je prihajala vse večja tejna. —
Pa d&, v soboto zvečer je mrknila luna. Letos je že drugič mrknila. Mrka ni bilo dosti videti, zato so pa ljudje hodili v soboto s precej mrknjenimi obrazL
Vsekakor je treba priznati, da je luna, ta zvodnica — pravočasno mrknila. —
Dogodek ne bi bil tako velik, ko ne bi bil velik čas, v katerem je mrknila:
Zakaj ljudem je dal ta mrk precej po glavi in jih spravil vsaj malo k zavesti: da so — in da nobena luna in nobeno solnce ni večno.
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
Hausse na pariški borzi
Medtem ko je ukinjenje zlate valute na Angleškem vplivalo na skoraj vse svetovne borze, je pariška borza nemoteno deloval« so domači papirji celo porastli na vred-
nosti
Krakatau bruha

Otoški vulkan Krakatau (v Holandski Indiji) je pričel spet bruhati. Lava iz ognjenika se dviga 200 m visoko
Ukazom te žene se pokorava cela armada
300 m pod morsko gladino
Italijanski inženjer Galleazzi je konstruiral potapljaško odelo, s katerim se more potopiti 300 m pod morsko gladino. Nova potapljaška priprava je opremljena s posebnim telefonskim aparatom
Zastrupljevalka preti svojim odjemalcem
V Levicah na Slovaškem so prišli na sled umorom s pomočjo strupa, ki spominjajo po svojem obsegu na svoječasno za-strupljevalno afero na Madžarskem.
Aretirali so vdovo Stankovo, ki je pri zaslišanju priznala da je hotela s strupom odstraniti svojo 18-letno bolno hčer in 72-letno vdovo Tarnyikovo, ki je stanovala pri njej in bi morala skrbeti zanjo do njene smrti. Obe kandidatinji smrti sta ji bili nadležni. Preiskava pa je jgotovila, da je Stankova poleg teh po-skušenih umorov izvršila celo vrsto dejanskih umorov, ki jih pa trdovratno taji. Tako je zastrupila svojega moža, pozneje vdovca Berkesza, s katerim je živela v divjem zakonu, in tudi 8-mesečnega otroka svoje hčere, ki živi na Francoskem, in ga ji je poslala v rejo.
Stankova pa je zalagala z morilnim praškom vse v domači vasi, ki so se hoteli iznebiti kakšnega svojega neljubega sorodnika. Tako je neka Schoneszyjeva zastrupila svojega moža. da bi se lahko poročila z nekim vdovcem, ki jo je pa pustil na cedilu; kmet Repinski pa je zastrupil svojega očeta, baje zato, ker je oče zasledoval njegovo ženo. Oba zastrup-Ijevalca so seveda aretirali, ista usoda pa čaka še kup drugih ljudi. Zanimivo je, da Stankova sama izdaja svoje »kliente«, in sicer iz maščevalnosti, ker so ji ostali dolžni razne vsote za. strup, ki jim ga je dobavljala, oziroma se ji niso dali izsiljevati. že prej jim je po advokatu grozila s tožbo, če ji ne plačajo toliko in toliko za strup. Preiskava se nadaljuje in pričakovati je še novih senzacionalnih odkritij.
Holandska kraljica Viljemina, ki je letos osebno prisostvovala jesenskim manevrom
holandske vojske
Henri Cochet, eden najboljših teniških igralcev na svetu, je z nekimi drugimi prvaki v belem športu stopil med profesionale. Cochet je sklenil pogodbo za letno plačo v znesku 140.000 nemških mark
Tehnitni del rubrike arejuje avtotuhnicni oddelek Vaeuum Oil Cempanv. d. d.
Športne prireditve ob 25 letnici zagrebškega Avtokluba
Kakor smo v naši rubriki že kratko poročali, je praznovala zagrebška sekcija Avtomobilskega kluba 25-letnico svojega obstoja. Ta pomembni jubilei dela se je slavil % dneh 18. do 20. t. m. Slavje se je otvorilo z izletom avtomobilistov iz vse naše države. Prišlo jih je zelo veliko: to je bila gotovo najlepša čestitka zagrebškemu Avto-klubu. Istega večera je bil obhod avtomobilov po mestu. Povorka je bila naravnost impozantna, kajti udeležili so se je vsi člani zagrebške sekcije Avto-kluba, gostje in številni motocikl:sti. Avtomobili in motorna kolesa so bili razsvetljeni z nebrojem malih žarnic, ki so že itak pestro sliko še sp^tpolnili.
Prihodnjega dne se je vršila gorska dirka avtomobilov in motornih koles na Vonči-novi ulici. To je ulica, ki spaja stiro meščansko uPco — Vlaško ulico — z novim delom mesta, ki leži na bregu. Na tem bregu je medicinska fakulteta, bogoslovje in fepo število vil, ki jih je hrup avtomobilov in motornih koles spravil ob popoldansko spanje. Vonč:nova ul:ca. ki je pretvori ena v progo za gorsko dirko, je v ta namen zelo prikladna. Cesta ima vzpon 0 odstotkov, je graiena dobro in iz čvrstega materijah, ima 2 manjša zavoja na onem delu ceste, ki vodi navkreber in zelo oster zavoj, ki tvori obenem prehod na ravn-co. Tak teren in dejstvo, da je proga dolga vsega 1 km, zahteva od vozača dobro tehniko. Proga Zagrebčanom ni neznana, ker se je lani vršila na njej gorska dirka za avtomobile in motorna kolesa, vendar se je tudi letos opazilo, da je dosegel le oni vozač dober čas. ki je progo razdelil z matematično točnostjo. Posebno vel:ke preglavice je delal glavni zavoj, dasi je bil ma-terijal vozačev letošnje dirke mnogo boljši, kakor lani.
Predvsem so startni motociklisti z mo-tormmi kolesi do 250 ccm. Prvi je prišel na cilj Anton Uroič na Puchu v času 4S.4. Dru<Ji je bil Ivo Sarutančec (DK\V) v 51.4, tretji Vekoslav Zorčič (DK\V) v 52.4.
V isti kategoriji je startala tudi edina dama ga. Hanja Boškovieeva, ki je doseg- , la 1:03.6.
Tej kategoriji je sledila druga: športni motocikli do 350 ccm. V tej je dosegel Anton Štrban prvo mesto s 46.2, Anton Uroič drugo s 47.8, Slavko Svenščak tretje s _54.
Tretja kategorija, motorna kolesa do 500 ccm, slike v pogledu zmagovalcev ni mnogo spremenila. Tudi v tej kategoriji se je Štrban plasiral na prvo mesto (čas 44.6). S to vožnjo je dosegel Štrban najboljši rezultat motociklistov in zagotovil si je s tem posebno mgrado predsednika zagrebškega Avtokluba, g. Milana Bošnjaka.
Sledila je skumina motociklov do 12C0 ccm. Tu je zmagal Uroič v času 49.8. Zadnja kategorija so bila motorna kolesa s pri-koFco. Zmagal je Štrban (BSA) v času 53.6 Prišli so na vrsto avtomobili. Startali so, kakor metoma kolesa, posamezno. Rezultati so bili naslednji:
Turistični avtomobili do 1500 ccm: Kari Haupt (Mathis) v 1:8.8, turistični avtomobili do 2(XX) ccm: Gustav Stoinschegg (Ta-tra) v 1:03.2. V tej skupini se je plasiral dobro še član .\vtokluba Hans Meversheimb (Stevr) v 1:15.8. Turistični avtomobili 2000 -- 3000 ccm: najboljši čas Pavel Prekratič (Lancia Lambda) z 1:02.2. Tur. avtomobili od 3000 do 5000 ccm: najboljši čas Milan Hetenyi (Ford) z 52.6 sek. Skupini avtomobilov med 5000 — 8000 ccm je končala z lepo zmago Viktorja Barešiea (Mercedes-Benz s kompresorjem), ki je prevozil progo v 47.2.
Kategorija športnih in dirkalnih avtomobilov: 'prvi \Verner Stiger (Tatra) v času 1:1. V isti kategoriji, samo v razredu med 2009 in 3000 ccm je dosegel Franjo Arlav? (Austro-Daimler) 56.6, med 3000 in 5000 ccm Andrej Cundrič (Stevr Šport) 52.
S tem je bil športni del prvega dne končan. Organizacija dirke je bila zelo dobra. Žirijo in predsedništvo so tvorili g. Milan Bošnjak, predsednik Avtokluba, oha podpredsednika gg. O. Schweickhardt in Z. Kugli, g. podban dr. Hadži, konzul A. Ehr-mann in predsednik Zveze motoklubov g. Edo Funk. Direktor vseh prireditev je bil
g. E. Bačoka, a športni komisar gorske dirke g. inž. Hugo, komisar hity>stne, ki se jft vršila drugi dan, pa g. arh. Benedik. Tajnik je bil g. ppolkovnik Skala.
Pregled in tek dirke je prenašala zagrebška rad:o-postaja, a obenem je bil na mestu z dobrim vidikom na progo postavljen mdi drugi mikrofon, ki je odajal iste vesti, ki so se prenašale po zvočnikih, postavljenih na več mestih proge. Pred obema mikrofonoma je držal konferanso c^n Avtokluba g M E Širca
Ob 21. je bila slavnostna seja Avtokluba, ki jo je otvoril predsednik zagrebške sekcije g. Milan Bošnjak. V svojem govoru je obrazložil zgodovino I. Hrvatskega avtomobilskega kluba, seda i sekc. Avtomobi,-skega kluba kraljevine Jugoslavije, in na kratko naznačil smernice bodočega dela. Njegov govor so mnogoštevilni prisotni pazljivo poslušali in mu na koncu z aplavzom čestitali kot prvemu predstaviteliu kluba. V imenu predsednika centrale Avtokluba. Nj. V. kneza Pavla, in v imenu beo gra;ske sekcije je pozdravil jubilarni klub bivši minister g. dr. Velizar Tankovič. v imenu nemškega Avtokluba, ADAC, g. inž. Fritz. v imenu ljubljanske sekcije g. Avgust Praprotnik. v imenu sarajevske sekcije g. dr. Jojkič. Potem ko nrinesb" še nekateri drugi gospodje pozdrave iz dru-gih krajev, so se gostom razdelila posebna i7danja zagrebških revij »Motor Šport« in »Svijet« ter posebno avtomobilsko izdanje dnevnika »Jutamji list«.
