107. številka. Ljubljana, v četrtek 12. maja. XX. leto, 1887. Izhaja v. ak dan »ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 19 kr. za meeo, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. DredniStvo in upravnifivo je v Rudolfa KirbiSa hifii, „GledaliSka stolba". Uprav nistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i, 10. maja 1887. Specijalna debata o državnem proračunu se nadaljuje. Razgovor o etatu ministerstva za deželno brambo bil je kmalu pri kraji in ni imel nobenih zanimivih momentov. Češki poslanec dr. Vašaty je zopet se potezal za puško repetirko svojega zemljaka K r n k e, toda zbornica, ki pač ni kompetentna soditi o takem eminentno stvarnem vprašanji, ni marala udati se njegovim ugovorom. Ta oddelek državnega proračuna se reši, in sedaj pride na vrsto naučni budget, prava »piece de resistance" našega proračuna. Vzdigne se kot prvi govornik levičarjev glasoviti dr. Weitlof. Toda ni imel srečnega dneva. S prva je na dolgo in široko razpravljal vse dozdevne „krivice", ka tere se baje gode nemškemu življu na Češkem. Klakerji nemškega kluba so sicer vzgledno šolani, in pri najbolj neznamenitih vsakdanjostih zaženo svoj buronski krik, — toda dolgočasnost govornikova jih je vender vidno utrudila. Še le tedaj, ko je "VVeitlof svoj največji možnar bil sprožil, — privlekel je namreč nekoliko posnetkov iz Trdi-dinovih „Gorjanskih bajk", priobčenih v „Ljubljanskom Zvonu", koje mu je bil poslal jeden izmej znanih njegovih Ljubljanskih prijateljev, — oživeli so se pristaši „der scbarfern Tonart". Najprej je vrhovni poveljnik nemškega „Schulvereinau svojo neskončno zaničevanje razodel „Ljubljanskomu Zvonu" in njegovemu uredniku. Z vzvišenega svojega stališča nazival je „Ljubljanski Zvon" ein so-genanntes literarisches Buchu ter oblastno pristavil: „Ne morem namreč tudi nekih slovenskih proizvodov imenovati drugače nego slovstvene, dasi se krivica dela slovstvu prištevajoč mu take izrodke." Čisto naravno, da je vsa garda Weitlofa frenetično odobravala ta izraz Weitlofove oholosti. Tudi odlomek Jurčičevega .Tugoraera" pritiralje v razgovor jadikujoč, da se s takimi spisi, objavljenimi celo po slovenskih šolskih berilih mladina napolni z divjim sovraštvom proti vsemu, kar po nemščini diši. Ves ta napad na slovenske profesorje spominjal nas je nekako na one prekanjene lopove, kateri skušajo o priliki, ko jih pode in love vender LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) Trinajsto poglavje. (Dalje.) Mabel je bila še zmeraj utopljena v mučne misli, ko jo je prebudil glas tik nje stoječega Dud-leya ter jej tiho pa sočutno rekel: „Tudi meni je žallu „Kaj vam je žal V" vprašala je Mabel zmočena. „Da ste bili toli razdraženi in užaljeni. Vsa-kakor je to bilo kaj krivično — o tem ni vprašanja, kdo bi pač moral biti gospodinja v hiši." „0, to pa zares ni bilo," rekla je Mabel, „ne imejte me, prosim, za toli otročjo," in nje oči so zopet sledile gospe Percivalovi; „a ona je mnogo starša od mene in vrhu tega prišla je peš; mimo tega," pristavila je, „pa sem jaz doma." „Prav res," rekel je Dudlev; nato je sledil hipen premolk, kajti Ludviko obsoditi, to bilo bi Mabeli težko ugajalo; in zdelo se mu je skoro ne- se s tem pete odnesti in uiti preteči kazni, da na vse grlo kriče: „Držite tatu, držite ga!" Saj se poznamo! Za to ker je nekoliko nemških gospodov na Ljubljanskih zavodih, ki so tako črni, da jih celo milo nemškega „Schulvereina" ne očisti več raznih peg in marog, posadila sta se dva nedolžna slovenska profesorja na obtožno klop, češ, na ta način bodemo najložji rešili svoje ljudi! Po Weitlofovem govoru segel je naučni minister v debato. Radovednost bila je tem večja, ker v obče ni navada, da se minister oglasi takoj pričetkom debate. Vsakdo je čutil, da je naučni mi« nister dolžan svoji poziciji v kabinetu, označiti svoje stališče nasproti vodilnim načelom vladne politike in parlamentarni večini. Istina je, da je po« lemizoval proti "VVeitlofu, dobro ožigosal gorostasni izraz K no t zov in zavračal tudi „državnika" levice, pl. Plene rja. Izjava njegova bila je pač nekako prisiljena, poznalo se je gospodu ministru, kako težko se loči od prijateljev na levici. Na konci svojega govora prosi zbornico, da se dovoli in v proračun postavi kredit za mesto druzega sekcijskega načelnika, kojega je bil o svojem času izbrisal budgetni odsek. Sedaj pride k besedi prof. Šuklje. Razdelil je svoj govor v stvaren, učno upravo zadevajoč in političen del. Pohvalno omenja naporov učne uprave, da skrbi za zboljšanje položaja suplentov ter kaže na silni nedostatek, da je na sami Ljubljanski gimnaziji 13 kvalifikovanih suplentov, odobrava, da se razpisujejo mesta srednješolskih učiteljev, ki poslujejo kakor okrajni nadzorniki, ter se ta mesta pro-vizorično zasedajo, — ravno tako so mora pritrjevati s strokovnega stališča, da se je lokacija odpravila in določilo deseto leto za ustop v srednjo šolo. Pobijati se pa mora povišanje učnine, to se ne da zagovarjati ue s fiskaličnega, ne s stališča učne politike. Učnina v tej visokosti je prava prohibitivna carina na duševui razvitek in to, kar se koce ž njo doseči, namreč otežiti ustop v srednja učilišča ter mladino siliti, da v večjem številu pristopa strokovnim šolam, doseglo se bode le na kvar stvari. Nenadarjenim otrokom