Ameriška Domovina e/% m— h o iv* e AMCmCAM KN JMRfT fimmt* m umoua so Združene države pri-ave za razgovore prekinile v n iVU’ J^R bo m°gooe, ko se ^ cžaj “umiri”, obr.cviti. Ta po-ntev še vedno ni dosegla tako ^io, da bi mogel Washington Istati na take razgovore v tem ^ ^utku, ko je sovjetsko nasilje v SR g samomorom mladega ^oskega študenta Jana Palacha Svelsnjen° znova pred oči vsega Clifford je opozoril na sovjetsko oboroženo moč WASHINGTON, D. C. — O-brambni tajnik Clark M. Clifford je pred svojim odhodom poslal Kongresu poročilo o stanju naših oboroženih sil, o stanju vojskovanja v Vietnamu in o iz-gledih za mednarodni mir. Najbolj vznemirljivo dejstvo, ki ga je Clifford navedel, je ugotovitev, da ima Sovjetska zveza velike uspehe v produkciji medcelinskih raket. Poročilo pravi, da se je sovjetska zaloga tega orožja v zadnjih dveh letih početverila in bo dosegla letos Združene države. Na splošno ostanejo Združene države še vedno daleč najmočnejša velesila na svetu in ji nobena država, ki prihaja v poštev kot nasprotnik v vojni, še dolgo ne bo kos. Poleg tega je skušal odhajajoči obrambni tajnik slikati svetovno stanje v bolj svetlih, upanje vzbujajočih barvah. Poudaril je, da so se Rusi zadnji čas pripravljeni razgovarjati o ustavitvi tekmovanja v oboroževanju in da obe strani vojskovanja v Vietnamu vse bolj kažeta pripravljenost, da se boji o-meje in zmanjšajo, reševanje spora vedno bolj prehaja na pogajanja in razgovore. “Mislim, da smo sedaj že kar na pravi poti do miru v Vietnamu,” je zaključil Clifford, svoje poročilo. F. Kennedyja ubili m.^Ve krogli od zadaj WASHINGTON, D. C. — Prehoden so bili objavljeni do- Hh rem S^roS° tajni fotografski in g^ski posnetki avtopsije predsednika raz- j ^Pla urnorjenega Vir] Kennedyja. Iz njih je itu,-hj, n°> da je bil pokojni predsed- ™ uu jjuiivujiii. pitju; (j . Zactet od dveh krogel od J zgoraj. j)0J^ava teh posnetkov je iz-Sonmak»Ra vse upe Jima Garri-]eaa’ Javnega tožilca iz New Or-ti jSa’. R9-’ Ra bo mogel dokaza- tudi Je bil J. F. Kennedy zadet tej sPreRaj in da sta bili to-oSebPri. Umoru udeleženi vsaj dve 1 in ne le Lee H. Oswald. je zato odložil za-razprave proti B. je obtožil sodelo-‘zaroti” za umor J. F. n, k sodne * ga ‘J a pri eruieRyja. Tai ^atkne nimajo he pJnik. b°jgarske komunistič-čilu a^tRe se Je v letnem poro- >si 1» . -j—______ j Partijskega članstva: v icnični, puiu- Vpis ?rR°žil’ da se mladina ne slik, el partijo. Dal je tole 28% clario J cianstva: za'% let So osebe, ki so več kot 50 30 do^0’ 59^ ^ takih, ki imajo kot tn ',0 let in le je manj ih obv starih. Mož ugotavlja he ^aluj’e> da se mladi ljudje Orjejo v partijo dežj^a^no in milo, možnost okop 4(5 temperatcJra Evropski vlagatelji se zašeli umikati iz ZDA? NEW YORK, N.Y. — Evropski vlagatelji so posebno po sovjetskem vdoru začeli v veliki meri kupovati delnice ameriških družb in seliti svoj denar na varno tostran Atlantika in v manjši meri v nevtralno Švico. Ko je v zadnjih dneh postalo jasno, da hočejo odgovorni zavreti prehitro rast ameriškega gospodarstva v zvezi z bojem proti inflaciji, so nekateri evropski vlagatelji začeli del svojih sredstev zopet umikati iz ZDA. Položaj v Evropi se je namreč malo umiril, nevarnost sovjetskega napada je nekam splahnela, ameriške družbe pa utegnejo imeti zaradi zaviranja gospodarske rasti in boja proti inflaciji nekaj manjši dobiček. Denar, posebno “vroči”, ne pozna nobene domovine, samo dobiček! Nixon za mir v svetu, edinost domala V svojem vmestitvenem govoru je 37. predsednik "a1-6!6110« morata napraviti sku- | V svojem vmestitvenem govoru je 37. predsednik ZDA Richard M. Nixon poudaril potrebo in stremljenje k miru v svetu in mirno sodelovanje ter potrebo po edinosti doma. Vmestitvena slovesnost je potekala po sporedu z malo motnjo protivojnih demonstrantov, ko se je R. M. Nixon po zaprisegi vozil od Kapitela proti Beli 1 • v • nisi. H. C. Lodge v Parizu Včeraj je priletel v francosko glavno mesto H. C. Lodge, novi vodnik delegacije ZDA v razgovorih za mir v Vietnamu. PARIZ, Fr. — V nedeljo je zapustil Pariz A. Harriman, ki je vodil razgovore s predstavniki Hanoia od lanskega maja in jih privedel do razširitve z vključitvijo zastopnikov Saigona in OF Južnega Vietnama. V soboto je prišlo nepričakovano naglo do rešitve vprašanj postopka in so se odprla vrata k razpravi o temeljnih vprašanjih. Včeraj je priletel sem Henry Cabot Lodge, novi vodnik ameriškega zastopstva, da se bodo lahko razgovori takoj začeli. Rdeča stran bi jih rada začela že danes, pa bi morala kak dan počakati. Mesto namestnika vodje delegacije ZDA je prevzel L. E. Walsh, na tretjem mestu delegacije pa je ameriški poslanik v Indoneziji Marshall Green. Ameriška delegacija bo predložila omejitev bojevanja, ki mu naj sledi postopni odhod sever-novietnamskih in ameriških čet iz Južnega Vietnama, rdeča stran pa umik ameriških čet iz Južnega Vietnama in vključitev predstavnikov Osvobodilne fronte v vlado v Saigonu. Na splošno sodijo, da bo vzelo nekaj tednov, predno se bodo delegacije dejansko lotile pogajanj pri razširjenih razgovorih. Obe strani bosta v propagandne namene navedli znova svoja sta- sprevodu peljala v Belo hišo. Tam je predsednik R. M. Ni- Richard M. Nixon WASHINGTON, D.C. Spiro T. Agnew Vmestitvena slovesnost 37. predsednika Zdruienih držav Richarda M. Nixona je včeraj potekala po sporedu. Izvoljeni predsednik R. M. Nixon se je z ženo pripeljal dopoldne ob 10.30 v Belo hišo, kjer sta ga sprejela predsednik L. B. Johnson in njegova žena v Rdeči sobi, kjer je ogenj v kaminu budil občutje domačnosti. Ob 11.10 sta se predsednik L. B. Johnson in izvoljeni predsednik R. M. Nixon z ženama odpeljala na Kapitol, kjer se je ob 11.30 začelo vmestitveno slavje s štirimi duhovnimi govori in zaprisego najprej podpredsednika S. Agnewa, nato pa predsednika R.M. Nixona. Podpredsednika je zaprisegel vodnik republikanske manjšine v Senatu E. Dirksen, predsednika pa vrhovni zvezni sodnik E. Warren. Po zaprisegi ita odšla predsednik in podpredsednik na južino z vodniki Kongresa na Kapitelu, pa se okoli dveh v lišča z vsemi pritožbami, očitki in utemeljitvami. Ni izključeno, da pride še tudi do kakih prepirov o postopku, ker je bilo sicer v tem pogledu vse “dogovorjeno”, pa “nič zapisano”. Lani za 700 milijonov ukradenih avtomobilov WASHINGTON, D.C. — Lani je bilo v Združenih državah u-kradenih avtomobilov v skupni vrednosti okoli 700 milijonov dolarjev. Na področju Velikega Clevelanda je bilo ukradenih o-koli 14,000 avtomobilov v vrednosti okoli 13 milijonov dolarjev. V omenjeni vsoti niso vračunani deli in razne naprave v avtomobilih, katerih kraja tudi sega v milijone. xon celi dve uri gledal vmestitveni sprevod, ki se je pomikal mimo Bele hiše. Božji blagoslov na novega predsednika in podpredsednika so prosili in molili zanju v kratkih nagovorih katoliški nadškof v New Yorku, vrhovni rabin, pravoslavni metropolit iz New Yorka in W. Graham. Po zaprisegi, ki je bila končana ob 12.15, je predsednik R. M. Nixon v slovesnem in mirno podanem govoru označil glavna načela in misli, ki ga bodo vodile pri upravljanju in vodenju Združenih držav tekom prihodnjih štirih let. Mir v svetu, edinost doma “Prvič, ker ljudstva sveta hočejo mir in so vodniki v strahu pred vojno, so časi na strani miru,” je dejal predsednik potem, ko je ugotovil, da zgodovina ne more nikomur dati lepšega naslova kot “ustvarjalec miru”. Dejal je, da bo njegova vlada delala za krepitev svetovnega miru, da bo imela vedno odprta vrata za stike in zveze z vsemi državami sveta, za sodelovanje z vsemi. “Mi se ne moremo učiti drug od drugega, dokler ne prenehamo kričati... dokler ne govorimo dovolj mirno, da je mogoče slišati naše besede prav tako kot naše glasove ... Iti naprej pomeni iti naprej skupaj. To pomeni črni in beli skupaj kot en narod in ne kot dva ... Dosegli smo mejo tega, kar more napraviti vlada sama. Kar mora biti Skoro polovico Amerikancev odobrava ob koncu delo Johnsona PRINCETON, N.J. — Javno mnenje je med najvažnejšimi činitelji, ki vplivajo na vsako demokratično izbrano javno zastopstvo in njegovo delo, zlasti pa na vrhovne politične delavce in državnike. V naši deželi imamo vrsto svetovno znanih zavodov, ki neprestano raziskujejo stanje javnega mnenja ne le glede važnih domačih in tujih, notranjih in mednarodnih dogodkov in razvojev, ampak zlasti tudi glede načina dela in ravnanja, odločitev in u-krepov naše vlade v rednem