floyic flo' ## y LETO V.-št. 11 V KOČEVJU, DNE 12. MARCA 1960 Cena 15 din i k ^ f7 DRAGO BENCINA novi predsednik občine Kočevje V nadomestnih volitvah za občinskega odbornika za območje Koprivnik je bil prejšnji mesec izvoljen za novega odbornika DRAGO BENCINA iz Kočevja. Zadnjo soboto pa so ga občinski °dbomiki na skupni seji izvolili za novega predsednika Občinskega ljudskega odbora Kočevje. Tovariš Benčina je bil rojen v kmečki družini pred 34 leti v Retju, Loški potok. Ko je v domačem kraju končal osnovno šolo. ga je vodila pot v meščansko šolo v Ribnico. Stanoval je pri napredni družini in pričel sodelovati z OF. Ko je okupator družino zaprl, je mladi Drago pobegnil v domači kraj. Sovražniki so ga ujeli in poslali na prisilno delo. Kljub strogi kontroli jim je leta 1945 ušel in se pridružil partizanskim borcem. V brigadi so ga sprejeli v SKOJ, leta 1947 pa je postal član KRJ. Dobil je tudi čin poročnika in več odlikovanj. V letih obnove ga najprej srečamo v KZ Loški potok, nato je tajnik OZZ, predsednik Vaške komisije pri OK KPJ, tajnik OLO, poverjenik za trgovino in gostinstvo, načelnik oddelka za gospodarstvo OLO. Od 1952 do 1957 pa, je bil tajnik Okrajne trgovinske zbornice. Po ukinitvi OLO Kočevje je šel v prednjo ekoryimsko šolo, nato pa je do izvolitve za predsednika občine vodil oddelek za Gospodarstvo in komunalne zadeve pri ObLO Kočevje. Na novem delovnem mestu mu želijo vsi prebivalci občine čim več delovnih uspehov in pa osebnega zadovoljstva. JULIJ PLANINC podpredsednik ObLO Kočevje Na zadnji seji so občinski možje kočevske občine izvolili za svojega podpredsednika JULIJA PLANINCA, upravnika kmetijske uprave Mlaka. Julij Planinc je star 36 let, doma je iz Bele krajine. Vso vo.no je aktivno sodeloval v NOB in dobil čin poročnika. Leta 1914 je bil sprejet v KPJ. Kmalu po vojni je prišel na Kočevsko in vse svoje sile vložil za razvoj 'državnega posestva. Med tem je opravljal vrsto važnih in odgovornih funkcij. Več let je bil sekretar Občinskega. komiteja ZKS, član OK ZK, predsednik Delavskega sveta KGP itd. Med tem je z uspehom opravil tudi partijsko in srednje kmetijsko šolo. Je član Plenuma sindikata kmetij, delavcev FLRJ, Predsednik Sveta za kmetijstvo In gozdarstvo ObLO Kočevje in član odbora KIT. Tov. Planine bo še nadalje ostal v sedanjem poklicu in bo novo dolžnost opravljal poleg rednega dela. V Kočevju je bila 5. marca skupna seja obeh zborov ObLO, katere so se udeležili tudi odborniki iz pridruženih delov bivše do-brepolj. in sodraške občine. Predsednik Janez Rigler je toplo pozdravil nove odbornike in jim zaželel, da bi občina kot celota uspešno reševala probleme tudi v pridruženih krajih občine. Pri nadomestnih volitvah za odbornika v občinski zbor v volivni enoti št. 20 je bil izvoljen Drago Benčina, za zbor proizvajalcev v volivni enoti št. 6 pa Ivan Rauh. Zato sta oba nova odbornika zaprisegla. Ker odhaja dosedanji predsednik občine Kočevje Janez Rigler na novo službeno dolžnost, so ga odborniki razrešili dolžnosti, takoj nato pa izvolili novega predsednika. Odbornik tov. Golob iz Kočevske Reke je v imenu skupine pet’h odbornikov predlagal za novega predsednika občine Draga Na dnevnem redu je bila razprava o želji nekaterih privatnih proizvajalcev - kmetov iz Kolpske doline, da dajo zemljo brezplačno, drugi pa proti odškodnini socialističnemu sektorju. Sklenili so, da se ustanovi posebna komisija, ki bo primere ogledala na licu mesta in potem o tem poročala ljudskemu odboru. Ta pa bo potem odločal o tej zadevi. Sprejeli so odlok o ustanovitvi Posredovalnice za delo kot zavoda s samostojnim finansiranjem. Zavod bo deloval na področju občin Kočevje in Ribnica. Za upravnika je bil imenovan Ludvik Lovšin. Imenovali so tudi člane upravnega odbora tega zavoda. Nadalje so sprejeli odlok o nai-višji tarifi za dimnikarske usluge. Za Kemično tovarno so potrdili najetje investicijskega posojila in pooblastili direktorja tega podjetja Jožeta Koširja, da bo zastopal ObLO kot investitor Kemične to- Za upravnika Poslovne zveze Kočevje je bil imenovan Karel Mikulič. Za nodročie matičnega urada Draga so določili za sklepanje porok Nado Vreček in Ferda Katerna. Predsednik Benčina Drago je na kraju seznanil odbornike, da bo osnutek družbenega plana in proračuna občine kmalu pripravljen ter da bodo v kratkem zbori volivcev, na katerih bodo volivci razpravljali o družbenem planu in proračunu. Te stvari naj tolmačijo volivcem odborniki. Omenil je tudi, da bo v kratkem sestanek predstavnikov podjetij in organizacij, kjer bodo razpravljali o združevanju sredstev gospodarskih organizacij, stanovanjski politiki ter urbanističnem načrtu, predvsem za ožji okoliš Kočevja. .iti ti \ jB- *•«**•> Na prvo javno radijsko oddajo »Mladi rod pripoveduje«, ki je bila zadnjo nedeljo v Kočevju, je prišel tudi pisatelj Tone Seliškar. Na jliki: pisatelj, napov. Terček in pionirji. (Reportažo berite na 2. str.) Benčina, načelnika za gospodar- vame v vseh zadevah, ki bodo v stvo in komunalo pri ObLO, za zvezi z investicijami, podpredsednika pa Julija Planin- Za podjetje »1TAS« Kočevje so ca, upravnika Kmetijske uprave sprejeli garancijsko izjavo za na-Mlaka. Predlog je bil soglasno in jetje kredita v višini 35 milijonov z odobravanjem sprejet. Novi pred- din, ter za KZ Fara, Predgrad in sednik se je odbornikom zahvalil Banja loko, za vsako po 449.000 za zaupanje ter nato med drugim dinarjev. dejal, da le napredek komune od- Na omenjeni seji so izvolili visen od prizadevanja vseh obča- predsednike in člane svetov pri nov ... ObLO ter imenovali predsednike V nadaljevanju seje so izvolili in člane komisije za ocenjevanje jmela gasilska zveza lani lene uspehe pri delu. Lansko leto je potekalo v znamenju raznih jubilejev. petčlansko komisijo za volitve in učno vzgojnega osebja na področ-imenovanja, ter tričlansko komi- ju šol v občini, sljo za prošnje in pritožbe. Za Zaradi prevzema nove službene krajši čas sta bili ločeni seji zbo- dolžnosti so razrešili ravnatelja rov. Na seji občinskega zbora so osemletke »Jože Šeško« Ludvika najprej izvolili predsednika zbora. Goloba in začasno imenovali za Soglasno je bil izvoljen za pred- novega ravnatelja Srečka Kova-sednika dosedanji predsednik tov. Čiča. Ribniška gasilska ziieza je med najboljšimi \ Sloveniji 6. marca je bil v Ribnici redni letni občni zbor Občinske ga- uvrstilo društvo iz Ribnice, na silske zveze, kateremu so prisostvovali tudi delegati iz pridruženih tretie pa industrijska gasilska eno-delov bivših občin Sodražice In Lašč. Delegatov je bilo skupno 50 ta LIP Ribnica, ter 20 gostov, med njimi predsednik Republiške zveze gasilcev Ma- V letu 1959 so ime.i en večji tevž Hace, predsednik Okrajne gasilske zveze tov. Božič, predsednika požar v Prigorici in dva manjša Občinskega odbora SZDL in ObLO Janez Picek in Stane Zle, pred- v Ribnici. Gasilci so v vseh pri-stavnik ribniške garnizije in drugi gostje. . merih hitro intervenirali. Pri ga- šenju požara v Prigorici se ie poni ie, (V'mv'lo 61 mladih gasilcev sebno izkazala "•’silska enota rib-izpite za izprašane gasilce. Obč. niške gamiziie. V Prigorici ie bila gasilska zveza ima 46 podčastnikov in 15 častnikov. V lanskem Mu sn imeli m d-u-štvih ocenjevanja v strokovnem, športnem in organizacijskem po- Med Obč. gasilsko zvezo in ObLO Sledu. Največ točk le prejelo PGD mimohod Gasilcev je bila dobra povezava, prav tako Bukovica, na drugo mesto se le (Nadalj. na 4. strani) Poročilo o delu občinske zveze je podal poveljnik Zveze Ivan Ro-ber. Iz poročila ie razvidno, da ie lani ustanovljena nova gasilska enota. Uspešno so izvedli teden požarne varnosti v lanskem letu. Ob zaključku tedna ie bil v Ribnici Golob. Izvolili so tudi mandatno-imunitetno komisijo ter komisiji za gospodarstvo in za pravne predpise. Na seji zbora proizvajalcev so ponovno izvolili za predsednika Karla Grma. Prav tako so izvo- tudi s političnimi in družbenimi organizacijami. Na občnih zborih PGD so sprejeli v svoie vrste več mladih ljudi. Sedaj pa bo naloga društev, da bodo tem mladim članom posvetili vso skrb za strokovno izobrazbo. V poročilu ie bilo tudi navedeno, da je bilo sodelovanje gasilcev z Imenovali so člane v upravni odbor »Komunale« ter člane za upravni odbor za zidanje stanovanjskih hiš. Za področje Strug so imenovali člane poravnalnega sveta, v poravnalnem svetu Kočevje pa so izvršili nekatere spremembe lili tudi komisije. Potem sta oba oz. povečali njihovo število z no- garnizijo JLA zelo uspešno, zbora spet skupno zasedala. v"mi člani. Izvolili so tudi nov V ribniški občini imajo 13 PGD, Odborniki so sprejeli odlok o odbor za gradnjo fizkulturnega ki štejejo skupno 800 članov. Od ustanovitvi splošnega lokalnega doma v Kočevju. teh je 400 operativnih članov. La- muzeja Kočevie. Poročevalec Rudi Mohar je pred sprejetjem odloka med drugim poročal, da ima muzej okrog 2000 pisanih dokumen- Plan in proračun OLO • Svet je še vedno pod vtisom gih narodnosti. Maroška vlada je velike tragedije v maroškem me- sklenila, da bo do marca prihod-stu Agadir, kjer ie zaradi potresa njega leta zgrajeno v bližini raz-izgubilo življenje 12.000 ljudi. Sko- dejanega Agadir ja novo mesto, da. ki jo ie povzročil potres, je • Vsekakor vojna v Alžiriji že neprecenljiva. Za ponesrečence pri- ne bo tako hitro končana. Fran-hajajo z vsega sveta tone