imovitih starišev se srednje šole ne bodo zaprle, pač pa nadarjeni ubožni mladini. — Kvarni nasledki te uredbe Čutijo se pa mogoče, stvar na dobro stran obrniti. Vender jo je Dudlev kmalu tako zasukal, da jo je od druge strani razkazoval „Nedvoumneno kaj nevitešk način, odtegniti se nevarnosti," pristavil je ves zamišljen, „neka zvijača, katere se bi vi, gospica Mabel, gotovo ne bili poslužili. Ko pa dvoumim o izbranem sredstvu, moram vam nehote častitati, da ste se nevarnosti rešili " BAli vam je to rešenje iz nevarnosti?" vprašala je Mabel, pogledavši ga z nekakim začudenjem. „Ta pohod zdi se mi kaj nezaslužena in tudi nepričakovana čast." „Vam je bil nepričakovan," rekel je Dudlev s pomenljivim smehljanjem in le njemu lastnim zma-janjem z ramami; „jaz pa sem prepričan, daste vi preveč vreden novinec, da bi vas prezrli. Tresel sem se za vas, odkar sem bil opazil, da ste nase vlekli pozornost gospoda, katerega gospa Leroveva očak Noa kliče. Ta je minister za vse podrobnosti, s katerimi se podčastniki nabirajo. Nesumneno vas je priporočil nadpoveljniku, ki najbrže še poznal ni pomožnih čet, katere bi mu vi lahko izročili." „Jaz!" .,Da, vi gotovo; ali ne razpolagate prav po svojej volji o času, uplivu in denarji?" bolj kakor drugod, v južnih deželah, kjer strokovnih šol ni. Sicer pa za slovenske kraje ne velja to, kar morda za druge, pri nas ni inteligentnega proletarijata, marveč imamo pomanjkanje razumništva iz srednjih in visokih šol. Govornik dalje zametava uredbo, da bi se na gimnazijah napravil 9. razred. To bi bilo posebno kvarno za kmetsko ljudstvo, iz katerega mladeniči v poznejših letih prihajajo na srednjo šolo, kakor iz mest. Ako se hoče skrčiti ustopanje, naj se strožje postopa pri izpitih in naj se na srednjih učiliščih dvostopnost odpravi, ker ni utemeljeno, da se marsikatere tvarine dvakrat iz početka poučujejo. Preidoč na politični del pobija težnje naših nemških in italijanskih sosedov, da se usiljuje nemščina oziroma italijanščina v ljudsko šolo, kjer zanjo ni mesta. Prijaznost slovenskega ljudstva za nemški jezik dokazuje najočitneje to, da sami zahtevamo, da se slovenska mladina v srednji šoli temeljito v govoru in pismu priuči nemščini. VVeitlofu in Aussererja, ki sta trdila, da slovensko prosto ljudstvo ne umeje pismenega jezika, pobija najsrečneje kazoč na nemško lastno nagoto, kolika razlika se nahaja v Nemcih mej dijalektom in pismenim jezikom, omenjajoč, d ,t Weit-lof in AuBserer bodeta sama majala z glavo, če se bodeta skušala razgovarjati s pristnimi Kočevci, kakor Be to godi v Novemmestu, kjer sodišče in po« rotniki sem ter tja KoČevca ne umejo. Od učne uprave zahteva govornik, da pride od obljub na dejanje, temveč ker ima poročilo, da so uspehi z slovenskimi spodnjimi gimnazijami povoljni, pobija napade na „Ljublj. Zvon", sklicevaje se na sodbo priznane avtoritete prof. Jagiča ter odločno zahteva odstranjenje znanih profesorjev — razgrajačev na Kranjskem, kateri so krivi razburjenosti mej dijaštvom. Ostro obsoja „duševno posi-lovanje", kakor ono z nalogo „Lasst uns Deutsche sein etc." in destruktivne posledice S.-jevih pesni, katere je deželni šolski svet, — prečita ukaz — izključil iz vseh knjižnic. Slednjič obžaluje uredbo ministra, da bi bila snujoča se obrtna šola v Trstu izključno italijanska. Pravično uravnanje te šole je mej prvimi pogoji dobrih razmer mej vlado in južnimi Slovani. Konečno s težkim srcem in ne da bi Mabel se je zavzela in nje obličje se je zasenčilo. nJaz sama tedaj nisem bila, ki bi jo zanimala," mislila si je, „ ampak le stan mojega očeta in velikost njegove mošnje." „Da, gotovo da," nadaljeval je Dudlev s sarao-ljubnim glasom, „čutim se rešenega raznih mučnih mislij, katere mi je te gospe listek izbudil. Gledal sem vas že v priprosti obleki učiteljice v najdeniš-nici, kako ste s prsti jedne roke nemirne učence po glavah tolkli, kazavec druge roke pa prete kvišku držali, klicajoč: „Posluh!" Mabel se J6 zasmijala. „Ali z dolgim črnim predpasnikom iz bombaža in z velikanskimi škarjami v roki stali bi kot pomožna ravnateljica v znanostni krojaški akademiji za odgojo pomoči potrebnih šivilj, ali pa s peresom za ušesom in z velikansko knjigo dohodkov in Stroškov pod pazduho in z nagubančenim čelom kot odgovoren blagajnik vrstili bi se mej družuike, ki priseljevanje tujih beračev pospešujejo." Mabel se je kar močno smjala tej smešni in glede na okus kaj zoperni podobi, katero jej je naslikal. (Dalje prili.) ga veselilo govornik predlaga, da se zopet postavi v proračun zahtevani znesek za 2. sekcijskega načelnika. Govornik je dosegel velik uspeh, čestitalo se mu je od vseh strani] in reči smemo, da je bil govor Slovencem na čast. — Da je; poslanca Šukljeja zadela neprijetna naloga stavifj omenjeni predlog, bilo je dogovorjeno onVeele desnice in utemeljeno formalno, neizogibno zato, ker je bil on prvi pro-govornik. