it 82. V Gorici, v torek dne 23. julija 1907. ii»»J» trikrat la teden, in sicer v torek, četrtek Tacaj XXXVII. nWt» ob *' urJ P°P°'dne ter stane P° PoŠti '*• atfi *"" v Gorioi na ^om Poljana: & m leto ........15 K . tO 5 p^sinii8'16 Številke stanejo 10 vin. SOČA" »ma naslednje izradne priloge: Ob no« „ 1^1 „Kaiipot po fiOTlSksinl^firodiifcurskliii^in itjiaot po Mtt»yani m kranjskih mestih", dalje dva-| Jv leta „Vosni red zelenic, paraikov in poštni* ¦ ,* ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". WoL«in° sprejema apravništvo v Gosposki ulici L" •; ] nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršSek ' |ir0eua brez dpposlane naročnine se ne fizlramo. j-jjji in poslanice se racunijo po retit-vrstah če .^ l-krat Hi v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka rti>i Veiirat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — {btia/zie in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za v^0 in vsubico oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za uarod, svobodo in napredek!« Dr. K Lam?. Uredništvo se nahaja v Gosposa ulici St. 7 v Gorioi v I. nadeti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Up ravni 8 tv o se nabija v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. ? Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se polUjajo le uredništvo. , ' Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravnlStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vaa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulid, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovailsk. v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«l«fon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Papež — reuež. Zadnji dopis iz Sela v „SočiB in „Pri-gef, kjerje govor o papeževem siromaštvu, 1^ se kaj rado izrablja dandanes kot agi-i^jjsko sredstvo za nove prispevke cerkveno poglavarju, nam lepo slika razmere ne 5^o v Selu, pač pa v marsikateri vasici in :ti pri nas na Slovenskem. Duhovniki jadi-njejo, kako slabo se godi papežu, da je ta nifiseu le od milosti vernih katoličanov, naj mu pomaga posebno sedaj, ko ga je pu-sila njegova pohlevna hčerka, Francija, na .eliln. --• Kolikokrat se je razpravljalo po raznih ;^;ib o dohodkih papeževih, in kolikokrat se ;* ze iiovdarjalo, da papež ni ravno tak revež, ukor se ga slika 1 Oglejmo si nekoliko na-aaJneje te razmere. Navzlic besedam sv. pisma: „Moje kra-?iestvo ni od tega sveta", se je posrečilo pa-$em pridobiti posvetno moč v osmem sto-%*, njihova last je vedno bolj naraščala, iiler ni začela cerkvena država propadati v !\ stoletju. Leta 1870. na 20. septembra so medle italijanske kraljeve čete Rim in od m Časa naprej se imenuje papež „jetnik luKjinov", Zavrnil je ponujen mu garancijski jakon. Ta zakon z dne 13. maja 187 L, ki velja kot nekak modus vivendi med državo u yspežem, določa, da je j)apeževa oseba ne-dotakljiTa, da pristojajo papežu pravice suverena, da ima kraljevsko dostojanstvo, da sme obdržati prednost in svojo telesno gardo, da dobi 3,225.000 (reci: tri milijone dveatoinpet-»dvajset tisoč) lir letnih dohodkov, da se mu jsiti Vatikan, Lateran z vsemi pritiklinami is Lrad Gandolfo. Papež Pij IX. in za njim vsi drugi papeži niso priznali tega garancijskega zakona, odklonili so trimilijonsko dotacijo, katero spravlja od L 1871. ital. vlada. Vatikan, pa-i^ieva last, je velikansko poslopje, ima 20 felikih dvorišč, 200 stopajte in 1100 sob. M pa, če bi nfitiral" nekaj teh dvorišč in *i'!) Z Vatikanom v zvezi so velikanski *tori. Vatikan je tako velik, da je rekel *ki znamenit mož : papež je jetnik, toda njegova ječa je kraljestvo. Zraven tega dobi papež vsako leto velikansko darov, kateri se zvišajo o priliki raznih jubilejev, zdaj obhaja obletnico svojega rojstva, zdaj 50 letnico maš-niškega posvečenja, zdaj 30 škofovskega po-svečenja, zdaj 20 letnico sprejetja kardinal-skega klobuka. In Petrov vinar -, leta 1877. je znašal 10,500.000 (reci: šestnajst milijonov in pol) lir, in ta svota se je dosedaj velikansko pomnožila. Nas ne brigajo milijoni, katere dobi papež, pač pa bi odločno protestirali, da se skuša z takimi neresnicami spraviti iz revnega slovenskega ljudstva (da nimamo Slovenci velikega premoženja, je pač znano) dohodke za papeža. Mi imamo potreb na vseh koncih in krajih dovolj, da še ne vemo, kako bi jih zmagali. Za našo mladino je treba skrbeti, za šole, za ljudsko izobrazbo in nazadnje ne smemo pozabiti naših slovenskih revežev, katerim ne ponuja noben garancijski zakon mi-" lijonov, kateri nimajo niti ene lastne sobe in kateri morajo hočeš nočeš pobirati sami vinarje in nimajo svojih udanih podložnikov, da bi jim ga zbirali po vseh krajih slovenske dežele. In nazadnje prašajte vse one, kateri so se udeležili kakega romanja v Ilim, odgovarjajo li pridige kakor n. pr. v selški cerkvi dejstvom; gotovo poreče vsak, da ne. Saj bi bilo bolj pametno, prodati zlatenino in srebr-nino, odpustiti iz službe celo četo služabnikov, kakor pa radi trme in radi nesprejetja dotacije sprejemati denar od takih ljudij, ki so v resnici reveži in ki dajajo prispevke le radi tega, ker so slabo iaformirani o dejstve-nem in resničnem stanju papeževe blagajne. Koliko tisočakov se pa zapušča papežu na smrtni postelji, v testamentih itd., o tem ne govori noben list, ker se ne ve. Najprej sanirati lastne zadeve, potolažiti lastno gorje, izboljšati lastno stanje, in potem komaj si lahko „špogajou Slovenci ta luksus, da darujejo tudi papežu od tega, kar imajo v izobilju! V izobilju pa nimamo nič. Kavno sedaj je toča pobila vinogradnikom, drevje posekano, suša uničuje pridelke, iz cele dežele je čuti le bridke vzdihe po pomoči — duhovščina pa naganja kmeta, da naj daruje krone za papeža, kateri ima vsega v izobilju 1 Če to ni brezvestno — kaj pa je ? Ljudje božji, bodite pametni in mislite nase — drugega ne rečemo nič. X. DOPIS!. S