dnevnem upravljanju dežele in v izrednih slučajih, težkih pojavih, ki zahtevajo in pokažejo na bistrost, spretnost, odločnost in druge vladarske talente vsakogar, ki izvršuje o-blast v imenu naroda. Vsak predsednik Združenih držav je stalno pod žarometom poizvedovalcev in raziskovalcev javnega mnenja. Čeprav niti javno mnenje pogosto ni pravično, čeprav je cesto poizvedovanje in razi-skavanje pomanjkljivo in so zato zaključki netočni, je prišlo kar v navado, da se več ali manj zanašamo na številke in izide preiskovalnih akcij. Če ti kažejo, da je javno mnenje zadovoljno s predsednikovim odpravljanjem vladnih poslov, je predsednik “močnejši” na znotraj in zunaj, na-pram Kongresu in v mednarodnih nastopih, če njegova popularnost pada, pomeni to nekakšno njegovo “oslablje-nost”. Bolj ali manj trda pozicija predsednika v javnem mnenju je činitelj, ki ni zapisan v nobeni ustavi ali postavi, pa vendarle igra svojo vlogo v našem demokratičnem sistemu. P«i Doba vlade predsednika Johnsona je bila burna: javno mnenje ga je kovalo v zvezde, pa ga kmalu spet tiščalo v nižave. Najboljše je sodila javnost o Johnsonu takoj na začetku, ko je po umoru predsednika Kennedyja prevzemal oblast z neoporečno takt- nostjo in učinkovitostjo in se mu je posrečilo, da v veliki žalosti, neizogibni prehodni nesigumosti ameriški interesi niso utrpeli nikake večje škode. Tedaj je Gallupov zavod dognal, da je 80% državljanov smatralo, da je Johnson dobro izvrševal predsedniške posle. Njegova popularnost je o-stala močna vso prvo dobo in se izkazala pri volitvah leta 1964. Johnson je mogel pokazati na nepričakovan uspeh, da je namreč uzakonil vse načrte, ki jih je poslal Kongresu predsednik J. F. Kennedy. V socijalnih, notranjepolitičnih in gospodarskih problemih je Johnson imel z javnostjo srečo in so ga valovi javnega mnenja nosili na vrhovih priljubljenosti. Johnsonova popularnost je stalno krvavela radi vojne v Vietnamu. Krvavela je in hirala tako, da je padla v avgustu 1968 na borih 35% odobravanj. Johnson in vsa njegova propaganda nista uspeli pre- pričati javnosti, da je vojna v Vietnamu, ameriška udeležba v njej ter izvajanje vojne akcije bilo vedno dobro in najboljše, kar smo mogli storiti. Zadnje tedne je to vprašanje stopilo nekaj v ozadje in Johnsonovi poslovilni nastopi so mu dvignili priljubljenost in odobravanje javnosti na 49%.. Boljše kot ta številka je povprečje za vseh pet let Johnsonovega vladanja, ki kaže, da je 54% vprašanih reklo, da odobravajo Johnsonovo predsedniško delovanje. Prejšnji predsedniki so imeli sledeče povprečne odstotke podpornikov v javnosti v svojih dobah: John F. Kennedy 70%, Dwight Eisenhower 66%, Harry S. Truman 46% in Franklin D. Roosevelt 63%. Ko danes že gledamo nekatere teh z neke časovne daljave in v večji objektivnosti, ne bi mogli reči, da jim je javno mnenje bilo pravičen sodnik. Kljub temu je in ostane važno v demokratični družbi. paj vlada in ljudstvo,” je razlagal v svojem govoru novi predsednik svoje nazore in stališča. Nato je poudaril, da je “naša naloga graditi na tem, kar je bilo zgrajeno, ne pa se obrniti od starega in iskati novo”. Govor sprejet na splošno dobro Predsednikov vmestitveni govor je bil na splošno sprejet zelo ugodno tako doma kot v svetu. Pokazal je splošne trezno in mirno sodbo, zavračal velike besede in kretnje v korist mirne, stvarne razprave. V njem ni bilo nobene strankarske bojevitosti, ne poudarjanja protikomunistične nastrojenosti, ki je bila nekdaj za R. M. Nixona tako značilna. Cilj govora je bil brez dvoma pritegniti javnost, doseči njeno podporo, doseči podporo demokratske večine v Kongresu. Tudi v svetu so Nixonove besede o pospeševanju miru in sodelovanju med državami, o politiki odprtih vrat do vseh naletele na ugoden odmev. Predsednik ZSSR N. Podgornij in predsednik vlade ZSSR A. Kosygin sta v svojih čestitkah posebej izrazila upanje na mir in sodelovanje v korist miru. Sovjetsko zunanje ministrstvo je objavilo svojo pripravljenost začeti takoj razgovore o omejitvi atomskega oboroževanja. Slavnostni plesi Predsednik R. M. Nixon s soprogo in podpredsednik S. Agnew sta zvečer obiskala slavnostne plese, ki so bili na šestih krajih v Washingtonu. Glavni je bil v dvorani Smithsonian Institution Museuma. Predsednik in podpredsednik sta obiskovala razna plesišča vsak v svojem času in vsak s svojo skupino, pa sta se vendar na enem srečala. Razpoloženje je bilo povsod dobro; udeleženci veseli, polni upov in pričakovanj za bodočnost so povsod navdušeno pozdravljali predsednika R. M. Nixona in njegove ženo, kjerkoli sta se pojavila med njimi. Johnson odletel v Teksas Bivši predsednik L. B. Johnson se je z bivšim podpredsednikom Humphreyjem odpeljal po zaprisegi novega predsednika k C. Cliffordu, bivšemu obrambnemu tajniku, na južino s člani svojega nekdanjega kabineta. Od tam se je z družino podal na letališče Andrews in odletel v Teksas, kjer je pristal na letališču Bergstrom vojaških sil. Tam ga je pričakalo preko 5000 domačinov, ki so ga navdušeno sprejeli “doma”. Predsednik R. M. Nixon je za danes sklical sejo Narodnega varnostnega sveta, znamenje, da je prevzel odgovornost za deželo in se takoj lotil nujnih opravil, ki jih terja od njega nova odgovornost. Iz Clevelanda in okolice V bolnici— Poznani Fred Krečič, 1748 E. 228 St., se nahaja v Euclid General bolnici, kjer je bil danes operiran. Leži v sobi št. 515. Obiski so dovoljeni. Zvestemu naročniku želimo hitrega okrevanja! K molitvi— Članstvo Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti je vabljeno nocoj ob 7.30 v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Josepha Čebularja. Tri desetletja in pol— G. Anton in ga. Pavla Adamič, 447 E. 156 St., praznujeta danes 35-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Čestitamo in želimo, da bi zdrava in zadovoljna preživela skupaj še mnogo let! Slovo— Članstvo Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. je vabljeno nocoj ob 7.30 v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od umrlega člana J. Čebularja. V bolnišnici— Mrs. Caroline Krnc, 1059 Addison Rd., so morali nenadno odpeljati v St. Vincent Charity bolnišnico. Obiski niso dovoljeni. Dunajski kardinal in sinoda predlagata soodločanje lajikov DUNAJ, Avstr. — Tu so zaključili sinodo dunajske nadškofije. Predsedstvo sinode je objavilo resolucijo, ki je radi številnih reformnih predlogov vzbudila pozornost med katoličani po Srednji Evropi. Reformni predlogi ne segajo v področje katoliškega verskega nauka in v njegovo vsebino, ampak le obravnavajo način upravljanja nadškofije, župnij in drugih cerkvenih zavodov in ustanov. V vprašanjih uprave je dunajski kardinal Koenig znan kot zagovornik Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes 1 Zadnje vesti CORONADO, Calif. — Kapitan izvidniške ladje Pueblo L. M. Bucher je pri včerajšnjem zasliševanju pred mornariško komisijo razkril, da njegova ladja ni imela razstreliva za uničenje elektronskih naprav in tajnega gradiva, čeprav je on to pred prevzemom nalogo zahteval. NEW ORLEANS, La. — Okrajni tožilec Jim Garrison je včeraj nenadno umaknil predlog za odložitev sodne razprave proti Clayju Shawu, ki da je obdolžil zarote proti pok. J. F. Ken-nedyju. Razprava se bo zato začela danes, kot je bilo določeno. PRAGA, CSR. — Včeraj je preko 100,000 Pražanov izkazalo v slovesnem, tihem sprevodu spoštovanje žrtvi mladega Jana Palacha na Venceslavo-vem trgu, kjer se je pretekli četrtek sam zažgal v protest proti zatiranju svobode pod pritiskom sovjetske okupacije. Predsednik republike L. Svoboda je ponovno preko radia pozival narod k miru. Objavil je, da se je včeraj v Plzenu zažgal sam 25 let stari Josef Hlavaty. Čeprav je hudo opečen, upajo, da bo ostal živ. najtemeljiteljših reform. Nadškofijska sinoda je sedaj sestavljena iz 160 duhovnikov, redovnikov in redovnic in 180 zastopnikov lajiških katoliških združenj. Sklenili in priporočili so, da naj v bodoče upravljajo škofijo in župnije, samostanske in druge zavode skupno duhovniki in lajiki. Lajiki in duhovniki imajo potem po tem predlogu enako pravico glasovanja in odločanja. Seveda le glede upravnih, finančnih zadevah župnij-in glede učnih načrtov v župnijskih in škofijskih šolskih in vzgojnih ustanovah glede drugih predmetov, ne veronauka. Dunajska nadškofija je sedaj vodilna v reformističnem katoliškem gibanju v Srednji Evropi. Ameriška Domovina IV« E RIC/% tu—ti O IVI E M fl MNMMM 9Wr 0117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 razhajali, za vselej prijetno bdela milostna podoba Marije z r^> se ^am zaPletel v visoko Brezij in da bo lahko vsakdo, ki je videl svojo slovensko kapelo, ponosno vzkliknil s Cankarjem: National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO tafcp. 