materiala, coski predsednik De Gaulle je s Znatno pomoč je nudila tudi naša svojimi najnovejšimi stališči na-država. Preživeli prebivalci so se povedal dolgotrajno vojno. Fran-nastanili v okolici razdejanega me- coska armada bo v Alžiriji nada-sta. Prostor, kier so nastanjeni, je ljevaia s Ratifikacijo te dežele. Po podoben vojaškemu taborišču. Vo- de Gaullovem načrtu bodo Alžtrci toY., m ° ,,s , A j Pretekli teden ie Okrajni ljudski lialj tudi o uvrianju socialno ka- — —-- ----------------------- veliko število diugega zgodovin- p^bor Ljubljana sprejel okrajni drovske službe v gospodarskih or- do morajo dovažati iz drugih kra- lahko izbrali svojo bodočnost šele skega in etnografskega materiala. (jpužbeni plan in proračun za le- ganizaciiah. jev Maroka. V Agadir ju ie umrlo po uvedbi reda in normalnega živ- Kočevski muzej le po zbirki skoro tošn^e leto Po tem Dlanu se bo Razpravljali so tudi o vplivu 7000 Maročanov, 1800 Francozov, lienja. Predsednik začasne alžirske med najbogatejsimi v Slovenili. ^e^os povečal družbeni brutto pro- nagrajevanja po učinku, na hitrei- 1500 Zidov, 1000 Špancev ter ne- vlade Abas pa je na de Gaullove Doslej je vodilo muzei muzejsko jzvocj za n g %, kar pomeni da bi Si razvoj gospodarstva, društvo, po novih predpisih pa te- celo presegli petletni plan, ki ie ga ni več mogoče. Prav zatohle bil bji predviden že za leto 1961. Pro- račun OLO na znaša 3 milijarde kaj Italijanov in pripadnikov dru- govore o njegovi zamisli ureditve alžirskega vprašanja dejal, da ie ustanovljen muzej, ki bo lahko še v večji meri kot doslej opravlial odgovorno nalogo. Na seji so imenovali v. d. direktorja muzeja Rudija Podlogarja, ter izvolili člane za muzejski svet. Potem so obravnavali in z nekaterimi spremembami sprejeli Odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno in Odlok o občinskih taksah. Nadalje so odobrili nagrade kolektivu »Kleparstvo« Kočevje in Elektrika v Ložinah in 100 milijonov dinarjev. V nove investicije bo vloženo 32 milijard. V okrajnem investicijskem skladu bo letos na razpolago 828 milijonov. Od tega bodo Za novega podpredsednika‘okra- je’bila^daven sen^seh"prebivakev gib 'potrebnih objektov, zelo maih- še na. Zato gre tem večja zahvala ses* °? ST, em„amsKln ,zav-ObLO Kočevje ter podjetju »Elek- ® ^a Koroškem so imeli vo.itve tro« Kočevie za sredstva, ki sta jih Prebivalci vseh treh Ložin smo nim delom ori kopanju jam. jarkov velikim veseljem opazovali pri- itd. Zavedamo se. da ie bila ta prave za napeljavo elektrike v Lo- pomoč v primerjavi z ogromno to poskus vrnitve v preteklost. • Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Vzhodno Nemčijo in Gvinejo je ustvarilo neprijetni problem za Zahodno Nemčijo. Kako bo reagirala bonnska vlada na to odločitev Gvineje še ni znano. Pri- uuv. žinah, ki so se pričele v začetku vsoto, ki io ie napeljava zahtevala dali največ za razvoj kmetijstva, lanskega leta. Električna napeljava pri gradnii transfonmatorja in dru- „ ja pa so izvolili Jožeta Jagra. SEJA OSS Zadnjo soboto je bila sela Okr. »Tapetništvu« Kočevje. Nagrade so sindikalnega sveta, na kateri so odobrili tudi kolektivu Veterinar- analizirali gospodarske uspehe v ske bolnice Kočevje. minulem letu. Veliko so razprav- ic sicer neodročne vasice poleg ceste Ljubljana—Kočevje. Navdušence prebivalcev ob sklepu ObLO Kočevje, naj se v Ložinah začne s pripravami za napeljavo elektrike. je dobilo svoj izraz v pomoči, ki so jo nudili s prostovoli- za gradnjo prispevala. Napeljava elektrike ne bo prebivalcem Ložin koristila le za sodobno razsvetljavo, temveč tudi „ , , in , .. , za to, da bodo preko radia deležni ?ka stranka 12l desničarska stran- v pokrajinsko skupščino. Vse stranke so obdržale dosedanje število mandatov. Socialistična stranka ie na volitvah znova zmagala in dobila 18 mandatov, katoliška ljud- Obratni komite na Kmetijsko gozdarskem posestvu V dvorani za komitejem v Kočevju se je zbralo 6. marca na prvo konferenco 110 članov ZK iz Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje in gostje: predsednik Repub iškega sindikata kmetijskih in gozdnih delavcev tov. Martinc, sekretarja Obč. komitejev ZK Kočevje in Ribnica tov. Golob in Fajdiga, predsednik Občinskega ljudskega odbora Drago Benčina, ter predstavnik rudniškega komiteja ZK tov. Boldam-Silni. V imenu pripravljalnega odbora zp ustanovitev obratnega komiteja ZK na KGP je podal daljše poročilo o delu komunistov v tem podjetju in o splošni problematiki tega največiega socialističnega posestva pri nas, .predsednik tega odbora Jože Žnidaršič. Iz poročila povzemamo, da je KGP od ustanovitve pa do danes napredovalo v taki meri. da bi si tega ob ustanovitvi ne bi mogli misliti niti naj-večii optimisti. Da ie posestvo napredovalo, gre brez dvoma v°h’ka zasluga nrav komunistom in vsem strokovnjakom in članom kolektiva. Za ponazoritev gigantskega razvoja sam' Me podatek: V 1. 1952 ie znašal celotni dohodek podjetja 550 milijonov, v lanskem letu na je znašal 2 milijardi 55 milijonov. Narodni dohodek pa se ie dvignil od M- 1952, ko je znašal 166 milijonov v 1. 1959 na 1 milijardo 29 milijonov din. Te številke nam več povedo kakor dolga razlaga o porastu proizvodnje. Povedo nam tudi o prizadevanju delovnih ljudi na KGP in uspehu. Veliko skrb so posvetili nagrajevanju delavcev po učinku. Ze v letu 1952 so imeli akordne cenike za vse vrste del. Ta način so kasneje stalno dopolnjevali in izboljšavah. Nagrajevanje po učinku ie prišlo posebno do izraza v lanskem letu. Osebni dohodek zacoslen’h ie bil odvisen od višine proizvodnje in finančnega rezultata po ekonomskih enotah oziroma obratih. Zaradi takega načina nagrajevanja se je dvignila proizvodnja in s tem zaslužek zaposlenih. Nagrajevani po učinku bodo še izpopolnjevali. Skupno število članov ZK, ki so zaposleni pri tem podjetju, znaša 167 ali 10 % od vseh zaposlenih. Ti so vključeni v desetih osnovnih organizacijah na področju občine. Na področju občine Ribnica je 16 komunistov, ki so zaposleni pri podjetju, v občini Ljubljana— Rudnik na je 9 članov ZK. zaposlenih pri podjetju, in sicer na GU Velike Lašče. To bi bilo le neka! misli iz obširnega poročila in bomo več o tem poročali ob drugi priliki. Sedaj pa se bomo dotaknili nekaterih posebnosti iz zanimive razprave, v kateri so sodelovali Komunisti tega podjetja in gostje. Prvi diskutant ie govoril o oo-menu in vlogi delavskega upravljanja in še posebej o vlogi obratnih delavskih svetov pri .podjetju, ki po svoji vlogi oostaia vedno pomembnejši1. Na Lesnoindustrijskem obratu imajo klub mladih proizvajalcev, kateri pa se ni še prav znašel. Klubu bo treba pomagati, da bo lahko odigraval svojo vlogo. (Se konča na 2. strani) razvedrila, raznih nasvetov ter vesti od doma in drugod. To jim bo pomenilo neke vrste duševno hrano. Ker na je ravno za Ložine izredno važno, saj so bili Ložinčani do sedal za vse to prikrajšani in so si razvedrila iskali drugod, seveda ne nazadnje v gostilnah. . Zaradi tega se prebivalci Ložin toplo zahvaljuiemo podj. »Elek-tro« Kočevje, zlasti tovarišu direktorju, ObLO Kočevie, vsekakor pa tudi vaškemu odboru SZDL Ložine, ki je vodil organizacijo prostovoljnega dela. V Ložinah bo sedal svetlele ne samo po naših stanovanjih, temveč tudi V srcih ljudi, ki bodo tudi s te strani razumeli razumevanje in skrb ljudske oblasti za napredek delovnega človeka. Vaščan VREMENSKA NAPOVED Približno do 16. marca bo hladno vreme s pogostimi snežnimi padavinami, zlasti okrog sredine meseca. V nadallnjem noteku zboljšanje in nato spomladansko toplo vreme. Stoletni koledar na napoveduje: za soboto in ntedeljo oblačno, v ponedeljek — veter, v torek — mrzlo, v sredo — sneg. v četrtek — dež in v petek — nestanovitno. ka svobode« 5 in Komunistična partija Avstrije en mandat. Precej volivcev se je volitev vzdržalo. ® Izraelski ministrski predsednik Ben Gurion se mudi na obisku v ZDA. V Washingtonu se bo sestal s predsednikom Eisenhower-jem in zunanjim ministrom Her-terjem. V New Yorku pa se bo razgovarial z generalnim tainikom OZN Hammarskjoldom. Glavni namen njegovega obiska v Ameriki je. da bi dobil zagotovilo za ameriško voiaško pomoč Izraelu. # Bolgarski premier Jugov je v Narodnem sobranju izjavil, da bi lahko organizirali sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav. Zunanji ministri bi nrav tako pripravili sestanek predsednikov vlad svoiih dežel. S Nad nekaterimi evropskimi deželami se ie v zadnjem času zelo povečala radioaktivnost, ki jo pripisujejo francoskemu atomskemu poizkusu v Sahari. Povečanie radioaktivnosti so zabeležili v Zahodni Nemčiji, na Danskem. Češkoslovaški in na Norveškem. ® Na francoski ladii »La Cou-bre«, ki je bila zasidrana v havanski luki na Kubi. je prišlo do eksplozije, v kateri ie našlo smrt nad sto ljudi okrog 206 na ie bilo hudo ranjenih. Kubanci dolžijo ZDA za povzročitelje nesreče. Obratni komite Zveze komunistov na KOP (Nedaij. s 1. strani) Nagrajevanje do učinku dela ie Dognalo v podjetju že precej globoke korenine. Kliub temu. da ie tak način nagrajevanja, kjer je plačan vsak po tem kolikor je ustvaril prineslo že lepe sadove, z doseženimi rezultati še niso zadovoljni. Nagrajevanje posega v življenje vsakega posameznika in podjetja. Nagrajevanje do enoti proizvoda je najpravičneiši način, tako dalje. Govoril je tudi o nagrajevanju do učinku dela In pri tem