Krasi. (B e d a.) — Za kraško ljudstvo so začeli slabi časi. Trtna uš, ki je sedaj že po vsem Krasu razširjena, je zahtevala od raznih občin največih žrtev. — Ona srečna leta, ki so prinašala kmetu obilo božje kapljice, so izginila in se menda ne povrnejo več tako brzo. Trtna uš je pokončala lepe in mnogoštevilne vinograde v Vel. Repnu in odvzela kmetu najboljši in najkoristnejši sad kraške zemlje. Ostavila je pri nas tako grozne posledice, da večina kmetov, ki so prejšnja leta pridelovali od 20-40 hI vina, ne pridelujejo dandanes niti 2 hI. Posledica temu je, da postajajo kmetje čiradalje siromašneji. Da bi si ubogi Kraševec odpomogel od grozne nesreče, ki mu jo je prizadejala trtna uš, je začel pridno gojiti živinorejo. A poslednja se ni mogla obnesli radi pomanjkanja pašnikov in potrebne krme. Posebno v zadnjih letih je začela živinoreja znatno padati, ker so po suši prizadeti poljski pridelki tako pičli, da se je morala večina kmetov že lansko leto zadolžiti na svoja premoženja, da je zamogla pokriti letne stroške. Posebno občutljiva je bila suša lanskega leta, ko je vničila ubogemu kmetu skoro vse poljske pridelke. Ljudje in živina so morali stradati, ker je bil primanjkljaj živeža zelo znaten. Za visoke cene so morali ubogi kmetje kupovati potrebno krmo za živino, drugače jim je pretila gotova poguba, ker glavna opora kmetova je dandanes mlekarstvo. Ker so domaČi pridelki že pred zimo pošli, si je moral kmet kupovati skozi vso dolgo zimo živež za drag denar iz prodajalnic. Tako je kmet j. jtrpel minolo zimo z velikim deficitom na svojem premoženju — a davke je moral vseeno plačati o pravem času iu poslati svoje sinove v vojake ravno ob največji potrebi za domače delo. Mrzla zima si je letos nekaj več privoščila nego navadno in podaljšala je svoje vladarstvo za dober mesec dni. Za njo pa je pracej pritisnila vročina in ž njo se je povrnila ^pet v deželo njena zvesta spremljevalka — sl&, ki hoče letos ubogemu kmetu požgati Še to, česar ni dosegla v lanskem poletju. Že cd Biukošti naprej ni bilo po vsem Krasu močnega dežja, ki je za kamesfto kraško ozemlje tako potreben kakor človeku •— zrak; pač pa imamo vedno suhe vetrove, ki zemljo zelo osuševajo in provzro-čajo neznosno vročino. Vseh letošnjih poljskih pridelkov ne bo niti za polovico od prejšnjih let. Sena je letos tako malo, da bodo kmetje primorani prodati Čez polovico svoje živine, ako ne dobijo pomoči, ker sena ne bodo mogli kupovati prvič radi previsokih cen, a drugič, ker je veČina kmetov že sedaj do skrajnosti zadolžena radi lanske slabe letine. Kmetijstvo na Krasu propada očevidno bolj in bolj iu v nekaj letih bo Kras popolnoma zapuščen, ako se temu ne odpomore. C. kr. vlada bi se morala vendar enkrat ozreti na uboge a zveste Kraševce ter se v veči meri brigati za svoje državljane nego dosedaj. Skrbeti bi morala, da se bo pogozdovanje na Krasu vršilo hitreje in točneje. Vinogradnikom bi morala priskočiti na pomoč z denarnimi podporami, a za živež, ki ga dobivajo Kraševči in drugih dežel, bi morala kolikor možno znižati visoke cene in uvoznino. Tudi brezobrestna posojila bi bila lahko že povsodi uvedena, a vlada molči in drži roke križem ter prepušča bednega Kraševca njega žalostni usodi. Z pske planote. — Pred časom je bil v „Soči" dopis iz Kala, v katerem m je pritoževal dopisnik nad nedelavr.ostjo cestnega odbora kanalskega. Povedati pa moramo, da se je godila cestnemu odboru krivica, kajti cestni odbor je deloval ter napravil podroben načt za Grgar-Bate-Banjšice-Kal do Avč. Načrt je potrjen in vladni prispevek, menda 240.000 K, zagotovljen. Prosili smo vlado, da prispeva s 60%; če deželni odbor da 30% "* mi 10%, je upati, da pridemo do tako potrebne cestne zveze. Sedaj je odvisno vse od deželnega od- Dvajset let pozneje. Nadaljevanje 88=8 »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: :=== ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) Bfiaufort je hotel imeti svinčen glavnik, ker je fcla njegova brada, kakor pri vseh svetlolasih možeh, fcaio rdeča: in tako si jo je s svinčenim glavnikom ^rati česal in barval. Ko je Grimand vstopil, je zagledal glavnik, ki ga 16 bil princ ravnokar položil na mizo; vzel ga je ter 86 Priklonil. Vojvoda je začudeno pogledal ta tuji obraz. Tujec pa je vtaknil glavnik v žep. ~ Hola, he! Kaj je to? zavpije vojvoda, in kdo •e ta tepec ? Grimand ni odgovoril ničesar, samo vnovič se je Poklonil. ~~ Ali si nem? zavpije vojvoda. Grimand je odkimal, da ne. „, ^ Kaj si torej ? odgovori, ukazujem ti, pravi *°ivoda. -~ Čuvaj, odvrne Grimand. — Čuvaj! vsklikne vojvoda; dobro, samo Še ta a palice zreli obraz je manjkal v moji zbirki. Hola, laKan>6>l ^a Ramfie je pritekel na klic; toda na prinčevo 1" se je ravnokar odpravljal v Pariz, zanaSaje se na Grimanda; bil je že na dvorišču, in prišel je I nejevoljen gor. | — Kaj je, princ? je vprašal. j ¦*— Kdo je ta lopov, ki je fvzel moj glavnik ter ga vtaknil v žep? vpraža Beaufort. — To je jeden vaših stražarjev, Monseigneur, zelo zaslužen dečko, čegar vrednost boste že spoznah, kot sva jo spoznala gospod Chavigny in jaz. — In zakaj mi jemlje glavnik? — Pa res, pravi La Ramče, zakaj ste vzeli Mon-seigneur-jev glavnik? Grimand je potegnil glavnik iz žepa, ga potipal s prstom, pogledal zobe, jih pokazal La Ram6e-ju ter izpregovoril samo jedno besedo: — Bode. — Saj res, pravi La Ram6e. — Kaj pravi ta žival? vpraša vojvoda. — Da vam je prepovedano od kralja in kardinala vsako bodoče orodje. - Ah, tako! pravi vojvoda; kaj ste blazni, La Ramče? Saj ste mi vendar vi sami dali ta glavnik. — Da, Monseigneur, toda nisem prav storil, zakaj s tem sem kršil dane mi zapovedi. Vojvoda je srdito pogledal Grimanda, ki je vrnil glavnik La Ram6e-ju. — Zdi se mi, zamrmra princ, da mi bo ta tepec zelo nadležen. In res, v ječi ne pozna človek nikakih indiferent-nih občutkov. Kakor nam je vse, ljudje in