33 No. 14 Tuesday, Jan. 21, 1969 “in če se vse noči razgrnejo in če se zvezde vse utrnejo, ostane v srcu mojem njen sijaj.’ Bogomir Chokel BESEDA IZ NARODA žito in padel. Lovci so ga ustrelili. Pirc pa je prestal zasluženo kazen, dal rokovnjačem slovo in se marljivo oprijel zidarstva. J Itkj UtAVI TOWB Besede mikajo, zgledi vlečejo! Nova administracija si je postavila za eno prvih in glavnih nalog, zavreti inflacijo, ki jo je sprožila nerodna finančna politika L. B. Johnsona. Naloga je težka in cilj je mogoče doseči le s trdimi finančnimi ukrepi, zlasti če ne bo dobre volje in uvidevnosti pri podjetnikih in delavskih unijah. Dobro voljo je lažje ustvariti z dobrim zgledom kot z lepimi besedami. Predsednik L. B. Johnson je poslal Kongresu predlog za podvojitev plače predsednika ZDA, predlog za visoke poviške plač vseh članov kabineta, Vrhovnega sodišča in seveda tudi članov Kongresa. Podvojitev plače predsednika ZDA je bila odobrena in podpisana, povišanje plač članov Kongresa bo stopilo v veljavo, če ne bo Kongres proti temu nastopil tekom 30 dni. Predsednik R. M. Nixon ima priložnost, da podvojitev predsedniške plače odkloni za čas, ko je dežela sredi valu inflacije in mora še vedno nositi težo vojskovanja v Vietnamu. Njegov zgled bo prisilil člane Kongresa, da tudi oni dajo lep zgled in počakajo s povišanjem svojih plač in od-lože povišanje plač za vse ostalo vodstveno osobje zvezne vlade in Vrhovnega zveznega sodišča. Le če bo vodstvo dežele dalo samo lep zgled, bo imelo pravico pozivati tudi delavske unije, da pri novih kolektivnih pogajanjih omeje svoje zahteve po zvišanju plač z ozirom na splošno korist dežele, pravico zahtevati od podjetij, da gledajo na korist dežele in ne višajo cen svojim izdelkom in uslugam! Joliet, 111. — V mojem zadnjem dopisu o nekdanjih roparskih napadih po Kranjskem sem omenil gorenjske rokovnjače, ki so grdo rogovilili po Gorenjskem in tu in tam obiskali še druge kraje. Leta 1862 so bili opisani nekateri taki slučaji, ki so se dogajali še okrog 1. 1730 in 1740 v “Danici”, kakor omenjajo nekateri zapiski. Pa še pozneje je bilo dosti takih slučajev. V okolici Beznice pri Kranju, po tistih podgorskih hribih so se nega Slovenska spominska kapela v 1.1969 do živega, pregnali so jih pa le. Roparji so se obrnili proti Škofji Loki. Sodili so, da so se ti nepridipravi priklatili v te kraje samo iz tega namena, da bi rešili tovariše, ki so bili na raznih krajih pozaprti in čakali, kdaj jih pošljejo naša oblastva na vešala. Hudo so rogovili rokovnjači tudi po okolici Nakla. Kakor je Kamnik veliko prestal pred rokovnjači, ki so se zaplodili v divjinah ob Kamniški Bistrici, tako je trpel Kranj z okolico pred rokovnjači, ki so imeli svoja skrivališča v Udnem borštu (Vojvodin boršt). Uden boršt, tako ga naziva ljudstvo, se sme prištevati naj-razsežnejšim gorenjskim gozdovom. Sega od Pivke, Malega Nakla, Cehelnice in Strahinja tja do podnožja Križke gore in Storžiča. V srednjem veku je bil gozd last avstrijskega vojvode, dežel-kneza. Okoličani so ga skrivali rokovnjači. Na dan 3. decembra 1736 je bil umorjen od roparjev neki Simon, ki je po- kljub ostrim prepovedim zelo pustošili. Leta 1667 so postali njegovi gospodarji grofi Turja- toval v Selško dolino. V gozdu ški. Ker ni bilo mogoče več Komaj dobro leto dni je poteklo, odkar se je pričela velika nabirka za slovensko spominsko kapelo, posvečeno kraljici Slovencev, Mariji z Brezij v Narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja v Washingtonu, D.C. Kdorkoli bo v prihodnjih časih popisoval dela in žitje ameriških Slovencev, bo nedvomno posveti! posebno pozornost navdušenemu odzivu in radodarnosti, ki so jo ameriški Slovenci pokazali pri gradnji tega slovenskega narodnega spomenika. Kajti to, predvsem je in bo slovenska spominska kapela! Že dejstvo, da je bila prva tretjina potrebnega zneska nabrana v dobrih dveh mesecih, je dober primer navdušenja, ki so ga ameriški rojaki pokazali za to slovensko stvar. 19. januarja je poteklo leto dni, odkar je bil podpisan dogovor za pričetek gradnje slovenske kapele. Dvomim, da bi ameriški Slovenci mogli na še lepši način proslaviti stoletnico smrti svetniškega rojaka, ki je s svojo voljo, vernostjo in poštenostjo pokazal vsemu svetu, kakšne so prvine naroda, ki mu je sledil in se naselil križem Amerike. Marsikaj je že bilo napisano o pomenu slovenske kapele. Članki v tem listu — in drugih listih slovenskih bratskih organizacij — so v veliki meri pripomogli, da se je zamisel slovenske spominske kapele kmalu razširila po vsej Ameriki. V nemali meri je zasluga slovenskega tiska, da danes darovi prihajajo iz slovenskih naselbin in od posameznih rojakov od kanadskih meja pa do Mehiškega zaliva, od atlantskih pa do pacifiških obal. Tak. vseameriški odziv sam po sebi spričuje, da je zamisel slovenskega na-lodnega spomenika v prestolnici Amerike in svobodnega sveta dobra, pametna in pravična. Na dosedanji uspeh smo zatorej lahko le ponosni, ponosni pa tudi na naš slovenski tisk in vse poznane in nepoznane delavce, ki so in ki še delajo zato, da bi podjetje čimpreje in tem lepše uspelo. Delo seveda še ni končano. Končnega cilja nabirke sicer še nismo dosegli, vendar smo mu blizu. Arhitekt Kennedy v Bostonu, graditelj Narodnega svetišča v Washing-ionu, vendarle dodaja še zadnje podrobnosti načrtom za slovensko kapelo, kar ni tako enostavno, kajti kapela bo morala biti bistveno slovenska, ne da bi s svojim slogom motila arhitektonsko enotnost celotnega svetišča. A to so le tehnične stvari, ki bodo kmalu urejene. Washingtonski odbor mu je dal na razpolago dovolj etnografskega, zgodovinskega in verskega gradiva o Slovencih. Bo pa poslej največ dela na nas samih. Upati je, da bo v dobrem letu dni kapela končana in dan posvetitve najavljen v najkrajšem času. Na ta dan pa se bomo morali pripraviti in se postaviti z vsem, kar ameriški Slovenci zmoremo. Kajti posvetitev slovenskega narodnega spomenika naj bo resnična vseslovenska manifestacija v Ameriki. Naj bo to dan, ko bomo v prestolnici sveta lahko pred vsem svetom izpričali in poudarili, da smo Slovenci na svetu, da vemo, kaj smo in kaj hočemo. Naj bo ta dan posvetitve slovenske kapele največji kulturni in verski dogodek vseh Ameriških Slovencev! Več kot dobro leto dni časa za te priprave ne preostaja Zato pa se potrudimo z vsem, kar premoremo, zakaj dan Lucenik ali Učenik so imeli rokovnjači svoje skrivališče. Ime gozda je prikrojeno od stanovanj rokoma vhov, katera so imeli v grabnu za Brdi. V tem skritem kotu so si zgradili lesene koče ali ute. Ta rokovnjaški tabor so gradili v prvi polovici 19. stoletja, ko je bil njih glavar zloglasni “Dimež’{. O Dimežu pravijo zapiski, da je bil rodom iz Gorenje Save pri Kranju. Bil je čokat, črnikast človek, srednje postave in kodrastih las. Bil je pretkan in zvit kakor lisica. Dvakrat je bil zaprt v Komornu, pa se mu je obakrat posrečilo neopaženo zapustiti neprijetne mu prostore stroge kaznilnice. Iskali so ga orožniki in vojaki. Z obojimi se je večkrat pogovarjal in jim celo kazal pot za Dimežem. V roke jim pa ni več prišel, pač pa ga je ugnala nagla smrt. Zadušil se je namreč v Šunkarjevi opekarni pri Trzinu. Pri pečici so našli 23. januarja 1862 dva obžgana človeka, zraven pa sod vina, orožje in nekaj živeža. Po zanesljivih znamenjih so spoznali v enem teh ponesrečencev Dimeža. Na Kucni nad Rokovico so rokovnjači ubili gospodarja Martina Grošlja. Ker niso dobili od njega toliko denarja, kakor so se ga nadejali, so ga hoteli prisiliti z mukami, da jim pokaže skriti denar. Za pete so ga vlekli, po stopnicah v klet. Grošelj je enega izmed njih spoznal in ga prosil, naj se potegne zanj. Njegova prošnja je bila zanj usodna. Da jih ne bi izdal, so ga potolkli do smrti. Nasilneži so pa le prišli v roke pravice. Domača hčerka se je bila pri vlomu skrila v peč. Spoznala je par domačih vaščanov po govorjenju. Na dekličino pripovedovanje so jih naznanili oblastem. Tam so priznali svoj zločin. Denar pa je imel gospodar res skrit v neki špranji v kleti, pa je menda vedel zanj samo on. Ko se je ob potresu leta 1895 hiša porušila, se je našel