Natisov 15.000
„Štajerc"  izhaja  vsaki
petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo :   za   celo    leto
4    krone, za  Ogrsko
5  K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Stev.se prodajajo po8v.
Uredništvo   in   uprav-■Brvo se   nahajata  v Ptuju,  gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za >/« strani K 40 — strani K 20 —
strani K
strani K
strani K
strani K
Pri večkratnem oznanilu
se cena primerno zniža.
10 — 5 — 250 1 —
Štev. 9.
V Ptuju tJDedeQb dne 28. februarja 1915
XTI. letnik.
vetovna
emški vojni plen pri Mazurskih jezerih: vjetih 7 generalov, črez 100.000 ož, 300 topov in neprešteta množina strojnih pušk in druzega vojnega materijala. — Avstrijci vzeli Kolomejo. — Obstreljevanje Prze-mysla. — Bukovina Rusov očiščena. — Nemci potopili 2000 Angležev.
Z avstrijskega bojišča. Zadnji brzojavi.
Dunaj, 23. febiuarja. (Uradno) Na R n s k o - P o 1 j b k e m   se ni   kaj posebnega dogodilo. Megleno vreme v zahodni Galiciji je oviralo   artiljerijsko   kakor   tudi   drugo bojevanje.
V  Karpatih razpršili so se rtnki napadi kakor po navadi z velikimi izgubami sovražnikovimi. Vjeli smo 7 častnikov in 550 mož.
Boji južno od D n j e s t r a se še nadaljujejo. Na bojišča se je vrlim hrvaškim krdel,m posrečilo s sijajnim vspehom sovražnika iz večin krajev vreči, močno ntrjene in zasedene postojanke na hribih vzeti ter prostor za nadaljuo prodiranje pridobiti.
K.-B. B u d i m p e š t a, 23. februarja. Vojni poročevalec BPesti Hirlap-a" brzojavi:
Boji okoli Stanislava vrše se nadalje z največjo srditostjo. Rezervo za rezervo pošiljajo Bmi v vojno vrsto ter branijo z največjo trdo-vratnostjo svoje pozicije. Višine okoli Stanislava imajo Rusi močno zasedene, ker hočejo prodiranje našega krila na vsak način zabraniti. Vztrajni napadi naših krdel pa so jih že zdatno oslabili in potek boja postaja za nas ugodnejši.
Ogromne moči postavili so Rusi pred Wy-Eokcw, kjer se boj vedno bolj razširja v daljšo fronto. Rusi nas neprenehoma napadajo ter u-pajo, z rezervami ojačeni, ponoči nas pregnati; pa vsakokrat so bili krvavo odbiti.
V  ostalem delu karpatske fronte traja boj na Celi črti naprej. V teh gorskih krajih je na-predovanje jako težavno. V ofenz.ti se Rusi jako dobro bijejo, posebno v gorovju. Naša krdela morajo se takorekoč za vsako pečino boriti, kljub temn smo vsepovsod napredovali.
Pri D u k 1 i je položaj neizpremenjen. Moči so se nekako zednačile. Situacija zna se še-le izpremeniti, ko se bo dal v vzhodnem delu Karpat odločilen uspeh doseči.
C u r i h, 23. februarja. Vojni poročevalec „Sera" brzojavi:
V  zopetni ofenzivi avstrijtkc-ogrskih krdel so boji v Karpatih za Ruse najpogubnejši. Celi rueki polki so uničeni. Samo mrtvih so izgubili Rasi v zadnjem tednu 60.000 mož.
Dunaj, 24. februarja. Uradno ae poroča:
V  \čerajšmh bojih ob gornjem Sanu vzeli smo z naskokom neko višino in vjeli 5 oficirjev in 198 mož.
Izkoriščaj« sneženo   bnrjo je  sovražnik se verno prelaza Vol o wee s trdovratnimi napadi nameraval naše   pozicije  predreti.   Sovražnik je bil odbit ter imel težke izgube.   Vjeli smo 300 Rasov.
Biji južno Dnjestra postajajo čimdalje razaežnejši m ljutejši.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 22. februarja. Uradno se poroča:
V  fronti na Rusko-Poljskem in v Zahodni Galiciji artiljerijski boji in praske. Posamezni sunki sovražnika bili so brez napora odbiti.
V  Karpatih mnogoštevilni ruski napadi, ki so v zapadnem odseku trpeli v trdo noč. Vsi poizkusi uspešnega prodiranja so se izjalovili z mnogimi izgabimi za sovražnika.
Južno Dnjestra imajo boji večji obseg. Večje krdelo sovražnikov je bilo včeraj po dolgotrajnem bojn odbito ter smo vjeli 2 000 nasprotnikov in zaplenili 4 topove kakor tudi mnogo vojnega materijala.
Število 29.000 vjetnikov, o katerem govori ruski oficijelni komunike je neresnično, kajti ono znaša — skupno z vsemi, od konca januarja do pred kratkem — 64 oficirjev in 40 806 mož vjetnikov; k temu še pride 34 strojnih pušk in 9 topov.