dejal, da so pri tem na KGP prišli najdlje. Nadalje je ganizacij. izgradnji Kemične tovarne. gradnji vodovoda Kočevje-Rib-nica, bolnice, itd. »Imamo vrsto govoril problemov, katere moramo skupno reševati, da bo naša pot v prihod- JAVNA PIONIRSKA ODDAJA V KOČEVJU, DNE 6. MARCA 1960 Kočevski mladi rod pred mikrofonom Da bi se vsi pionirji širom po mestece dobro znano iz zemljepisa dobro postavili. Vse. kar so mla-Sloveniji bolje spoznali med seboj in zgodovine, posebno pa še iz na- di povedali o NOB na Kočevskem, in da bi spoznali življenje in delo rodnoosvobodilne borbe. Tu je bila večinoma le v bežnih obrisih, pa je o pomenu Izobraževanja delavcev. vključevanju mladih delavcev v nosti lažja,« je zaključil tov. Ben- mladega rodu v slovenskih pokra- »domovina« partizanov, tu se ie dopolnila narodni heroj Olga Dru-ZK in drugem. Predsednik ObLO Drago Benčina ie govoril predvsem o odnosih med podjetji in komuno. Kljub velikemu napredku je kočevska komuna uspehov tov. Boldan-Silni lz Rud- čina. V imenu še vedno zaostala, zato zavisi na- Da bodo rezultati novega načina predek komune kot celote od vseh nagrajevanja še uspešnejši, bo po- proizvajalcev. »Ce bomo več proiz- trebno članom kolektiva podrobne- vaiali. bomo lahko več nudili tudi Kmetijsko gozdarskem posestvu. Iz- jinah, je Uredništvo mladinskih vršil Zfoor odposlancev slovenske- žinova, ki se je borila tudi v na- rudniških komunistov oddaj pri RTV Ljubljana organi- ga naroda oktobra 1943, tu je bil šib krajih. Povedala ie nekai do- je zaželel konferenci in bodočemu ziralo vrsto javnih pionirskih od- Glavni štab NOV, bolnišnice ln življajev iz partizanskih let. — obratnemu komiteju ZK veliko daj. S temi mladinskimi oddaja- tiskarne Itd. Uredništvo mladinskih Kar prav ie bilo. da so med raz- mi žele. da bi vsi mladi dobro spo- oddal pa bo v prihodnje postav- govorom o kmetijskih in šolskih znali svojo domovino. To spozna- lialo svoie mikrofone tudi po vseh zadrugah povabili pred mikrofon vanje bo lahko, saj bodo pripove- slovenskih komunah v Prekmurju, tudi predsednika sveta za kmetii- dovall o sebi. o svojem delu, o zgo- na Dravskem polhi. med korošlkimi nika. Po končani razpravi so izvolili 15-članski obratni komite ZK na je obrazložiti koristi takega sistema. Center za izobraževanje delavcev. ki je bil ustanovljen pri podjetju. ima zelo pomembno vlogo. Spričo velikih nalog, ki jih ima podjetje ie nujno, da se ljudje strokovno izpopolnjujejo, da bodo lahko kos nalogam, ki se postavljalo pred niih. Od enotnosti v marsičem zavisi uspeh kolektiva. Zato, tako je med drugim dejal nek diskutant, morajo obratni DS. sindikalne podružnice in partijske organizacije dihati z enimi pljučmi. Gospodarjenje se začne pri delovnem mestu, ie v razpravi med drugim dejal direktor podjetja Ignac Nagode. Obširno je govoril o delovnih odnosih znotraj za dvig družbenega standarda.« dejal med drugim. volili so tudi 5-članski sekretariat. Za sekretarja komiteja ie bil so- Govoril ie tudi o potrebi zdru- glasno izvoljen Božo Resinovič, ževania sredstev gospodarskih or- -r- dovini pokrajine, v kateri živijo, o delu in napredku njihove komune in o njenih prebivalcih. Za začetek so v uredništvu ižbrali Kočevje. Zakaj? Ker je to leno Slovenci, v Savinjski dolini, na Gorenjskem, ob Soči. na Krasu in ob našem morju. Koliko prisrčnega veseli a so stvo ObLO Kočevje tov. Janeza Merharja. Iz njegovih odgovorov smo zvedeli mnogo novega, kar ni zanimalo samo pionirie-člane šolskih zadrug, temveč tudi odrasle Več pomoči podružnici Izseljeniške matice! V Kočevju je bil 6. marca občni zbor podružnice Slovenske iz- so organizacije premalo pomagale seljenske matice Kočevje. Poročilo o delu podružnice SIM je po- SIM Kočevje. daa njen predsednik Ludvik Troha. Po poročilu se Je razvila raz- Letošnji izseljenski teden bo v prava o raznih vprašanjih, s katerimi so se srečavali izseljenci jasu od ' 3 do 10. julija. Proslave povratniki. bodo v Subotici, Novem Sadu. za- Zadnji občni zbor podružnice Odbor je lani in predlanskim kl’učlle Da 86 bodo na elavni Dr0' SIM Kočevje je bil pred dvemi priredil za svoje člane in za roja- boV Slo venska8 tzsehen "ka * matica Cvetežar ter orkester. Poseben čar dobre, zlasti oni v Fari in organizirala Izlet 4. julija v Pol- leti V tem času je imel odbor podružnice 13 sej. eno razširjeno sejo ln članski sestanek, ki ie bil v juniju lani. Na sejah so v glav- podjetja. Pravi socialistični odnosi nem reševali tekoče organizacijske ke. ki so se v tem času mudili na obisku, piknik. Predlanskim se je udeležilo piknika 17. lani pa 15 rojakov. V počastitev 40-letnice KPJ so ie tej oddaji dal priljubljeni piša , , . , .___. teli Tone Seliškar. Kako ga ko- hov Gradec, to le na istem kram čevski mladi rod 11ubj_ 1e videl na imeli pionirji že s tem. da so svoie poslušalce. Zvedeli smo, da na Ko-znance iz mladinskim oddaj, ki čevskem gospodarita v glavnem fih poslušalo iz oddajnikov. lahko dve državni kmetijski posestvi: videli na domačem odru! Napo- KGP Kočevje in kmetijsko pose-vedovalca Jana Osojnik in Janez stvo »Snežnik« v Kočevski Reki. Sever (člana gled. družine RTV) Skoraj 200 km bi morali prehoditi, sta bila tu. Torr-'t Terček neore- da bi ju obšli; redilo 5500 glav go-kosljivi kramliač in živa vez med vedi in 3000 prašičev; na trg od-vsemi nastopajočimi. Marko Rož- dajo letno 150 vagonov prašičev man, športni novinar, »Boris« Ja- in 130 vagonov živine za meso; nez Kuhar, najboljši Slovenski dnevno pridelajo 9000 1 mleka, športnik Stanko Lorger, pri Ljub- Šolske zadruge so se zlasti v zad-lieni pevki Beti Jurkovič in Jelka njem letu lepo razvijale. Vse so Stari cerkvi. Tudi v bodočnosti bodo šolskim zadrugam nudili vso no- go v tem. da strokovnjak ne pred- naloge. Nudili so tudi pomoč čla- organizirali delovno akcijo na Rud- atavlja nadzornika, temveč tehnič- nom, tako s posredovanjem pri nega voditelja. Med njim in delav- urejanju dokumentov za obiske v cem mora vladati dober odnos, tujino, dali predloge, da se oprosti Prav v tem. v odnosih med nad- carjna pri predmetih, ki so jih že rejenimi in podrejenimi, so dosegli predčasno prinesli v domovino, in- na KGP že lepe rezultate. Tovariš Nagode ie načel še več drugih vprašani. Poudaril ie. da primanjkuje posestvu strokovnjakov. Storiti bo treba vse, da si čimveč strokovnjakov vzgojijo sa niku. Sodelovalo je 33 članov. Rudnik jim je plačal 70.000 din. V bodoče naj bi sodelovalo še več članov, da bi tako odbor imel več sredstev. kot je bil lansko leto, od tam pa bodo nadaljevali ’~it na glavne prireditve v Vojvodino in Beograd. V razpravi so med drugim govorili tudi o boljši povezavi z rojaki v tujini, nadalje o tem, da je moč. da bodo mladi člani zrasli v napredne proizvajalce in dobre upravljalce družbenega premoženja. Ko se je oddaja bližala koncu, ie prišla na oder pionirka Marjanca. V naročju je nosila nam lastne oči. Vso oddajo ie vodil požrtvovalni urednik mladinskih oddat RTV Ljubljana Stane Mikuš. Ko sta naoovedovalca prijetno kramljajoč vzpostavila pravšno začetno vzdušje, sta predala na- JV „„„ treba rojakom ob času obiskov dalinje delo Tomažu Terčku. Pod dobro znane krošnje iz lesa, delo __pripraviti dostojen sprejem in jim njegovim veščim vodstvom se ie naših izdelovalcev suhe robe. Za- V podružnico Slovenske izselje- Pravilno tolmačiti našo stvarnost pred nami razvila pestra reviia prosila ie sodelavce RTV Liublja- lve [juuuunu. niške matice Kočevje naj bi se ° materialnih vprašanjih izseljen- (ker so jo izvajali naiii mladi) v na, naj izročijo naimarliiveišim C- ,n_ nr™i nrimerov vključevali tudi sorodniki izseljen- ceY Povratnikov in drugih vpraša- malem vsega kar zadeva Kočev- dopisnikom pionirskega tedna te nerešenih nnkninin Odbor zlasti cev' sai ie ta organizacija name- ntlh. sko: zgodovina, zemljepis, gosno- krošnje z lepimi pozdravi kočev- ctm „ t inhiiani sp za rpšitpv njena tudi njim. Kljub temu, da Na kraju so izvolili nov odbor darstvo. Naštevati vse nastopajo- skih pionirjev: prvo krošnjo onim t „ nerečpea vnrašania zelo za- ie sedaj Včlanjeno 115 članov, je podružnice SIM Kočevje, katere- če. ki so predstavljali kočevski iz osnovne šole Naklo pri Kranju; mi. Nadalje ie govoril tudi o pro- . TT nr.C-r.inin 7ahtpva to število še vedno prenizko. V tem mu želimo kar največ uspehov pri mladi rod, zapisati njihova imena, drugo pionirskemu odredu »Buli___IL J_.X1____Ista. nima. ureditev POKOimn zameva _______ t„l„- .. hi hilr. tnilrp nnnnnnnXn l l______i.. __ _______: X„i! T\ /r— X— m tervenirali glede pokojnin, slitve in podobno. zapo- blemih družbenega standarda (sto- časa Da nekateri fcseijenci- novama prehrana Itd.), o naporih atniki nimajo še urejenih po- za izvršitev plana Podjetja In dru- kojnin_ n, krlvda na odboru v Ko_ s4reTaer Obč. komiteja ZK Lu- čevju ali Ljubljani, temveč zaradi dvik Golob le ugotovil potrebo po drugih okolnosti. Kakor vemo le £,Lv,t», oL.V komltela ZK £»? CSl naj bi pomagale podružnici tudi njegovem delu tako v stikih z ro- bi bilo težko, skoraj nemogoče. Vsi Socialistična zveza In ostale orga- jaki v tujini kot pri reševanju do- so bili dobri in smo prepričani, da nizacije. Ugotovljeno je bilo, da mačih problemov. so se kot prvi v teh oddajah, kar na KGP in opozoril na vlogo tega posestva v preobrazbi kmetijstva v naših krajih. Nadalje je govoril o mi državami