skriti denar. V jeseni leta 1787 so razgnali pri Stražišču v Šmartinu pri Kranju kmetje in kranjski meščani večjo družbo roparjev, ki so se priklatili od goriške strani. Tam v okolici so se par dni potikali in prišli na Dobrovo. Ljudstvo je dobilo poročilo, da so to tovariši pri Stražišču raztepene ropaske družbe. Kmalu je bilo na nogah okrog sto mož, ki so pritisnili za njimi. Slabo oboro- brzdati kmečke sekire, so leta 1804 gozd razdelili med sosednje vasi. Uden boršt je dajal rokovnjačem varno zavetje. Od tam so pogosto vznemirjali vaščane. Rokovnjači so menda osumili vaščane Nakljane, da jih naznanjajo in ovajajo oblastem v Kranju. Naj so naložili rokovnjaču še tako malo kazen, njegovi tovariši so se maščevali s tem, da so zažigali ljudem poslopja. Požigal-čeva roka je v fari kruto gospodarila. Rokovnjači iz Udnega boršta se se odlikovali od drugih s tem da so bili mnogo lepše oblečeni kakor kmečki mladeniči. Radi so pohajali v vasi in občevali z vaščani. Kmetu navadno niso storili nič žalega, ropali so le po hišah bogatinov in po cerkvah. Leta 1848 je iztrebil okrajni komisar Janez Pajk rokovnjače iz nakelske okolice in Udnega boršta. Nakljani so se oborožili z vsakovrstnim orodjem in orožjem in se postavili pod njegovo vodstvo. Toda boja ni bilo, ker so se bili rokovnjaši preje razšli. Večinoma so bili doma okrog Kranja. Tudi po okolici Nevelj. Mekinj in šenturške gore so rokovnjači posvetitve naj bo tak dan, da nam bo v srcih, ko se bomo(zerii Dobrovčani jim niso mogli Upokojenci na Holmes Ave. poročajo Umrl je nagle smrti leta 1855. “Črni Jurij” ali “Jurka” je izginil za nekaj časa iz kamniške okolice. Vnivši se, si je privzel kot pomočnika nekega Matjana iz šenturške gore. Z njim je izvršil veliko groznih nečloveških zločinov, deloma še hujših, kakor je bil oni s komendskim pastirjem. Dolgo časa so ga brez uspeha lovili. S tovarišem sta imela na vseh krajih skrivne dupline in tajne prijatelje, h katerim sta pribežavala v nevarnostih. Enkrat so ga zajeli lovci v ne-d krčmi v vasi Črna, fara Gozd nad Kamnikom. Ko so prestopili ovci hišni prag, je planil Jurka kvišku, potegne izza pasa velik nož in se postavi v bran. Kolikor stopinj je šel on naprej, toli-to so se pomaknili lovci nazaj in tolikokrat je stopil on nazaj, so rinili oni za njim. Nenadoma pa lopov zacepeta in zakriči, zavihti nož in se zaleti k vratom. Med vhodom spusti nož na tla, da glasno zazvenči. Ko so se možaki plašno spogledali, če je koga ranil, smukne ropar v klet. Ko se lovci zavedo, planejo v podstrešje, pretaknejo vse, kar se oglasi Jurka, ki jo je popihal iz Meti skozi okno, visoko gori s hriba. Šli so ,za njim, pa zastonj. V roke pa jim je prišel njegov pomočnik Matjon, ki so ga zatem obesili. Tudi Jurka je prišel čez čas v roke pravice. Obsojen je bil na vislice, a pomiloščen in je odsedel 21 let v zaporu. Vrnivši se iz ječe, se je nastanil v rojstni vasi. Bil je gozdni čuvaj nekaterim posestnikom in poleg tega je prosjačil in pripovedoval verjetne in neverjetne rokovnjaške zgodbe. Umrl je leta 1869 in počiva na neveljskem pokopališču. Tone s hriba Hiseri iz Evrope CLEVELAND, O. — V nedeljo, 26. januarja, ob 3. popoldne bom kazal v Baragovem domu izbrane slike najlepših točk s sedmih potovanj in romanj po Evropi. Večina slik bo novih. Povsem nove so slike knežjega kamna, ki je pred kratkim dobil častno mesto v deželnem muzeju v Celovcu. Fotografiranje kamna je prepovedano; dovoljenje je pridržano ravnatelju muzeja. Z Dunaja sta novi sliki stare univerze, katero je obiskoval Baraga, pesnik Prešeren in toliko drugih slovenskih izobražencev v prejšnjem stoletju. Vsemogočna stvariteljska roka in večtisočletna kultura je Evropo bogato okrasila z naj lepšimi biseri. Nedeljskim obiskovalcem CLEVELAND, O. — Prihodnja seja Kluba upokojencev na Holmes Ave. bo namesto drugo sredo prvo sredo v mesecu, dne 5. februarja 1969, ob dveh pop. v Slov. domu, da se reši vse zadnje priprave za veselico, ki bo v nedeljo, 9. februarja 1.1. Vstopnice so po $2 in se hitro prodajajo, tajnik jih ima od 400 še samo 30. Tudi za otroke po $1 je precej prodanih. Za one, ki bodo prišli samo za ples, je tudi samo $1 vstopnina. Za večerjo bo: juha, kurja in svežo prašičja pečenka z vsemi dobrotami, krofi, potica itd., kakor samo naše kuharice znajo napraviti. Najetih je cel štab natakaric in natakarjev, tako da bo postrežba hitra. Med 6. in 7. uro bodo predstavljeni razni gostje. Povabljeni so: John Fa-kult, mestni komisar elektrike, mestni odbornik John Princ, J. Banko, bailif, sodnik R. S. Lo-cher. Povabili smo tudi Johna Sušnika, gl. predsednika ADZ, Josepha Nemanicha, gl. predsednika KSKJ, Anthony j a Petkovška in Rada Menarta od slovenske radio oddaje, konzula Jugoslavije g. Antona Kacjana, ki ima urad v 2310 Terminal Tower. A. Kacjan je bil konzul SFRJ v Argentini, Mehiki in Boliviji, delegat pri ZN. Je Slovenec. Vstopnice še lahko dobite v Slov. domu od Mr. in Mrs. Bokal. Potem jih imajo še: Jos. Ferra, Frank Kocin, John Poz-nik, Mrs. Šuštaršič, Anton Škapin, Frank Marzlikar in Mrs. Koren. Naj omenim še, da za ples od 7. ure do 12. bo igrala John Grabnarjeva godba, tako bo vsem starim in mladim postreženo. Večerja se prične ob 5. uri pop. To vse vam sporočamo,pravočasno, da se pripravite in pridete na našo veselico. mi veselimo in Vam čestitamo vsi, posebno pa še tisti, ki smo oddaljeni in hodimo mimo angleških župnij v to Marijino svetišče zato, ker se tukaj vrši bogoslužje v našem materinem slovenskem jeziku. Zahvaljujemo se Vam, ker ste se veliko žrtvovali, da nam lahko v slovenščini pridigate in darujete najsv. daritev. Srčno želimo, da bi v tej župniji, bi je bila ustanovljena od Slovencev, bila še dolgo spoštovana slovenska beseda! Vincenc Povirk Pozdrav in na svidenje! John Trček, tajnik Srebrni jubilej župnika č. g. Viktorja Tomca bom v Baragovem domu nanizal še v drugi polovici 19. stoletja J sledeče: PORTUGALSKA: Liz- delali mnogo kvare. Skrivali so se v Kamniških planinah. Pritoževale so se na‘vlado mekinjske bona, Nazare, Batalha, Fatima. ŠPANIJA: Santiago di Compostela, Dolina padlih, Alcazar opatinje, pa tudi neveljski žup- (Toledo), Montserrat. FRANCI-niki. Zdaj so koga ubili, zdaj kaj JA: Paris, Lurd. NIZOZEM- okradli, predstavljali polkuplje- SKA: Amsterdam, mlini na vene mejnike, povzročali med va- ter, tulipanska polja, Keukenhof, ščani razdore, pravde, oglede, Marken. NEMČIJA: Ren, Mona-pri tem pa so imeli priliko se o- kovo. AVSTRIJA: Dunaj, Maria koristiti. Spomina vreden pa je Zeli, Salzburg, Sound of Music, rokovnjač “Črni Jurij”, ki se je Heiligenblut, Innsbruck. KORO-rodil v neveljski fari, v vasi ŠKA: Dobrač, Celovec, knežji Vrhpolje leta 1790. Njegovo pra- i kamen, knežji prestol, Gospa vo ime, kakor omenjajo zapiski, Sveta, ŠVICA: Luzern, Vier- je bilo Jurij Bobek. Še jako waldstaetter See, E i n s iedeln, mlad je zabredel med rokovnja- Brig, Ženeva. ITALIJA: Rim, če. Bil je silno premeten tihota- Neapel, Monic Casino, Assisi, pec. S svojima rojakoma Rakom Loreto, Florenca, Riviera, Milan, in Pircem je nosil tobak s Hrva- Benetke, Sv. Višarje. SLOVE-škega. Enkrat so peljali razen NIJA: Ljubljana, Bled, Bohinj, tobaka cel voz ukradenega mesa Postojna . . . čez mejo. Stražniki so jih zašle- Nekatere slike bo spremljala dili. Jurij brez orožja je pograbil glasba (montseratski slavčki, debelo svinjsko pleče in udrihal Sound of Music, “Korotanova” tako močno, da je dva stražnika Lipa zelenela je), pobil na tla, druge pa prepodil. Poldrugo uro bomo občudova-Tatovi so sicer srečno odnesli li čar Evrope in doživljali zibel-pete, toda nekdo jih je spoznal ko Slovenije. Ker se bodo slike in ovadil. Lovci so prišli pozneje z opazkami in glasbo gladko 'na njihove domove. Pirca so pri- vrstile, bo morda ostalo še kaj peli prvega. Jurij pa je pravo- časa za nekaj posnetkov iz Sve-časno zbežal v hosto. Rakov dom te dežele. Vstopnine ni nobene, pa je bil v sosednji vasi. Tudi on Vsi vljudno vabljeni, se je spustil v beg, jo udaril pre-' Rev. Jožef Godina CLEVELAND, O. — Ko smo prvo nedeljo v januarju napolnili župno cerkev Marije Vnebo-vzete na Holmes Avenue preč osmo sv. mašo, smo nestrpno čakali jubilantovega pristopa oltarju, da bi mu zapeli pozdravno pesem. Ob osmi uri so zabu čale orgle in ko je srebrnomaš nik stopal mimo jaslic, je s kora kakor tudi od mnogih verniko-kov v cerkvi mogočno zadonela prelepa pesem “Srebrni mašnik bod’ pozdravljen”. Ta pesem