stvari, ljubo ali neljubo, tako tudi ljubimo ali sovražimo včasih premišljeno, še večkrat pa instinktivno. No, vsled istega jednostavnega vzroka, vsled katerega je Grimand na prvi pogled ugajal Chavigny-ju in La Ram6e-ju, se izprva ni mogel dopasti Beaufortu, zakaj to, kar so bile v guvernerjevih in čuvajevih očeh vrline, so bile Beaufortovih očeh napake. Vendar pa se Grimand ni hotel že prvi dan jetniku do kraja zameriti; ni mu hotel biti ravno zopern, pač pa je potreboval zdravega, vstrajnega sovraštva. Odšel je torej ter se umaknil štirim stražnikom, ki so se vrnili od obeda ter mogli na novo nastopiti svojo službo poleg princa. Princ pa je tudi imel ravno opraviti še z zadnjimi pripravami za neko burko, na katero je mnogo računal : prosil je bil, naj mu prinesejo prihodnjega dne k bedu rakov, in hotel je do večera postaviti vislice, da bi obesil nanje najlepšega sredi svoje Bobe. Rdeča barva kuhanega raka bo govorila dovolj jasno, si je mislil, in imel bo veselje, da je obesil vsaj nekako v prepodobi kardinala, dokler ga ne obesijo zares, pri tem pa mu ne bo mogel nihče očitati, da je obesil kaj drugega nego raka. ¦ Porabil je torej dan s pripravami za to burko, v ječi postane človek zelo otročji, in Beaufort je bil take narave, da je moral postati še bolj otročji nego kdo drugi. Šel se je sprehajat kakor po navadi, odlomil dve ali tri vejice, ki so bile namenjene, da nekoč povečajo njegovo slavo, in nato je toliko časa iskal, dokler ni našel košček razbitega stekla, in ta najdba mu je provzročila velikansko veselje. Ko se je vrnil v sobo, je raztrgal svojo žepno ruto. Vse te podrobnosti je zapazilo pazno oko Gri-mandovo. (Dalje pride.) bora. Če se požuri deželni odbor, ter nam poskrbi pomoč tako hitro kakor vlada, potem smemo pričakovati, da se izvrši zaželjena pot v kolikor mogoče kratkem času. Vsaj od Grgarja do Banjšic bi se moralo začeti delati kmalu, tam je najbolj potreba. Deželni odbor, na noge l Dr. Gregorčič in njegovi možje so nam obetali za Časa volitev, kako da bodo delali za boljše čase našega kmetskega prebivalstva. Sedaj je čas, da pokažejo, da niso nas le za norca imeli. Domače in razne nouice. V PORIOČ bednemu kmetu. - Državni poslanec Štrekelj je glede na točo na Krasu -------stavil še drugi nujni predlog za podporo občini Barka in okolici v političnem okraju Sežana na Primorskem glede bede, ki je nastala vsled toče. — Glasi se: Dne 3. in 15. t. m. padala je po celi občini Barka in okolici tako gosta in debela toča, da je opeko na strehah razbijala, sadno drevje pokvarila, vinograde za več let uničila, žito in turšico pa tako skosila, da ni mogoče pridelati niti semena. Če se pomisli dalje, da je spom-ladna suša zdatno znižala semeni pridelek, vsled česar bode moral kmet svojo živino prodati, ker nima krme, more se z gotovostjo trditi, da bode prebivalstvo občine Barka in okolice stradalo in lakote umiralo, ako ne zbeži v tuje kraje s trebuhom za kruhom ali ako c. kr. vlada ne priskoči siromakom v pomoč. Zato pa podpisani v društvu tovariše? stavi ta nujni predlog: Pozivlje se visoka c. kr. vlada, da nemudoma naroči podred-jenim oblastim natančno preiskavo razmer prebivalstva občine Barka in okolice, da preceni škodo, ki bode znašala okoli 10O.0OO, to je toliko, kolikor je vreden celoletni pridelek, da odpiše vse davke, ter da ne mu- | doma priskoči narodu v pomoč z obilnimi denarnimi sredstvi, da lakoti ne umrje in v j svojem obupu ne zbeži iz domovine. V formalnem oziru predlagam, da se ta nujni pred- I log izroči odboru za bedo ter da se najkrajšim potem reši. Tovariši ibilurllentl! Dnem 21.in 22. velikega srpani si vrši jugoslovanski alilurljenisM sestanek v Dubrovniku. — Glavna svrha sestanka je medsebojno spoznavanje in informiranje. Poučiti se hočemo o moralnem in materijelnem stanju jugoslovanskega dijaštva. Sestanek je torej izključno dijaški in informativen, brez ozira na politično naziranje. Kajti le, ako se res in temeljito spoznamo, ako proučimo prilike in neprilike naših tovarišev, moremo nastopati skupno, moremo na realni podlagi gojiti jugoslovansko vzajemnost. Da nam pa je edin-stvo za naš obstanek neobhodno potrebno napram vedno prodirajočim tujcem, ve vsakdo. Program sestanka v kratkih potezah je: 1. O jugoslovanski ideji; 2. O kulturnih težnjah j Hrvata, Srba, Bolgara, tovarišev iz Bosne in J Hercegovine ter Slovenca. 3. Stanje jugoslovanskega dijaštva. 4. Naše bodoče delovanje v narodu. — Ker se bo poleg drugih ugodnosti skrbelo, da se dobi znižana vožnja, zato I se pričakuje, da se čim večje število tovari- j šev udeleži. Stroški ter vožnja z Reke ter nazaj so proračunjeni na približno 50 K. Iz I Ljubljane se bo odpotovalo 18. avgusta na Beko. V Dubrovniku in na Reki se priredi I koncert, kamor dospe tudi bratje Hrvati. Ude- I ležba je proračunjena na nad 600. oseb. Da I se pa to število še zviša in da se natanko I določi, zato prosi slov. osrednji odbor, da se I vsak udeleženec priglasi vsaj do 1. a v- I gusta. I Natančnejše informacije se objavijo v j časnikih. Priglase sprejema F. Košir, abit, I Gradišče 4. II. Ljubljana, (za slov. osr. odb.) I NidMistM volitve v pridobnloske komisije v smislu § 16. in si. zakona o oseb- j nam davku z dne" 25* oktobra 1896. 