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. maja. Drugi teden bode v državnem zboru konec budgetne debate. Zbornica bode imela po dve seji vsak dan. Moravski poslanec Matou namerava pri poglavji „Velike šole" predlagati, da se nemška tehnika v Brnu preustroji v veliko kmetij -sko in gozdarsko šolo. Kakor ogerski oficijozi pišejo, bode Tisza odgovoril na interpelacijo Helfy-jevo, da se Avstrija, Nemčija in Rusija ne bodo udeležile Pariške razstave, ker jo zuiatrajo kot proslavljen je stoletnice velike revolucije. % nanje države. Ko se vrnejo bolgarski regenti in pravosodni minister Sto.jlov v Sofijo, bode se sklicala veliko sebranje, da podaljša regentstvu pooblastila. — Regenta Mutkurov in Stambulov sta sedaj v Sili-striji. — Koncem maja po pravoslavnem koledarji poteče bolgarskemu malemu sebranju volilna doba. Vlada bode kmalu potem razpisala nove volitve. Kakor se „Moskovskim Vjodomostim" poroča iz Bu-rešta, regentstvo ne zaupa topniškim polkom v Trnovem. Mautov odpotuje v Nemčijo. Imetje v Ruščuku usmrtenih je vlada konfiskovala. Kresteva, očeta v Silistviji usuirtenega kapitana, obsodili se, da mora plačati troske premeščeuja vojakov iz RušČuka v -Silistrijo, ki je bilo potrebno zaradi ustaje v Si-listriji. NrbNki ministerski predsednik Garašanin bode nekda odpotoval v Italijo, da se odpočije in okrepča, kajti poslednji čas je nekda precej bole-lieu. To kaže, da je njegov ininisterski stol vsekako omajan, kajti ministri radi bolehajo, kadar mislijo odstopiti. Uit m unija, in Si-Iiiju sta se, kakor poročajo „Times" skupno pritožili v Peterburgu, da ruska zastopnika Hitrovo iu Perzijani preveč podpirata protidinastično opozicijo v obeh državah. Nameravali sta nekda svojo pritožbo izreči z ostrimi besedami, pa ju je Avstrija pregovorila, da sta se kolikor se da mehkih izrazov poslužili. Ta vest angleškega lista ni prav vcrojetna. Ko je bil m m u ii »k .i kralj prišel v Jassy k blugoslovljeuju metropolitanske cerkve, bili so razni izgredi. Ko se je pomikal sprevod po mestnih ulicah, navstalo je veliko žvižganje in kričanje. Več razsajalcev so zaprli. V Jassy ji se je jasno videlo, da kralj Karol, ki je Nemec, ni nič posebno priljubljen pri narodu. „Novoje Vreinja" piše o turške) dvoumnej politiki, da bi v Carigradu morali vedeti, da bode taka politika uničila vsa jamstva, katero daje Turčiji Be-rolinski dogovor. Rusija bode prisiljena, kaj odločnega storiti, da uniči škodljivi upliv in spletke zapadnih vla-tij na Balkanu. Če Turčija tega ne razume, bode njej največ škodovalo. Francoski zbornici se je predložil zakon o reorganizaciji vojske. Po tem zakonu se bode vsako leto nabralo 192.01)0 vojaških novincev. Prezenčni stan vojske bode štel kakih GOO.000 mož. Francoska vojska bode tedaj močnejša nego nemška. Nemška« vlada hoče v Alzaciji in Loreni popolnem preustrojiti šolstvo iu iz njega izriniti francoske elemente. 1'euzijonatom se je naznanilo, da sinejo rabiti Le take francoske knjige, ki so tiskane v Nemčiji. Razni angleški listi dan na dan črnijo irske poslance, posebno se v tem odlikujejo „Times". Namen tem napadom je oči viden. Mej angleškim narodom so se poslednji čas precej pomnožile sim patije za Irsko in pri prihodnjih volitvah utegnili bi privrženci irske avtonomije dobiti večino. Časopisi, kateri so nasprotni Ircem, pa črnijo irski narod, zlasti njih poslance, da bi tako pri angleškem narodu jih pripravili ob simpatije. „Pali Mali Ga-zette" poroča, da je vlada dala v Nillbanškej jet-nišnici 00 sob lepo urediti, in sodi se, da so odločene za irske člane spodnje zbornice. g Pol. Corr." se piše iz Peterburgai, da obravnave aiganske komisije Se neso tako daleč dospele, da bi bilo pričakovati, da se kmalu doseže Bporazumljenje, kakor se tudi še sklepati ne more, da bi se obravnave pretrgale Angleški odposlanci so prve dni le pohajali in sami vsprejemali ofici-jalne osobe, z meritoričnim delom se neso dosti pečali. Se le 4. t. m. je bilo resno posvetovanje. Sicer je pa več upanja, da se doseže spornzmm ljenje, kakor se od marsikake strani zatrjuje, če tudi vojaški krogi na obeh straneh ovirajo delo diplomacije. Nadejati se je, da se bude stv.tr mirno rešila. Anglija želi z Rusjjo se prej sporazumeti, nogo nastanejo • kake večje zmešnjavo v Afganistanu, Rusija pa hoče porabiti to stvar, da prisili Angleže, da bodo jej prijenjali v bolgarskih zadevah. Nekateri ruski krogi se nadejajo, da se bodo v kratkem stvari v Afganistanu Rusiji ugodno zasukale in tedaj žele, da se še odlaša definitivno sporazumljenje. z Angleži. S tem poročilom, «e;,uj«fna dopis „Nordov" iz Peterburga. Dopisnik,ni^ji, da se bode mej Rusi in Angleži kmalu dostn^o ^oraftumljenje o albanskem in bolgarskem vprašanji *&)aj ima Anglija v rokah ključ bolgarskega,, LUvW)a ya ključ afganskega vprašanja. Anglija lunje: Ii'uapm pri jenjala v Bolgariji, Rusija pa Angležem v ■,Afganistanu in obe državi se bodeta približali druga drugje j. Rešenje obeh vprašanj, bolgarskega in afganskega je tedaj bliže, nego se navadno misli Atganskej komisiji je Rusija pridružila še jednega generala. Angleški odposlanci opustili so svoje potovanje v Moskvo. Danes ima komisija sejo. Kakor se poroča iz Carigrada, se obravnave mej Turčijo in Anglijo zaradi egiptskega vprašanja gladko vrše. Turki se nadejajo, da se bodo kmalu sporazumeli z Angleži, kdaj da angleški vojaki ostavijo Egipet. Pa tudi o tem se bodeta An. glija in Turčija kmalu sporazumeli, če smejo Angleži zopet zasesti Egipet, ko bi nastali nemiri ali ko bi Egipet ne spolno val svoiih dolžnostij. Dopisi. Ix Krško Mevniške okollec ob Savi 8. maja. (Zboro van j e „Sevniško-Brežkega učiteljskega društva" i d „Pedagogiškega društva" v Sevnici v dan 5. maja t. 1.) (Konec.) Zdaj