Namestnik generalštabnega šefa : pl. Hofer, fml.
Boji na Francoskem.
Nemško oradno poročilo.
Berlin, 22. februarja. Veliki glavni stan: Vzhodno od Yperna smo včeraj zopet vzeli en sovražni strelski jarek. Sovražni protinapadi na osvojene postojanke so ostali brezuspešni.
V  Champagni je bilo tudi včeraj razmeroma mirno.   Število   Francozov,   katere  smo   tam v
zadnjih bojih vjeli, se ja zvišalo na 15 častnikov in nad 1000 mož. Krvave izgnba sovražnika so izredno velike.
Našo postojanko severno od Verdana je sovražnik včeraj in danes brez uspeha mipadal.
V  Vogezih smo z bojem vzeli kraja Hohrod
in Stossweler. S cer ni nič posebnega.
Najvišje armadno vodstvo. * *         * 3       .
Trdnjavo Calais so Nemci v noči od 21.
na 22. t. m. zdatno obstreljevali iz zraka.
Pri AillyApremot  bili  so Francozi
po malih vspešnih praskah nazaj odbiti.
Podmorski boji. — Angleška transportna ladja za vojake s 2.000 možmi potopljena.
„HambnrgerNachrichten" javijo iz Stock-h o 1 m-a :
Angleška vojaška transportni ladja je bila z vsem vkrcanim moštvom, 2 000 mož v angleškem dela kanala La mane he potopljena.
Iz L i v e r p o o la se brzojavi:
Parnik „Ca m b a n k", ki je vozil iz Cardiff a v Liverpool bil je blizu otoka Anglesey v irskem morja od nekega nemškega podmorskega čolna torpediran, brez da bi ga bil ta svaril. Troje mož je bilo vsled eksplozije ubitih, dva pa sta skočila v morje in utonila.
Strašen je začetek napovedanega boja nemških podmorskih čolnov v angleških morjih. Velika angleška transportna ladja s 2 000 možmi leži sedaj potopljena na morskem dnu. 2.000 človečkih bitij se je v kratkih minutah uničilo in razkosani deli ladje plavajo sedaj po morju ter pričajo o grozni katastrofi, ki ouo T.tanik-a še daleč prekosi. Mrfcva trupla onih, ki so še bili pred par dnevi zdravi in čvrsti, pocivsjo zdaj v morski globini.
M i 1 a n, 23 februarja. „Corriere della sera" javlja :
V   nedeljo zvečer bil je angleški parnik »Dunshire" v bližini Bel fas t a od nekega nemškega podmorskega čolna potopljen. Moštvo je bilo sprejeto v coin in tako rešeno.
8traaohiirova grenclca is zelenJA?«
je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših
zdravilnih zelenjav
in  najbolj uspešnih korenin. Straaebiil'OTa gronoick U ueioisfav vsled tega priznano najboljši želodec okrepfiojooi prebavni lik«
Najnovejši telegramnt.
Berlin, 24. februarja.
Včeraj popoldne je potopil nemški podmorski čoln pri BeachyHead angleški parnik za prevažanje moštva.  „štev. 192."
Bitka pri Kolomeji.
Ogrski list „Pesti Hiriap" je zadnjič poročal :
Na karpatski bojni čiti trajajo hudi boji nadalje. Velik pomen poraza Raaov pri Kolomeji se razvidi že iz tega, da napenjajo Rusi sedaj vse svoje sile, da bi si to važoo železniško križišče zopet nazaj, priborili kajti ta železnica je za Ruse brezpogojno potrebna, ker prevažajo po njej vojaštvo za izhodno karpateko bojno črto. Rusi so pa sedaj prisiljeni, da morajo prevažati vse svoje četo v smeri proti Stanislavu. Ruske čete, ojačene s tremi rezervami, so napravile na naše čete, ki so prodirale iz Kolomeje preti 86veru, skrajno srdit napad. Borba je ljuta, Rusi spravljajo v enomer nove rezerve na bojno črto. Boji so se sedaj razvili na celi dolgi črti v eno samo veliko bitko, katere izid bo uplival na celo karpatsko bojno Črto. Priznati se mora, da si Rusi z velikansko Žilavostjo prizadevajo spraviti vojno srečo na svojo stran. Na ostali karpatski bojni črti pa pritiskajo avstrijske čete rusko vojno črto neprestano nazaj. Pri prelazu Dnkla postaja dosedanji pritisk ruskih velikanskih čet vedno slabejši, tako, da bomo mi v kratkem   času   gospodarji na tej črti.
Kako sodijo Rusi o Przemyslu?
0 usodi naše trdnjave si Rusi močno glave belijo. Uradna ruska poročila pripovedujejo o neprestanih izpadih naše posadke. Roški list „Ruskoje Slovvo" piše: „Pri nss se željno pričakuje padee- Przemysla. Eni pravijo, da že vlada v Przemyslu pomanjkanje, toda naši ar-tiljeristi eo še te dni obstreljevali nek avstrijski tren, obstoječ iz sedem vozov, v katere so bili vpreženi kopji in ki se je hotel bližati trd-njavski ntrdbi. Kjer se pa tako malo štedi s konji, se ne more govoriti o pomanjkanju. Povsem abotno bi pa bilo, če bi se govorilo o kakem pomanjkanju vojnega gradiva v trdnjavi.