podpisana konvenci ja, ki ureja vprašanje pokojnin. Imamo na tudi dežele, s katerimi konvencije še niso podpisane, kar čine je Pogoji za razvoj sodraškega gospodarstva Na področju bivše sodraške ob- bili uspehi na kooperacijskih DO- govega poplavnega področja. Ko bani« na osnovni šoli »Moše Pi-iada« v Nišu; tretja na — uredništvu mladinskih oddaj RTV Ljubljana! V zadoščenje prizadevni ekipi uredništva mladinskih oddaj RTV Ljubljana za njihov veliki trud je bilo, ko so videli, kako ie mladi kočevski rod dvakrat napolnil veho vse to urejeno, bodo lahko pri- liko dvorano v Seškovem domu do . Konvencije se msu uouuisaue. ixai vuic je še vedno stara tradicija vršinah zelo lepi. Ker pa le sodra- --lln.u uvmu ™ vlogi osnovam oreamzacu z-n.. m ^ nJ krivda naše dežele. Te stvari izdelovanja suhe robe, s čimer se ško področje veliko boli primerno šli boli do izraza vsi agrotehnični zadnjega kotička. Prepričani bo- 0 tem. da mora vsak komunist po- bj morall razumeti tudi tisti, ki ljudje tudi pretežno preživljajo, za živinorejo, se ie zadruga ore- ukrepi in možnost boliše obdelave dite. da vam kličejo: »Hvala, na Sgg* Sfe »k FEE—E “ "L _ •tob pri sprejemanju v članstvo Na. J*°ru s°razpravljali tudi o Jjfa£a®v’z bruto’promSom^S? mili- nu za letošnje leto pa nameravajo 7X. mladim ljudem, posebno pa ti- J, J? ao^!dSU jonov dinarjev, »Žična pletilnica«. organizirati stalen hlev ter posto- itlm. M so se pri delu posebno iz- ^di mladi a^turi.sti. k so od^ j>stolamae Kmetijska zadruga, poma preiti na širšo lastno vzrejo kazali. Ilegalno čez mejo. MlsllU so, da gosti.g6e »Majolka«, Trgovsko pod- mlade živine. Da bi bil pa pašnik Predsednik republiškega sindika- gnbo S pa d^vta Woti so *tje »Travna gora« itd. Potrebnih čim boli izk la kmetijskih delavcev tov. Mariine je obširno govoril o družbenem standardu in dejal, da naj bo naša naloga predvsem to. da bomo nudili delovnemu človeku dostojen krov. kulturne dobrine in bolj izkoriščen, ga bodo še CQ Tlldi n„ t- na1 pa bi bilo še neka! trgovin, nrav nadalje uporabljali tudi zasebni v, prl tem ušteli Tud na te j ^ako Da ^1 morali tudi povečati kmetovalci. Razen tega pa bodo b uli361 organizacija ne no- zaTK>S]^ev za približno 150 delav- letos uredili tudi ni tališče za 50 ErSoLVil pomagat? ^ srsSSeasiK lavnlce. napredovalo. Vodna skupnost Bistrica T,ldi komunalna deiavnost na Za let° 1960 so sklenil1 vMiu5iti f.r>y t' i W tl Vodna skupnost Bistrica v So- laoijska dela od Tudi komunalna dejavnost le na omenjenem področju dosegla v v kooperacijo 320 ha skupnih ob-preteklem letu lepe uspehe. V zad- delovalnih površin. Sklepanje po-Oberstarjevega niih nekaj letih ie bilo kljub niz- godb s kmetovalci poteka sedaj dražiti je bila ustanovljena 1. 1957. mlina do žage v Zamostecu. Za to kemu stanovanjskemu skladu sezi Njen namen je bil regulirati za- bodo potrebovali predvidoma 30 danjh 21 stanovanjskih hiš. vasi močvlrjeno dolino Bistrice od nje- milijonov dinarjev. Ker pa so ugo- Črnec, Zimarice, Zamostec in So- nega Izvira do ponikalnice v Zle- tovili. da samo regulacija potoka dražica pa so dobile vodovod. V uspešno. Doslej so že sklenili precejšnje število pogodb. Zadruga je že dve leti zaporedoma gnojila najboljše travnike. * * IE biču. Te zamočvirjene zemlje ie ne zadostuje za osušitev zamo- vseh vaseh bivše občine na je tudi ki jih ima okrog 70 hektarov prav titrog 230 hektarov. V vodno skup- čvlrjene zemlje, bo potrebna tudi j# zasvetila električna luč. Kmetijstvo sodraškega področja 1 nost se je vpisalo 320 kmetov, lastnikov parcel na tem področju. Člani so se zavezali, da bodo prispevali tisoč dinarjev letno od hektarja. V letu 1956 so se pričela prva no opravljena regulacija potoka Bistrice ter melioracija vsega nie- Pionirji, po posredovanju športnega novinarja Marka Rožmana, postavljajo vprašanja, najboljšemu atletu Stanku Lorgerju Delo krajevnega odbora v Mozlju podrobna melioracija Zaradi te- v Sodražici je še vedno pereč Da bo lahko dajalo zadovoljive rega ie bila ustanovljena mellora- stanovanjski problem, ker ravno zultate šele takrat, ko bo dokonč-ciiska’ skupnost. Pri investicijski učiteljstvo in uslužbenci zelo težko tenki FLRJ so zaprosili za 37 mi- pridejo do stanovanj. To moramo 11 jonov dolgoročnega investicijske- če vedno pripisovati posledicam ga posojila. Kadar pa bodo oprav- vojne, saj je bila Sodražica skoraj melioracijska dela. Uredili so 1600 liena vsa ta dela. se bo občutno vsa porušena. Potrebno je bilo ob- metrov struge (med Ogrinčevim in dvignil tudi hektarski donos, tako navijati stanovanja posameznikov. , ... .. , „ ,, „ ____., . ,. Oberstarjevlm mlinom). Naslednje da bodo kmetovalci v najkrajšem tako da družbene gradnje niso pri- Ko sem pred dnevi potoval sko- stvari na njihovih področjih.« le pogodbe z gradbenim podietiem leto so opravili regulacijo Bistrice času dobili povrnjena vsa sred- šle na vrsto. V prihodnje bo treba zi Mezeli, sem poiskal predsednika začel. »V Mozlju imamo redno »Zadar«, z Rudnikom Komunalo v v Sodražici (1200 metrov). Za ta stva. ki so jih prispevali za me- pospešiti prav gradnjo družbenih krajevnega odbora, tovariša Križ- vsak mesec seje, na katerih ob- Kočevju koristijo uh pa tudi pridela je vodna skupnost dobila 26 lioracijo. stavb, misliti pa bodo morali tudi mana. Po daljšem iskanju sem ga ravnavamo delo in načrte odbora, vatmki Tako so preteklo leto po- mllijonov dinarjev dotacij od na ustanovitev servisne delavnice, našel na Gozdni upravi. Pozam- Lahko rečem, da naš krajevni od- brali okrog pol milijona pristojbin Okrajnega ljudskega odbor- ObLO PREDGRAD skupne pralnice, otroških igrišč itd. mal sem se, kako dela njihov kra- bor dela zadovoljivo. Lansko leto Sodražica je prispeval 420 tisoč, 6. marca ob 9. uri dopoldne so V letu 1959 ie bil plan sodelo- jevni odbor, kaj le napravil v Dre- smo napeljali elektriko v šoli. go-KZ Sodražica tri milijone, KZ v zadružnem domu v Predgradu vania med zadrugo in kmetovalci teklem letu in kakšne načrte imajo stilni, na Gozdni upravi m v Kajn Ribnica pol milijona in ObLO vrteti mladinske filme za šolsko dosežen s 104 %, kar je za tiste letos. Zelo rad mi je postregel z dolu. Za krajevne potrebe smo na- Ribnica 370 tisoč dinarjev. Razen mladino. V dvorano ie prišlo ve- kraje lep uspeh. Pri kooperaciji vsemi podatki, tega pa so prispevali člani ves 'liko otrok iz vseh šol Poljanske je bil delež kmetijske zadruge »Naloga krajevnih odborov ie potreben les. doline. Prav bi bilo, da bi še več- 1,150.000 dinarjev. Plan za lansko predvsem v reševanju najrazhč- Letos nameravajo nadalj. regu- krat prirejali take predstave. leto sicer ni bil visok, vendar so nejših komunalnih in gospodarskih Pod klancem, v bližini železniške postaje Velike Lašče, se na mali ravnici razkazuje velika zgradba, ki jo poznajo domačini pod imenom »silos». Na zgradbi vidimo napis »Domači izdelki«. Samo ime nam nove. da je tu pod- .Domači izdelki" iz Velikih Lašč za pesek. Denar so porabili za nabavo mlatilnice, električnega motorja, krožne žage in uoorabill so ga tudi za razna druga dela. Kliub baviii mlatilnico, električni motor temu imajo v blagajni še okrog in krožno žago. « petdeset tisoč dinarjev. V upravljanju imajo peskokope. »V Mozlju ie najbolj problema-Za izkoriščanje peskokopov imajo tičen vodovod. Ker je zelo star, se vedno kaj pokvari in stroški so tu. Potrebno bi ga bilo dokončno urediti,« je potožil tovariš Križ-vici leta težave, o boljši organiza- zltiven, je naibolie razvidno iz po- man. »Letos bomo nri šoli uredili čili dela pri odpremi blaga in dru- rasta prometa, ker vsi težimo za vrt. nekakšno šolsko ekonomijo. gih stvareh. Razoravljali smo tudi tem. da ustvarimo čim večji pro- kjer se bodo otroci lahko praktično o delovni storilnosti...« met. Seveda so pri porastu pro— učili. Urediti nameravamo tudi nov dinarjev prometa. Menim, da izvažamo tudi v inozemstvo. Lan- Dajmo besedo še predsedniku meta tudi drugi vzroki, ki vpliva- gasilski bo tudi letos plan prekoračen.« sko leto smo prodali za izvoz zo- upravnega odbora Veri Škulj: jo na povečanie. Tako n. pr. vedno svetni dom.« iu uu- Jože Grebenc nam bo sedal pri- botrebce v vrednosti nad 2 mili- »Delavsko samnu-rwi—-'le se je večji krog odjemalcev. Vendar ie vi o« , oovedoval s čim se bavi njihovo iona dinarjev. Imamo tudi svojega uveljavilo tudi v našem podjetju, navsezadnje vse odvisno od ustvar- , .. . ... LdLlici^ ali taČZ-bravinoTsitoo Sie to kje prodajajo blago trgovskega potnika.« čeprav smo majhni, že do polnega talnega dela kolektiva. Zammivo »To pa bolj šepa. Mogoče bi se ' ■ -SMBSV5S ŠSHS ELrsESi asm kupujemo od proizvajalcev na ob- lijone vrednosti blaga, je bil po- la, odgovornosti do dela itd. Vse 20 milijonov din. pa čeprav dala- d"a“;,JKavno„ zafP bi mo- širnem področju, ki zaiema bivše vsod lep red. V spodnjih prostorih važnejše probleme na rešujemo mo z istimi ljudmi.« občine Lašče, Dobrepolje, pa vse so posodarski izdelki, razni stoli, skupno z delavskim svetom, ki ga do Grosuplja! Notranjske, Sodra- perilniki itd. V gornjih prostorih predstavlja celoten kolektiv... UO žice in Ribnice Precejšen delež pa sem videl razne oletarske izdel- štele tri člane.« »Kakor™drugih podjetjih tako znaša tudi odkup od nekaterih za- ke. kuhalnice, obešalnike, strunar- Direktor Jože Grebenc na ie po- »KaKor v arugin noaieuin, iaKo ^ tako ^ Turjak_ Rob_ videm ske izdeike. razne igrače in vrsto vedal še naslednje: ,H uuiavm uuuui „»«=!