1. I drž, z. št. 220 in tozadevnega volit- i v©nega predpisa. — Nadomestne volitve v pridobninske komisije za po § 22 orne- I njene postave koncem leta 1907. izstopivše ude in namestnike se razpišejo v smislu I odredbe c. kr. finančnega ravnateljstva t I Trstu od 18. maja 1907. št. 15297, Icakor sledi*. I A. Neposredne volitve. I I. Obdačenci davčne družbe H.a razreda (pri-redbeni okraj: okraj kupčijske zbornice za Goriško - Gradiščansko) voljjo dne 22. julija 1907. od 10. —12. ure predp. v poslopju kupčijske zbornice v Gorici (Via I Morelli štev. 37) jednega uda v komisijo I in jednega namestnika. j I II. Obdačenci davčne družbe Ill.a razreda v I priredbenem okraju Gorica-niesto I volijo dne 5. avgusta 1907. od 10—12. I ure predp. v občinskej sodnici v Gorici I (Corso Giuseppe Verdi štev. 17) jednega I uda in jednega namestnika. I III. Obdačenci davčne družbe IV.a razreda v I priredbenem okraju Gorica-mesto I volijo dne 6. avgusta 1907. od 9—12. ure j predp. v občinskej sednici v Gorici (Corso j Giuseppe Verdi štev. 17) jednega uda in j jednega namestnika. j B. Posredne volitve. I I. Obdačenci davčne družbe Ill.a razreda v i priredbenem in političnem okraju Gorica-j dežela, kateri obsega davčne okraje: I Kanal, Ajdovščina in Gorica-oko-I lic a, ^volijo kakor^ sledi: «X Obdačenci j davčnega okraja Kanal volijo dne 24. juJUja 1907. od 10—12. ure predp. pri davkariji v Kanalu jednega volilnega moža; b) obdačenci davčnega okraja Ajdovščina volijo dne 26. julija 1907. od 10— j 12. ure predp. pri davkariji v Ajdovščini jednega volilnega moža; c) obdačenci I davčnega okraja Gorica-okolica volijo dne 1. avgusta 1907. od 9—12. ure predp. pri davčnem oddelku c. kr. okraj-I nega glavarstva v Gorici (Via dei Cappu-cini štev. 16, I. nadstropje, soba štev. 8) jednega volilnega moža. Tako izvoljeni volilni možje volijo dne 9. avgusta 1907. od 10—12. ure predp. pri davčnem oddelku c. l:r. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappucini 16. I. nadstropje, soba štev. 8) jednega uda y komisijo in jednega namestnika. H. Obdačenci davčne družbe IV.a razreda v priredbenem in političnem okraju G o-rica-dežela, volijo, kakor sledi: a) Obdačenci davčnega okraja Kanal volijo dne 23. julija 1907. od 9—12. ure predp. pri davkariji v Kanalu 11 volilnih mož; b) obdačenci davčnega okraja Ajdovščina volijo dne 25. julija 1907. od 10— | 12. ure predp. pri davkariji v Ajdovščini 18 volilnih mož; c) obdačenci davčnega okraja Gorica-okolica volijo dne 30. julija 1907. od 9—12. ure predp., pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappucoini štev. 16 I. nadstopje, soba štev. 8) 41 volilnih mož. Tako izvoljeni volilni možje volijo dne j 8. avgusta 1907. od 10—12. ure predp. pri I davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici (Via dei Cappuceinl 16,1. nadstropje, I soba štev. 8) jednega uda v komisijo in jed-I nega namestnika. I Volilni imeniki bodo izpostavljeni v j pregled onim obdačencem, ki imajo volilno •pravico pri prej omenjenem davčnem oddelku I med uradnimi urami. — C. kr. okrajno gla-j varstvo v Gorici. Treba je dobro premisliti, koga naj se voli v komisijo. Pri pridobninskem davku I nima država namreč nobenega interesa na I tem, da se spravi kolikor možno veliko davka j skupaj, kajti vsak okraj plača gotovo svoto, I in če komisija odmeri več, se vsem davko-I plačevalcem davčni postavki razmeroma znižajo, če pa odmeri manj, se pa posamezni postavki I zvišajo. I Komisiji pristoji glavno naloga, da davek I primerno razdeli na posamezne obrtnike, da ne bo plačeval tisti, ki n. pr. iztoči sto hek-I tolitrov vina na leto, manj nego oni, ki iz-I toči le petdeset ali pa ravno toliko kakor ta. I Pravična razdelitev davka, to je gotovo jako I vzvišena naloga in samo možje, kateri imajo I v resnici dovolj razuma, da presojajo donos-I nost posameznih obrtov, in ki sodijo popol-I noma nepristransko, morejo uspešno vršiti to I j nalogo. — Saj se opaža, koliko upliva ima i I večkrat v komisijah samo en član, če je v \ resnici na svojem mestu. Gotovo dobi vedno I večino za svoje mnenje na svojo stran. Na-I sproti se pa z možmi, ki nimajo niti smisla za tako važno nalogo, ki tudi te dolžnosti ne smatrajo za resno, ne more davek pravično I razdeliti po okrajih, in pritožbe zoper kri- I I vično razdelitev davka se množe. j SelSkO stmilnstVI na Vipavskem je odpo- I slalo na naučno ministerstvo na Dunaj peticijo za slovensko vseučilišče in srednje šole v Ljubljani ter za premestitev slov. učiteljišča I iz Kopra v Gorico. Istotako je storila poso- jilničua uprava in Bralno društvo, vinarsko in I sadjarsko društvo in sov: ustanovljeni krajni j odbor narodno-napredne sranke v Selu. — I Krajni odbor nar. nap, stranke v Selu je tudi I obenem poslal na namestništvo v Trst protest I proti goriškemu novemu deželnozborskemu vo- I lilnemu redu. j Tiiba proti »Primorskemu listu" — Na ne- Čuveno žaljenje v „Prim. listu" je bilo ured- I ništvo »Soče" primoramo vložiti proti odgovornemu uredniku Bajtu in/proti dr. Pavlici I kot dejanskemu uredniku „Prim. lista" tožbo radi žaljenja časti. V uvodni preiskavi ni hotel nihče biti odgovoren za žaljiv članek. Bajt je povedal, da krpa hlače ter da je prav tisti čas, ko je izšel žaljivi članek v „Prim. listu.8, imel toliko posla s krpanjem, da je prepuščal j posle odgovornega uredništva drugim. Dr. j Pavlica se je branil na vse načine biti urednik „Prim. lista8. Med pričami ni nihče hotel vedeti ničesar; nikdo ni imel rokopisa, nič ne vedo-^ Članek je pa vse jedno bil napisan, I postavljen in vložen v „Prim. list*. — Zasebna tožitelja sta morala seveda predlagati dopolnitev; prvemu predlogu za dopolnitev se je ugodilo potem, ko je bil naznanjen že izid uvodne preiskave in določen rok 14 dnij glede obtožnice; po dopolnitvi je bil zasebnima tožiteljema naznanjen sklep brez poziva za ObtOŽfllCO. Zasebna tožitelja sta predlagala novo dopolnitev, ker z rezultatom nista | mogla biti zadovoljna — na to pa stal pred 3 dnevi dobila odlok, daje preiskava proti Bajtu in dr. Pavlici ustavljena! Proti temu odloku je podan v sklic — zategadel naj se „GoricaB nič preveč ae veseli ter naj ne govori o „bla-miranem Gabrščeku" ! Vsklicu se mora ugoditi. Prvi odlok o sklepu uvodne preiskave je datiran 10. jun., v njem je poziv za obtožnico. 