je tako priljubljena, če je zapeta pri novi maši ali pa ob nadalj nih duhovniških jubilejih, da oč ginjenosti mnogim orosijo oči. Pri srebrni sv. maši sta bila tudi navzoča duhovnika: bivši tukajšnji kaplan č. g. Jožef Go dina in sedanji kaplan dr. Pavel Krajnik. On je imel tudi pomemben -cerkveni govor in je v izbranih besedah mnogo povedal o duhovništvu, obenem pa pozdravil srebrnomašnika, se mu zahvalil in želel, da bi kakor do sedaj tudi zanaprej vneto dela v vinogradu Gospodovem. Na jubilantovo željo je bila med sv. mašo tudi zapeta pesem “Marija skoz življenje voditi srečno znaš”. On kot duhovnik se gotovo mnogokrat spominja, koliko pomislekov in težav je imel in da je le z Marijino pomočjo dosegel duhovniško čast in oblast. Ker je delitev sv. ob hajila vernikom dolgo trajala, je bil še čas, da je mešani cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista M. Rakarja odlično zapel Riharjevo Marijino pesem “Ena zvezda prikazala s temnih se oblakov je”. Ko je sv. maša minila, smo vsi skupno zapeli zahvalno pesem, s katero je bila slovesnost končana. Prečastiti g. župnik! Ob Vašem srebrnem jubileju se z Va-'mnogo takih! Goršetova razstava v New Torku — Na Madison Aveniji v New Yorku, na Aveniji umetniških galerij, ki se tu vrste kar ena za drugo, se jev petek, 10. januarja 1969, ob 7h zvečer Mojster Gorše predstavil s samostojno razstavo (in to že drugo odkar prebiva v New Yorku) v Galeriji Internationale. G. Rudi Večerin je dejal, ko je odpiral razstavo m pozdravljal številne slovenske in ameriške prijatelje, da ne samo mojster Gorše, ampak si tudi slovenska skupina v New Yorku lahko šteje v čast lepo pripravljeno razstavo. Poudaril e med drugim, da ta razstava nekoliko kasno, vendar pa dostojno pomaga praznovati 70-letnico mojstrovega življenja in 40-letnico njegovega umetniškega delovanja. Iz umetniško pripravljenih vabil (vsako vabilo je nosilo reprodukcijo mojstrove umetnine, tiskane na bakrenem papirju in z njegovim podpisom) smo vnaprej zvedeli, da bo to razstava religiozne plastike. Šušljalo se je, da se mojster zadnje mesece marljivo pripravlja na razstavo. Radovednost me je torej gnala videti, kaj ima kipar Gorše novega, Veliko razstav sem že videl, in če Bog da, mnogo jih še bom. Izbrusil sem si okus in nisem z vsem, kar na prvo roko zado-vljen. Odkrito pa moram reči, la tako okusno razporejene razstave v dveh obsežnih in smotrno osvetljenih sobanah že dolgo nisem videl. Goršetovo delo poznam, saj sem ga vzljubil že kot student v Ljubljani; v zdomstvu pa še toliko bolj, ko naju je združevala ista usoda. Vem za njegova prva dela, ki jih je ustvaril v Ameriki, tako za drobnjarijo, kot za monumentalno plastiko; jmese-netila me je njegova iznajdljivost: ko je začenjal ustvarjati v novi tehniki — orešec, vem, da sem bil prav tako notranje zadovoljen, kot on sam. Sedaj pa k razstavi sami! V celoti je vsega skupaj 27 kosov. Prevladuje orešec, v katerem izstopata Sv. Ciril in Sv. Metod, dve monumentalni plastiki. Mojstrova globoka religioznost je dala iz sebe vse, kar je pač zmogla. Morda bo umetnostna zgodovina sodila pozneje drugače, osebno pa občutim Goršetovo delo kot moderno gotiko. Vse nepotrebno, vse zunanje je odmi-šijeno — ostaja samo duh, ideja, lepota, ki je skrepenela na potu navzgor, k Bogu — Umetnik j6 prekosil samega sebe v “Dušah” (tudi orešec). V plastiki in snovi je samo duh. Že par let sem, smo na Gorše-tovih razstavah pogrešali les. Za to pot nas je bogato poplačal’ Kar pet različnih kosov, (od teh par v precejšnjih merah) kaže, kako zelo mu je pokoren tudi les. Dekalog (Mojzes) izstopi’ Adam in E\>a privlačujeta, in je težko reči, kaj je boljše. Goršetov tolčen baker povsod, predvsem zadnji čas, vzbuja zanimanje. Cela vrsta plaket, ki so razstavljene, nam kaže, kako bogat je mojster v idejah in ka-ko spreten, ko jih oživlja v ba- j kru. Razstava je bila zame lep0 doživetje. Bogat večer, v kam°' nitem zatišju New Yorka... U to je bil obenem tudi lep Sl°' venski večer . .. Bog nam daj Rudi Večerin si ju 2 'a ei n P' a’ 10 k d vi lu in ir >č ib k, id iti i, id iti a\ ‘Vi ek ta ai 3ir Ud i i !bj fll: ed TO, as, J, iVj Orr iti; vn lo! :i Ikt ■da i- 1 Ss a i ek d ; tar le’ dir A h 'iu \ ■edi £ de dir is o Osi Ost “oj, aki &kc KANADSKA DOMOVINA /z slovenskega Toronta Al’ ' Je pomirjenje dobro aH slabo znamenje ^aj bo Pisnik tole pisanje nekak za-- . misli, ki se rodijo ob bra-| razmišljanju in opazovanju. • godilo se je namreč, da smo I 1 * trditev, ki je bila zapisana *tih nam^ Se Slasi: “'V deve" Otih se je župnija na zunaj ^Popolnila in primerno pred-2 Vl a ^anadskemu svetu, na Pa se je pomirila in zedi-g, a'v Govor je tukaj o sloven-župniji Marije Pomagaj. Ker u 1110 v deželi svobode in v do-Po drugem vatikanskem kon-^ U’ Jo prav, da si nekoliko ogle-° stanje, ki ga označujejo e«"is trditve. bil Unanja izpopolnitev fare” bi kj Primeren naslov poročilu, ki obi* Poslušali na zboru farnega j ?estva ali pa bi ga napisanega »„ 1 ^ Vsi živi in odrasli udje te- ?tak eStva' Da bi dokazal°. da Vecp trc^^ev drži, bi poročilo na-|vef0. aj ie fara imela pred de-|jje loti, pa sedaj nima. Daje ’v?a b i6 takrat manjkalo in j ]a eiri času dobila in dogradi-kater Or°^do bi dalje pokazalo, pr ^re Ostanove je fara imela pr Jevetimi leti, koliko jih je : biie eaal° živeti, in katere so hje t3 nOVo Priklicane v življe-čest ^Popolnitev farnega ob-0r Va sPada tudi aktivnost vseh ha s katerimi občestvo di-l!je na zunaj izkazuje življe-hi ji esl'ava takega poročila pa artlen tega zapisnika. kot trditev o zunanji iz-fare sili človeka k je . kujanju ugotavljanje, da se >%“7znotr?i “rtfa in (jeb • Zanimivo bi bilo ve-sta ’ koliko ljudi se je ob tem tQVj, u zamislilo. Če gornja ugo- seiji^v drŽi’ Potem je to razve- Ngjj .° ab Pa žalostno znamenje. tije lk° primerjanja in razčle-g atlja razmer ne bo škodilo. M ^Se<^a Pomirjenje bo verjet-})omar na mestu. Kaj pa beseda Iju^j Gnie’ prenesena na žive je v’ Prav za prav pomeni? Ko k^je^116 kouoc, nastopi pomir-dfg ' ^ua stran je premagana, slavi zmagoslavje. Pred med nami prikazati. To je dobro vedel Janez Ev. Krek, ki je celo tedaj, ko je iskal združitve vseh Slovencev v isti stranki, mogel zapisati: ‘Omenjati pa moram, da se mi ne zdi veljaven tisti razlog, ki ga navadno čujemo v zdihovanju nad b r a t o mornim prepirom itd. Boj sam na sebi ni nič slabega. V boju se rode velike ideje, se razgibljejo sile do neslutna. Boj služi napredku. Seveda zahteva žrtev, a strah pred žrtvami je slabo znamenje za idealizem. Kdor se iz tega strahu izogiblje boju, ne zasluži drugega, nego da ,se gre preko njega naprej. Koliko živahnega kulturnega dela je zaradi boja na Slovenskem.’ ” Tako o Kreku poroča dr. Brumen. Dr. Milan Komar pa tole pravi: “Borba za pravico do drugačnosti je v bistvu borba za živi jensko pristnost in resnico.” Kako je torej z nami v našem pomirjenju? Boja ni. Kje naj'se torej rodijo velike ideje? Kakšen duhoven, kulturen in narodnostno zaveden napredek moremo zaznamovati? Kje so osebne žrtve, znamenje za idealizem? Kje je živahno kulturno delo? Težko bi bilo reči, da nam je tako pomirenje v ponos. Po nadaljuje dr.V. Brumen v Vrednotah na strani 143, da boj ni edino sredstvo, da uveljavimo, kar imamo za prav in dobro. Drugi sredstvo je dialog, ki je sodoben izraz za starodaven razgovor med ljudmi, ki niso enakih misli, pa vendar vsi težijo za tem, kar mislijo, da je prav in dobro. “Dialog ima prednost pred bojem, ker nasprotnika ne ponižuje in ne rani.” Ali je torej dialog pripeljal do pomirjenja? Ali medsebojni razgovori mirijo duhove in jih zedinjajo? Prav nobenih znakov ni, da bi to držalo. Kaj pa če je pomirjenje znak, da je skupnost postala brezbrižna in se vsak dan manj meni za to, kaj je njen življenski smisel? Razmišljanja vredno vprašanje. P. Župnijske novice Župnija Marije Pomagaj je do- Selbine v ^re§a ^ Gasom sem sre^al do-, kjjjj nov cerkveni odbor, ki mu l^anca^iz neke slovenske predseduje g. Viktor Trček. Tu-Kanadi. Pohvalil se (jj sedanji odbor je bil imenovan. Brez dvoma bo delo g. župnika lažje, ker mu bo stal ob strani od njega postavljeni de- da v tistem kraju Slovenci M j o v tepi slogi, mi bi rekli v Viti ijjentu- Ni pa pozabil prista- le pomirjenje. Manj-i. v roki bič, večina mol- že do .ra2Sraja. Večina je mirna, M Se brani. Pa zaukažejo tiv^Q njimi ni nikake ak- hlo!»3^' "Nič ne delamo, spi-sti ^ udi tam, kjer je na obla-nistična ali kaka druga SiA« Se