se podamo k skupnemu obedu, ki smo ga imeli v gostilni „pri kroni". Omeniti mi je pri tej priliki napitnice vrh ga nadučitelja Rajhenburš-kega, ki je poudarjal vzajemnost slovenskih učiteljev tostran in onostran Save. Po končanem obedu jame prvikrat v tuji sosedni Štajerski zborovati v gostilnici „Pedago-giško društvo.14 Predsednik društvu gosp. Fr. Gabršek otvori točno ob 2. uri popoludue zborovanje v prisotnosti vladnega zastopnika. Navzočni so bili vsi tisti, kakor pri dopoludanskem shodu. Vsem pričujočim gg. učiteljem, gospicam učiteljicam in častitim gostom zakliče: „Dobro došli!" Na to društveni tajnik gosp. Ravnikar prečita zadnjega zborovanja zapisnik, koji se odobri brez opazk. Naslednjo točko „Učitelj kot metereo-log", govoril je jako mikavno g. vodja Lapajne s Krškega. Učiteljem je polagal na srce, naj bi se ob prostora času bavili s tem predmetom, ker je jako zanimiv in nič ne stane. Herschelovega vremenskega „ključa" ni posebno priporočal. (Vender je še vedno zadosta zanesljiv. Opazka poročevalca.) Ta ključ, s katerim vreme za celo leto popred vsakdo lahko zve, ako le ve, kdaj se luna spremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec, šip, zadnji krajec in mlaj, je napravil učeni in slavni zvezdogled J. W. Herschel in Dunajska kmetijska družba gaje že leta 1839. spoznala za najbolj zanesljivega. Poslovenil in priobčil ga je v koledarji družbe sv. Mohora župnik g. B. L. Gosp. govornik je navel več kmetijskih opazovanj, ki se tičejo vremena (vmes upletal dovtipne opazke iz navadnega življenja priprostega naroda). Potem preide do znanstvenega vremenskega opazovanja. Omenja za to Dunajski osredni meteorolo-gični zavod in meteorologične postaje v provincijali. Kdor plača 5 gld. na mesec, lahko dobi dnevna brzojavna vremenska poročila z Dunaja. Tudi je raztolmačil onim učiteljem, ki bi morda uteguili pečati se s tem, kam naj pišejo in kako naj store. Slednjič še prav dobro opiše obnebje na Dolenjskem. Temu poročilu sledi jako izborno in marljivo sestavljeni referat gosp. nadučitelja Fr. Gabršek-a: „0 naših učiteljskih društvih." Najprej g. poročevalec unenja velike važnosti učiteljskih društev, ter dokazuje z zgodovinskega stališča, koliko so jednaka društva koristila domačemu šolstvu sploh in v obče. Obžalovati je le, da zadnje čase ta pre-koristna društva za razvoj slovenskega šolstva delujejo vse premalo. Naudilinila jih je nekaka zaspanost in mlačnost. Konečno priporoča, da bi bilo umestno in zelo koristno, ako bi vsa učiteljska društva stopila v nekako zavezo Po končanem govoru se prične živahna debata; udeležili so se je gg: Bezlaj, Lapajne, Lunder, Ravnikar in na to še gosp. referent sam ter razklada, kako o on sploh misli. Sklepalo se o tej stvari ni nič, temveč se je odložila vsa zadeva do prihodnjega občnega letnega zbora. Takrat se o tej važni zadevi pogovorimo natančneje. Gosp. Gabršek je pa zadel pravo struno in kličemo mu vsi: „Le t tem emislu naprej!* — Važnih posameznih nasvetov ni bilo. Samo to ae je sklenilo, da čas in dan občnega zborovanja določi, drudtveni,,odbor. Gospod predsednik se na to lepo zahvali poročevalcem in vsem ud^ježencem, ter zaključi sejo s trikratnim »sJava in živi o-k l i cena ■ na presvetlega cesarja. Nam vsem, ki smo se udeležili teh učiteljskih zborpvanj na sosednih tlfh štajerskih mej bratskimi tovariši, ostane 5. majnjk t. 1. v dolgem in prijetnem spominu. Dal Bog, da bi se zopet kaj kmalu snidli v bratovsko razgo var janje na pr. kje tam doli na Kranjskem. —r. Iz postojiiiskega okraja 8. maja. Po-gozdovalna komisija sešla se je, kakor je bilo v „Slovenskom Narodu4 čitati, dne 3. maja ob 8. uri zjutraj v Ilirski Bistrici. Na kolodvoru v Trnovem bili so zbrani gospodje župani in odborniki dotičnih občin, kateri so kaj uljudno pozdravili došlo komisijo, v prvi vrsti seveda gospoda deželnega glavarja grofa Thurna, načelnika imenovani komisiji. Komisija se je takoj odpravila ter šla z občinskimi zastopniki za svojim poslom. Občina Trnovo dala je „Stražico", 721 m. visok, popolnem goli hrib pred 6 leti zasaditi. Ko se je delo pričelo, trdili so tamošnji občani sploh, da bode vse zaman, ker silna burja in pa po man kan je zemlje ne dopuščata, da bi se kdaj zarastlo. Vse te trditve pa g. deželnega gozdnega nadzornika neso plašile in pokazal je s svojo veliko, večletno skušnjo, da trud in dobra volja vse premagata. Kjer je pred šestimi leti bila golava in puščava, že sedaj stoji na tisoče krasnih borovcev, kateri spodbujajo skrbljive občinske zastopnike in druge posestnike, da prosijo še za daljnje pogozdovanje. In res, inteligentni občinski zastopuiki iz Bistrice in Trnovega, njim na čelu spoštovani g. Ličan, so se odločili, da dajo Še mnogo oral golih pašnikov pogoz-diti, za kar jim bodo potomci gotovo hvaležni. O poludne odpeljala se je komisija v Sent Peter, kjer se je bilo zbralo tudi mnogo občinskih zastopnikov. Tudi mej temi nahaja se mnogo prijateljev pogozdovanj a, kar svedoči „Osojnica" nad železnico. Posebno lepo zarastel je pa tik južne železnice ležeči del, ki je last občine Kal. Ta del zasadil se je bil pred 8 leti in je sedaj tako zarastel, da ga bodo po novem letu že deloma trebili. Ker je sedaj sam bor, posadili se bodo na spomlad mecesni in sme-reke vmes, kar Kalanje tudi žele. Obravnave so tudi tukaj pokazale, da dotični posestniki neso načeloma proti pogozdovanju Krasa, le žal, da imajo malo in deloma slabe pašnike ter da preveč pogrešajo onega dela, ki je pogozdovanju odločen. 