17. junija je bil podan od strani tožiteljev poseben predlog, kateremu se je ugodilo. Z odlokom 28. junija je naznanjen drugi sklep uvodne preiskave brez poziva za obtožnico. V odloku na dr. Pavlico, ka- I kor čitamo v „Goricitt, pa stoji......Mna njima dne 3. t. m. vročeni sklep z dne 28. jun. t. L, s katerim se jima naznanja izvršeno dopolnitev ter jih vabi, da podasta obtožnico tekom 14 dnij". O kakem vabilu za obtožnico v sklepu z dne 28. junija I t. 1. ni niti besede. Če bi bilo povabilo za obtožnico v sklepu, bi bi 1 a obtožnica I že podana, tako pa je bil podan nov predlog 8. t. m., na katerega ni bilo rešitve, ampak kar nakrat sklep z dne 18. t. m., da je preiskava ustavljena. Umevno, da tožitelja storita vse potrebne korake, da ta sklep ne obvelja. Hotelska družba »Triglav* vzbuja pri občinstvu vedno večje zanimanje in se tudi število udeležnikov množi, čeprav potrebna glavnica 300.000 kron še ni pokrita. Opazujemo posebno to, da se rodoljubi za to podjetje še bolj zanimajo, ko so si ogledali krasne in moderne naprave in lepo razvrstitev posameznih objektov. Vsak, ki si to krasno skupino ogleda, je prijetno iznenaden in prizna, da ni pričakoval, da se je pripravljalnemu odboru posrečilo za tako nizko ceno pridobiti take obširne ] in krasne zgradbe. Tudi tujci se o podjetju laskavo izrekajo. Nekateri malenkostni nedo-statki, ki so bili od začetka, neizogibni, so se že odpravili, tako, da je danes vsakdo zadovoljen s stanovanjem in restavracijo. Kar se tiče nabiranja udeležniko#, opozarjamo naše I zaupnike, da pojasnijo vsakemu interesentu, da po načrtu pravil noben udeležnik nebo obvezan zvišati svoje vloge ali kaj doplačati in da je torej njegova udeležba omejena le na že vplačani delež. To naj se posebno uvažuje, ker mislijo nekateri, I da je treba pri družbah z omejeno zavezo I kakor pri zadrugah jamčiti še z enakim zne- I skom. To je pa pri hotelski družbi ^Triglav" I popolnoma izključeno in je tudi utemeljeno v zakonu. j Med darovalo! za čitilnlško zastavo » Solkanu je bil izpuščen po pomoti g. Avgust Poberaj, nadučitelj v Kojskem, ki je daroval 10 K. Utonil je v Soči v soboto popoludne 14 I letni Mirko Vol ari č, sin pokojnega učitelja in skladatelja Volariča. Šel se je kopat v Sočo z dečkom njegove starosti Henrikom I Tomšičem. Tomšič se je držal bolj ob bregu, j Volarič pa, krepek dečko, je šel bolj proti I sredi. Kar je zagledal Tomšič, da se njegov I prijatelj potaplja. Pomagati mu ni mogel, ker I ne zna plavati, šel pa je klicat konjederca, I ki stanuje nad bregom; ta je prišel ter s po- I močjo nekega drugega potegnil iz Soče truplo I nesrečnega Mirka Volariča. Lahko si je mi- I sliti, kaka žalost je obšla ubogo mater, ko je I I izvedela o nesreči. Pokopali so Volariča v? I dopoludne. Pogreb je bil lep. eraJ Soča zahteva VBako leto nekaj 2rt Vzrok tiči pač v tem, ker je SoCa nJT' zunaj pa vročina in imajo ljudje navado d' ne morejo počakati, da bi se dobro ohl^i-8 potem šele šli v vodo; tudi so preveč predrl j ter kar derejo po vodi naprej, ne da bi ^ j mislili na nevarnosti v globokejši vodi. O laških Vohunih. — Laška planinski društva iz Trsta, Istre in Goriške so aaprav.1 Ijala v družbi s planinskim društvom iz ge j I netk in Vidma izlete. Bili so v Istri n, j Krasu, v gorah. Pravijo, da je bilo v tej družbi tudi več laških častnikov, ki so se j I zanimali zlasti za utrdbe med Bovcem ; j I Trbižem. Baje so hoteli fotografirati razne I I utrdbe, toda naši vojaki so bili ob vedenj o i prihodu laških turistov ter so jim preprečili I vsako tako nakano. Ko so prišli na laska tU j so se vršile od strani neodrešencev in ne' odrešenk običajne demonstracije proti Avstriji Ka] nas Brigalo afriški zamorčkl. — Klerikalni listi prinašajo dan za dnem, koliko (lese i ako v i koliko stotakov in koliko tisočakov se je Da-1 bralo za »uboge afrikanske zamorčke", ki -0 črni po duši in telesu. Vprašamo: Kaj na.. Slovence brigajo afriški zamorčki? Brlgajmo se za svoje slovenske zamorčke, to je tinte otroke, ki so v nevarnosti, da jih požre nem ško ali laško morje. Mesto da se razmetavaj denar za zamorske otroke in misijonarje - I za te naj skrbe tisti, ki jih tja pošiljajo -naj se daruje za družbo sv. Cirila in Metoda, 1 ki krvavo potrebuje novih dohodkov. Našemu narodnemu obstanku ni prav nič pomagano, če misijonarji spreobračajo zamorske družine, da se bero o tem prav romantični popisi, pač pa nam mora biti iz srca mar, da rešimo vsako slovensko dušo nemških ali laških krempljev. Naša šolska družba ne more zaznamovati nobenih posebnih vspehov, ker gre slovenski denar za zamorčke, mesto da bi šel za slovensko mladino, ki se v par letih potujči, da bo ncjgrša nasprotnica svojega materinega jezika! V tem oziru torej krepek preobrat! —-„SIov. Nar.4 j Nesreča v turškem tunelu. — iz Aniauftah I nam poročajo o veliki katastrofi v Uirskem tunelu. Na dan 18. t. m. okoli 10. do 12. ure je začel nastajati zrak slab. Zadušljivi t plini so omamili ljudi, da so padali na tJa i kakor mrtvi; drug drugemu niso mogli po- j magati. Mrtvi so 3: Jožef Pregel h Levpe, star 27 let, Iv. Berducci iz T' "* toije, star 47» let in Jos. Jurkovič iz Hrv< , star 24 let; v bolnišnico so jih peljali 18. Onesvestilo se je okoli 80 delavcev. Obsojen likar. — Kakor znano, je bil obsojen vikar Hliš iz Orehka na 10 K globe, ker je psoval Petra Stucina z besedo nlumpu. Pritožil se je na okrožno sodnijo v Gorici, kjer se je vršila 20. t. m. razprava. Okrožna sodnija je potrdila prvo razsodbo, in troške, ki so precejšnji, mora plačati častiti gospod Hliš. — Sedaj se praska po glavi io besedo „lumptt ^'e izčrtal iz svojega slovarja, j »Eiiiia 6orlzla Itallana". — Listke s u- j kim naslovom trosijo laški prisraojenci okoli po Gorici. Pred kratkim so jih bili raztresli okoli Železniškega mosta, da je bilo videti, kakor da je zapadel sneg. Tudi zabava! Med Oglejem In Tirzom v Furianiji je trestiio v noči 21. t. m. v Chiozzov hlev; ogenj se J je hitro razširil tudi na drugi veliki hlev. Škode je okoli 15000 K. Kaj ljubosumnost st'ri. — Na i1' letno čedno Marijo Kumarjevo s poti na grad je