=,..« in nekaterih podietii. ki se baviio drugih leoih stvari. Vsaka stvar »Perspektive našega podrtja v predseduje Vera Škulj in delavski s proizvodnjo tesne galanterije. Od- je na svojem mestu, tako da ima- bližnji bodočnosti so v tem. da bi sestavlia ves kolektiv, kupujemo vse vrste izdelkov hišne jo nad izdelki vedno točen pregled, sami začeli z lastno proizvodnjo. France Zakraj- domače obrti in lesne galanterije. Po ogledu skladišča sem se vrnil to ie. da ne bi bili samo odkuoo- — -■---- '-1— —! ----1—-i-.-v in prodajalci, temveč tudi robo. Pred nekaj dnevi me 1e radoved-nost zanesla v to zgradbo. Menda izdelkov dornače obrti, ne pretiravam, če povem, da so me bili veseli. Pogovor o delu in življenju te"a malega kolektiva, ki štele vsega šest članov, se je sam od sebe hitro razvil.. . ugih podjetjih, imamo tudi v našem, čeorav nas je malo, upravni odbor, kateremu svet ki ga ček« je pripovedoval direktor pod- Blago najprej vskladiščimo potem v pisarno, kjer mi ie predsedmk valci . ,. ,=,i, Jože Grebenc. o, n,- " ”STJStX SSSmMT& S"° ŽSk SS&SSS' '° skimi podietii. S solidnim blagom »Lansko leto smo imeli devet sei. »Kako na z nagrajevanjem v in hitro odpremo blaga smo si pri Na sejah smo govorili predvsem o vatem podietiite« kupcih ustvarili renome in vedno delu podjetja. obratnih kreditih, »Delo ie plačano po učinku. Da dom ter adaptirati pro- »Kako ie pa s prosvetnim delom na vasi?« rali malo boli razgibati mladino. »Ali""bo“ ukinitev občine Lašče “ ,si=" d°;011'^?dar gi e raje po celotedenskem delu r gozdu (nekateri so po cele tedne v Rogu) v Kočevje v kino ali kavarno ... Da. ko bi se pri nas organizirala tudi mladina in prijela za delo, bi bilo še bolje. Ostale P. P. Med tiskom^ lista smo zve- organizacije pa dobro delajo in se v tesni povezavi s krajevnim odborom in mu tudi veliko poma- kaj vplivala na delo joodietia?« »Na delo in razvoj n»diet1a ne bo to nič vplivalo. Sai smo tudi doslei poslovali na širšem naročju. ki se razteza na več občin.« daljeval: »Lansko leto je ustvaril naš kolektiv 83 milijonov dinarjev prometa ali za 13 mllijnnov več kot 1e bilo predvideno v planu . letos smo planirali 75 milijo^ večji krog kupcev. Nekaj izdelkov s katerimi smo imeli v prvi polo- je tak način nagrajevanja dela po- deli, da se bodo »Domači izdelki« združili s podjetjem »Interpol Ljubljana v obrat lesne galante- gajo .. .« rije. pri čemer bodo uvedli tudi proizvodnjo iz plastičnih mas. — _______ Združenemu podjetju želimo veliko uspehov. K. Oražem ClTAJTE IN DOPISUJTE V »NOVICE«! Obvestila delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek 15. marca bodo naslednja lavna predavanja: V Kočevju ob 20. uri v dvorani množičnih organizacij ing. Gorazd Oblak: »O televiziji«. V Stari cerkvi ob 19. uri v osnovni šoli Ciril Trček: »Potoval sem po Etiopiji«. V Kočevski Reki ob 19.30 uri ing. Savo Šemrov: »Pomlad v Grčiji«. V Fari ob 19. url prof. Janko Kovačič: »Poleti v vesolje«. Slušatelje obeh knjigovodskih tečajev obveščamo, da so zaključni izpiti za I. stopnjo v sredo 16. marca 1960 ob 13. uri Pismeni in v četrtek dne 17. III. 1960 ob 14. uri ustni in za II. stopnjo v sredo, dne 16. III. 1960 ob 8. uri pismeni in isti dan ob 14 uri ustni. KLUB VELIKE LASCE V torek, 15. marca ob 19.30 uri bo klubski večer. Profesor Ivan Debeljak bo predaval o temi: »Velike Lašče in okolica v delih Frana Levstika« — in razgovor. Ostale dni v tednu — televizijski spored. _______ Premalo zanimanja \ Loškem potoka Proslava mQXCa V Kočevju Kulturno umetniško društvo Ivan član dramske sekcije iz Malega / loga udeleži tečaja v Ljubljani. Zal ni šel nihče. Kino v Loškem potoku bolj slabo deluje, predvsem zaradi slabega zanimanja ljudi. Prostori so tudi slabi in vlažni, nabaviti bi morali nove kloni, urediti oder in __________ izpopolniti garderobo. Za vsa ta trudi, da bi bito njihovo dela pa bi društvo potrebovalo pre-takšno, kot bi moralo cei denarja. Društvo ima tudi knjižnico z okrog 1800 knjigami. Knjižnico so precej v izpopolnili že preteklo leto. tako da ie sedaj založena z res dobrimi deli. Zal je tudi bralcev zelo malo. KUD Ivan Vrtačnik v Loškem potoku namerava v tem letu pritegniti v svoje vrste čim več ljudi, predvsem mladine. V okviru možnosti bodo tudi adaptirali dom. Lahko upamo, da bo ob resni podpori in aktivnem delu vseh članov tudi delo steklo tako. kot sl vodstvo zamišlja in bo v prijetno zadovoljstvo vsemu prebivalstvu. Vrtačnik iz Loškega potoka ima okrog 170 članov. Letos so za vse člane nabavili tudi članske knjižice. — Zal pa je bdi odziv na zadnji občni zbor društva precej slab. saj se ga ie udeležilo le ca. 30 članov. [Predsednik društva Vinko Ko-šmrlj se društvo res biti. Januarja je bil skupaj z eno članico na tečaju za režiserje in scenariste v Ljubljani. Znanje, ki sta si ga pridobila na tem tečaju, bosta lahko s pridom posredovala Igralski družini in tako pripomogla k res kvalitetnemu delu društva. Člani dramske sekcije so v pretekli sezoni naštudirali komedijo »Otroci prihajajo«. Komedija je lepo uspela. Za letošnjo sezono pripravljajo Goldonijevo igro »Laž-njivec«. Vloge sicer še niso razdeljene, upajo pa, da bodo delo do maja spravili na oder. — V okvir društva »Ivan Vrtačnik« deluje tudi dramska sekcija v Malem logu, ki je v pretekli sezoni tudi žela lepe uspehe. Na seji upravne"-- odbora so sklenili, da se tudi Letos po vsem svetu proslavljajo 50. obletnico dneva, ki so ga napredne ženske sveta sprejele za svoj vsakoletni praznik — 8. marec. Kočevje se je vsako leto zelo prizadevno pripravljalo na ta praznik: letos, z ozirom na pomembno obletnico, pa še posebno skrbno. Da bi prazniku dali kar se da slavnostno obeležje, so prireditelji poleg običajnega programa takih proslav poskrbeli tudi za visoko umetniški užitek udeležencev proslave. Za sodelovanje na njej so pridobili Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki je pod vodstvom dirigenta prof. Janeza Boleta izvajal koncert renesančnih in ljudskih pesmi. Proslava je bila v soboto. 5. marca, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Seškovega doma. 2e pred napovedano uro je dvorano do zadnjega kotička napolnilo sve- čano razgibano občinstvo. Polnoštevilno so biti navzoči predstavniki naših upravnih organov in množičnih organizacij. Oder je bil za svečanost primemo urejen. Globoka tišina je nastala, ko je stopila na oder tovarišica Tilka Kovačevič in v zgoščenem, a zelo izčrpnem sestavku podala zgodovi- ie po trdih bojih prešel pod nov, resnično revolucionaren prapor, pa iz leta v leto le pridobiva na svoji vsebini. Govomičina izvajanja ie občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem. — Po govoru je Akademski ppvski zbor »Tone Tomšič«, kot doprinos slavnostnemu delu pro- n- 50-letnega boja naprednih žena slave odoel tri pesmi: Pesem o za svoje pravice: od kopenhagen-ske konference leta 1910 preko pe-trograjskih demonstracij L 1917, ko so petrograjske delavke prižgale prvo baklo velike ruske revolucije; v istem času velike demonstracije žena v Ljubljani, Trstu. Jesenicah in Mariboru, ko ie KP kot prva svobodi. Konjuh pianinom in Bi-lečanka. Nato je zbor izvajal svoj koncert renesančnih in ljudskih pesmi. Sledilo je petnajst pesmi, vsaka zase svojevrstna umetnina. Ce vemo, da so ti pevci dodobra dojeli naš čas. da so imeli preko stranka priznala, da ni osvoboditve petdeset koncertov v tovarnah, na proletariata brez osvoboditve žene ... In doprinos žene v NOB! Sedaj žena sproščeno posega kot aktiven član v vse dejavnosti družbenega življenja... 8. marec, ki Pred občnim zborom TVD Partizan Kočevje Šahovske vesti Končano ie prvenstvo šahovskega društva Kočevje. Prvo mesto sta osvojila Stane Murn in Karel Mohar z 9 točkami. Njima sledilo: prof. Galič. Safar, Lisac, Turk, Glad itd. Presenetil je Stane Murn. ki je nepričakovano osvojil 1. mesto in tako dobil II. kategorijo. __*___ Na brzotiumirju za mesec januar ie zmagal prof. Galič z devetimi točkami. Sledijo: Mohar, Lunder, Glad. Jurkovič, Mum itd. __*___ V Novem mestu je bito brzopo-kzno prvenstvo slovenskih mest. hajajo ob Med 19. moštvi je zmagal Maribor movanju, bred Ljuhljano in Kranjem. Ko- točko, čevsko moštvo je zasedlo 13. mesto. Za naše moštvo so nastopili: ing. Vouk, Mohar, Lisac, Safar, Lunder in Muren. Najboljša sta bila Lunder in Muren, ki s*- dosegla 55 odstotkov možnih točk. V nedeljo ie bilo prijateljsko srečanje med ekipo JLA Ribnica in ekipo rezervnih oficirjev iz Kočevja. Igrali so na 12 deskah. Rezultat je bil 6:6. Pretekli mesec je bilo enako srečanle z rezultatom 6:4 za Kočevje. __*____ Na tradicionalnem sindikalnem prvenstvu za Kočevje letos sodelujejo: Rudnik. Avteks (Avto in Tekstllana). "imnaziia (dijaki). Tr-gororomet. ITAS Ključavničarji, prosveta in občina. Po 4. kolu vodi Trgopromet s 17 točkami. Udelež- Letošnji občni zbor TVD Partizan, ki se bo vršil v ponedeljek 14. III. t. L. bo eden najvažnejših v teku obstoja društva, predvsem iz dveh vidikov, in to zaradi tega. ker bo v tem letu preteklo 50 let, odkar je bilo v Kočevju ustanovljeno prvo telesno vzgojno društvo! Društvo stopa torej v jubilejno leto a še posebej je pomembno tudi zaradi tega, ker stopamo tudi v 10. leto obstoja društva v taki obliki vsestrane