4. maja v jutro prišla je komisija v Gorenje Ležeče ter pregledala sadeže Gorenjih in Dolenjih Vrem, ki so v resnici uzorni; tako krasnih me-cesuov, jelk in borovcev se pač kmalu ne vidi. Dotični posestniki, v prvi vrsti g. Novak zaslužijo vsestransko pripozuanje in pohvalo za njih trud in marljivost. Komisija bila je presenečena, videč poleg divje golave krasno zarastlo reber „Sadež:" in „Porda", kjer štrle po 4 in več metrov visoki mecesni kvišku in so s svojo prijazno zelenjavo, kaj prijetna paša za oko. Pridnim in skrbljivim očetom bodo njih otroci in pozui potomci pač hvaležni, ker jim bodo pripravili zaklade v podobi gozdov, katerih sedaj kaj britko pogrešajo. Želeti bi bilo, da vladi take marljive pogozdovalce vsestransko podpira in s tem spodbuja druge, še zaspane kraške kmetovalce. Občini Famle in Gorice imata tudi lep del novih nasadov, a kljubu temu želita, da se jima še pogozdi nekaj pašnikov čez leto. Komisija dospela je čez Gabrk pozno popo-ludne v Senožeče, kjer jo je pričakoval občinski zastop na čelu mu vneti sadjar ter marljivi izgoje-valee gozdnih sadik g. župan Demšar. Senožešci so željo izrazili ter prosili, da se jim prihoduje leto nekaj hektarov pogozii. Pri tej priliki šla je večina komisije pogledat slovečo Senožeško pivovarno, kjer sta gospode uljudno vsprejela gg. pivovar in knjigovodja ter jim vse priprave razkazovala. Naposled se je pokusilo tudi domače pivo, katero je izzvalo vsestransko pohvalo. Na večer odpeljala se je komisija iz Senožeč, ter se je za malo časa ustavila v Rizdrtem pri g. H. Kavčiči, članu te komisije, ter pozno dospela je v Vipavo. 5. maja zjutraj pregledali so se veliki sadeži nad, Vipavojn. Vxbpo)jem, Do(.Wateph sadike čudovito lepo rastejo in to kljubu silni barji ter neznosni vročini. Ta uspeh je seveda zavisen od pravilnega sajenja, ki pa zahteva mnogo, truda in potrpežljivosti . Vračajočo se komisijo povabil je g. deželni poslanec Lavrenčič na kozarec dobrega ., Vrhpoljskega vina, pri kateri priliki so pa u<|je komisije potrebna pojasnila in želje poizv dovali od dotičnih občinskih zastopov. Kmalu po obedu odpeljala se je komisija, — iz Vipave v Šentvid, kjer je pregledala sadež za Starim gradom. Ta sadež ni tako lep, kakor bi bilo želeti, čemur je pa glavui uzrok silno huda burja, ki tukaj razsaja. Letos se ta del ni mogel posaditi, ker ni bilo potrebnih sadik niti časa, letos ali pa na pomlad bode se tudi ta del zasadil. Po dovršeui obravnavi, povabil je g. župan Vrtovec komisijo v svojo prijazno hišo na kupico poštenega vipavca. Drugi dan, to je dne 6. maja, bil je zjutraj obhod pogozdovanih delov pri Postojini, to so Ostri-vrh in pa Sovič. Tudi tukaj se je komisija prepričala, da občina Postoj ina jako podpira blagi namen, kajti mimo druzih dala je ona največ in prav dobrih pašnikov, da so se, deloma že pogozdili, ali pa da se v kratkem še bodo, kar bode Postojini v veliko korist, v posebno zadoščenje pa sedanjemu občinskemu zastopu, ki se pod vodstvom g. župana Vičiča, mnogo trudi za Postojine olepšanje in koristi. V obče se mora pripoznati, da je pogozdo vanje Krasa v poslednjih osmih letih kaj dobro napredovalo, nadejati se je, da bodo uspehi v bodoče še večji. Pogozdovalna komisija obstoji iz članov, katerim je do tega, vzajemno delati za občni blagor, ter po mogočnosti tako ravnati in pogozdovanje izvrševati, da dotične občine, oziroma posestniki ne bodo škode trpeli, pač pa imeli kolikor mogoče koristi. Naloga ta je sicer težavna, ali z dobro voljo in potrpežljivostjo se da vse doseči. Tega se lahko osvedoči vsak, kdor si ogledi gori naštete sadeie. Pogozdovanja bode za nas izredna blaginja, kajti prostori, to je pašniki, kateri nemajo sedaj skoro nobene vrednosti, bodo v kratkem veliki za kladi. Komisija za pogozdovanje Krasa se sme tem večjega uspehu nadejati, ker jej je predsednik g. deželni glavar grof T h um in ker mej svoje člaue šteje veščaka, mnogozaslužnega g. deželnega gozdnega nadzornika Golla, ki bode gotovo še mnogo dobrega nasvet oval in izvršil. Požar v Kamniški praharni. Nepoznat in grozen strah je zavzel danes naše mesto. Ob V* 11« dopoludne se je vnel v c. kr. praharni magacin, v katerem je spravljen soliter in žveplo. Ta magacin je velika, štirioglata zidana stavba, kjer je shranjena po več sto meterskih centov solitra in danes blizu 500 sodov (po 6—7 centov) žvepla Solitar se v velikih kotlih rahnuje. Jeden tak kotel je bil nekaj poškodovan. Kotlar segreje zvunaj magacina svoje železo, da bi kotel zalotal. To se je zgodilo že večkrat brez vsake nesreče. Ko pa danes kotlar gre skozi magacin, mu po nesreči izpodrsno in razbeljeno železo pade na tla, ki so pa vsa s solitrovim prahom osmetena. Ta prah se vname in v tem trenotku je v celem tem prostoru bilo vse v ognji. Prazni sodi solitrovi so drug za drugim eksplodirali in les jame goreti, črni, nesrečo obetajoči oblaki se vzdigujejo po mirnem zraku proti nebu. Ko se je po mestu poizve-delo kaj gori, se je polotil prebivalcev opravičeni Btrah, da se vname tudi žveplo. Vse ceste so se napolnile z bežečimi, matere bo nosile otroke v naročji iz mesta, kdor je dobil voz, se