imela piko Antonija Hartl, ker se je njen I mož na nekem plesu trikrat zavrtil s to lepo Maričko Humarjevo. Dolgo časa je kuhala I jezo proti Humarjevi, slednjič jo je izlila ns I njo iz nočne posode, ko je šla pod oknom. Marička ni bila nič vesela neprijetne tekočine, zato se je šla britko pritožit na policijo. Ettere tlberlO je kazal v nedeljo na Bk- I sovem zemljišču v Gorici zopet svojo izredne moč. Drobil je denar, privzdignil sod, težak 132 kg, celo z mezincema, lomil verige, ras- I trgal za dve igri kart čez pol itd. Lepa je bila borba dveh došlih borilcev. Manj pa Je napravila utiša na občinstvo borba z ^m> j ker je vrgel bika takoj ob uhodu brez pO; sebne borbe. Občinstva je bilo veliko pr» I predstavi. Koliko zasluti država z loterijo, - Po fetouf^J I stavilo v loterijo v pretočenem letu 91/iS8«01 oseb skupni znesek 33,610.447 kron, torej vsaka oseba povprečno 36 V, vinarja. I*PJa5?" nih je bilo 17,521.036 kron. Dobitki znaS»J ne dobi se liiiflovanje, kjer bi ga imeli in hoteli imeti g nadlego, brez klavirja na stanovanju pa sliKlj petja in godbe niti ne more sprejeti Llidatinj k pouku na klavir. — Po daljšem binju sem dobil v Gorici tako stanovanje, [is; imajo na razpolago dve sobi, klavir Y jttcovanju in je tudi gospodinja zmožna pozvati na klavir. Poleg moje hčerke bi spre-\4 $e tri učenke ali učit. kandidatinje proti Jaseinini 40 K. Sprejmejo se samo dekleta lenega zdravja. Kdor želi o tem kaj več rwleti, naj se oglasi pri podpisanem: Franc ;»jt, uadučitelj v Ajdovščini. IfapkOV album, — Knjiga in slika, to je iko spojeno jedno z drugim,.da si jih nika-te ne moremo misliti ločene. Saj Če gledamo ono gliko, se nam vstvarja pred duševnimi rfci cela knjiga in ravno tako obratno. Po-jti&o sliko nam cesto pove, kar bi zastonj ifagal izraziti v besedah umetnik pisatelj. Z razmotrivanjem, kaj nam je pravzaprav umetnik slikar menil predočiti, uri se nm pa tudi duh, da vedno hitreje in z lahkoto nmevamo povesti, naslikane z barvo in apitem, jednako istim ki potečejo izpod peresa umetnika pisatelja. Mi Slovenci imamo acer umetnike slikarje ali od nobenega nimamo celotne zbirke njegovih del, ki bi se Mgla cenim potom razširiti med narod. Zato *em priporočamo „Kupkov album" Čeha-aetaika. Album obsega 33 krasnih slik, ki vsako U& tvori povest in nudi dovejj tvorine za irazmiSljevanje. Marsikoji sliki iz albuma bi se prav lepo [}*W okvir in bila bi v kras vsaki sobi. Po-pwfc krasna je „tiha pota, koja je bila pred-I58 članku v 4. štv. n Svobodne Misli" pod l^jovom „ sfinga". Kaj zelo učinfoije ona, na |^ stoji ob reki lep mož zamaknjen v valo-¦* v kojera se odseva nebesni svod in v *Jtt stoječi vrhovi planin. Kupkov album se naroča v knjigarni A. »&r šč e k za malo svoto K 550 in ga toplo iporotamo občinstvu. Kir sa čloidilji bolj draži vsa tlvHa, je skoro p*«uost opozarjati na živilo in poživilo, ki pfcoremo pogrešati vsak dan manj, ki pa r ^o vedno enako po ceni, na Kathremer-F° Kneippovo sladno kavo. Zrnata kava je jp*w znano tako škodljiva za naše živce in Pjtem kar njc r^iiina> zdravstveno tako [Jpceni slad v Kathreinerjevi kavi, na po-'^ zmešan z zrnato kavo, pa daje okusno ? r^ilno kavino pijačo. Otrokom, ženskam, psom in takim, ki okrevajo, bi se morala p8U le Kathreinerjeva Kneippova sladna F"» W ima priljubljeni okus zrnate kave 1 J* obenem lahko prebavna in krvotvorna. ppfavlja naj se tako, kakor je povedano na I* nil strani izvirnih zavojev, pri nakupovanju f naJ se jemljo le ti z varstveno znamko Cfaik Kneipp iQ z imenom Kathreiner. Res-I^11 *)rujranek, okus in zdravje priporočajo 1 <> Kathreinerjeve Kneippove sladne kave I '"akem gospodinjstvu. H^1 Slat,B1, ~~ Dne 13> *• m- m ie NietP0SkuSanja po tnM Jos* Bacher-Ja> L. !> Jriumph« v Beljaku na novo ustali* uri116 acetilne osvetljave. - Razsvetljava bi srejBna ?& l°0 javnih in 1200 zasebnih k,! porabo od 40.000 do 60.000 litrov '•-'¦•J dRn' Naprava je bila vsestransko ""»na in ker se je dognalo, da izborno je, se je delovržba dovolila. — Kot posebno prednost naprave je omeniti nje točno vršitev in varnost. Za polnenje aparatov za zgoraj navedeno, porabo plina, se potrebuje komaj 1 uro časa, dalje pa delujejo aparati točno in enakomerno sami brez — nadzorstva. Plin gre najprvo skozi vodo, se hitro ohladi in ne kvari aparatov, dalje *gre skozi aparat* aft^ušeHJeift^-išidoje, in-odtod v 40 m3 obsegajoči kotel in potem še-le v podzemeljske cevi ter v bližnje hotele itd. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Odpustki na zemljarfnl in nlšarlni, potem znlžba glavne vsote obči prldobarlnl in davčnem merilu za podjetbe, zavezane javnemu dajanju računov, za leto 1907. — Na temelju člana IV. vštevši XI. zakona od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 določajo se zgoraj navedeni davčni odpustki in znižbe za leto 1907. sledeče: 1. Odpustek na zemljarini s 15% in na hišni najemarini in hišni razredarini, izvzemši 5 odstotni davek od donosa davka prostih poslopij, z 12% državnega davka. Ta odpust se pa ne razteza tudi na ueerarne do-klade, katere se tedaj odmerijo in potcrjajo od cele državne pristojbine brez odpusta. — 2. Znižba glavne vsote pridobarine od 25%, izvršena že v minulih letih, ostane tudi za tekoče leto v »eljavi. 