Še tokrat se je že zgodilo in Va in °Saja: manjšina je kriča- '; iT večini molk, ustrežejo i}1 in nastane “pomirje- ^hiiri Ut^ Pokopališče je kraj a, 'lenja- v Mi n- I i^lja, y1 Pomirjenje kakor gaj I ^ Ube' ^ se zatekamo, da ^ v rp3 * kastni lenobnosti in da ll^elav^m sbrd^ svojo revščino, r ^0lP° 1>0g1ej^mere vladajo med nami, ^irip0’ -ie nasprotno od N«e nta. v Vrednotah 1968 Nt rrin inko Brumen: “Različ- avPost in plitvost.. lovni odbor, kot pa bi bilo, če bi župnijsko občestvo izvolilo odbor, ki bi bil reprezentančen, se pravi, da bi odborniki predstavljali volivce. Finančno poročilo za leto 1968 izkazuje pri Mariji Pomagaj nekaj nad $52,000 dohodkov. Ti so prihajali iz sledečih virov: redne nedeljske kuverte, poroke, krsti, župnijska kampanja, malo posojil, najemnima za dvorano, veliko in malo, ter oglasi v ‘’O-znanilih”. Stroškov pa je imela župnija prav malo manj kot dohodkov, in sicer $51,772.76. Za odplačevanje dolga, glavnice in obresti je šlo v preteklem letu V župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo imajo lep pregled, koliko Slovencev se udeležuje nedeljskih sv. maš. Kakor poročajo njihova “Oznanila”, je bilo v nedeljo bred Božičem pri vseh mašah 900 župljanov, ki so za vzdrževanje župnije in duhovščine prispevali $481. Na Sveto noč pa je bilo pri polnočnici 600 vernikov, na Sveti dan pri vseh treh mašah pa 902. Božičnih kristjanov torej v fari ni. Posebna in redna božična kolek-ta pa je znašala $1202. Župnija je v preteklem letu imela posebno kampanjo za odplačilo dolgov in ta je prinesla $5,235. Tako je župnija mogla odplačati v preteklem letu $10,000 glavnice, to je dva tisočaka več, kot župnija Marije Pomagaj. O finančnem poročilu te druge slovenske župnije v Torontu pa drugič kaj več. Na pomoč Biafri Še vedno je v ospredju novic težek položaj prebivalstva — ki je po večini krščansko — v Biafri. Ljudje v tej nesrečni deželi, ki bi jih gotove sile rade izbrisale s površja zemlje, so po naravi brihtni, radi delajo, imajo smisel za red in se znajo dobro upravljati. Danes pa še vedno umirajo v tisočih in to vsak dan. V Torontu jim bomo vsaj malo priskočili na pomoč v nedeljo, 26. januarja. Baragov misijonski krožek pripravlja poldnevno prireditev, na katero vabi vso slovensko javnost v Torontu in še od zunaj. Popoldne ob treh bo v cerkvi Marije Pomagaj ura molitve, nato bo pa v dvorani pod cerkvijo film o svetovnem Evharističnem kongresu v Indiji, ki se ga je udeležil tudi sv. oče Pavel VI. Ta zvbčni film bo glavna točka popodneva. Vstopnine ne bo, pač pa bodo člani krožka pobirali prostovoljne pispevke in vse, kar bodo nabrali, bo šlo za stradajoče v Biafri. Slovenci vemo, kaj se pravi borba za življenje in smrt, borba za svobodo. Članice in člani Baragovega misijonskega krožka prav lepo vabijo vse, da bi v nedeljo, 26. jan., popoldne napolnili dvorano Marije Pomagaj. Na svidenje! Odbor Iz Slovenske pisarne Slovenska pisarna je dobila svoj boljši kot, tako da more v posebni omari, ki je okras tega kota, spraviti lepo zalogo slo- venskih knjig in obenem pokazati to lepoto tudi obiskovalcem. Pa še eno novost smo vpeljali. V Slovenski pisarni bo vsako soboto od ene ure pop. nekdo na razpolago, da bo lahko pokazal in ponudil, kar je tam lepega na zalogi. Brez dvoma je med nami dosti ljudi, ki nimajo nikogar, da bi se z njim pogovorili. Dobra knjiga je najbolj potrpežljiv učitelj, ki je vsak trenutek pripravljen začeti razgovor; pa razgovor ne bo prazno besedičenje, ker knjiga zajema iz življenja in iz znanja; pisala jo je namreč izkušnja; roko pa je pri pisanju vodila ljubezen. Dragi bralec, zakaj ne bi segel po slovenski knjigi; boš videl, kako blizu ti je vse, kar je tam notri napisano. Pridi in poglej, piši in naroči. Okrog novega leta je čas, da poravnamo tudi svoj slovenski kulturni davek. Uprava 681 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Zdravniško zavarovanje bo dražje S 1. aprilom bo zavarovanje za zdravniške stroške pri P.S.I. znatno dražje. Zavarovalninska premija bo poskočila za celih 46%. Zadnje povišanje je bilo 1. dec. 1964. P.S.I. ima približno en milijon in pol članov. Samci bodo plačali $5.75 na mesec, mož in žena brez otrok $13.75, družine z otroci pa $19.40. Blagajnik korporacije je rekel, da gre od vsakega dolarja samo pet centov za upravne stroške. 50% več akademikov Letos hodi na ontarijske univerze 87,000 študentov. Ontarijska provinca uradno podpira 14 univerz. Za naslednje leto pričakujejo, da jih bo 10,000 več. V zadnjih petih letih je število slušateljev na univerzah poskočilo za 50%\ Poleg teh univerzitetnih študentov je še 23,000 takih, ki študirajo na tehničnih kolegijih, 6000 jih je na Ryerson institutu. 9500 jih je na učiteljskem kolegiju in nadaljnjih 10,000 jih je v šolah za bolniške strežnice. , ' 1 : Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnice J. E. Kreka TORONTO, Ont. — V nedeljo, 2. februarja, ob 2. uri popoldne bo v Slovenski cerkveni dvorani na 609 Manning Ave. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice J. E. Kreka. Vabljeni ste, da se v čim večjem številu udeležite občnega zbora. Kot prejšnja leta bodo člani imeli tudi letos priložnost odločati, kako naj se razdelijo dohodki preteklega leta. Razumljivo je, da so za vlagatelja predvsem važne obresti, za izposojevalca pa posebni popust (rabat). Zato ne zamudite važnega popoldneva in pripeljite še svoje prijatelje. Za člane je udeležba na občnem zboru dolžnost, gostje pa so zelo dobrodošli. Imeli bodo priložnost spoznati poslovanje Hranilnice in posojilnice J. E. Kreka med Slovenci v Torontu, New Torontu in okolici. Odbor Nagla rast mesta Mesto Rio de Janeiro v Braziliji ima okoli 3 milijone prebivalcev, pa poraste vsako leto za okoli _70,000 novih. Kljub temu ga je po številu kot naj večje mesto Brazilije prehitel Sao Paolo. O Hor\m°re iz $14,893. Želja g. župnika je, da prav spoznali, kak- bi vsi župljani imeli svoje nedeljske kuverte in da bi vsak dajal vanje vsako nedeljo enourni zaslužek. Na pustno soboto bo prva prireditev novega cekvenega odbora in sicer “pustni banket”. Zadnjo nedeljo pa je imelo društvo N.I.J. — sedaj se imenuje Zveza katoliških mož — svoj hoče včasih redni mesečni sestanek. 08iber,en', Prepričanj je ne- izraz življenja v skup- vir in pogoj napredka, tega nastati, ni- tako 1 samo zlo, celo pa ne ’ kakor se ^POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE ^AJO80^0 OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO. lkrAk NT.u3LKLI STE-POSLUšAJTE” VAM PRINAŠA CEN- ^ CASoptcA najvkčji distributor za PLOŠČE, knjige V KANADE Za informacije pišite na CENTRAL NEWS & VARIETY 25G Augusta Avenue Toronto 2Ii, Canala Telefon: 924-5370 L. Ambrožič st: OBLJUBA DEU DOLG LXVII Ker so mi bili zelo na roko in se je v mojem rajonu opravilo največ cestnih zboljšav, morda se drugi niso toliko pobrigali, morda tudi niso znali organizirati delo - zboljšave, ali karkoli je bilo, dejstvo je, da se je v času mojega odbomištva pri cestnem odboru postorilo in popravilo ceste v našem kraju kot še nikdar poprej. Čeravno smo bili tolikokrat skupaj na terenu kakor v pisarni, nismo nikoli govorili kaj drugega, kot o zadevi ceste, o dobavi materij ala, odkupu zemljišča za preložitev ceste, klanca ali ovinka in slično. Nikdar nismo politizirali. Zdelo se mi je, da so nepoučeni, se ne zanimajo in se zato izogibajo govorjenju o tem. Ker se večkrat še v Ljubljano nisem upal v gotovih časih in tudi se je mesnina čimdalje težje dobila, zato mi je hodilo kar prav, če so mi pripeljali blago iz Stične — to za trgovino —, ker nisem imel druge sitnosti, kot da sem plačal. Bilo je pa še nekoliko cenejše kot v Ljubljani pri Vrhovcu — Zanoškarju na Rimski cesti ali Slamiču na Gosposvetski. Pa vedno sveže in dobro pripravljeno. Še od daleč mi ni hodilo na misel, da se ob tej priliki prepe-Ijava partizanska pošta. Tako temeljito so se znali ponarejati, da niti sumnje nisem imel — čeravno sem včasih že dejal, da sem zgubil poklic — ker detektiv bi moral biti... Pa sem pri idealnega — čustvenega in pose zato, da bova še to cesto malo pogledala. Pa jo nisva nič, pač pa je vozil še s precejšnjo naglico, da sploh ni bilo mogoče kaj točno opazovati. Malo čudno se mi je zdelo, kaj ga je vleklo, da je napravil tak ovinek. Takoj, ko sem izstopil iz prikolice, se je poslovil, obrnil in odšel. Šele precej pozneje sem zvedel, zakaj je to napravil. Tik pred Dvorom, ob levi strani ceste od