Slavnostni seji je sledila soareia v Grad-skem podrumu. ki je v najboljšem razpo-loženju zaključila pomembni dan. Drugo jutro je bila hitrostna dirka avtomobilov in biciklistov. Vršila se je na eni najpro-metneiših cest, ki vodijo iz Zagreb" nrott Varaždinu. Posebno poudariti je treba, da je po tej cesti velik promet z avtobusi, kt gotovo ceste, grajene že itak na netrdi podlagi, ne izboljšajo.
Odsek ceste, na katerem se je vršila hitrostna dirka, leži med Sesvetami, kjer je bil start, in Maksimirom, kjer je bil cilj. Proga je dolga 6 km in 400 m. Dasi je bila popravljena, avtomobili niso mogli razviti vse hitrosti, posebno še, ker je bilo deževno vreme in se je moralo na nekobkome« stih voziti previdno. Zato so doseženi rezultati vsekakor dobri.
Dirko so otvorili biciklisti v dveh skupinah. V prvi (juniorji) je zmagal Šimonovic, v drugi (semeni) pa Gregorati. Sledili so avtomobilisti. Zanje je bila ta dirka zelo važna, kajti čas, ki se je dosegel ta dan, ise je prištel k rezultatu gorske dirke in šele zbroj teh dveh je dal končno klasifika-cijo.
Rezultati te hitrostne dirke (na 6.400 km) so bili naslednji: Kategorija turističnih avtomobilov: razred do 1500 ccm- Kari Haupt čas 5:00.2. Razred 1500 — 2000 ccm: Gustav Stoinschegg 4:29.8 Razred 2000 —. 3000 ccm: Prekratič 4:07.4. Razred 3000 —. 5000 ccm: Hetenvi 3:306 Razred 5000 — 8000 ccm: Viktor Barešič 3:28.2.
Tem je sledila kategorija športnih in dirkalnih avtomobilov: v prvi je zmagal Za-dobošek (Bugatti): v času 3:11.2, drugi je bil Stiger v času 3:35, tretji Edo Funk v času 3:53. V razredu 2000 — 3000 ccm iste kategorije je dosegel Arlavi čas 3:59.6, a v razredu 3000 do 5000 ccm Cundrič 5:01.4, ki je izgubil na progi čas zaradi menjanja svečic.
Pri končni klasifikaciji so se delile nagrade po že v naprej določenem ključu med člane Avtokluba in nečlane. Nagrad je bilo zelo veliko; največjo nagrado, srebrni pokal Nj. Vel. kraljice, pa je odnese! gospod Viktor Barešič.	M. E. §.
Novi letalski rekordi. Mednarodna a-> ronautična federacija je priznala naslednje rekorde- Francozu Vausseauu, ki je na 'e-tu nad 2000 km dosegel hitrost 229.267 km na uro Letel je na avijonu Latecoere 75 motorjem Haspano-Su.iza od 650 k. s. Nadalje Američanoma Leesu in Brossyu za let v omejenem prostoru 84 ur in 32 minut na letalu Bellanca z Dieselovim motorje.ra tvormice Packard 225 k. s. Francozu Cou-petu, fci je na dvomotornem letalu Farman •500 k. s. z obremenitvijo letala 2000 kg dosegel višavo 7507 metrov. Končno je priznan rekord Fretonu in Lavrgneu, ki sta s Farmanom z motorjem Remault 95 k. s. dosegla hitrost 223.546 km na uro.
švejk pred vojno
2. švejk gre po niašno vino.
Apostolski vojni vikar, doktor Koloman Belopotockv, škof antiohijski, je imenoval Avguština Kieinschrodta za vojaškega dušnega pastirja v Tridentu. Med navadnim duhovnikom in med vojaškim duhovnikom je velika razlika. T11 se v najdovršenejši obliki združujeta vera in vojaščina. Dve povsem različni kasti sta tu zvezani. Razlika med obema vrstama dušnega pastirstva je lake velika, kakor med dragonskim poročnikom, ki v vojni akademiji poučuje jahanje in med lastnikom hipodroma.
Vojaškega duhovnika plačuje država. On ie vojaški dostojanstvenik na izvestni polo-žajni stopnji, ima pravico nositi sabljo in izzivati dvoboje. Civilni duhovnik sicer tudi dobiva plačo od države, mora se pa še posebej potruditi, da izvleče iz vernikov dovolj denarja za udobno življenje.
Navadnega duhovnika vojaku ni treba pozdravljati, vojaškemu dušnemu pastirju pa mora izkazati čast. ki mu gre, sicer je zaprt. Bog ima torej na zemlji dve vrsti namestnikov: take v civilu in take v uniformi. Božji služabniki v civilu morajo skrbeti za politično agitacijo, medtem ko morajo vojaški duhovniki spovedovati in zapirati vojake, na kar je ljubi bos najbrž še .posebej mislil, ko je ustvaril to grešno zemljo >n pozneje še Avguština Kieinschrodta.
Če je ta prečastiti gospod kolovratil po tridentinskih ulicah, je bil od daleč podoben kometu, s katerim hoče razjarjeni bog kaznovati nesrečno mesto. Bil je strašen v svojem veličastju in o njem so na tihem govorili. da je imel na Ogrskem tri dvoboje, v katerih je svojim nasprotnikom iz oficirske Kazine, ki so bi K malce premalo trdni ▼ svoji veri, odsekal nosove.
Ko je na ta način zajezil val brezbožni-štva, je bil premeščen v Trident. Bilo je ravno v času, ko ie dobri vojak Švejk zapustil garnizijski zapor in se vrnil k svoji kompaniji, da bi tam nadaljeval obrambo domovine.
Duhovni oče tridentinske garnizije je takrat iskal novega slugo in se je baš naprav-ljal. da si ga sam poišče med moštvom.
Ni čudo, da ie njegovo oko obstalo na dobrodušnem obličju dobrega vojaka Švejka ln da ga je potreplial po rami ter mu dejal: »Pojdi z menoj!« Dobri vojak Švejk se je pričel opravičevati, češ. da ni nič napravil, toda kaplar ga je prijazno sunil in povlekel v pisarno.
V pisarni je podčastnik po dolgem opravičevanju pojasnil vojaškemu duhovnemu pastirju, da ie dobri voiak Švejk govedo, toda velečast'ti gospod Kleinschrodt ga je prekinil: >Govedo ima vendar lahko dobro srce,« nakar je dobri vojak Švejk ponižno prikimal. Njegov smehljajoči se obraz z odkritosrčnimi očmi je tako prijazno sijal iz kota. da vojaški dušni pastir ob pogledu na to dobrodušno lice kar ni hotel poslušati registra grehov dobrega vojaka Švejka.
Od tega trenutka dalje se je pričelo za Šveika lepše življenje. Na skrivaj je pil masno vino in svojemu predstojniku je konja tako lepo očistil, da ga je prečastiti du-hovn;k Kleinschrodt nekoč celo pohvalil.
?>Pokorno javljam.« je izjavil dobri vojak Švejk. »da bom storil vse, da bo vaše kljuse tako lepo ko vi.«
Potem so prišli veliki dnevi vojaškega tabora v Castel - Nuovo, kjer je imela biti darovana tudi vojaška maša.
Avguštin Kleinschrodt je uporabljal v cerkvene namene le spodnjeavstrijsko maš-no vino iz Voslaua. Italijansko vino mu ni nič kaj dišalo in tako se je zgodilo, da. je
potem, ko mu je vsa zaloga pošla, poklical dobrega vojaka Švejka predse in mu dejal: »Jutri zjutraj mi prineseš iz mesta voslau-sko vino. Denar boš dobil v pisarni; s seboj boš vzel osemliterski sodček in se takoj vrnil. Zapomni si: iz Voslaua na Spodnjem Avstrijskem. Abtreten!<
Naslednji dan je Švejk prejel dvajset kron. In da ga na povratku straža pri vhodu v tabor ne bi ustavljala, so mu izročili potni list, v katerem je stalo: »Službeno po vino«.
Dobri vojak Šveik se je napravil v mesto in vso pot ponavljal: >Voslau, Nieder-Oster-reich«, javil to tudi na postaji in tričetrt ure nato zadovo'jno sedel v vlaku, ki je vozil na Spodnje Avstrijsko.
Ta dan ie potek vojaške maše motilo le grenko italijansko vino v kelihu.
Proti večeru je Avguštin Kleinschrodt spoznal, da je dobri voiak Švejk lepov, ki je pozabil na svoie vojaške dolžnosti.
Po vsem taboru ie biio slišati preklinjanje Avguština Kieinschrodta, razlegalo se je tja do alpskih vrhov in odmevalo v Etsch-talu pri Meranu. skozi katerega se je nekaj ur prej z zadovoljnim smehljajem peljal dobri vojak Šveik v veseli zavesti, da je iz-poir.il svojo dolžnost.