3. Davčno merilo za podjetbe, imenovane v § 100. ostavek 1 in 5 navedenega zakona, ki so zavezane javnemu dajanju računov, določa se kakor minulega leta z 10% čistega dohodka. Ribji lov v Jadranskem morju, Leta 1905./06. se je vlovilo v Dalmaciji in Istri 9,797.000 kg rib v vrednosti K 6,514.000, za okroglo 50.000 kg več nego v prejšnji jednaki dobi. Prvo mesto za proizvajanje konservirane ribe zavzema Trst v znesku K 2,653.000, potem Splet K 586.000, Rovinj K 553.000, Dubrovnik K 395.000. Glavni izdelek so sardele v olju. če bi bil ribji lov urejen ter bi država razpolagala s tehnično strokovnim ribarskim osobjem, potem bi obal jadranskega morja proizvedla še 10 krat več nego sedaj. Nijedno morje ni tako bogato v različnosti in kakovosti rib kakor jadransko s 1100 svojimi otoki in o to če i. Industrije V Avstriji neprestano napreduje, Da je gospodarski razvoj in gibanje tako malo znano širši javnosti, se je zahvaliti državni upravi, ki javnosti skoro nič ne seznanja z elementarnimi dejstvi gospodarskega življenja. V poslednjih 10 letih je število oseb, zaposlenih v industriji in trgovini, rastlo, ono v poljedelstvu padlo. To govori, da v avstrijskem gospodarstvu še ni nastopila doba, ki jo bivši francoski minister Meline označuje na kratko: Povratek h grudi. Razgled po suetu. Poslanski ibemlca, — Pravosodni minister Klein je odgovarjal na interpelacijo glede zavlačevanja imenovanja sodnih uradnikov na Češkem in Primorskem. Pravil je, da se postopa zakonito; postopanje glede imenovanj zahteva več časa, imenovanje se ne zavlaču-jejn nalašč. — Med drugim je naučni minister naglašal, da je uverjen o potrebi reforme srednjih šol. Na jesen bo sklicana enketa, od katere je pričakovati zboljšanja srednješolskega pouka. — Proračun je sprejet v drugem in tretjem čitanju. V soboto je govoril v parlamentu tudi tržaški laški poslanec Pittoni. Kazni listi, ki se bavijo z njegovim govorom, pravijo, da je Pittoni priporočal na najradikaineji način zahteve laškega naroda. Za slovenske vseučilišče v LJubljani je vložil poslanec Hribar v poslanski zbornici predlog, katerega so podpisale vse v „ake razven Poljakov, krščanskih socijalistov, nemških naprednjakov in radikalcev ter nemških soc. demokratov. Podpisali so predlog tudi laški poslanci. Poper med Tlttenijem in Menthilon radi Balkana. Turinski „Pasquinott je priobčil pogovor med Tittonijem in Ahrenthalom radi Balkana tako-le: — Sedaj se pogovorimo o Balkanu. Pro-vincija ob jadranskem morju se imenuje Albanija. — — Soglašam. — Glavna mesta so Skutari, Janina in Durazzo. — Popolnoma prav. Soglašam..... —¦ To je gorata pokrajina..... —- Soglašam. -— — Po zimi je mnogo mraza, po leti mnogo toplote.... — Soglašam. — — Glavni pridelek: predmetiunanje politike.... — Soglašam. — —- Sedaj se nagaja pod turško vlado. ¦— — Soglašam. - '....."**' " — Ali hotel bi, da sčasoma.... — Dosti! Sedaj napravimo uradni komunike : Danes se je vršil med zunanjima ministroma Ahrenthalom in Tittonijem pogovor radi Balkana. Nazori obeh so se strnili v skupno soglasje. Kdo Je umoril tržaška izvoščeka Praznika in Mohoroviča, se še nič ne ve. Kakor znano, se je našlo dežnik v kočiji Praznikovi in potem v Mohorovičevi. Izloženje dežnikov občinstvu na vpogled v omarici na policiji je doseglo vspeh. Mej množico je neka ženska izjavila: „Če ima ta dežnik luknjo, potem ga jaz poznam, ker sem ga jaz prodala i" Redar je povabil žensko na policijo, kjer je ponovila svojo izjavo. Brž so vzeli dežnik iz omarice, ga razpeli in ga pokazali oni ženski. A ta je takoj izjavila, da je oni dežnik prodala ona pred tremi ali štirimi tedni. Ona ima namreč v ulici del Farneto prodajalnico ponošenUi oblek in drugih takih predmetov. Pred tremi ali štirimi tedni je nekega dne prišla k njej neka gospa in je pri njej kupila oni dežnik za 60 stotink. Gospa, ki je kupila ta dežnik, je stara približno 45 do 50 let. Gospa, ki je kupila dežnik, se tega gotovo spominja. Sedaj ko ve, da je bil ta dežnik v rokah morilca pokojnega Mohoroviča, je njena sveta dolžnost, pa pride na policijo povedat: v če-gave roke da je prešel dežnik iz njenih rok. Kaj m dogaja sedaj v Trstu, sledi iz tega prizora: Neki gospod je v petek popoludne najel izvoščeka in mu velel, naj ga pelje v svobodno luko pred skladišče št. 27. Izvoščekje pa razumel 17, mesto 27. Ko je dospel skočijo pred skladišče št. 17, je izvošček vstavil, a gospod, opazi vši pomoto, je izvoščeka — da bi mu pojasnil zmoto in mu povedal, kam naj ga pelje — rahlo potapljal z roko po hrbtu, in sicer ravno pod — tilnikom. A v istem hipu, ko se ga je dotaknil, mu je ko-čijaž izginil izpred oči: skočil je bil s kozla in sicer kar črez konja. Gospod je ves presenečen gledal, a izvošček je stal že kakih deset korakov daleč: bil je bled kakor krpa, noge so se mu tresle, oči je imel široko odprte in vprte v gospoda, a prsi so se mu burno dvigale. Ko ga je gospod vprašal, kaj da mu je in zakaj da je tako odskočil, je revež povedal, kako grozno da se je prestrašil, ko je začutil roko na svojem hrbtu 1 Ta prizor je v resnici jako komičen, a strah, ki ga je provzročil, je popolnoma opravičen. Predsedstvo »Slovenske Milice" je odložil kranjski deželni šolski nadzornik Fran Leveč, in sicer radi znanega njegovega postopanja v Proltovi aferi. Tretji kongres Jugoslovanskih književnikov In Časnikarjev se bo vršil letošnjo jesen. Kraj še ni znano. Pamlk SI Je potopil. — Ob kaiifomski obali sta trčila skup parnika „ColumbiaB in „San Petra". Prvi se je pogreznil, utonilo je baje 150 oseb. Razširjenje kmečkih posestev na Ruskem. — Ruski ministerski svet je sklenil razdeliti državna posestva (deset milijonov desiatin) med male ruake posestnike brez tirjatve odškodnine. Razdelitev se bode izvršila še to jesen. Vsak manjši kmet dobi 10—20 desjatin, ki bodo lastnina kmeta. Na ta način bode na Ruskem ostalo 700.000 novih posestev. Nenavaden duhovnik. — v Njujorku so odpravili službo takoimenovanega »hotelskega duhovnika". To službo je ustanovilo društvo njujorških hotelirjev. Duhovnik je imel nenavadno dolžnost,. na zahtevanje sklepati zakone po hotelih ob vsakem dnevnem in nočnem času. Mlademu, zaljubljenemu parčku ni bilo treba drugega, kakor da se je napotil v hotel City in telefonično pozval duhqynika,_ki je„ pfavUno^ skleml zakon. Sčasoma je vzbudila ta naredba mnogo pohujšanja. Marsikateri mladi ljudje so se poročili zaradi stave, aH pa tudi le iz šale. Pravijo, je bil ta duhovnik, Marsh Warh po imenu, enkrat ali dvakrat preutrujen, da bi se bil ponoči