dolenje-vaškega mostu, čez katerega je peljal, je bila njiva visokorastle koruze in v tej koruzi je bila zaseda, ki bi motor s prikolico morala ustaviti, mene iz prikolice sneti, me odgnati v gozd itd., njega, nadzornika, pa bi spustili naprej. Ker je on za to zasedo vedel že v naprej, saj mu je bilo naravnost naročeno, naj me na vsak način spravi s seboj na prikolico in mu baje tudi, vsaj približno ali pa natančno povedali, kje bo čakala zaseda. Pa je imel mož razne pomisleke: Mislim, da v prvi vrsti tega, da bo to postalo sumljivo, ker bi mene vzeli, njega pa lepo pustili naprej. Lahko bi začeli s kako preiskavo, lahko bi ga osumili in še kaj drugega bi lahko prišlo na dan, zato je rajši zavil po drugi poti ter rešil sebe in — mene. Morda je imel tudi pomisleke radi mene in naše družine, saj je bil že čisto domač pri nas, ker se je zaradi raznih cestnih izboljšav moral tolikokrat oglašati pri nas. Saj smo tista leta pred vojsko npr. znižali toliko klancev na polhograjski cesti, do so ljudje dejali, “da bodo mene spravili v nebesa konji iz te doline, ker sem jim prihranil toliko trpljenja”. Ves čas sva pri tem delala in skupno reševala težave v dobrem zastopstvu in prijateljstvu. Zato je skoraj gotovo pri tem tudi na to in tako pomislil, ko je nenadoma zapeljal po petkrat daljši poti, kot je bila od tam do nas. Vse to sem zvedel seveda pozneje. Hvaležen sem mu. iPovem naj, da to ni bil oni Demšar iz Poljanske doline, ki sem dejal, da je zamenjal onega, ki sva se prej na cesti sprla. Ta ga je le par tednov nasledil, nato so ga pa zamenjali s Primorcem Saksido, ki je potem o-stal na tem odseku vse do konca vojne in revolucije. Ko so mene zaprli, se kakih zboljšav pri nas ni več delalo. Edino delo v vsem rajonu je bila tista izboljšava na Studencu, pri kateri sem bil po izpustitvi iz italijanskih zaporov nekaj časa zaposlen. Ko sem zvedel, kako v nevarnem krogu sem, kar me je zelo razočaralo, sem jo pa kar kmalu popihal od tam, pa se potem skrival v Ljubljani do časa, ko sem se mogel prijaviti k domobrancem in bil poslan k dobrovski četi, kjer sem dobil mesto — četnega obveščevalca. V tej službi sem zopet doživel mnoga razočaranja ... Tako se zdi, na grobo gledano, da za načelnega — LASE PRODAJAJO — Lasulje so postale moderne v zahodnem svetu. Za njihovo izdelavo kupujejo lase po vsem svetu. Na sliki vidimo kupovanje las v Indoneziji. Kupova-lec tehta lase in dekle bo nemara še nekaj dodalo, da bo boljši izkupiček. tem čisto odpovedal. Pozneje, zlasti v zaporu in še potem, — ko je pa bilo že vse prepozno, da bi podvzel kake korake, — sem pa prišel z večimi takimi “tiči“ skupaj, ki so mi povedali razne zgodbe, ali sem pa samo poslušal pogovore o raznih podvigih, pri katerih so tudi cestni avto in prikolice imeli vloge v igrah-podvigih. Pozneje sem tudi zvedel sledeče: Nekoč me je nadzornik nujno povabil, da naj se peljem z njim proti Polhovem gradcu in še dalje proti Črnem vrhu, da ima na tej cesti nujna popravila, za kar pa potrebuje mojega posredovanja na banovini, da bo dovoljen kredit, šla sva in si na več točkah ogledala zadevo, nato še v Črnem vrhu “Pri Bertu” malo pomakala in se vrnila proti domu. Ko sva prišla mimo Rantarja pred Dvorom, je pa kar naenkrat zavil na desno čez most in skozi Dolenjo vas po Prošci do Zaklanca, tam pa na levo proti Brezjam, Dobrovi, pa zopet na polhograjsko cesto proti Gabrju in do nas. Ko sem ga vprašal, zakaj to, mi je dejal, da bej še za srečnega človeka, — danes ni mesta na svetu. Kdo je danes srečen? Mnogi bi bili lahko, pa ne znajo ali pa se ne potrudijo, da bi bili. Stalno stremijo še za boljšim — večjim kopičenjem in uživanjem. Drugi, ki bi bili bolj v malem srečni, sc jim pa takoj, ko to dosežejo, izmakne in padejo nazaj v stari tir. (Dalje sledi) hoden, pa poudaril, da ga on ne bo predložil, dokler ne bo gotov, da to brez nevarnosti stori. Po njegovem pred sredo letošnjega leta na kak odhod ameriških čet iz Vietnama ni mogoče računati. Van Thieu je v svoji izjavi poudaril, da je vietnamska “dolžnost postopno razbremeniti ljudstvo in vlado Združenih držav” in prevzeti čim večji del napora za ohranitev lastne neodvisnosti. Ameriški vojaški strokovnjaki priznavajo napredek juž-novietnamskih oboroženih sil, vendar trdijo, da še niso sposobne same uspešno voditi boj z rdečimi. CLEVELAND, O. Moški dobijo deio Peka potrebujejo Nosanova pekarna na St. Clair Ave. išče izučenega peka ali tudi vajenca za polni ali delni čas. Kličite od 5. do 6.30 zvečer: EN 1-1863. (17) Zenske dobijo delo Delo za žensko Iščemo čistilko, 2 dni tedensko, v ponedeljek in petek. 32B bus. $15 in voznina. Kličite 382-5358. -(14 MALI OGLASI Hiša naprodaj Lastnik prodaja dvodružinsko hišo na E. 200 St. pri Lake Shore Blvd. Kličite po 5:30 pop. 481-6155. —(16 NAPRODAJ Dve hiši na enem lotu, 6-sobna enodružinska, 5-5 dvodružinska v bližnji okolici Sv Vida. Kil čite po 5. uri: 361-1407. -(17) Stanovanje išče Mirno 4 ali 5-sobno stanovanje v bližnji okolici Sv. Vida išče zakonski par. Ponudbe na Ameriško Domovino, tel. 431-0628. (x) POZOR Kadar nameravate kupiti ali prodati vašo, lot, prazno zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (Tues.x) Lastnik prodaja 1-družinsko hišo s 4 spalnicami, na E. 174 St. dvojni lot, krasen vrt, 4 garaže. Odlično za družine :: otroci. Kličite 486-0816. (18) V Saigonu pripravljajo naeri o timiku če! ZDA SAIGON, J. Viet. — Predsednik republike Van Thieu je objavil preteklo soboto, da pripravljajo južnovietnamski vojaški vodniki skupno z gen. C. W. Abramsom, poveljnikom ameriških oboroženih sil v Južnem Vietnamu, načrt o postopnem u-mikanju ameriških čet iz Južnega Vietnama. Nekateri viri trdijo, da naj bi se umik začel nekje sredi leta in bi mogel do konca leto doseči do 100,000 mož. Gen. C. W. Abrams je izjavil, da se zaveda, da je ameriški u-nik iz Južnega Vietnama neob- V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE, ; MATERE IN SNAHE Carol A. Plavan ki je umrla 21. januarja 1966. Žena ljuba, mati mila, zakaj si šla od nas? Kako samotno je pri nas, odkar ne sliši se Tvoj glas! Blag spomin na Tebe, draga, bo živel v nas do konca dni. Pri Bogu Tvoja duša biva in prosi za nas milosti. Žalujoči: WILLIAM PLAVAN. soprog WILLIAM PLAVAN ml. .sin NICHOLAS in KATEIUNE PLAVAN, tast in tašča Cleveland, Ohio, 21. jan. 1969. Jerzy 2ulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN “Se še spominjaš obljube, ki si mi jo dal, ko sem vzel Marto?” Začudeno sem ga gledal, ne vedoč kam meri. Pa je nadaljeval: “Obljubil si mi, da se nikoli ne boš potezal za Marto, nikoli, se spomniš?” Molče sem prikimal. Peter se je bridko nasmehnil. “Sicer pa kakor hočeš. Smešno je. Kakor hočeš — samo preje meni kroglo v glavo ” Zadnje besede je skoraj šepetal, a govoril je s tako bolestno strastjo, da me je zona stresla. Hotel sem mu odgovoriti, pomiriti ga, pa se je mahoma obrnil in šel. Posihmal so se zame začeli najgroznejši boji in muke. Marta zdaj res ni bila od nikogar, a čutil sem, da bi bil dvojen greh, če bi iztegnil roko po njej; greh proti njej, ki je hrepenela po CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY CARD, GIFT & FLOWER SHOP. Reas. Must sell due to illness. Call 374-2707 10 to 5 p.m. SA 1-4876 after 5 p.m. (16) LAUNDRY — 7 trucks on street. Grosses over $300,000 per yr. NW side loc. Adjacent 10 flat comer bldg, included. Family busn. since 1929. 453-2175 after 7 p.m. (17) RESTAURANT 3232 So. Harlem Make offer. 447-9663 l (17) LAUNDERETTE — DROP OFF SERVICE Long est. bus. Good NW location. Priced for quick sale due to illness. 725-9462 or 463-2465 after 6 p.m. (17) MALE HELP MACHINIST All around machinist to operate various machines, such as lathe, drill press, etc. Top wage to qualified man. Steady work. 45 hour week with paid holidays and hospitalization. Good working conditions. — Call MO 6-6832 ARTHUR HARRIS & CO. 210 N. Aberdeen, Chicago, 111. (16) HOUSEHOLD HELP CLEANING & IRONING 2 days a week. 9 a m. — 4 p.m. Ref. 545-1555 CHILD CARE & Light housework, in exchange for 3 rm. furnished apt. 489-6059 after 6 PM BABYSITTER — Elderly lady with recent refer, to care for 3 children. 31 to 7 shift. 568-6058 — 10 a.m. to 7 p.m. (15) BABY SITTER — Live In. j Own rm. & board. No hsewk. 1 child o.k. NW Suburb. 