je odpeljal proti Mengšu ali Domžalam. Ob 11. uri je bilo mesto že prazno, doma so ostali le še moški, ali pripravljeni, če sila večja postane, da zbeže. Mej tem Bta fabriška in Kamniška požarna bramba napeli vse svoje moči, da bi se ogenj lokalizoval. Sode s žveplom in solitrom so delavci iz sosednjih prostorov spravili na prosto in ko je bilo to storjeno, so podrli streho nad gorečim magacinom in b tem je bila nevarnost odstranjena. Ob polu dvanajsti uri je došla na pozorišče požarna bramba Domžalska, popoludne ob 2. uri pa tudi Ljubljanska, pred parnim strojem sta bila uprežena dva para vojaških konj. Kmalu za njo sta se pripeljala gospoda deželni predsednik in deželni glavar; na vojaških vozeh so se pripeljavali vojaki na pomoč. Ob tretji uri, ko to pišem je nevarnost pri kraji, in ubežni meščani se vračajo domov.'" Sreča za Kamnik je bila, da ni bilo nobenega vetra in da se je eksplozija vršila po dnevi, ko so bili vsi fabriški delavci na mestu. Vrata, ki peljejo v drugo skladišče solitra, so že gorela. Ko bi se tu ne bil ogenj ustavil, bil bi eksplodiral v tej shrambi solitar, zraven tega prostora pa se začenjajo skladišča za žveplo. Ako bi se bilo pa to vnelo, bi se vse, kar je v okolici, podušilo. Ker je to občinstvu znano, zato je vse precej občutilo Btrah, kakeršnega ne morem popisati. Kdo je kriv te nesreče? Ne besedice ne rečem, ali zamolčati ne morem več malomarnosti in nebrižnosti nekdanjih političnih uradov in vlade, da je dopuščala ali prav za prav sama zidala tovarno za smodnik v obližji obljudenega mesta, da nakopičuje tako ogromne množine raztrelilnih tvarin in to komaj dve sto korakov od mesta. Vojaški erar in politične oblasti delamo mi prebivalci odgovorne za nesreče na življenji in premoženji ter terjamo, da se store vender jedenkrat koraki, da bode prebivalstvo našega mesta brez skrbi in strahu pred vedno pretečo nam smodnikovo iskro. Zatorej proč s fab-riko iz obližja mestnega. Svojega poslanca g. dr. Poklukarja pa prosimo, da vlado interpeluje, kaj misli ukreniti, da se jednake nevarnosti za Kamnik jedenkrat za vselej odpravijo. O včerajšnjem požaru v Kamniku povedal nam je gospod, ki je bil tudi sam na lici mesta, mnogo podrobnostij, ki živo spominjajo na „Zadnje dni Pompejske". Ko se je zaznalo, da je v tovarni za smodnik začelo goreti, prevzel je nepopisen strah vse prebivalstvo, in bežalo je na vse strani, kamor je kdo mogel, kajti vsakdo je čutil da je nevarnost grozna, ker je v skladiščih 30 000 meterskih centov žvepla in ravno toliko solitra. Ljudje bežali so v Domžale, v Dob, največ pa v Mengeš, kjer je bil ves trg podoben velikemu šotorišču. V Kamniku ostali so le tisti, katere je dolžnost vezala, ki neso smeli proč. G. dekan, poklican, da je teško ranjenega delavca previdel z zakramenti za umirjoče, dal je ob jednem vsem onim, ki so gasili, splošno odvezo Gospod sodnik izpustil je iz zaporov jetnike, ki so se danes, razen jednega, že vsi vrnili. Prizori po mestu bili so jednaki kakor za zadnjega potresa na „Rivieri", jedna bolna gospa se je na trgu zgru-dilu, drugi) je dobila popadke, jeden otrok je na begu umrl. Najbolj so se ljudje bali žvepla, kajti tolika množina bi pod uši la vse ljudi, daleč na okolu pii uničila vso vegetacijo. Zatorej čast in slava požarni hrambi Kamniški in Domžalski, kakor tudi vsem, ki so pomagali udušiti požar in tako odvrniti grozno nesrečo! Vsi skazali so se prave junake, ki so zastavili lastno življenje, da so odvrnili nevarnost. Domače stvari. — (Iz državnega zbora) se nam piše: Velika zmešnjava vladala je minulo soboto v državnem zboru. Vse je bilo na nogah, vse je drvilo v gospodsko zbornico, kjer se je bila odločilna bitka mej Schmerlingovo stranko in prijatelji narodno jednakopravnosti. Seveda, tudi žurnalisti in sodelavci „lteichsrathscorrespondenz" bili so popolnem angažovani po tej zanimivi debati. Kako nemarno se je mej tem reporterski posel vršil v poslanski zbornici, vidi se nabrflj iz nekega čudnega „quid pro quou, ki se je pripetil baš na škodo slovenskemu poslancu. Prof. Šuklje nasvetoval je namreč v sobotni seji resolucijo v tem zmislu, naj se vlada takoj loti iimlilvo Krke, naj takoj ukrene potrebne korake ter kar hitro mogoče svoje nasvete o tej zadevi stavi državnemu zboru. Utemeljil jo je s prav toplimi besedami in po njem nasvetovana resolucija podpirala se je od cele desnice. A kaj so storili reporterski novinci na galerijah? Zamenjajoč dolenjsko „Belo cerkev" (VVeisskirch« n), ki se je imenovala v govoru, z gorenjsko „Belo pečjo" (Weissenfelsom), raznesli so vest, da nasvetuje prof. Šuklje neke vodne zgradbe v WeissenfelsuM Vest se je brzojavila po svetu, tudi uradna „Laibacher Zeituug" jo je „frišno" svojim čitateljem postavila na mizo, in tako je — hočeš nočeš —prof. Šuklje postal mahoma zagovornik ureditve belopeških hudournikov. Nadejamo se, da ta mala zmota ne bode škodovala po njem sproženemu projektu, kateremu so, kakor ču- jemo, tudi vlat 1 ni krogi precej naklonjeni. Sicer pa prijavimo tudi ta govor po stenbgrafičnem zapisniku. — (Pisateljskega podpornega društva) izlet v Šk ar učno bode, kakor smo že naznanili, v nedeljo dne 15. t. m. Društveniki in dVhgi prijatelji društva zbero se na južnem kolodvori ter se odpeljejo s svojimi obiteljmi o Val2. uri v VtŽ-marje in od ondot pojdejo peš v Škaručno.' Zvečer se vrnejo v Ljubljano po železnici: K mnogobrojni udeležbi vabi se p. d. čestito občinstvo. — (Šišenskih pevcev in čitalničnih članov potovanj ev Kamnik) v nedeljo pričue z odhodom iz Šiške točno ob 6. uri zjutraj. V Mengši pel bo mešani zbor pri sv! maši ob 10. uri. Iz Kamnika vrnejo se izletniki preko Jarš in Domžal ob 6. uri popoludne. Oglase za udeležbo vsprejema do sobote opoludne g. Štrukelj v Šiški in Fr. Drenik v Ljubljani. — (Iz Zagreba) dohajajo vedno le nevesele vesti. Jedva je g. Tuškan dostal svojo 8 mesečno ječo, že se je pričela nova preiskava proti „nepoznatim", ki so mu poklonili srebrno kupo in zlat prstan. Državno pravdništvo zmatra »o ovacijo kot pregrešek proti §. 