dejavnosti, kot jo ima društvo še danes. Važnost občnega zbora bo tudi v tem, ker se bo na njem že lahko analiziralo delo društva, in sicer, koliko se je približalo tezam prvega kongresa telesne kulture v Beogradu, ki se 1e vršil nred nekaj leti in je tako že minilo obdobje, ki bo za- dnevl takratnega telovadnega društva bili vzporedni z dokaj živo in razburkano dobo, ki je bila važna tudi iz narodnostno političnega vidika pred prvo svetovno vojno. Doba pol stoletja ni kratka in zato bi bilo napačno, če bi si ne poklicali v spomin vsaj nekaterih dejstev in mejnikov društvenega razvoja, ki ie odigralo zelo veliko vlogo v našem kraju. In to ne samo v telesno vzgojnem pogledu, temveč tudi v preobrazbi naprednega družbenega življenja, ki je prišlo ravno v tej kotlini za časa osvobodilne borbe do tako lasnega in klenega poudarka kot malo kje. V Kočevju so priprave za ustanovitev telovadnega društva dozorele kljub težki borbi s Kočevarji in nemškutarji, takratne večine dela na telesno vzgojnem polju za masovno vzgojo moralno svestnih in zdravih športnikov v zavedne in koristne člane socialistične družbe. Tako bo občni zbor zanimiv ne samo zaradi poročil uspešnega dela v minulem letu, temveč tudi zaradi analize in pregleda društvenega dela in prispevka k družbenemu in društvenemu življenju mesta samega. -ko Ne pozabite! Občni zbor bo 14. t m. ob 18.30 v dvorani za komitejem. avtomobilski cesti, po vsej Jugoslaviji; da so bili povabljeni na VI. mednarodni študentski festival v Strasbourgu in na VII. Stud. festival v Toulouse in da so bili najboljša skupina na festivalu; če se spomnimo skoraj fanatičnega navdušenja, ki so jih pevci doživljali na odrih tamkajšnjih gledališč — tedaj šele znamo prav preceniti užitek, d" smo jih zopet slišali na našem odru (dasi v zelo neakustični dvorani). Pod vodstvom profesorja Janeza Boleta ie zbor vsako svojo pesem spreminjal v mojstrovino. — Navdušenemu občinstvu, ki ni moglo nehati z ovacijami, je zbor zapel še dve pesmi: K. Pahor: Pa se sliš’ in B. Simič: A ča. Dan žena so leno proslavili tudi v vseh večjih krajih in podjetjih ter ustanovah. France Cankar Odločala je kondicija1 GARNIZON RIBNICA : NK KOČEVJE 1:0 V nedeljo je bila odigrana prva ba je dobra, le nekateri ne pri- dostovato. da bomo lahko pretresli prebivalstva v mestu. Vse grož- prijateljska nogometna tekma v le- dotočenem času k tek- momente prave smeri dela v dru zaradi česar zgubijo štvu. z ozirom na smernice kon gresa. , •__________ nje Kočevarjev in pritisk oblasti, tošniem letu. Na pomožnem igrišču kakor tudi mestnih gospodarskih v Gaju se je v zelo hladnem vre-mogotcev, niso zalegle. Na usta- menu zbralo le kakih sto gledal Po končanem državnem prvem- re bomo slišali več in podrobneje stvu v Ljubljani bo v Kočevju od- v toku samih proslav v tem letu, igral simultanko velemoteter in o katerih se bo razpravljalo tudi najboljši jugoslovanski šahist Sve- na občnem zboru. Prav pa ie. da tozar Gllgorič. že sedaj poudarjamo, da so prvi O prvih zametkih telesne kultu- novnem občnem zboru dne 23. okt. cev. da bi sl ogledali orvd nastop 1910. leta. ki se je vršil v slovenski gostilni »Pri Beljanu«, je bilo ustanovljeno telovadno društvo »Sokol«. Zaman so razgrajali Kočevarji no občnem zboru in razbili šipe gostilne Da bi jih napadli med samim občnim zborom ni bito nogometašev »Kočevja«. Ce ocenjujemo domače, moramo priznati, da tako dobre igre nismo pričakovali, saj je moštvo kot celota popolnoma zadovoljilo in bi z malo več sreče lahko tudi zmagalo. Oba vratarja. Turk in Koc- >korajže« kljub njihovi nadutosti jančič. sta bila solidna, vendar bi in podpori oblasti. Kocjančič prejeti gol z malo več Drugi važni mejnik v društvu pazljivosti verjetno lahko branil. GIBANJE PREBIVALSTVA KOSTEL Umrl je Mavrovič Anton, kmetovalec iz Kužlja 5, star 68 let. DOLENJA VAS Rodila je Češarek Ana, -dinja iz Dolenje vasi 46 — Andrejo. ameriški barvni vlstavision film ČESTITKE »Gora«, 14. marca franc, film Ljubi mami in stari mami za »Lisabonske noči«, od 15. do 17. dvojni praznik želijo vse najboljše. posebno še mnogo zdravih let, hčerka Hilda, mož Franci in ki Franja, Zdenka in Janko. na osvetljuje dejstvo, da so se že na prvem občnem zboru takrat preimenovanega »Telovadnega društva« v TVD Partizan leta 1951, pokazale v kočevskem društvu nove smeri vsestranske telesne vadbe in organizacijske oblike, ki so Branilca Jerebičnik svoto nalogo proti dobro izpolnila. V krilski vrsti zaslužita pohvalo gibčni Rus in mladi Malnar za svojo borbeno in požrtvovalno igro. V sredini je bil gospodar M. Radosavljevič, ki ie pili nekateri renomirani igralci, ki pa zaradi zanemarjanja treningov niso prišli v postavo. Gostje so napravili s svojo igro zelo dober vtis, imajo pa v napadu in obrambi tudi nekaj odličnih posameznikov. Kritiko pa zaslužijo na račun nešportnih izpadov proti odločitvam sodnika. Tekmo je sodil Maver z napakami v škodo obeh moštev. V predtekmi so nastopili domači mladinci proti B moštvu in zmagali z visokim rezultatom 6:1, ter s tem dokazali, da ima nogomet v Kočevju še bodočnost. Najboljši in Boben sta pri mladincih ie bil vsekakor Ada-pričakovanju mič na desnem krilu, pohvalo na gospo- deklico marca italijanski barvni film »Vstajenje«, od 18. do 20. marca ameriški barvni cinemascopski film »Poslednji vagon«. SVOBODA, Rudnik: 12. in 13. III. japonski barvni film »Streha bile takrat še delno v nasprotju zanesljivo odvračal nevarne žoge. z obstoječimi društvenimi statuti. V napadu se je na desnem kril zaslužijo tudi vsi ostali, saj so igrali zelo borbeno in požrtvovalno. J. Svetle Strelci za „Zlato puščico" Tekmovanie z zračno puško za Dragemu sinu in bratu Žagarju ’ na kar smo bili često opozarjani Zajc močno trudil in bi mu v sla- »ziatr. "a™0 ^ KO, r* vnu- na višjih organih Partizanove or- bo šteli lahko le dve zLutort pri- ™oHčno^ ganizacije. večkrat nrav trdo, kar ložnosti za dosego gola. Komac 1e S vto ° so občutili na raznih zborih pred- bil nekoliko prepočasen in ni vsem nekateri vodilni člani dru- kazal vsega kar zna. Na centru je v tem tekmovanju pravza-TO- prav le posamezniki za naslov najboljšega strelca KOČEVJE Poročili so se: Mihelič Milan, ^izarski pomočnik iz Kočevja, Kolodvorska ul. 10, star 25 let in Tre ven Jožica, knjigoveška delavka iz Mlake 4, stara 19 let, Boha-°ec Izidor, skladiščnik iz Salke vasi 18, star 25 let in Lunder Stanislava. gospodinjska pomočnica iz Salke vasi, številka 21, stara 19 let, Zučko Vladimir, orodjar iz Sa1pma- = viirK^žM8,^, c. 15, stara 22 let, Gregorič Alojz Iz Kočevja, Trg Svobode 36, star 23 let in Čufk Andela. trgovska pomočnica iz Kočevja, Roška cesta št. 33. stara 23 let. Zakonsko zvezo sta sklenila v Šmarjeti. Rodile so: Sočak Gizela, delavka iz Livolda 54 — dečka Vilija, Hudorovac Terezija, gospodinja iz želnj — dečka Ferija, Vesel Nada, gospodinja iz Livolda 56 je v Ljubljani rodila dečka — Romana. V Ljubljani je rodila tudi Šantak Rozalija iz Koprivnika 25 — dečka Bojana. Umrla je Kočevar Justina, roj. Savlj. družinska upokojenka iz Mlake 30. stara 81 let. japonsm uarvni mm »streha Jožetu iz Celovca želijo za njegov iC ’T l ,, , = , * centru le boljšega strelca z zračno puško. Japonske«. 13. marca matineja god vse najbolje mama in sestra f Da Nehali, ker smo Brian s svojo hitrostjo in ostrostjo zajema tekmovanie zaradi sistema ----»M— -ir------ — 5, »n I , ,„i r« živo videli v samem kraju potrebo vnašal zmedo med nasprotne bra- in dostopnost! članstva m kKMDozdray1110 ^ ^ tek* s™ri- kaf^ ?° »e no- nilce. vendar ie tudi njemu v dm- £eaSe“treke *Z °p ___*___ vzela še nekatera društva v Slo- gem polčasu pošla moč. Zamerili -vinarjem, ki sede zraven njega, odložijo slušalko in telefon utihne. Toda vprašanja čakajo na odgovor, in glej spako, ko položimo slušalko, se zvonenje nadaljuje. Na vsakodnevne pozive in prošnje. včasih vljudne drugič spet ogorčene, prihajajo monterji, odpirajo aparat, ga pregledujejo in spet gredo. Ker kljub vsemu telefon zadnjo sredo ni delal, so ga vezaili na drago številko, toda žal. ko smo dobili odgovor na vprašanje, ki ga objavljamo, je naš telefon spet utihnil. Dragi bralci! Ce imate kake zveze ali poznanstva s pošto v Kočevju, skušajte še Vi za nas posredovati, da bi ttelefon sredi 20. stoletja nam tančno le postal koristen! Uredništvo »Novic« Na krajevnem uradu v Dolenji vasi RK V GRČARICAH do imeli letos 60-letni jubilej svojega društva. V razpravi so sodelovali tudi drugi delegati in gostje. Govoril je tudi tov. Matevž Hace. Dejal je. da ie ribniška gasilska zveza med najboljšimi v Sloveniji. Vse- naselja, dirriovodne naprave in ugotovila pomanjkljivosti. Poročilo je nadalje govorilo o tem, da je treba povečati ženske gasilske desetine ter da ie treba vzgajati in vključevati šolsko mla- Prejšn.io nedeljo ie bil v Grča- dino v gasilka društva. Slišali smo kakor “je to zelo lepo priznanje. _ . . , , . + , ... . .... ... ricah občni zbor Rdečega križa, ki tudu da nameravalo v Grčaricah Tudj predsednik Okrajne gasilske »Pa se oglasi še na kraievnem trebno zaradi tega hoditi na občino ^ ga ie udeležilo precej vaščanov, m Rakitnici urediti nove domove. ^ tov Božič- ie izrazil zado_ uradu,« sem si dejal, ko sem se ali na sodisče in izgubljati čas. udeležila pa se ga ie tudi Vesna S pridružitvijo sosednjih krajev volistvo nad delom gasilske