Peljal se je po dolini, skozi predore in na vsaki postaji suho vprašal: »Voslau, Nie-der - Čsterreich?«
Končno je dobrodušno obličje dobrega vojaka Švejka ugledalo postajo Voslau m dobri vojak Švejk je takoj pokazal možu v službeni čenici svoj vojaški potni list: »Službeno po vino«.
Z veselim nasmehom je vprašal, kje je tu vojašnica.
Mož v službeni čepici je hotel videti n|e-govo maršruto. Dobri vojak Švejk je pojasnil, da ne ve, kaj je to maršruta.
Potem sta prišla še dva moža v čepica H in pričela Švejku pripovedovati, da je najbližja vojašnica v Korneuburgu.
Dobri vojak Šveik je torej kupil listek za v Korneuburg in se peljal dalje.
V Korneuburtu je bil železničarski polk in so se v vojašnici zelo začudili, ko se Je dobri vojak Švejk mahoma sredi noči pojavil pred vrati vojašnice in pokazal straži svoj potni list: ^Službeno, po vino«.
»Počakali bomo do jutri,« je dejal poveljnik straže, »inšpekcijski oficir je pravkar zaspal.«
Dobri vojak Švejk je legel v posteljo v trdni veri, da je napravil za državo vse, kar je mogel, in zadovoljno zaspal Zjutraj so ga peljali v pisarho. Tam je računskemu častniku pokazal svoj potni list: >Službeno po vino«, s pečatom »Feldlager Castel-Nuo-vo. Rgt. 102, Bat. 3.« in s podpisom službujočega oficirja.
Osupli podčastnik ga je peljal v polkovno pisarno, kjer ga je polkovnik pričel zasliševati :
»Pokorno javljam,« je dejal dobri vojak Švejk, "»prihajam po naročilu prečastitega feldkurata Kleinschrodta iz Tridenta. Prinesti moram osemliterski sodček mašnega vina iz Voslaua.«
Pričeli so se posvetovati, Švejkov dobrodušni in bedasti obraz, njegovo odkrito vojaško zadržanie in njegov potni list »Službeno po vino«, pravilno potrjen s pečatom in podpisom, vse to je napravilo nanje glc-bok vtis.in stvar se jim je zdela še bolj zamotana.
Razvila se je velika debata. Večina je bila mnenja, da je prečastiti feldkurat Kleinschrodt znorel in da ne kaže drugega, kakor poslati dobrega vojaka Švejka z maršruto nazaj.
Podčastnik je torej napisal za Švejka
maršruto. Bil pa je dober človek in za par kilometrov se ni menil. Zato je predpisal Švejku povratek preko Dunaja, Gradca, Zagreba in Trsta v Trident. Vožnja naj bi trajala dva dni. Izplačali so Švejku na roko eno krono šestdeset, podčastnik mu je kupil vozni listek in kuhar mu je iz sočutja dal tri hlebce komisa.
V istem času je feldkurat Avguštin Kleinschrodt hodil po taboru v Castel - Nuovo, škripal z zobmi in nič drugega ni dejal, kakor: »Ujeti, privezati, ustreliti.«
Dobrega vojaka Švejka so imeli v evidenci kot dezerterja. Kako pa so se začudili, ko se je Švejk četrti dan ponoči pojavil pri vhodu v tabor in smehljaje se oddal svojo maršruto iz Korneuburga in potni list: »Službeno po vino«. Seveda so ga takoj prijeli, ga na njegovo začudenje zvezali in ga odpeliali v barako, kamor so ga zaprli.
Zjutraj so ga odvedli v mesto v vojaS-nico.
Istočasno je dospelo od železničarskega polka v Korneuburgu pismo, v katerem so vpraševali polkovnika, čemu je prečastiti feldkurat Avguštin Kleinschrodt poslal vo-' jaka 'Švejka v Korneuburg po v5slausko vino.
Po zaslišanju dobrega vojaka Švejka, ki je z odkritim in blaženim smehljajem prj-povedoval, kako se je vse to zgodilo, se je vršilo veliko posvetovanje, po katerem je prečastiti vojni kurat Avguštin Kleinschrodt obiskal dobrega vojaka Švejka ▼ zaporu.
»Ti, govedo, najbolje napraviš, ^ se daS superarbitrirati, da bomo imeli končno pred teboj mir.«
Dobri vojak Švejk pa je feldkurata odkrito pogledal m dejal: »Pokorno javljam, da bom Njegovemu Veličanstvu cesarju služil do poslednjega diha.€ (Dalje prih.)
I VAŠE PLOŠČE
IN FILME
LNP
Primorie ie i veliko srečo iztrgalo Mariboru eno točko - Tudi ljubljanska Svoboda in železničarji so igrali neodločeno - Tesna zmaga Ilirije v Celju - Nadaljevanje dr-žavne-l prvenstv^- Tudi hazenašice so se borile za točke - Dve kolesarski dirki za
gorsko prvenstvo
Ljubljana, 27. septembra 1931.
V tretjem kolu podsavezne lige 60 bili doseženi, skoraj bi rekli, presenetljivi_ rezultati. Primorie je po šibki igri svojega napada samo remiziralo z Mariborom, pri« lično preseneča tudi rezultat Ilirije v Ce ju.
min. kot za P., Trajkovič je v ofsidu. Ob* činstvo se oglaša. Prodor M., nato v 5. min. Bertoncljeva pogreška, Uršič blisko« vito povzame žogo, centrira in Jug pošlje iz neposredne bližine v mrežo, 1 : O za P — Opaža se dobra igra primorjanskih hal-fov. Prve četrt ure P krepko pritiska, toda
Maribor Ilirija Svoboda Atletiki "železničar
j
3 3 3 3
2 2 O O
o
1
0 2
1 1
0
1 1 2
12 : 6 7:8 5 :7 4 : 10
2 :5
4 2 1 1
iteno preseneca tuai rezu.iai Jimjc »	. foy prve četrt ur£ p krepko pritiska, toda
Svoboda je Železničarjem od^pmla v m-	p£ ^ ^ y 16 min_ napad M ki
riboru eno točko in s temnokakoatirmi, ^^ rinege kot.'Jančigaj čisti. Naslednje rala razmeroma dober rezultat k. ga je mi- ^^ ur£ ge ij?ra raztr!:a, jaTa 6e večinoma nulo nedeljo dosegla proti Mariboru. 1 o	, v 35" min napad M., ki mu nudi
tekmovanje se, kakor kaze nepricakovano Pq	^ ^ ^ ,, y naslednji mi,
rapleta in utegne tekom nadaljnjih ned-.j	je najpr,ej p v napadu, potem preide
postati še nadvse zanimivo.	. bliskovito v nasprotno polovico, toda
Stanje v podsavezni ligi po tretjem kom. priveršek zak]jugl nevarno situacijo s stre-Pnmorje •> - 1 u .Z• i i I iom mimo. Takoj nato Sočanova pogreška,
ki jo izkoristi Terglec, toda žoga se odbiie od spodniega prečkinega roba. V 14. min. reši Stepič v zadnjem hipu v kot. Žoga pride v polje, Svetic slabo 6tarta, utegne na še poslati žogo v kot. V poslednjih sekundah ie M. v fronti. Kirbiš strelja ostro, toda Jančigaj skrene v kot, ki se več ne strelja: polčas 1 • 0 za P. koti 3 : 2 za M.
V reprizi je najprej P. v napadu. Potem par nevarnih napadov M. in v 3 min. seže jančigaj mimo toda Žemljic zgreši žogo pred praznim golom. Slede nevarni napadi P., ki jih napadalni kvintet ne zna izkoristiti. P. močno pritiska V 9 in 11. min dva prosta strela nred kaz. prostorom M., ki ju pokvari Uršič z ofsidom. Začne Mari-borova ofenziva V 16 min. zakrivi Zemljak kot, ki ostane neizkoriščen radi foula des« nega krila nad .Tancigajem. Že v naslednji minuti servira .Tanciga] krasno parado. M. pritiska vedno bolj. V 21 min kritična situacija pred golom P., toda žoga ne najde
Primorje : Maribor
1:1 (1:0)
Vreme je bilo prireditvi zelo naklonjeno in tako je prišlo na igrišče preko 1000 ljudi. Po visoki zmagi Maribora nad Ilirijo je hotela naša publ ka videti to moštvo pri delu v borbi z domačim rivalom Ilirije. Ni mno; do manjkalo, pa M bila mariborska enajsto rica priredila ljubljanskemu nogometnemu občinstvu veliko iznenadenje. Kljub temu, da ni bil predveden prvorazreden nogomet, je občinstvo prišTo na svoj račun, ker je bila tekma zelo živahna in skoro vseskozi napeta.
V predtekmi, ki šteje v ljubljansko pr vorazredno prvenstveno konkurenco, je nastopil par
Primorje rez. : Jadran 3 : 0 (3 : 0).
Rezerva Primorja. ojačena z nekaterimi igrači, ki sicer igrajo stalno v prvem moštvu. ie sigurno odpravila Jadrana že v pr vem polčasu in si tako priborila prve točke. Sodil je g. Mahkovec.
tuuvi ja	VA*-	-----------	-
poti v mrežo: Jančigaj je bil slaba plasiran Jež in Uršič zamenjata mesti "V 26. min. reši Jančigaj v kot Žgu-r je v ofsidu. Slede izmenični napadi. V 32. min. startata Jug in Štepic na žogo. Štepic obleži in ga nato odnesejo. Po dveh minutah se zopet vrne. V 33. min. nevaren prodor P., Priveršek,^ ki igra za odsotnosti Štepica branilca, pošlje
—	.	j v kot- nokvari «a Trajkovič z ofsidom. V
S četrturno zamudo se je ^o pričela ^IMva ko£ za M., brez koristi. V 37.
g;avna bitka. Sodniku g. Podupskemu iz Za greha. sta se predstavili moštvi v postavah,
Primorje: Jančigaj — Svetic, Hassl Zemljak, Sočan, Pišpk I. — Trajkovič, .Tu2 L. Franci, Jež, Uršič.