305 kaz. zak. „odobravanje nepostavnih dejanj*. Gg. Fran Folnegovič, Ivan Ploh-berger, dr. A. Starčevic" in Gregor Tuškan bili so včeraj k soduiji pozvani, da kot priče povedo, kaj vedo o poklonjenih kupah. Sodišče povpraševalo je tudi o gospicah, ki so rečene predmete izročile. — („Bosnische Post") mora imeti svoj poseben koledar, kajti njena 36. številka izdala se je v 31.dan aprila, uvodni članek pa je z dne 3. maj a! — (Izžrebani porotniki) za prihodnje porotno zasedanje v Ljubljani meseca junija: Glavni porotniki so gospodje: Bamberg Otomar, tiskar in knjigar; Brinšek Ivan, trgovec v Ilirski Bistrici; Črne Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Oik Jakob, hišni posestnik v Ljubljani; D i tri h Anton, trgovec v Postojini; Draščik Anton, trgovec z lesom v Ljubljani; Galle Adolf, posestnik v Gorenji Šiški; vitez Gariboldi Autou, hišni posestnik v Ljubljani; Gestrin Ivan, hišni posestnik v Ljubljani; Grašek Jarnej, posestnik v Kamniku; Hoffman Viktor, de želni računski svetovalec v Ljubljani •, Jerančič Ant,, hišni posestnik v Ljubljani; Jevnikar E., kramar v Ljubljani; Kratnar Gregor, posestnik v Kamniku; Krenner Alojzij, posestnik vŠUofjiloki; Malh/ Kari, tovarnar v Tržiči; Matjan Jakob, hišni posestnik in pek v Ljubljani ; Mayer Mavricij, pivovur in posestnik v Kran.ji; Murnik Ivan, kupčijske zbornice tajnik v Ljubljani ; Novak Ivan, posestnik v Notranjih Goricah; Obreza Dragotm, posestnik na Vrhniki; Omejec Ferko, dež. računski oficijal v Ljubljani; Peterca Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Pogačnik Alojzij, trgovec v Cerknici; Primar Ivan, posestnik in mlinar v Zalogu; Krnic Ivan, posestnik v Podsmereku ; dr. Anton ltojc. odvetniški koncipijent v Ljubljani; Salmič Anton, posestnik v Postojini; Souvan Fr. Xav., veletržec v Ljubljani; Spalek Anton, poslovodja v Ljubljaui; Spoljarič Avgust, trgovec v Ljubljani; Sesek Ivan, od vetniški koncipijent v Ljubljani; Trček Fran, trgovec v Ljubljaui; Treven Fran, hišni posestnik v Ljubljani; Treven Anton, trgovec na Savi; Win-kler Avgust, hišni posestnik v Ljubljani. Namestniki so gg: Ahlin Ivan, hišni posestnik; Av-šič Jakob, zavarovalni uradnik; Jesenko Blaž, hišni posestnik; Karinger Kari, trgovec; (Jjstriš Fran, hišni posestnik; Eavnikav Anton, hišni pose&tttlk; Slovša Fran, hišni posestnik; Sterle Srečko, hišni posestnik in Žagar Ivan, pekovski mojster, vsi v Ljubljani. — (Vabilo k veselici), ki jo priredi Ilir. Bistriška-Trnovsku čitalnica v nedeljo 15. maja 1.1. v prid družbe sv. Cirila in Metoda v prostorih gosp. Ant. Jelovška. Spored: 1. „Mladini", čvetero.spev — A. Ilajdrih. 2. Poštena deklica. Šaloigra v 1 dejanji. 3. „Ilirija oživljena", čveterospev — B. Ipa-vic. 4. Strup. Veseloigra v 1 dejanji. 5. „Brambov-ska", zbor — A. Hribar. G. Ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Godba ciganov E. Seinelo. TJstopnina za osobo 50 kr., za družino po 1 gld. — (Vabilo) k občnemu zboru kmetijske podružnice na Krškem v nedeljo 15. t. m. v šolskem poslopji ob 3. uri popoludne. Dnevni red. 1. Volitev novega odbora. 2, Volitev zastopnika v občni zbor glavne družbe. 3. Govor o vinarstvu na Dolenjskem. 4. Nasveti. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 12. maja. Včeraj zvečer razgrajalo več sto dijakov pred profesorja Maassen-a stanovanjem. Policija jih je razgnala, 5 zaprla. Danes ni juridičnih predavanj in zapretilo se je, da se juridična fakulteta zapre, ko bi se izgredi nadaljevali. Deputacija dijakov naznanila je rektorju sklep, da bodo dijaki sami skrbeli za red in preprečili demonstracije. Beligrad 12. maja. Kraljica in kraljevič danes zjutraj odpotovala. Jutri prideta v Bukurešt, kjer ostaneta dva dni. „LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (192—33) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. JrPftfn-^r*— Darila za „Narodni Dom". Prenesek . . . 16398 gld. 52 kr. Gabrijel JelovSek na Vrhniki .... — „ 80 „ Vesela družba v Corgnale na pustni večer 4 „ — „ Volilo dne 20. avgusta v Ljubljani umrlega duhovnika gosp. Janeza Rekar-ja 5 „ — „ Josip Dogša, zastopnik banke „Slavije" v Središči.......... — „ 89 „ Slavoj Jenko v Podgradu mesečne doneske od 1. januvarja 1885 do 1. tebru-varja 1887 .......... 25 „ — „ Anton Marini, zastopnik banke rSlavije" v Podravljah ...... . - Ivan Grabni", zastopnik banke „Slavije" v Stebni ........... Makao Armič: V veseli družbi Ložanov v čitalnični restavraciji nabranih . . Sabrano u jednom veselom privatnom društvu u „cukrpikslu" u Zagrebu. . Iz pnšice „pri Kruljačia v Sestodomih pri Dunaj i.......... Domino-klub pri Franu Inocenti-ju v Postojini ............ Gospa Marija Stare v Kranj i 1 cekin . Anton Forster ral......... Fran Dežman, bukvovez v Ljubljani. . Čisti dohodek Frana Ondričknvega koncerta ............ 40 „ 60 Alojzij Sorč, zastopnik banke „Slavije" v Bolci........... — „ 48 „ Slovanski brat, ki želi, da se ne priobči njegovo ime.......... 5 „ — „ Anton UrŠič, zastopnik banke „Slavije" v St. Vidu .......... — „ 55 „ Slovenka, spominjajoča se v dubu slav-nosti svojih hrvatsko-srbskih sester v čast Ivanu vit. Trnskemu .... 1 „ 86 „ Skupaj . . 6 5 20 1 40 36 „ 42 „ 01 „ 60 „ 85 16.i28 gld. y4 kr. Tujcl: 11. maja. Pri Nlonai Knez Auersperg s Češkega. — Dole-schal iz Vlasina. — Beneđek, Kuma z Dunaja. — Tewela iz Prage. — Beran iz Zsgreba. — Ortner, Stiglitz, Kulka, Klein z Dunaja — LOvinger iz Vel Kaniže. — Leskovec iz Bistrice. Pri n alt Ali Kulinger, Klekner, Steigl, Fussenegger z Dunaja. — GlUck iz Prage. — Dusbeck iz Budimpešte. — Lautner z Nemčije. — PetBche iz Starega trga. — Hoch-nik z Dunaja. — Haring iz Ljubljane. — Pfadenbauer z Dunaja. — Hertaus iz Trsta. Pri avstrijskem cesarji : Lukman, Praprotnik, Jugo v ič iz Krope. Pri južnem kolodvoru: Lutc iz Monakovega. — Low z Dunaja. — Lehki iz Celovca. — Bock z Morav-skega — Kohn iz Bonihata. — NileBca z Gorenjskega. Umrli no v IJ ubijan ti: 10. maja: Anton Bele, hišni posestnik, 81 let, Lončarska h teza št. 8, za starostjo. — Fran K odele, delavčev sin, l1/., mes., Kravja dolina št. 1, za jetiko. 11. maja: Janez Grandeli, pekov sin, 5 let, Kožne ulice št. 8, za vodenico. — Mihajla Jeločnik, čre vi jar jeva hči, 11 , leta, Rožne ulice št. 39, za ošpicami. V deželnej bolnici: 10. maja: Anton Škrabar, delavčev sin, 1 leto 3 mes., za jetiko. — Neža Jelenec, gostija, 57 let, za rakom. 11. maja: Marija Markels, mestna uboga, 84 let, za plučnico. Meteorologičiio poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ee s? a 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736*30 db. 735 38 rut. 735-66 run. 150" C 172" C 10-6° C al. vzh. si. zah. si. zah. d. jas. d.jas. obl. 5 90 mm. dežja, i 1 Srednja temperatura 14*3', za 1*2° nad uormalom. ^-u.2a.ajsls:a, borza dne 12. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81"45 — gld. Srebrna renta.....„ 8260 — „ Zlata renta......„ 112-— — „ 6% marčna renta .... „ 97-05 — „ Akcije narodne banke . . „ 876-— — „ Kreditne akcije.....„ 280-70 — „ London........„ 127— — „ srebro........„ — •— — „ Napol........„ 1005 — „ ('. kr. cekini......„ 5-97 — „ Nemške marke.....„ 62-27'/i — - datira 81- 35 82- 30 111-95 97-05 876 — 280-30 127 — 1005 5-96 62-30 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlat* renta 4 ' , . 100 '>' , štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srećke 50/o • • M0 gld. Zemlj. obč. avstr. 471% z,ati zast- list' • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 128 gld. — kr 166 „ 100 „ 95 87 , 60 105 „ 50 116 „ 25 125 , 75 100 l 30 J 175 , 18 , 103 , - „ 230 „ - » Naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvo uljudno naznanjam, da vsled prevarauja neseni prevzel kavarne št. 2 ter se ob jednem zahvaljujem za obili obisk v kavarni v I. nadstropji. S spoštovanjem JOSIP KRAMAR, (358—2) kavarnar. Št. 7924. Razglas. (347—3) Ker sta bita dva tukajšnja konja dalje časa hudo smrkava in je mogoče, da so tudi drugi konji od njih nalezli to nevarno bolezen, naroča se vsem lastnikom konj, da nemudoma objavijo mestnemu magistratu, če pri katerem konji opazijo kako sum no znamenje. Ta bolezen, katera je včasih dolgo skrita, prikazuje se s tem, da se živali začne cediti iz nosnic ali da jej zateko podčeljustne zleze, ali da se v nosnicah spuščajo mali trdi mazulji. Sumno je tudi, če konj jame težko sopsti, za • molklo pokašljevati in hujšati. Kdor gosposki ne oznani o pravem času, da mu je živina zbolela za sumno ali očitno nalezljivo boleznijo, tega je po postavi z 29. dne februvarja 1880 št. 35 drž. zak. kaznovati w. zaporom do 2 mesecev ali globo do 300 gld« Mestni magistrat Ljubljanski, dne 6. maja 1887. Poletno stanovanje. Hiša s šestimi sobami in kuhinjo se odda za poletno stanovanje. Sobe se oddajo skupno ali posamezno. Hiša leži pod Stolom, pol ure od Lesce, v pra" lepem in zdra vem kraji, zraven nove postaje Žironica. katera se bo odprla 1. junija. Bolj natanko se izve pri Janezu ('op-u v JIoNtuli. p. Lesce, Gorenjsko. (355—2) KMETOVALEC. 88 O-ospodetrelEl list s podoloami. Št. VIII. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino: Vzgoje vanje visokodebelnatih češpelj in sliv sploh. — Pe-rntninstvo. — Apnena moka na sadnem vrtu. — 0 gojenju mladih konj v hlevu. — Nekatere trave, priporočene za krmo. — Gospodarske novice. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati. „KMETO VALEČ" izhaja v Ljubljani po dvakrat na mesec na culi poli ter stane za celo leto 2 gld.; gg. učitelji in šolske knjižnice dobijo ga za polovico naročnine. INSERATI, priobčeni v »KMETOVALCU", imajo najboljši uspeh, kajti listje razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmetskih krogih. Zelo priporočljiv je »KMETOVALEC" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. Roks&Drops, in vse druge trgovinske in fine sladčice izdeluje FRANC ŠUMI, Kongresni trg št. 13 Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne" 619