zve-mudil v Dolenji vasi. Kraievm Dolžnost uslužbenca kraievnega Lavričeva, tajnik občinskega odbo- občini Ribnica se ie povečalo tudi ze v Ribnici. Med drugim je tudi urad ima prostore v zgradbi, ki urada ie tudi v tem, da vodi za- ra RK Ribnica. Na zboru so pre- število gasilskih društev, in sicer deial, da je treba krepiti gasilske stoji v sredini vasi in ob cesto Tu Pisnike na sejah ikraievnih odbo- gledali deIo organizacije v pretek- na 21. Na zbora ie bilo predlagano, vrste z mladimi liudmi. Gasilci naj je bil pred leti urad bivše občine rov. Tako lmaio ti odbori Die ° iem ]etu Organizacija RK v Gr- da bi se ustanovila sektorska po- bi tesneje sodelovali tudi s pro- Dolenja vas. kraievnega urada vedno stik z ob- jar;cab je gna najboljših v ribni- veljstva v Sodražici, Dolenii vasi svetnimi delavci. Sef kraievnega urada tov. Vr- činskim liudskim odborom. ški občini. Preteklo leto ie imela in Ribnici. Občni zbor ie pozdravil tudi to- binc se le ukvarial z nekimi pa- Moi obisk pri tovarišu Vrbincu 13g £ian0Vi letos pa so pridobili še V tajnikovem poročilu je bilo variš Picek Janez. Predsednik Obč. pirji. ki so bili položeni na mizi. ie bil pri kraiu. Pred odhodom sem ^ članov. Tovarišica Lavričeva ie med drugim navedeno, da ie 95 % odbora SZDL je med drugim de- »Kakor izgleda vam ne mamka mu še zazelel, da bi opravilal tudi obširno govorila o nalogah RK gasilcev vključeno v razne organi- jal. da ie SZDL vedno spremljala dela.« sem mu deial. službo v zadovolistvo državi lanom. ^er Q pomenu krvodajalske akoiie. zarije. Gasilci so lani prispevali delo gasilske zveze ter da ie bilo »Ne. tega pa ne,« se je nasmehnil. Ura se ie nagnila že čez dvanajsto, zato na Krajevni urad niso več prihajale stranke. »Dnevno me dbišče najmanj deset strank,« ie pripovedoval. »Na kraievnem uradu lahko ljudje uredijo v glavnem vse, kar Gasilci v Sodražici 2345 prostovoljnih delovnih ur, kar njihovo delo plodna. Zaželel ie. daje vrednost 120.000 din. Neka- d~ bi gasilci tudi v bodoče aktiv-tera PGD bi nuino rabila potreb- no sodelovali v družbenih in poli-no opremo za uspešno opravljanje tičnih organizacijah. V razpravo je dela. posegel tudi predsednik občine O delu bivše občinske gasilske Stane Ilc in med drugim dejal, zvezo Sodražica sta poročala Ignac da morajo biti vsi občani enotni 14. februarja so imeli občne zbo- orodišče ter da se nabavi nova re gasilci v Sodražici in na Vini- motorna brizgalna. Sprejetih je c ah. bilo tudi več sklepov za izboljša- Gačnik in Jože Ivanc, o delu biv- v delu. .... . Od 90 članov se jih je udeležilo nje požarne varnosti. Izvolili so še Obč. gasilske zveze Lašče pa ie Med zborom so prinesli gasilcem so prej opravili na bivši občini. z)DOra 40 Poročila funkcionarjev nov upravni in nadzorni odbor. poročal Jože Kovačič. Med drugim pozdrave pionirii, tov. Hacetu in Krajevni urad posreduje državi ia- Q deju gasilskega društva so poka- tov. Božiču pa so poklonili darila, nom razne vloge in opravil a dru- zala da bilo delo društva v _ , Tov. Samsa iz Lašč pa ie podaril go delo, tako da imajo zelo malo Sodražici v glavnem zadovoljivo. | yy | y ^Ufl| KfQ lllil fiO DfOOGK ribniški gasilski zvezi album s sli- a.z°“1"°', defek z iz„ Med letom ni=n imeli nobenega 9 r kami o delu laških gasilcev. Od polnjeno prijavnico Malo ie po- ^ad*ar feSi Suha kraiinaiemed vojno ve- zadružni dom s trgovskim lokalom, ^conskipovdjih^Anton Šobar.' sss- d?iemv &utoCišn.irt s prsuboLie ar detek urno odšel proti domu. »Tudi Nabavil, so 100 metrov »C« cevi zraka Največ so trpele vasi Zu- Tudi v tem kraju je bilo po voj- Povtč in deial^a Mo prtoSi takih strank mi ne manjka.« se m dva ročnika. Proslave 6 žemberk, Hinje, Višnje in ZvirEe. ni prece4 storjenega. Vodovod so ,jjua tudi v naprei sodelovali z gaje nasmehnil. društva m bilo, ker je bilo za to Po vo1ni se ie tudi v Suhi krajini dobile vasi Višnje, Prevole in Zvir- ^ V °1 S° Potem mi ie podrobno razlagal. ^ema’hno ,premaknil ,ča? naprej'. tu.df v te če. Prebivalci Višenj so dobili tudi Matevž Hace ie v imenu Repub- s čim vse se bavijo na kraievmh so bili tudi drag vzroki Gasilsko krate je prišel napredek. V Zvir- elektriko, sedaj pa jo nameravajo ljške gasilske zveze odlikoval za-uradih Poleg matične službe, ki društvo te sodelovalo na raznih čah ie bil zgrajen zadružni dom ..................... - K napeljati tudi v Ratje. Jame za siužnega gasilskega funkcionarja drogove imajo že skopane. Ignaca Gačnika z odlikovanjem V Prevolah je bila zgrajena mo- III. stopnje. derna šola, k' te za ta kraj lena Na kraiu so Izvolili nov uprav-pridobitev. Sedai ie •• gradnji šol- ni in nadzorni odbor. sko poslopie v Selih pri Hinjah. _________ Račune4^ da bo zgrajeno do le- VSI NA VOLITVAH! tošnie jeseni. V Suhi krajini ie precei kame- V delu Socialistične zveze ie le- nia. zato se tamkaišnii prebivalci tos tudi v Loškem potoku nastopi-ukvarjajo tudi z žganjem apna, ki la prelomnica. Zadnji predvolilni daje ljudem lep zaslužek. sestanki so bili polnoštevilno obi- Avtobusi so te kraje povezali z skani, volitve v nove odbore pa je že sama 00 sebi zahtevna in od- Proslavah in prireditvah drugih Omeniti na je treba, da dom v ce-govorna, ie še vrsto opravil, ki jih društev. loti še ne služi svojemu namenu, morajo opraviti na krajevnih ura- Na občnem zboru so sprejeli V njem ima prostore samo KZ Hi-dih. Kot zanimivost naj navedem, sklep d? se vrste gasilcev pove- nje. V omenjenem kraju naj bi da na krajevnem uradu poleg dru- ča4o z mladimi člani. Sklenili so ustanovili nletiljsko delavnico, ne-gega overovljaio tudi podpise ali tudi. da je treba delo v društvu kaj podobnega kot imajo v Stru-prepise. tako da strankam ni po- poživiti, urediti gasilsko opremo in gah. Tudi v Ambrusu imajo lep Še nikoli tako malo učiteljev! V osnovni šoli na Hribu v Lo- binirajo na vse mogoče načine, dovoljstvom. in ko vidi lene uspehe ou « iwaic uuvcz.au z — m v škem potoku ie 219 otrok. V šestih Vsaka učiteljica ima svoj razred, svojih učencev, mu Postane kar ostalim svetom. Tako imajo že 10 s° bl1® °hravliene / . oddelkih pa poučujejo samo štiri razen tega na vsaka no dva me- prijetno. Sčasoma spozna, da živi let avtobusno zvezo z Dobrepoljem stvo organizacue su 1 vuu 1 1 učiteljice! To ie prav gotovo zelo seča uči v drugem razredu, ki ni- le za šolo in postane popolnoma in Novim mestom. Dobro avtobus- “TOeise ciane- “ .1 naSo «ai morajo poučevati ves ma svoje učiteljice. Učiteljica iz predan svojemu delu... In to. to no zvezo imajo tudi z Ljubljano. 'Zvečalo - levtla d*--! priprave za pouk pa se često prvega razreda uči tudi po dva samozadovoljstvo mu ie večkrat Tudi Suha krajina se počasi, a organizacije pov . zavlečejo dolgo v noč. - O teh meseca drugi razred, v šestem, mnogo več kot plača...,« je na vztrajno dviga iz zaostalosti in Sprain podobnih problemih loškonoto- sedmem m osmem razredu na po- koncu deiala tovarišica upravite- spremim a svojo podobo iz leta v res ve • oreanizaciia ške šole sem se razgovarjal z učuje slovenščino. Učiteljica izljica... leto. Mi- šame. ki ga bo morala organizacija upraviteljico Lesarievo. tretiega razreda uči poleg svoiega »Da pri nas je zelo kritično sta- in drugega razreda še srbohrvaščine' Lahko si mislite, kako se mo- no v zadniih treh razredih, učite-ramo truditi, koliko časa moramo Mica četrtega razreda na uči v še-žrtvovati... Jaz sem na tej šoli stem oddelku še nemščino, zgodo-že dvajset let. vendar ni bilo ni- vino in biolo»vo, iz petega razreda TO IN ONO PUSTOVANJE V SODRAŽICI reševati, ie vsekakor zaposlitev ljudi, predvsem žensk. Naivažnejša pa ie v tem kraiu kooperacija. SZDL se bo morala povezati z obe-pa moramo, da se Kolpske doline ma kmetijskima zadrugama in ni toliko dotaknil napredek kot kompleksno pričeti reševati to Pustni torek je bil v Sodražici dmRih kraiev. Kolpska dolina se vprašanje. — Ce bodo vse organi- - E« tojcrat li StSe SSVffii'S^mS mladina išče delo drugje: v Ko- napredoval. kdar tako malo učiteljev. Sporni- pa tudi v višjih razredih materna- ddka,j živahen, posebno dopoldne, mam se. da jih ie bilo včasih tu- tiko in zemljepis... Učenci osnovne šole so se di 14...« »Imate mogoče na šoli tudi pio- dobro izkazali. Po pouku so se v ,.u Da pouk nemoteno poteka, kom- nirsko šolsko zadrugo?« sem vpra- zbrali v dvorani Partizan in po- ai= pa Reki Doma pa ogta šal tovarišico Lesarjevo. kazali svoj skrbno pripravljen pro- n n 1 •! »Kar naj vam kolegica Mohar- gram. Najprej so nastopile šeme o marec HCI llUClIlliCll jeva pove. koliko časa imamo za 1. razreda, nato pa so se zvrstile * take stvari...« Učiteljica Mohar jajo stari in bolehni ljudie. Menim, da bi bil potreben tudi PRAPOR ZB NOV ZA MESTO KOČEVJE Dne 29. jan. 1960 je bil občni vse do 8. razreda. Videli smo In- Z.?