867-4254 1 (15) BABYSITTER — Full Time. Live In while mother attends school. i 894-7209 1 - - .................. (16) miru in je, odkar se je otresla neznosnega jarma, živela le še spominu davno umrlega prijatelja in skrbi za lastnega sina, pa tudi greh proti Petru, ki je bil ves ubit, nesrečen; krivica, ki bi mu jo storil, bi bila več kakor greh, bila bi podlost. In vendar so bili trenutki, ko sem moral napeti vso svojo voljo, da nisem pognal Petru krogle v glavo in začel novo življenje z Marto. Take skušnjave so me obhajale zlasti, ko sem opazil, da Martina naklonjenost do mere raste. Cesto se mi je nasmihala in me imenovala svojega starega prijatelja, meni pa je že rojilo po glavi, da bi nemara bila srečna obadva z Marto, ko bi ne bilo Petra. Vsa sreča, da sem se kmalu iztreznil. Bržčas mi je Marta, tako sem odločil sam pri sebi, naklonjena samo zato, ker nikoli nisem stopil med njo in rajnika, ker nikoli nisem oskrunil svetosti njenih čustev, ker se nisem nikoli dotaknil njenega telesa ali zahrepenel po njenem srcu, ki ga je za večno darovala njemu, ki leži pokopan v pesek na Morju mraza. Brž ko bi zahrepenel po čem več, pa ... Ta večni brezupni krog! Vsemu nakljub pa mi je manjkalo le za las do blaznega dejanja ... Šli smo na izlet k žrelu O’Ta-mora. Dekletca smo pustili doma pod varstvom Toma, ki smo mu jih mogli brez skrbi zaupati. Od morske strani srno se pretaknili skoz goščavje ogromnih, odrevenelih listovcev in prišli na pobočje, podobno široki senožeti, ki je bilo poraslo z velikolistimi mahovi-plazilci. Večkrat smo že bili tu, zdaj pa smo želeli splezati na sam vrh, če bi le bilo mogoče, da bi se naužili veličastnega razgleda, ki se mora odpirati z vrha te daleč naokoli najvišje gore. Nadaljnja pot ni bila lahka, saj se je bilo treba vzpenjati navzgor po žlebu, ki je vsekan globoko v skale ugasle in preperele lave in v gornjem delu do roba zvrhan snega. Vendar smo bili čez nekaj ur že pod vznožjem samega kraterja. Toda više se ni dalo priti na noben način; sneg je sproti kopnel zaradi vroče sopare, ki je puhtela neprestano iz orjaškega lijaka; njegovi grebeni so štrleli tik nad našimi glavami kakor skalna veriga; vodne kaplje so zmrzovale v vetru in pokrivale skalne stene s poledico, po kateri je bil vsak korak nemogoč. Prepričali smo se, da je vzpon na vrh brez vseh izgledov, pa smo počakali na snežišču, da bi si oddahnili in razgledali naokoli. Sedeli smo že nekaj časa, vsi prevzeti po čarobnem razgledu na morje, zalive, gejzirje in daljne gore, ko se je iznenada oglasilo pod nami zamolklo grmenje. Sopare, puhteče iz kraterja, so počrnele in se zgnetle v ogromno kepo, ki je jela sesipati na nas droben, dušeč pepel. Treba se je ailo kar moči hitro vrniti, ker je vse kazalo na izbruh ognjenika. Vendar je bilo že prepozno. Bili smo komaj do polovice žleba, ki se je končaval v lokah nad goščavo, ko je pod zemljo zabobnelo tako, da so se skale stresle in se jele trgati v lavine; oblaki dima, dotlej črni, so nenadoma krvavo zagoreli. Nismo utegnili dosti razmišljati. Zalezli smo se v najbližjo razpoko ter čakali trenutka, ko se bomo mogli spustiti dalje v dolino. Nebo nad nami je bilo zavito v goste oblake dima, da je bilo na pogled kakor ognjeno peklen- sko žrelo. Votlo grmenje ni prenehalo niti za hip, a zrak, prena-sičen žveplenih hlapov in pepela, nam je legal na pljuča in jih razjedal. Z vrha so že začele padati velike goreče kepe in zasipale umazani sneg s črnimi mp-deži. Morali smo zbežati iz žleba, po katerem je že drla snež-nica, pomešana s pepelom in prstjo. Izbruh je bil dokaj močan, a potres, ki ga je spremljal, je bilo nedvomno čutiti široma okoli vznožja gore, zakaj ko je veter za trenutek razpodi* 1 dušeče sopare in oblake dima ter odgrnil okolico, smo spodaj zagledali morje vse spenjeno in razburkano. Pod previsom blizu mesta, kjer se je žleb razklal v dva rokava, smo presedeli nekaj ur v strahu za svoje življenje in zdravje. Vsa sreča, da so nas previsne skale zavarovale pred kamenjem in lavo. Marta je bila vsa iz sebe zaradi otrok. Tomu sicer potres, ki je bil v teh krajih zelo pogost, ni bil nova stvar; lahko smo se zanesli na njegovo razsodnost in previdnost. Toda Marto in mene je mučila misel, da bi bili v primeru naše smrti otroci prepuščeni sami sebi in obsojeni na neizbežno smrt. Peter je bil na videz brezbrižen m spokojen. Sčasoma se je nekoliko umirilo. Veter se je dvignil z morja in razgnal oblake, ki so se polagoma izgubljali. Pepel in troske so prenehali padati. Oddahnili smo si in že smo se odpravljali na pot, ko nas je iznenadilo nekakšno bučanje in sičanje nad nami. Peter je prvi planil iz zavetja pogledat, kaj naj bi to bilo, a komaj je stopil izpod previsa, je zaprepaščen vzkliknil: od zgoraj se je podil po žlebu divji hudournik lave! Petra sem še videl, kako se je hotel vrniti k nama, v naslednjem trenutku pa je prihrumel orkan, ki se je bil pojavil že pred hudournikom lave, in odsukal tovariša s seboj nama izpred oči, da nisva vedela, kaj se je z njim zgodilo. (Dalje prihodnjič) ------o------- Stara zastava BERN, Šv. -r- Švicarska zastava je ena najstarejših na svetu, v rabi je že od leta 1339. Imenik raznih društev Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. Johp Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles KSKJ AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .................................................. NASLOV ............................................... MESTO ................................................ DRŽAVA ............................... CODE .......... ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: .............................. Moj novi naslov: b............... MOJE IME: ...... Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniško podpore na teden, če je član bolan aet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Muih; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Anna Godlar, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St, tel. 531-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: George Panchur, Frances Stariha, Mary Okicki. Vratar: Stanley Barba. Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Seje se vršijo vsake tri mesece ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu no Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8, ure ter 25. v mesecu v Slov. domu n.a Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in dn $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in, Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St, Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne. Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesntk; predsednik: Anton Tekavec: podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ano Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapism-karica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsake tri mesece ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Avenue. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur. Antonia Ipavec Meklan, zastop. za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Var-r ga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan; tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsake tri mesece ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SAZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Joseph Ce-lesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Ann Cooke; tajnica Josephine Comenshek, 924 E. 223 St, 731-8698; blagajničarka Anna Godlar, 481-9894; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Mary Batič. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in, nov. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S ho 1 ar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši ” februarju na 4. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v 6DD, 10814 Prince Ave. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, poo’ predsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd" So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oraženv Ambrožič, zapisnikarica Rose ErSwJ Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofol. — Sej{ se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clai1 Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ST. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik 1° blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-; mite Drive. IV 1-2048; zapisnika1 Frank A. Turek. Nadzorni odbof;: Ray Atuick, John Nestor in SrečkC;; Eržen. — Društvo zboruje vsak® tretjo nedeljo v mesecu ob 9. ur> zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM ŠT. G ADZ Predsednica Molly Legat, po