na zahtevanje napotil v hotel. V enem takih slučajev je hitel zaljubljen .parček kar v stanovanje duhovnika, ki je v naglici poročil zaljubljenca, [ opravljen z nočno obleko. V Njujorku so mislili, da je delal hotelski duhovnik izvan-redno dobre kupčije. On pa to splošno zani-kuje. Pravi, da je sicer poročil marsikaterega bogatina, v največ slučajih pa da je imel opraviti z ljudmi, ki niso mogli ničesar plačati. Končno je odpravilo hotelsko društvo iz lastnega nagona nekoliko sumljivo. i'ažbo hotelskega duhovnika. Spremljevalna straža za poljske knjige. — v poznanjske liste se iz Mislovic (v zgornji pruski Šleziji) poroča, da so pruski uradi zadržali na tamošujem kolodvoru 18.000 kil „nevarnih" poljskih knjig. Pa pošiyatev je bila namenjena v Ameriko in torej je nfco mogli nikakor zapleniti. Zavoljo tega so pruski uradi ukazali, naj žandarji spremljajo le-to pošiljatev v Bremen, da bi katera izmed teh nevarnih knjig ne ouuh na Poznanjskem ali pa v Šleziji. *mk*m^*m>*m*<*^^^^^ Krojaškega delavca sprejme takoj Ivan Golob v Solkanu. Adolf Fey urar in optlker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni V GORICI Vsprejema poprave vr in optičnih predmetov vseh vrst. Zaioga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst -------- in optičnih predmetov. -------- Za Vsako uro se jamči 1 leto Denar prihrani, kdnr kupi izgoiovljeno poliištvo pri 'E|Bpa|Bo 'QU}e|d ur adis eu atjcpod I 'ez3|az Z! OA}$H|od otežen II I Ant. Breščak-u I v Gorici, v Gosposki ulici it. 14 1] (v lastni hiši) II kateri ima t zalogi najbogatejšo t izbero pohištva f seh slogo? ta f vsak itan, priprogtega in naj-1 lineiega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo« 1 Cene brez konkurence. ' Pozor! novost! Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% popusta. — Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piSkoti za trgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni. Razpošilja: Tovarna za Union skladkor Eranj. Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazfil, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje lamo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši »Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri ^Figovcu". Pfafiovi šivalni stroji so res najboljši m rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Keprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIO & DEKLEVA V GORICI Magistralna ulica štev. L Imava v zalogi ludl šivalna stroja rasnih drugih vrst In tovaran. ftenft 7.mexmer pa goji ugodni. Slavni občinstva je naprošrno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cinik, kateri se pošlje zastonj in franka Franc Meden I modre žene trgovec v sv". Križu pri Nabrežini sprejme 14-letnega učenca za trgovino z jestvinami. Istotam se sprejme v službo pridnega hlapca, ki je vajen pri konjih. Zalitevajo knjigo: »Motenje ^erijode", spisal dr. med. Leviš. — Knjige se razpošilja proti povzetju K 1*20. Pojasnila daje zastonj p. ziervas Kalk 252 pri Kolina (Kdln) ob Rena. - mumcije, I predmeti za lov, dinamitne patrone. -*— „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica »t. 7, I. nadslr.) — Tolofon it. 79. Račun poStne hranilnice Štev. 837.315. V sled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilno vlogo obrestujejo po i%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. . Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5l/a$, na varščino ali zastave in na isenjice po 6%. Glavni delež, obrestujejo koncem leta po 57»%. Stanje 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382*63. —• Vrednost hii: 112.328 — \>VyAyA/S,yA/S.AStyxyA^^yA/^>/S.>A/S./'A/VyA/S./S(>A/V Odlikovana pekarija in iladcitorna Rarol Draščik v Gorici na Komu v (lastni toj) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi nalfi nejega peciva, torte, kolaCe za birtnanc« in poroke, odlikovane velikonočni pince itd. Prodaja razliLna tlna vina in n^?i na drobno ali v originalnih buteita Priporoča se slavnemu občinstvu za muog brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦**"" po jako zmernih cenah. -*» Pozor!! Lep sveži speli debel kg 70 kr, kakor tudi fini prekajeni špe}^ izvrsten za surov jesti, dalje' fine Šunke kg 95 kr. ter iz. vrstne kranjske klobase lazpo-šilja od 5 kg naprej ^ttfoo ffnžic-a mesarija - Ljubljana. Keršeuan! & Cuk v Gorici — Stolni trg št. 9. = | ¦ Lekarna Cristofoletti | | v Gorici. $ ¦ ŽELODČNE KAPLJICE | znamko sv. Antona Pailovanskega | Zdravilna moč teh { kapljic je nepr«kosljiv» a — Te kapljice vredijo f te dno prebavljacje, \ če se jih dvakrat m i&n • po jedno žličico popije, i Okrepe pokvarjeni It- * lodee, ston'>, da zgine J • v kratkem Času oio- * J tica in životna lenost (mrtvost). Te { ^ kapljice tudi stor<*, da človek raji \i } J Cena steklenici 60 vin. j ? Eristofolettijeva pijača iz kioe | m in foippa najboljši pripomoček pri | X HI &mhmt zdravljenju s trskinim oljem, j S Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. • * * (Varstvena znamka). F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in zaloga peč!, ponudijo vsako poljubno množino ™-Bfe« patentiranih hs i zarezanih strešnikov' »Sistem MARZOLA" „Sistem MMZOLA' Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregniranf. a« Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, se Vsaki streinik ae zamore na lite pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike vainosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prt spekte pošljemo na žeUo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. SVETOVNCrZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILA^ jedili lastilki načina za izdetiiaije, j« najbolj učinkujoča želodčna greitčica •*•!¦! Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavtrn'1 j B« dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarn**« - REVMATIZMU in PROTINU ji likir Eiijia i^l".! ^"'vi««™^i"*i"T_ mm wmiM,