Maribor: Koren — Bertoncelj, Štcpic — Jež. Kirbiš, Konic — Žgur, Hreščak, Tcr-giec. Žemljic, Priberšek.
Velike borbe ta tekma ni prinesla. Po tekla je temperamentno, v glavnem pa sc je odigrala v polju. Posebnih fines ni po« <a/alo niti eno niti drugo moštvo, borba ni niti za trenotek prekoračila okvirja izraz: tega lova za točkami.
Rezultat sam ne odgovarja poteku igre. Kajti Maribor je pretežno večino drugega polčasa prevladoval tako očividno in napa« dal s toliko siio. da bi bil zaslužil vsaj u-1 varjenje tistih zrelih in prezrelih položa-■tv, ki brez srečnih naključij niso bili več hranljivi. Ves ta pritisk mu jc prinesel samo i/enačenje. s tem kajpak tudi zelo dragoceno točko, in v toliko zre lahko moštvo Primorja na polovičen uspeh s samozadovoljno zavestjo, da je imelo v sreči dobrega /uvoznika.
Moštvo Maribora je podalo homogenejšo celoto. V obrambi ima trio, ki je zanesljiv, edino Bertoncelj se ni povsem enakovredno uvrstil v to formacijo. V začetku je za« reši! težko nanako. ki je nasprotniku omogočila uspeh. ' Halfi so bili povprečni in morda najšibkejši del moštva. Odločnejše so se pojavili na igrišču šele proti koncu prvega polčasa, pač pa so v drugem polčasu opravili odličen napadalni posel. Defenzivno so bili šibkejši, zlasti Jež. in tako si je nasprotni napad, ki gotovo ni bil po tem, da bi ustvarjal junaške čine, vendar izdelal nekaj prav nevarnih situacij, ki jih pa ni utegnil izkoristiti. Napad je oživel, ko mu je prispela pomoč od zadaj. Imel je težko stališče v borbi z dobro razpoloženo nasprotno srednjo linijo, ko se je pa preril preko te ovire, so nastajale pred nasprotnim golom zelo kočljive situacije. Premajhna odločnost
za
končni strel je preprečila
boljši izkupiček, deloma pa ga je spremljala V zaključnih akcijah izrazita smola. Moštvo sc po večini odlikuje z dobro tehnično podlago, s koristnim startom, dobro igro z gla« vo in velikim razumevanjem za primerno plasiranje; pokrivanje je bilo dobro.
Moštvo Primorja — se išče. Že v ligaških tekmah ni hotelo funkcionirati v napadu, in še vedno se za ta del moštva ne i.ajde posrečena solucija. V včerajšnji igri se jc napad pokazal z najslabše strani.^ Edina aktivna moč v napadu je bil Uršič, ki je proti koncu* igre zamenjal mesto z Ježem, ne da bi mogel razen malo večje živahnosti prispevati k boljšemu delovanju te vrste. Ccrstcrfor ni bi! nikak vodja napada, prav tako ni bil Jež v zvezi niti najmanje koristen, še manj seveda na krilu. Tudi desna stran napada ic bila dokaj slaba. Poedinci nc znajo stopati, kombinatorno so bili 6ko« ro vsi pod kritiko, žoge sploh ne znajo dr« žati. Tz tolikih vporabijivih žog. kot jih je ta napad dobi! zlasti tekom prvega polčasa od ozadja, bi bi' katerikoli drug napad sigurno i zbil večji dobiček V toliko gre za« sluga za neuspeh moštva izključno na ro-vaš mizerne igre napadalne vrste. Halfi so bili dobri, edini del moštva, ki je svojega protivnika prekašal V drugem polčasu sta stranska halfa sicer precej popustila, očividno radi blesur, in tako 6e je skrčila nju-ru aktivnost na defenzivno delo, ki sta ga do konca opravila zadovoljivo. Obenem so halfi pokazali dober start, so smiselno do-davali naprej in pametno prenašali igro. Ožja obramba je za malenkost popustila od nekdanje sigurnosti Jančigaj je par žog odlično lovil, poleg tega si je v drugem pol« času privoščil par težkih napak, ki izvirajo iz nesigurnega lovljenja žoge. Če je žoga ostro streljana, odbija, mesto da bi lovil in plod te taktike je bil Mariborov gol, ki je odščipnil eno točko. Branilca sta le redko čisto odbijala, poleg vsega pa je bi! Svetic še nesiguren v startu.
Primorje dobi žreb in izbere polovico proti solnicu. Prve napade izvede M., potem pa je P. pred nasprotnikovimi vjati. V 2.
min. zdrsne Jančigaju oster strel iz rok in Terglecu se nudi prilika za izenačenje, 1 : 1. — Odslej pritisne P krepkeie in potekajo poslednje minute v znamenju premoči P V 40. min. je Trajkovič sam pred golom, toda njegov oster strel gre v aut. Še v 45. min. strelja Pišek kot. toda med letom žoge je konec zadnje minute. — Končni rezultat 1 : 1. koti drugega polčasa 4 : 2 za M.
Ilirija : Atletiki 3:2 (2:0)
Celje, 27. septembra.
Danes -popoldne je bila odigrana na igrišču A t te tikov pni Skalni kleti podsavezna prvenstvena tekma med Ilirijo in Atletiki. Igrišče še ni bilo popolnoma suho, pač pa mnogo boljše kakor pri zadnji tekmi preteklo nedeljo, ko je gostovalo v Celju moštvo Primorja. Na igrišču, kakor tudi na zastonjkarskih rebnih Starega gradu je bilo okoli tisoč gledalcev.
Moštvi sta nastopili v naslednjih posta vab.
Ilirija: Krvina, Un.terre.iter, Bergle«, Oman, Defoleva, Pogačnik, Janko, Hansi. Koša.k. Ludvik. Pfeifer.
Atletiki: Janežič. Kranjc, Goršek, Omerza, Hoj ni k, Stožir, Musga, čipič, Končan, Koželj, Suholežnik.
Potek igre: Začetni udarec ima 111 rija. katere napad se sijajno preigra skozi nasprotnikove vrste pred njihov gol ter je le za las manjkalo, da ni prišla Ilirija v vodstvo. Toda že v 8. min. je Ilirija zopet pred vrati Atletikov in doseže lep vodilni gol. Atletiki se kmalu znajdejo ter pričnejo ostro napadati. Kmalu so pred vrati Ilirije, toda vratar Krvina je na mestu. Ilirija ripestira.. toda vsi napori ostanejo brez uspeha. Deloma zaradi dobrega golmana Atletikov. deloma pa zaradi v stran ustreljenih in visokih žog. Sledi več kornerjev proti Atletikom. toda brez uspeha. V 27. min. zapušča ilirijanski napadalec blesiran igrišče. V 30. min. zopet oster visok strel Ilirije, žoga se odbije od prečke in obtiči v mreži. 2:0 za Ilirijo. Gol-man Atletikov ima še večkrat priliko, da se pokaže in ubrani več zelo nevarnih strelov.
V drugem polčasu igra Ilirija proti soln-cu. kar precej zmanjša njeno borbenost. Situacije so se neprestano menjavale, žoga je vsak trenutek pred drugim golom, vendar nobeno moštvo ne doseže uspeha, ker sta oba golmana dobra. Kmalu pa začnejo Atletiki z živahno lepo kombin&cii-sko igro ter beležijo v 17. min. svoj prvi gol. Igrači Ilirije so precej d ep r i mir a ni; zaradi njihovega razpoloženja pride tudi do nervoznega prerekanja med njimi. V 30. min. korner proti Atletikom, ki ga Ilirija izrabi in postavi na 3:1. Toda že 2 min. kasneje dosežejo Atletiki istotako i« kor-nerja. drugi gol ter postavijo s tem kou-čni rezultat 3:2 za Ilirijo. Proti koncu še nekaj neizrabljenih kornerjev proti Atletikom.
Sodil je prav dobro dr. Planinšek iz Maribora,
Železničar : Svoboda
1:1 (1:0)
Maribor, 27. septembra. Na igrišču ISSK Maribora se je danes odigrala prvenstvena tekma, ki se je končala s senzacijo: železničarji in Svoboda si delita točki železničarji so nastopili kompletno, vendar pa so imeli črn dan. Moštvo je od zadnjih tekem padlo v formi za razred m je igralo malone od začetka do konca klavrno, čim je bilo jasno, da delo ne bo šlo dobro od rok, je prva popustila napadalna vrsta. Pavlin je delal brezupne poskuse za skupno igro. V kril-ski vrsti je bi1 dober edini Ronjak, dočim sta Frangeš in še bolj Antoličič pošiljala skoro neporabne žoge napadu. Tudi ožja obramba tokrat ni mogla zadovoljiti. Vratar Bišof je bil zelo nesiguren.
Svoboda je igrala prav dobro, škoda samo, da so posamezni igralci prekoračili
meje fairnese, zaradi česar je postala igra precej opasna. Tega načina igranja se morajo igralci odvaditi. Pri Svobodi je bil izvrsten vratar, pa tudi krilska vrsta. V napadu je trio zelo ugajal, ker je bliskovito prodiral in streljal z vseh pozicij. Krili sta bili nekoliko slabši.