^ £ da bodo Na predvečer prazniva Dneva tali tamburaši iz Kočevja pod vod- jeva ie pravkar prišla v pisarno diiančke. momarie. skoraj vse domačim zaposiip. i ai 1^^ b_ čevfe Na občnem zbora žena — 8 marcel ie SZDL na stvom tov. Janežiča. Žene so se sedla in brž pristavila: »Ni mogoče gozdne živali: zajce. sme. medve- Botiiivl loki M je nekako organizacije ZB sklenili, ua uuuo Siku organizirala proslavo za proslave udeležile v velikem šte- Šolsko zadrugo smo nameravali de, ki so pokopali ustreljenega Tam je kupili .prapor za področje mesta žene iz Rudnika Šalke vasi. Zelnj vilu. To je obenem tudi opozorilo, ustanoviti, vendar smo namero lovca, nazadnje pa še zanimivo notokom ki bi se more- Kočevja ter spominsko knjigo, ka- ČKlnie vasi Program so oboga- da ljudje v tem kraju pogrešajo m0rali opustiti. - Učiteljice smo skunino ptičev - ki ie uprizorila S^or\^ za°po2pn * ° mor bodo zapisovali prostovoljne in Klime vasi. rrogra kulturnega razvedrila. preveč zaposlene, tako da sploh ni- svatbo. Program so zelo pozi vile bih uporabil za pogon prispevke, oziroma napisali daro- Na Dan žena ie uprava Rudnilka mamo časa. Volio sicer imamo, ni- muišnice. šeme s kamelo in ianon- Delovna sna di se lanKo zapo- vajce pQ zakiiiu,čeni akciji bodo priredila kolektivu malico, Stano- mamo na dovoli strokovne podla- ske plesalke — zeiše. Komisija, slila s slovenske in hrvaške strani. SX)QmiTlsko knji60 ^ali v kočevski olriirrvrirvct na IP za ZCTie. na. HKrni 1 i cmn na IrmaitiiskO coc+atrl ion a W nitnniriPV lil tovan— LlUdje pričakujejo, da SQ DO t3 _ SE 14 MILIJONOV vanjska skupnost na ie za žene, ee Obrnili smo se na kmetijsko sestavi ion a iz pioniriev in tovari- Liudie pričakujejo, .... zaposlene v tej ustanovi, pri- zadrugo, vendar ni bilo zanima- šev učiteljev, ie izbrala nailenše stvar premaknila z ’° .?. ° ,rl muzej. , , . . T Id so zaposlene v tel ustanovi, pni- zadrugo, vendar ni Pilo zanima- šev učiteljev, ie izprala na 1«»= »ivai Na seji novoizvoljenega odbora navila kolektivno počastitev. Naj- „ja ...« maske in iih nagradila^ ta jiga- d, bodo tud « kratt ddbrivvsai ,n naadzomega odbora organizacije ..._______ lovarisiea uaa.cv« „„ |c še mi. Prvo nagrado so dobili učenci nekaj kar bi iim dalo zaslužek v • Ja vodil" ^ibor^kT‘ga"ie^pred Pozdravili in ji čestitali k prazni- pripovedovala o šolskih usrehih 8. ra-., kaiti niihove maske so b;l° domačem kraju. ™val to^i občinski ljudski ku pionirji osemletke »Mirka Bra- ufenci so zelo marHivi in naibolj posrečene^ Prav nič niso SOmec Jože lat‘ Sredstva so do- Čiča«. Žene v Salki vasi pa so pn- °nanie ki „a zaradi nreobreme- b«l v skrbeh, če bodo dobili, ustre- odbor Loški po c. Sred domačo zabavo. nienosti učiteljskega kadra ne mo- zajoče maske v trgovini, sa.i so si VIJOLICA rejo dobiti v šoli. nadnk-adiio do- jih tekom tedna sama naoravm. ma z marljivim učenjem. Tudi iz dvorane so se šeme napotile v grmovju tam je rožica, uspehi otrok, ki gredo naprei v no Sodražica. Sle so v sore vodu: ime p je vijolica, šole. so zelo dobri. bilo iih ie leno vid°tl. Slišali smo j- sonce privabilo ie. »Človek pa le dela z nekim za- pogrebno pesem, ptičjo svatbo in drage pesmi -RA KiTSd obito. in «L W.V11. dom,«, »„»o %$/!% mibSn P«™VALCEV nariev štiri milijone oa so prispe- „, , vali v lesu ljudje. Prebivalci so Po vaseh v ribniški občini opravili tudi preče' prostovoljnega ljudie že večkrat izrazili željo, opravaii—ruai ki ga §e bi dobili v Ribnico nekatere imaio, bodo uspeli dovršiti neka- membne urade, ki iih še nimajo, tera merska dela in napeljati Z razširitvijo komune b, se da o centralno kurjavo. Da bodo dom mogoče sedaj to urediti Pred voj SO da vo- iz črne tople te zemlje. ŠEGOVA vas teročili1 njegovemu namenu, ie po- lu^rldf^most Dreta potoka. sTari V Jugoslavia ie bil dosežen v le- od rožice vl1ohce' nariev Za °to sroitoa^oTaprt bASS.tarfcmS. most je že preslab in dotrajam tih po. osvoboditvi velik naor^k S te' na okrato to na^Mim Lo- no. da bi se želja prebivalcev v Sredstva za gradnjo mestu je že na PISMO IZ BOSLJTVE LOKE Ponižno v grmovju tam cvete, zanjo nihče ne zmeni se. A duh omamen širi se. ška dolina doglednem času izpolnila. obljubila občina. že na vseh nodročiih: zrasle so nove tovarne, železnice, ceste. Ugotoviti Švajger Alenka. 4. b r. š. »Jože Šeško« ZB dne 4. marca 1960, je odbor določil tri skupine članov ZB, ki bi prevzele odgovornost za nabiralno akcijo. V vsaki skupini bodo triie člani organizacije ZB. Nabiralna akcija se bi vršila po podjetjih in ustanovah v območju mesta Kočevja. Na občnem zbora, so člani ZB razpravljali tudi o draštvenem denarnem fondu »Samopomoči«. Ta fond bi ustanovili s pobiranjem prostovoljnih prispevkov med člani organizacije ZE. Z denarjem, ki bi ga nabrali, bi odbor organizacije ZB razpolagal v nujnih primerih za pomoč potrebnih članov ZB. A. Stropnik. cDioeoeoBoeoeoeoioioioioeoioeoeoeoaoiGioeoeoe oeoeoeo-oicoeoEoeoBoeoeoeoioioioioeoeoeoBOioioBC) Anton M. Savinšek: Varnostni ukrep odvzema pred- Spremembe \ bazenski zakonodaji mera, lahko sodišče izreče name- žena. ne izvrši enako hudega ali sto te kazni, celo kazen strogega hujšega naklepnega kaznivega de-zapora do petih let. Te strožje od- janja. temveč zadošča da stori redbe glede izrekanja kazni do- tudi kaznivo dejanje iz malomar-vratnilkom so bile nujno potrebne nosti. pa se mu bo izrečena Do- metov. ki so bili uporabljeni ali . . , . . n etnrieno pod posebnimi okoli- odmerjalo sodišča v tistih mejah, ravno zaradi kaznivih dejanj v gojna obsodba lahko preklicala, namenjeni za kaznivo dejanje. J e ška. " č ščj ami v tak:h primerih in ob ki iih za posamezna kazniva de- narodnem gospodarstvu, saj se je T- je velikega pomena, zlasti pri poznal že stari kazenski zakonik. sme^. z^fats^ca 1Pn ^ia kaže^T po-tato ki so določeni s ka-ervk'm ianja določa kazenski zakonik. Pri ugotavljalo v praksi, da niti po- storilcih kaznivih deiani ogrožanja Snremenjeni zakonik pa uvaja nov ni bil hkrati .1 , ' 7-,vnr,ikom se storilcu izreče sodni tem pa je za višino kazni odločil- novne obsodbe takih storilcev niso javnega prometa, saj ie večina teh ukrep odvzema premoženjske ko- Varnostni ukrro narkoman(yv" oormin če se da utemeljeno pri- na stopnja kazenske odeov- ‘ dosegle svojega vzgojnega namena, deiani storiena iz malomarnosti, risti. Ta ukrep pomeni, da se de- ljenja alkoholikov ... . ' xaknuat: da bo namen kaznova- storilca, njegovo prejšnje življe- p0 dosedanjem zakonu je sodišče ne pa naklepno, nar, vrednostni predmeti in vsaka prepovedi opr J dosežen tudi. če se ne izreče nje. povzročena škoda, družinske v primera, da ie storilca obsodilo Novi zakon tudi ni bistveno sore- premoženjska korist, ki ie bila do- izgon iz države P Ohsodilo na kazni Seveda na pri pogojih za razmere zdravstveno stanje in po- na zaporno kazen do dveh let ali menil določil o pogojnem odpustu sežena s kaznivim deianjem. sto- dišče storilca hkrati obsodilo na kazni, beve določa da se dobno. na denarno kazen, lahko odložilo obsojencev, saj je bil obsojenec, ki rilcu lahko odvzame, če pa to ni kazen. Posebno nov°‘5, sme:0 : .ref, je za taka kazniva de- Spremenjeni kazenski zakonik izvršitev izrečene kazni ood nogo- je prestal oolovico kazni strogega mogoče, se oa storilcu naloži, da nega zakona ki „a do-lei janja za katera ie predpisana ka- ima tudi nova določila glede takih jem. da obsojenec v roku, ki ne zapora ali zapora, v primeru, da mora plačati denarni znesek, ki opomina, to ie ukreoa^ ki ga do le 1 janja za de_ storilcev ki večkrat storilo kazni- Sme biti krajši od enega leta m se je poboljšal m nt bilo od mesa ustreza doseženi nremoženiski ko- naša kazenska zakonodaja snloh am zapora d soestor1ena y ta. v„ dejanje, to ie »Povratnikov«, ne daljši od petih let, ne bo sto- pričakovati nadaljnjih kaznivih risti. Tisti, ki ie bil zaradi kazni- m poznala. Poseben raz.og zauve- kto olaiševatoih' okoliščinah, ki Takemu storilcu, ki je bil naj- ril novega prav tako hudega an dejanj, lahko odpuščen z nadali- vega dejanja oškodovan, lahko za- ljavitev tega ukrepa 1 ... , lahka in pa za taka mani dvakrat obsoien za naklenna hujšega naklepnega kaznivega de- njega prestajanja kazni, le da bo hteva. da se mu škoda povrne iz humamzacaja kazenskega pravem si. kazniva dejanja na kazen strogega jama ~ — ' \ Zf DC odškodnine na ciVilno'pravdo™- meri? da^oosamežiki storijo karai- ^leni pogoii^ki iih določa za u „ Po novem zakonu tozadev- po novem zakonu v izjemnih pri- odvž et e vred n o s ti ali iz izterja- njegova prilagoditev stvarnim kaml2'adai^a1 kazen zaPora daljša zapora ali na kazen zapora nad ne odločbe niso bistveno spretne- merih mogel biti pogojno odpuščen primerTč^ie^naTn Lrtai SSTSojavuM- Sd SK V tri mesece in kaže nagnjenje k na- njene, .kajti, dosedanja praksa _ je tudi tok obsoieneo kMe prestol določa za- daliniim kaznivim de'aniem. lahko pokazala, da so pogojne sodbe g tretjino kazni strogega zarora žij. ——......-— ---------- , . . vq-7- 7a novo naklpnnn ka.ym'vn dpia- učinkovale na storilce, sai ie bilo ali zapora. Seveda, če so podane šestih mesecih in v va deiania. ki imajo sicer vse zna- kon za 11 r ^ =n n;e SCKjitee izreče kazen strožjo le malo primerov, ko je bilo po- posebne okoliščine, ki očitno ka- treh mesecih od pravnomočnosti ke kaznivih deiani. ki pa s atah- nivih dl ■ ... ih kot 1e Dredoisana in tako n. pr. trebno nogoine sodbe oreklicati, le žejo. da ie bil namen kaznovanja katero ie. bil ugotov- ^ družben h mteresov ne zah e- ^ ^L^oS v Um era tie "za‘določeno kaz- da po novem zakonu ni potrebno, že s nresta janjem treriine zaporne žiti tožbo v lien nieeov zahtevek, zahtevati, vaio kaznovanje storilca To zla- ““ nivo deVanieVredoisana k^en' za- da obsojenec v roku. za katerega kazni dosežen. “jj.a SJmrS?Ji«ad™e- So* toSE Sail iahko tole Kami. kot so bi,e z,oral nažteto. nor, do treh let. to ie -a,viži, mu le bila izvriitev kazni odlo- (Se nadaljuje)