Tekma se je odigrala v zelo ostrem tempu. V prvem polčasu je imela Svoboda nekoliko več od igre. V 30. minuti je padel edini gol iz enajstmetrovke, ki ga je zakrivil Potekal s foulom. Kar je sledilo, ni bilo več nogometna tekma. Oba nasprotnika sta igrala samo na moža in vsak je gledal le na to. kako bi mogel poškodovati nasprotnika. V 36. min. je Janžekovič ostro startal na vratarja železničarjev in ga je sodnik izključil. V 38. min. je bil zaradi norčevanja iz sodnika izključen še Mahkovec. V 39. min. se je spozabil Konrad in prisoli! svojemu nasprotniku zaušnico. Seveda je bil tudi on izključen. Prvi polčas je končal 1:0 za železničarje.
V drugem polčasu ista slika. Foul je sledil foulu, Svoboda ki je igrala z devetimi igrači, je le redko prišla v kazenski prostor železničarjev. Napadalci železničarjev pa so tako brezmiselno igrali, da so vsako še tako ugodno priliko za-streljali. med tem tudi eno enajstmetrovko. Zadnjih 10 minut je Svoboda lepo napadala ter dosegla v 43. minuti izenačenje.
Današnja tekma nikakor ni bila propaganda za nogomet.
Sodil je v splošnem dobro g. Vesnaver. Dopoldne se je vršila na Rapidovem igrišču prvenstvena tekma med prvim moštvom Rapida in rezervo Maribora. Tekma je končala z zasluženo zmago Rapida z 9:0 (5:0).
Državno-prvenstvene tekme
Gradjanski : Mačva 1:0 (1:0)
Zagreb, 27. septembra. Danes se je vršila prvenstvena tekma med Gradjanskim in Mačvo. Občinstvo je vse igrače burno po-zdraviilo, zlasti starega Perško, ki je po dolgem času zopet nastopil v važni tekmi za svoj klub.
Obe moštvi pa sta nudili slabo igro. ki nikakor ni bila prvorazredna. Občinstvo, ki je »drukalo« za Gradjanskega, je, ker je videlo slabo igro »purgerjev«, pričelo manifestirati za goste. Pričakovalo se je namreč, da bo Gradjanski svojega nasprot aiika enostavno pregazil. Medtem pa je komaj odnesel zmago.
Napad Gradjanskega je bil v prvem polčasu močne;"-i, vendar pa ni mogel doseči več kakor en gol. V 10. min. je Stanko-vič iz zelo težke pozicije ustrelil preko vratarja v kot mreže ter tako dosegel edini gol tekme.
V 8. min. drugega polčasa, je Kokotovič dodal Babiču, ki je zabil drugi gol. ki ga
I
Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana
— Maribor.	1
na zaradi cff sidea sodnik ni priznal. V 20. min. je sodnik izključil Vojisavljeviča zaradi foula na Dukoviču. Gradjanski je bil sedaj premočen, vendar pa ni dosegel nobenega uspeha. V 35. min. je Stankovič proti Mačvi diktirano enajstmetrovko ustrelil naravnost v roke Mačvinega vratarja.
Sodil je g. dr. Padjen.
Hajduk : Sašk 3:1 (1:0)
Split, 27. septembra. Na današnji prvenstveni tekmi je Hajduk nastopil z nekaterimi rezervami. Zaradi tega je bila igra v prvem polčasu precej nezanimiva. Vodstvo je dosegel Hajduk v 39. min. po Benčiču
V drugi polovici je bil Hajduk v premoči. V 29. min. prodre Benčič, odda Kragi-ču, ta Lemešiču, ki strelja neubranljivo v mrežo. Dve minuti kasneje doseže Gusina iz komarja tretji gol za Hajduka, Sašk je potisnjen popolnoma v obrambo, šele tik pred koncem igre je uspelo Gotzu mlajšemu zabiti častni gol za Saška.
Sodil je dobro g. Popovi« iz Beograda. 2000 gledalcev.
BSK : Concordia 2:1 (1:1)
Beograd, 27. septembra. Na današnji prvenstveni tekmi je BSK rešil prav slučajno dve točki, ker je Concordia igrala prav dobro. Zmagoncsni gol je zabil Vujadino-vič.
Sodil je g. Biro iz Budimpešte. BSK
Gradjanski Hajduk Concordia Mačva Sašk
Ostale nogometne tekme
PRAGA: Slavija : Sparta 3:1 (0:1). Kladno : Viktoria žižkov 2:1, (0:0).
DUNAJ: V soboto; WAC : Sportklub 3:1 (0:0). V nedeljo: FAC : Hakoah 1:0 (0:0), Admira : Austria 4:2 (3:0), Vien-na : WAC 2:2 (0:2). Wacker : Nicholson 3:3 (1:0), Rapid : Slovan 10:0 (5:0).
HANNOVER: Nemčija : Danska 4:2 (3:2).
OSLO: Norveška : Švedska 2:1 (2:0).
Hazena
Atena : Ilirija 9:5 (6:0)
Včerajšnje srečanje Atene in Ilirije je prineslo Ateni zasluženo, vendar pa nekoliko previsoko zmago. Igra je bila tipična prvenstvena borba. Edini cilj obeh družin je bil, spraviti na varno *pike«, ki so klubom v prvenstvenih igrah tako nujno potrebne. Tega se je zavedala v polni meri zlasti Atena. Zmaga Atene je v prvi Vrst: plod fizične premoči, katere se igralke le prerade in v nedovoljenih mejah poslužujejo
Včerajšnjo igro delimo lahko v dva. dela.. Prvi polčas je pripadal Ateni, čeprav s® je od časa do časa čutila rahla premoč Ilirije, ki pa tega zaradi absolutno pogrešen? taktike ni znala izkoristiti. V drugem polčasu je imela glavno besedo Ilirija, ki je potisnila Ateno popolnoma v obrambo.
0 0	*> O	0	0	10:1	6
0 6	3	0	0	4:1	6
O	1	1	1	4:6	O t>
O O	1	0		7:6	9
j	0	1	2	3:7	1
3	0	0	0 0	1:8	0
Kljub prednosti 6 golov, s katero je Sla
Atena v drugi polčas, igralke Ilirije n;«o klonile. S spremenjeno taktiko v obramn: so ves drugi polčas prav resno ogrožale priborjeni uspeh Atene. V tem delu je Ilirija znatno nadkršljevala svojega pro-f v-nika. zaradi že omenjene preostre Igre Atene pa fizično slabim llirijankam ni uspelo izsiliti izenačenja.
Najboljša igralka na polju je bila č:jr-netova. vratarica Atene, ki je bila znatno bolj zaposlena kakor njen vis-a-vis. Svojo težavno nalogo je opravila prav odlično. Zmaga Atene je v glavnem njena zasluga. Od ostalih igralk atenske družine je omeniti neumorno Kaiserjevo v krilski vrsti in itirtičevo kot vodjo napada. Nekdanja zvezda Bernikova je tik pred popolnim tonom. Debnt Tite v napadu se je obnrt^ dokaj srečno.
Ilirija je postavila r boj svojo običajno prvo garnituro, ki pa v prvem polčasu ni zadovoljila. Celotna obramba je igrala taktično napačno. Posledica te igre je rezu1-tat 6:0. šele v drugem polčasu se je družina znašla in vzela inicijativo v svoje roke. Najjačjo zaslombo je imela družina -napadu, katerega je pri streljanju spremljala izdatna smola, Izrazito slab dan je imela v prvem delu igre vratarica Ruša i*i Reni v krilski vrsti. Obe pa sta v družen-polčasu dosegli svojo običajno dobro fer-mo.
Sodnik g. Doberiet strog in objekt;vev Publike malo.
Kolesarstvo
Kolesarsko gorsko prvenstvo Triglavskega pododbora
Včeraj se je vršile na Vrhniki pod vodstvom g. Gorjanca kolesarsko prvenstvo Triglavskega pododbora
Ob 14." uri je startalo 10 junioriev in štirje vozači od glavne skupine. Rezultati so bili nastopni: 1. Šme (Disk. Domrak) 13:4.5.2. 2. Svigelj (Vrhnika) 13:55.4. 3. Gre-rtorič (Disk) 13:55.8 Glavna skupina: 1. Abunar (Ilirija) 12:17, 2. Valant (Ilirija) 12:45.6, 3. Rcdenšek (Disk) 13:03.8.
Na balkansko olimpijado so 'dpotovan v nedeljo zvečer Abubar in Valant (Ilirija) ter Oblak (Vrhnika).
Kolesarsko gorsko prvenstvo pododbora LJubljana
Včeraj se je pod vodstvom g. Batjela vr« šilo kolesarsko gorsko prvenstvo pododbora »Ljubljane«. Prvič je bil določen za tovrst ne kolesarske dirke strmi in težavni klanec v Podutiku. Na najhujšem mestu te strmine je bila vrhu vsega še sveže nasuta cesta, ki je kolikor toliko ovirala brzino tekmovalcev. Mladi Grabeč je tudi to pot odnese! najboljši čas. Vozil jc sicer 2 nekoliko težjo prestavo, kar pa ga ni moiiio.
Startali so posamezno, dve minuti drug za drugim in dosegli sledeče ča^e: 1. Gra = bec (Primorie) prevozivši progo 1.5 km 3:23, 2. Zanoškar (Prim.) 3:29. 3. Krušič (Prim.) 3:34, 4. Spacapan (Sava) 3:38. 5. Kesič K. (Prim.) 3:39. 6. Kačič (Prim.) 3:42, 7. Kesif F. (Prim.) 3:47.
$K Ilirija (kazenska sekcija). L>ane* ob 18.15 v klubski sobi kavarne Kvropa sestanek prve družine. Dobrodošle tudi ostale igralke. Važno!
Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načelstva se vrši danes ob 18. r kavarni Emoni.
UPORABA ODKRIVA ONO,
KAR ZAKRIVA CENA.
Fordova velika proizvodnja
Fordove ladje
Fordovi rudniki
Samo razumno izkoriščanje ogromnega kapitala Ford Motor Compai^' in aktivnost ljudi v njegovi znanstveni organizaciji ji dovoljujejo, da izdeluje avtomobile tako visoke kakovosti ob tako nizkih cenah. Nikjer drugje na svetu ne boste našli odgovarjajočo vzporedbo tej organizaciji Uljudno raz-tolmačenje najbližjega Fordovega preprodajalca zadostuje, da vas prepriča o kakovosti naših izdelkov.
Vsak Fordov izdelek je zajamčen in postrežba, za katero vam mi jamčimo po nakupu, nudi za to sijajen dokaz.
Zahtevajte od preprodajalcev podatke o kreditu, ki ga je Ford uvedel.
LINCOLN
Fordsorv
AEROPLAN1
FORD MOTOR COMPANY
Publika, ki škodi nogometu
2al se na naših nogometnih igriščih le žesto vidijo prizori, _ki so nogometu rn njegovemu razmahu samo v kvar Dogodrci iz» vira jo običajno od prenapetih gledalcev te* ga ali onega tabora, ki ne znajo brzdati svojih simpatij ali omalovaževanja za prijatelja ali nasprotnika na zelenem polju. Običajno se razplamtijo strasti šele ob koncu iger; včasi pa se v skupinah vname besedna bitka ali obračunanje z rokami že med igro. Razpoloženje med občinstvom seveda tudi ne ostane brez vpliva na sodnika in igralce. V takih okoliščinah so običajno tudi igre na neznatni višini in prepogosto najde napetost med publiko tudi pot med igralce, tafco da je končno slika nogometne tekme v takih okoliščinah skraj-jio%bupna m lahko celo — odurna.
S problemi te vrste — in še v mnogo večji meri — se morajo pečati tudi ysi nogometni športni forumi po ostalih državah, kjer je nogometna igra še boli razširjena. Znam mednarodni igralec združe* nih nogometnih zvez v Sheffieldu Freed Funetalil se je temeljito poglobil v to vprašanje im pripoveduje iz lastnega opazovanja zanimivo:
Vedno bolj 6e uveljavlja prepričanje, da se je nogomet spremenil v ostro borbeno •igro in pri njem niti najmanj ne odločajo več tehnične sposobnosti moštev. Če je to res, je treba lep del krivde za to pripisati tudi obiskovalcem tekem. Gledalci danes ne spremljajo nvrno posameznih faz igre, temveč dajejo skoraj za vsak udarec, za vsako akcijo — kričeča navodila. Igralec m več samostojen: če hoče kaj ukreniti iz l;istne volje, se že boji takojšnje glasne kritike. Ta negotovost seveda tudi občutno škoduje njegovi formi. Le malo jih je tako rutiniramh, da bi si kljub vzklikom drznili ravnati po svoji glavi. Prav nemo* goče je to pri mlajš h igralcih, ki nastopijo z novimi idejam', vendar se jih zaradi pri« tiska publike, ki hoče igro po •obče veljavnem kopitu, ne upajo izvajati. Občinstvo je s tem vmešavanjem preprečilo marsikateremu nogometnemu talentu, da bi bil dosegel več kot povprečno 6topnjo.
Še večjega pomena je ta vpliv poibl:ke pri preostri igri. Če je oškodovan domačin ali ljubljenec občinstva, je seveda deležen oni, ki je stvar zakrivil, glasnega in splošnega ogorčenja. Ko se isti igralec pozneje »v lastni režiji« rovanžira za ostrost še na ostrejši način, je vse zopet navdušeno. Oeividno se vesele, da se je ravnal po na« vodilih, da je treba zadevo obračunati. Marsikatera igra se je zaradi takšnega ob« raounavan;a, pri katerem je seveda publika krepko sodelovala. konča:a s polomom. .Igralcev sicer 111 treba zagovarjati, toda res je, da je v igri medsebojno razpoloženje drugačno in je zato na igrišču marsikaj razumljivo. Samo ob sebi umljivo je, da igralec rad poskuša pridobiti publiko zase, ker mu to tekom igre prinaša bogate sadove.
Na igrišču je vedno le malo takih gledalcev, ki bi radi videli prvovrsten nogomet in uživali finese igre brez ozira na to, čigava bo zmaga. Toda hrbtenica publike je povsod pristranski gledalec, ki sodi samo polovično. Njegovo vedenje kaže vse znake, da mu ne gre zato, kal<o bodo zmagali njegovi prijatelji, toda zmagati morajo za vsako ceno.
Pristranski gledalec (ali po naše »dru« kar«) je tako navdušen za svoje ljudi, da zatre vsak občutek za pravično sodbo in fair igro. Če mu med njimi ni kaj všeč, graja najostrejše, ne da bi se zavedal, da to še bolj otežkoča igralca, da bi popra« vil, kar je zagrešil. Nekaj igralcev je moralo zaradi tega že izstopiti iz moštev, ker jih prijatelji kluba niso mogli videti na igrišču v klubovih barvah. Klub je moral končno odnehati in igralec se je moral seliti drugam. Če je pozneje dosegel uspehe drugod, so se šele zavedli, kako škoda ga je bilo. Klub, ki ima mnogo takih kritičnih pristašev, ima težko stališče; nekater igralci si celo prenvšljaju. da bi igrali zanj, ker se boje, da jih bo za malenkostno šib« kost že zadela 6odba teh »prijateljev kluba«.
Sicer pa ti prenapeti oboževatelji last« nega moštva tudi v ostalem niso kiubu v čast in slavo. Navijač zbira med tednom najbolj neverjetne zgodbe o igralcih in se ne briga za športne rubrike ali slike nogometašev, ki jih celo maže s črnilom ali ogorčen trga in meče v koš. Navijač pozna samo šport: razen toga ne priznava ničesar. Šola, gledališče, godba, umetnost in politika ga zanimajo le toliko, kolikor škodijo športnemu udejstvovanju ali pa stopnjujejo užitek na igrišču Navijač sam ne goji športa; najr-ajše gleda in bodri druge. Navdušeni pristaš kluba doživlja že v naprej vse senzacije in je zelo občutljiv za hvalo ali grajo svojega kluba. Na barve drugih klubov, ki jim Te priznava nobene sposob-
nosti, je divji kot bik na rdečo barvo. Če je treba, živi »drukar« tudi brez hrane, toda nikakor ne brez 6porta Glavno pa je, da ve vse v naprej — posebno potem, ko se je že zgodilo — in se ne bojd za zado« ščenje svojih strasti nobenih naporov, to« da precej bolj za izdatke.
Če ima klub mnogo takih prijateljev, je sicer na zunaj zavidan Toda spričo dejstva. da je vpliv občinstva na zmožnost igralca večji kot se splošno misli, bi bilo morda često boljše, če bi moštva ne spremljali povsod prijate'ji in ne sodili o njem samo oni, ki ne vidijo ostalih moštev. To je publika, ki prinaša denar v blagajno, toda posredno precej škoduje nemotenemu razvoju prave nogometne igre!
VABIMO VAS, -Medte se pri nas!
^M^^MMMmaMM ^mmmmmmm
Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR.
Nudimo olajšana plačila.
A. Presk^r
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 1931?
žena v sodobnem svetu
»Kovačnica sreče4
V Gretni Green (na Angleškem) stoji, kakor znano, kovačnica, koje lastnik ima po tradiciji nesporno pravico sklepati veljavne zakone. Odkar stoji ta kovačnica — od leta 1830 — je bilo v njej sklenjenih nad 10.000 zakonov
0 feminizmu
n.
Pogoji za delovno mesto v pridobitnem življenju so bili za ženo iz nižjih ljudskih plasti povsem drugačni kakor za ženo iz meščanskih slojev, zato ie tudi razvoj ženskega gibania meščanke in delavke zavzel" različno pok ki pa gre vendarle v 111110-gočem vzporedno.
Stremljenje žene po zaslužku in po osebni neodvisnosti je meščanski razred do neke mere priznaval in podpiral. Vzrok temu je iskati v razrednem interesu kapitalizma, kajti kapital je takrat v naraščajoči ekspan-zivnosti industrije potreboval čim več delovnih moči, da je mogel dvigniti produkcijo do najvišje možnosti. Čim bolj so se stroji izpopolnjevali, tem manjšo tehnično izobrazbo in moč je zahtevalo tvorniško delo od delavca zato je bila ženska kot de'ov-na moč vedno bolj uobro došla saj se je zadovoljevala z mnogo nižjimi mezdami kakor moški. Poleg tega je bila ženska navadno bolj kakor moški navezana na kraj svojega bivanja, bodisi zaradi družine ali drugih okoliščin. Zavoljo tega je bila bolj primo-rana sprejeti midene ji pogoje kakor moški.
Marx celo trdi v svojem »Kapitalu- (str. 128), da je bila za podjetnika posebno dobro došla kot de'avka poročena žena, ki je bila baje mnogo bolj pozorna in vestna kakor neporočena. Skrb in obzir do otrok sta jo silila k skrajnemu naporu vseh moči. da jim je mogla nabaviti najpotrebnejše za življenje. Iz istega vzroka ji je moralo biti marsikaj všeč, s čimer ne bi bila zadovoljna neporočena delavka, še manj pa seveda delavec. Sprva si je le malokatera delavka upala družiti se s svojimi moškimi tovariši v svrho dosege boljših delovnih pogojev; poročena pa že celo ne. Tudi to dejstvo je zvišalo v očeh delodajalca ženino vrednost.
Tako je našla žena z razvojem industrije vedno večjo delovno možnost, ne da bi če pri tem njen socijalni položaj znatno izboljšal, kajti s tem, da je prodajala svojo delovno moč ceneje kakor moški, je vplivala na znižanje moških plač in to znižanje je bilo zopet odločilno za ponom okrnjenje ženskih mezd. To stanje se je pa še poslabšalo, ko je začela industrija izrabljati otroke za delo v tvornicah.
Tako vidimo v začetku kapitalistične produkcije na delovnem trgu delavca nasproti delavcu, pozneje izigrava kapital spol proti spolu in naposled prihaja na vrsto starost: otrok proti odraslemu.
To stanje je postalo sčasoma neznosno, kajti kapital v izkoriščanju ni poznal nobene meje. Zaio so bili delavci prisiljeni, da so začeli sami delati za obrambo svojih pravic. V to svrho so začeli jačiti svoje strokovne organizacije. Postopno so tudi delavke spoznale, da je slabotnejši posameznik brez
moči nasproti močnejšemu, zaradi česar je nujno potrebno, da se organizaciji pridružijo tudi delavke Po petem mednarodnem poročilu o strokovnem gibanju okrog leta 1910.) je imela angleška delavska strokovna organizacija 201.709 francoska 88.906. avstrijska 46.401 organizirano delavko.
Delavske organizacije so pokazale delavski ženi pot. po kateri mora iti. če hoče izboljšati svoj položaj Pokazale so ji, da se interesi delavke in delavca krijejo, zato se morata boriti skupno, če hočeta doseči svoj cilj.
Delavsko žensko gibanje se vrši torej vedno v okviru delavskih strokovnih organizacij. Navadno vodi to gibanje ženska sekcija, ki se bavi z vsemi vprašanji, ki zadevajo =pecijal.no ženske interese, zlasti kot delavke, služkinje, delavske gospodinje in name-ščenke, a tudi kot državljanke. V državah z razvito industrijo ie delavsko žensko gibanje močno in zelo uspešno zastopa interese delavk. Povsod ima svoje glasilo, ki razpravlja v vseh aktualnih vprašanjih: v brezposelnosti s posebnim ozirom na brezposelnost žensk, o zakoniti zaščiti delavke matere itd. Reševanje vseh teh vprašanj ima v svojem programu tudi meščansko žensko gibanje.
Kongres za seksualno reformo je zboroval
lani septembra na Dunaju. Sedaj je izdala Svetovna liga za seksualno reformo v Eber-miihl-Verlasu na Dunaju knjigo s poročili o kongresu pod imenom sSeksuabia stiska in reforma«, v kateri so podane enuncija-cije seksualnih raziskovalcev v kronološkem in preglednem redu, in sicer v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Prvi del obravnava zlasti sedaj aktualno vprašanje vzročne zveze med stanovanjsko in seksualno stisko. Knjigo priporočamo.
Ga. Phia Rdke. rojena Entz. mati pesnika Rainerja Marije Rilke, je umrla 21. t. m. t SI. letu starosti v Weimarju.
Smrt velike filantropistke. Za posledicami hude operacije je umrla v 88. letu starosti Henrieite VVeiss, katere ime je neločljivo zvezano z ustanovitvijo zdravilišč » Avstriji. Ustanovila je okrevališča, prvo gozdno šolo za otroke v Avstriji, med ■vojno okrevališče za srednje sloje, domove za onemogle in ljudski sanatorij.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj
čašico naravne »Franz Josefove« gren-čice, ki doseza zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Zima
Spomin na prvo krivico.
Pri naši hiši ni nihče nikoli nič dai na godovanju. še danes se spomnim na svoj god šele dolgo po prazniku svojega patro-na svetega odvetnika Janeza Kapistrana, ki je bil odložil za vedno svoje pravde in je vzel pot pod noge ter spravil nad Turke križarsko vojsko. Pred Belim gradom ga je pobrala kuga in je postal tako svetnik.
Pobožna teta Mica rai je pripovedovala to zgodbo sto in stokrat in mi kazala v »življenju svetnikov« tega suhega frančiškana z banderom. Ker sem ga znal poiskati izmed vseh škofov, mučencev in drugih svetnikov v knjigi in povedati zgodbo njegovega burnega življenja, mi je bila kupila teta Mica za moj šesti god lepo srajco. »Jegerhemd« smo rekli nekdaj in že pravijo takim pletenim srajcam. Moja je bila čudovito lepa. Po prsih so šli navpični pasovi v zeleni, rdeči in rumeni barvi, da so bila moja prsa vsa mavrična, ko sem jo oblekel. »Ne Lahodov Pepi, ne Ja-kovčev Tonče ne bo imel take. še Sadni-kov Milče, ki ie od največjega grunta in nosi kratke hlače, ne bo imel podobne,« sem se gladil v prijetni zavesti po mehki srajci, srečen kakor še nikoli.
Ni pa nesreče brez sreče in je tudi takrat takoj prišla in mi je zagrenila prvo in edino godovno darilo v mojem življenju. Teta je pogledala skozi okno: »Jej, gospod Vidic in Uršič gresta.<
Gospod Vidic je bil nadučitelj, Uršič pa šolski oče, kakor smo nekdaj rekli načelniku krajnega šolskega odbora. Oba sta bila mala, toda postavna in širokopleča bradača.
jNo Janez, ali prideš v jeseni k meni v šolo,« me je pogladil nadučitelj pc laseh.
»Saj nisem Janez,« sem se branil.
»Kaj ni pravi?« je vprašal šolski oče mater.
»Seveda je. Mi ga pa ne kličemo za Janeza, temveč za Anzeka,« je pojasnila mati.
»Pri nas boš pa Janez Kač,« je odločil nadučitelj ter naredil rdečo kljuko v seznamu
»Nista dobra človeka!« sem odločil v svojem srcu. »Bradata sta, ime sta mi vzela, zdaj mi hočeta vzeti še mojo ljubo gmajno s skritimi potoki, kjer se vrtijo moji mlini in tolčejo stope v hitrem taktu ...«
»Ne, v šolo pa že ne!« sem krčevito za-plakal na glas, da so tekle debele solze po pisanih prsih nove srajce ...
Prav nič ni pomagalo. Oktobra sem dobil čekerček, tablico in kamenček. Sestra me je prijela za roko, pa sva šla v tisto mračno stavbo tam za cerkvijo, ki je imela lep napis »Narodna učilnica«.
Miško je lajal in cvilil: »O—stan, stan, stan...« Blagroval sem ga. ki je lahko vedno doma. pa čeprav na verigi. Mati je stala na pragu in še danes vem, da so bile žalostne njene dobre rjave oči, ko je videla svojega otroka na prvem koraku v
svet: »Koliko boš še prehodil moj otrok za tem prvim korakom, da bodo vse krvave tvoje noge, ko se morda kdaj vrneš ... V vijoličast predpasnik je skrila svoj razorani obraz in je bridko zaplaka-la...
Majhen sem bil, velikan še tudi danes po treh križih nisem, zato me je posadil nadučitelj v prvo klop prav na konec. Poleg mene je posadil Jeračevega Francelj-na, ki so ga klicali za Vebra Franca. Nikoli se nisva prej videla, ko naju je pa usoda uklenila v skupne ojnice, sva se prvo uro spoprijateljila in sva prijatelja še danes.
Prvi dan smo se učili sedeti in smo morali eno uro ponavljati glavno zapoved zapravljene svobode: »Govori samo, kadar si vprašan.« Ko večnost so se vlekle ure tistega dne in se mi je zdelo, ko sem stopil iz učilnice da so minula medtem leta...
Drugi dan sedim spet v klopi, ki so jo iz dolgega časa vso zrezljali naši predniki. Od nadučiteljeve bele brade mi uide nehote uide pogled pod klop in vidim čudovito reč v rokah svojega soseda Francelj-na: debel šop črne konjske žime. Zdajci sem pozabil na šolo in kar nisem več videl ničesar, razen črnega šopa žime. V hlačnem žepu sem brž poiskal ličen klin-ček z zarezo. Tiste čase smo namreč vsi pletli iz žime verižice, ki so bile ponos vsakega fanta, čudovite umetnine iz žime so se videle ob nedeijah na fantovskih laj-I belčih: dolge verižice s srčki, ključki in
MALI OGLASI
Ljubljana Prešernova ul. 1
Žepne ure budilke kuhinjske ure zlatnina srebrnina
11441
Natakarica
dobi službo takoj.	Ponnd
be na oglasni	oddelek
»Jutra* pod šifro	»Mora
biti poštena«.	41973-1
Vzgojiteljico
}»erfektno v slov. in fran-eoščini, po m-ožnosti klavir, iščem k 2 otrokoma za po poldanske ure. Ponudbe na »glasni odd. ,Jutra* pod >Perfektna«.	41634-1
Hlapca
zanesljivega, treznega h fconjem. in kravarja išče Dražba Jelšingrad. šmar je pri Jelšah. 41938-1
Vajenko
iSčem za trgovino _ s špecerijskim in mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Kranj 1931«.	41981-1
Sodar
mlajša moč. dobi takoj mesto. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Priden«.
42051-1
Kuharico
sprejmem takoj k dvema osebama. Naslov Dore ogl. oddelek »Jutra*. 43-216-1
Učenko
za trgovino perila sprejme takoj Hed. šare, Ljublja na, šelenburgova ulica 5.
43215-1
Več dobrih tesarjev
sprejmem v -Jeranovi ulici Št. 19.	43103-1
Prodajalko
kot prvo moč sprejmem v večjo trgovino na deželi, fzvežbana mora biti v ma-nufakturi, galanteriji, špe-ceriji, deloma tudi v železnim, steklu in porcelanu. Biti mora dobra izložbena aranžerka; znanje nemščine, ako ne popolno. vsaj najpotrebnejše pogoj. Istotako lepo ravnanje s strankami. Bes prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek ♦Jutra« pod »Zmožna 600« 41151-1
Vajenca
proti takojšnji plači sprejme Gustav Puc. kleparstvo in vodovodna instalacija. Ljubljana. Tržaška cesta.
43158-1
Prodajalko
zmožno kavcije, iščem za slaščičarno. Ponudbe pod »Kavcije zmožna« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	41919-1
Navijalko
volne in svile 'špularioo) in pletilke ia nogavice sprejme takoj firma: J Kušlan. Kranj (Sloveni ja)	41683-1
Mizarskega vajenca
proti takojšnjemu plačilu sprejmem. Vidmar. Zg. Si ška.	41687-1
Učenko
v trgovino mešaneg3 blaga na deželi sprejme M. Dreu, Podlehnik pri Ptuju Nastop takoj.	41780-1
Dva učenca
ki Imata veselje do risanja in strojev s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem. Lajovic. Kamniška ul. 20. 43153-1
Postrežnica
zmožna vsakesa hišnega dela, išče službe v dopoldanskih urah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iTostrežnicai. 41994-2
Dekle
pridno in pošteno, ki zna hišna dela ter kuhati, išče službo — najraje v arostil-ni v Ljubl;ani. — Marica. Ljubljana. Kotnikova št. 8 4205-1-2
Dobra šivilja
gre na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
43184-3
Radio-aparat
trieevm, na baterijo, v najboljšem stanju ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku ^Jutra«. 42(>85-9
Postrežnico
za nekaj ur dopoldne sprejmem na Dunajski cestt 31, II, nadstr.. desno.	43230-1
Dekle
pridrK) in pošteno, išče službo v pomoč gospodinji »Mici«, Ljubljana. Kotni-kova ulica 8.	43212-2
Damski
kostum
120.000 Din
privatnega posojila proti vknjižbi na večjo hišo v Ljubljani in odplačevanju v mesečnih obrokih se išče. Ponudbe z navedbo obrestne mere na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pri vatno 130.000 Din«
41732-16
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
Gostilno
dobro ido5o. s hišo vred v sredini mesta Maribora radi bolezni na prodaj. — Vnrašati v oglasnem od dplku »Jutra«, podružnica Maribor.	41943-19
Gosli poučuje
bivši učitelj konservitorlja. ŠtadentOTska ulica št 91.
291 4
Camernikova šoferska šola
Uobliaoa Ounatska e M I Jogo A a to) telefon 2236 P-vs »Mast k»ne«»iji»olr»R» Priapek« U) «a»tonl — p! U«« ooajT	Sit
Hotele cncfflne
kavarne restavracije to wt o o toč* prodaja to 1aje * najem t»o«l ivnica ca gostil ničarst*" M 8 Pavl^kovič Zagreb fliea 146/1 lnfo» nov, izredno poceni na- mac.ije »roti poslan* 5 Dir prodaj. Eržen. Poljanski znamk' r>očli«Tn" frank o nasip 34.	41625-13	213 19
Majhno posestvo
naprodaj v Pobrežju. — Vprašati v Mariboru. Mag-dalenska ulica štev. 21.
43226-20
Stavbne oarcele
v lep! in solnčni legi *»b Dunajsk' <*esti naprodaj. — *fas!nv v ljlasnem oddpJkn »Jutra.	261-20
vziumiu
Sobo in kuhinjo
oddam. Podgora št. 38. St. Vid.	42082-21
Stanovanja
pno večje ali dvoje manjših oddam takoj z oktobrom pri Dev. Mariji v Poliu. v bližini postaje. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	42001-21
križci. Ko je videl sosed Francelj moj revni goli klinček, je velikodušno oddelil kakih dvajset žim od svojega bogatega šopa in jih porinil k meni. Hlastnil sem po njih in jih s trepetajočo roko nerodno spravljal v žep.
»Kaj imaš v roki. Kač?« vzklikne nenadoma učiteljev strogi glas.
»žimo,« sem naglo odgovoril in nehote pokazal dragoceni dar.
»Kje si dobil žimo, deček?« se je vzdignil izza katedra gospod učitelj.
»Jaz sem mu jo dal!« je planil sosed Francelj in ustal.
»Tiho Veber in sedi Mar si še nisi od včeraj zapomnil, da govori le, kadar si vprašan,« je namršil košate obrvi gospod nadučitelj, »Kač, kje si dobil žimo, sem te vprašal?«
«Veber mi jo je dal,« sem mu jasno pogledal v stroge oči.
»Res sem mu jo dal,« je spet vneto planil vmes Francelj.
»Po šoli ostaneš tu, Veber,« je odločil trdo gospod nadučitelj in pristavil jezno: »Sedi in sram te bodi!« ...
»Kje si dobil žimo. — Odgovori, Kač!« je vrtal vame vzgojitelj.
»Veber mi jo je dal. Saj jo ima cel šop ...« sem splašeno odgovarjal srditim očem.
»Lažeš! Ni ti je dal!« je vsekal vmes samovoljno gospod nadučitelj. »Konju si jo iztrgal! Zakaj si uničil nedolžno žival, deček? Povej zakaj!«
Sostanovalko
sprej-mem v sredi mesta. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«.	43008-23
Sobico
čedno opremljeno, s hrano in vso oskrbo oddam solidni boljši osebi v Pruiali - Sredina 14/1. 43125-23
Mesečno sobo
oddam v Korytkovi ulici št. 34.	43114-23
Sobo
s posebnim vhodom — s hrano ali brez iste oddam v Sp Šiški, Černetova ul. št. 01.	43126-23
Dvosob. stanovanje
lepo. s pritiklinami in vrtom, ne daleč od Stadiona oddam s 1. oktobrom. Ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra« pod značko »Ne daleč od Stadiona«.
41874-21
Sostanovalko
sprejmem na Sv. Petra cesti št. 76.	43153-23
Starejšo vdovo
sprejmem kot sostanovalko. Več se izve v pisarni, Kamniška ul. 20.
Enosob. stanovanje
s kuhinjo išče za 1. oo vember boljša stranka. — Ponudbe na ogl. odd. »Jn tra« pod »Stalno ia 2 ose be«	41569-21a
j Lepo sobo
| s popolnoma separiranim vhodom v bližini artilerijske vojašnice, išče gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »oficir«.	41931-23a
Dijaka
najraje iz tehn. srednje šole sprejmem v centru mesta na stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	43193-2?
Klavir
kratek, kupim Ponudbe na oglasni ood. »Jutra« pod »Prvovrsten klavir«.
41384-26
Splašen sem se ozrl okrog in kar verjeti nisem mogel, da sem prav slišal. Jaz da bi žimo konju izpulil, ko sem se pa tako bal konj. Doma smo imeli le kravo in mi je mati vedno zabičevala: »Pred konji se pazi!« žandarju in konju sem se vedno ognil s ceste. Ko sem bil pa tako majhen, konj pa kakor gora.
Iz moje osuplosti me je iztrgal ukaz: »Pridi ven. da te naučim usmiljenja do ubogih živali!« In je segel po palici...
»Ne tepite ga, gospod nadučitelj! Nedolžen je! Res, jaz sem mu jo dal. Od tegale šopa sem mu jc dal,« je pritekel Fran> celj pred kateder s pvojim šopom žime.
»še ti sem, paglavec neubogljivi! Jaz vama že izbi jem vajino trmo in vaju naučim ljubezni do živali,« je vpila bela brada.
In je padalo po meni ter po prijatelju, da naju je še vso uro ko sva v kotu klečala mikal jok in skelel hrbet
Nikoli nisem več pletel verižic iz žime. Ko sem materi potožil krivico, so se ji raz-prle oči: Zgodaj so začeli s teboj. Potrpi, navadiš se!«
Prva javna krivica se je tako začrtala v moje srce. da š^ danes vidim razieženc belo brado in dolgo palico kadar se spomnim na šolo. Zastonj se namreč vprašujem že trideset let: Zakaj naju je pretepel, ko sva vendarle resnico govorila. Nemara prav zaiadi resnice!
Janko Kač. PAKETE ZA RUSIJO
Pošiljke odpremljamo preko R:ge, brez omejitve t* temeljih nove naredbe sovjetskih oblasti. Kratek pot nagla dostava jamči, da bodo pošiljke dospele sveif Vse stroške in pa carino plača' pošiljale«. Adresai pa jih dobi brez vsakega doplačila. — Brezplačn« pošljemo prospekt: Beograd. Kralja Milana 15 — biri Kurir.	1160»
Izkušen
elektrotehnik
Eoto aparate
in vse fotopotrebščine kupiš pod najugodnejšimi pogoji v foto-trgovini A. šmuc, Wolfova ul. 8 fMa rijio trg).	304-6
TeMon 2059
fM^Premog A suha drva
2»enik Boborttova k. 8
IX
Sobo
i poeeb. vhodom in elek triko s hrano ali bret od
dam cesti
2 gosp. gt 17.
na Rimski 42042-23
Prazno sobo
parketirano in a posebnim vhodom, po tmerni ceni odda Stan car Gradaška 8 42052-23
Zastopnika
lovenca, za Slovenijo, za lasten račun ali proti fiksni plači in proviziji sCEMO.
Ponudbe s sliko in referencami po slati na General, zastopstvo Reming-ton pisačih strojeva »MATADOR«. agreb. Dica 5.	11775
specialist
za žične železnice in električne centrale dobi stalno službo.
Ponudbe s potrebnimi dokumenti in navedbo plačilnih zahtev poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Specialist«.	11811
II
Za zelo razčlenjen rudnik premoga je potreben mlajši pomožni
II
rudarski inženjer
Mesto stalno. — Ponudbe z dokumenti in navedbo plačilni! zahtev nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalnost«.	11814
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d d kot tiskarnarja Franc Jezeršek Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak Vsi v Ljubljani