V trdnjavi prve vrste, kakor je brez dvoma Przemysl, se kaj takega ne more pripetiti. In trdnjavski poveljnik je brezpogojno nadarjen general. Njegova železna volja in str< kovna izobrazba sta mu že zdavna pridobili glas odličnega vojaka. Trdnjava se še more braniti na nedoločen ča3 in vsako govoričenje, češ, da bo trdnjava kmalu padla, je pustolovska domišlija."
Obstreljevanje Dardanel.
Iz Carigrada se poroča, da je pred nekaj dnevi sovražno brodovje, obstoječe iz četi-rih francoskih in ravno toliko angleških bojnih ladij, začelo predpoldne iz daljave boj šestnaj-sterih topov   največjega kalib'a.   Turška artilje-
General in usmiljeni brat.
Resnična dogodba. (I. nadaljevanje).
Prijatelji kakor nasprotniki morali so mu glede njegove poštenosti, požrtvovalne ljubezni do domovine in njegove izvanredne pra-vicoljubnosti priznati spričevalo: po vseh deželah Evropo bi tacega moža iskati bilo — zaman!
Celo v listinah tistega vladarja, ki je s svojimi ukazi maisikatero oviro na poti slave našel, s svojimi protiukazi marsikateri tisoč svojih najboljših bojevnikov in celo velike bitke zgubil — celo v dnevniku slovitega kralja Friderika Velikega ostane knez Venceslav Liechtenstein najslavnejše in nesmrtno zabiljeŽen.
K mnogokterim naredbam, s kojimi je nameraval znanost med svojimi podložnimi razširiti in njihove tekmovanje izpodbuditi, spadala je tudi ta, da jim je dal lastne učitelje, ki so jih podučevali v matematiki, geometriji in\drugih, vsakemu topničarju potrebnih znanostih. Slnšalci so bili po razredih in urah raz-
rija kljub silnemu obstreljaoju s kartečami ni j odgovorila, temuč čakala, da se sovražnik pri-I bliža. In res prišel je zmiraj bližje brez da bi nam napravil znatne škode na naših forth. Šele sedaj so začeli pokati naši kanoni. Izsmed 18 strelov zgrešili so svoj cilj le 4, vsi dragi so zadeli. Sovražnikova admiralska ladja bila je hudo poškodovana ter od torpedovk spremljana iz bojišča odpeljana. • Tudi še dve drugi oklop-nici sta bili tako prestreljeni, da za nadaljno bojevanje niste bili več rabni in ste morali odpluti. Po izstreljenih 600 granatih moralo je vso sovražno brodovje bojišče zapustiti, ko je imelo tri ladje „težko ranjene." Turški artilje-risti so streljali izborno ter so kazali veliko spretnost in odločnost, • ki je vse hvale vredna. Telegram konečno pripomni, da v očigled tacega poguma turških levov si sovražniki ne bojo z lahka več podstopili Dardanel napasti.
Armada Rumunije v vojnem stanu.
Listi iz Bukarešte poročajo, da šteje ru-munska armada po mobilizaciji 650 000 mož. Armada je razdeljena na pet armadnih zborov s sedeži v Krajewu, Bukarešti, Galacu, Jaffi in v Konatanci ter štpje 80 pešpolkov, 10 lovskih bataljonov, 10 polkov črnih huzarjev, 10 polkov rdečih huzarjev, 25 polkov lahke artiljerije, 5 polkov pešartiljerije in 5 pijonirskih bataljo-j nov. K tem se mora še prišteti 1 polk kraljeve osebne garde, 1 divizija težke artiljerije in 1 polk trdujavske artiljerije s 32 stotnijami, ki 80 nastanjene v Bukarešti. Utrdbe Bukarešte obsegajo 72 štirjaških kilometrov s 13 forti.
Vrhutega razpolaga rumunska armada še z 2 bataljonoma železničarjev, z 1 bataljonom zgra-diteljev mostov (B iicltenbaner) in z 1 bataljonom posebnih orožij: letalci, brezžičen brzojay in avtomobilmti.
Kakor je iz tega razvidno, poseduje Ramu-j nija prav znatno vojno moč, katero mora vpo-I števati pr-jatelj  kakor na-iprotnife. Upati smemo,
; da smo Avstrijci k prvim šteti.
•,
Odnošaji med Avstrijo in Italijo.
Glede na snidenje italijanskega državnega zbora se zopet trosijo vesti o napetem razmerju med Avstrijo jn Italijo normalni in prijateljski odnošaji. če smo že pred enim mesecem bili v položaju povdarjati, da so vznemirljive vesti neutemeljene, lahko danes povemo, da bo se razmere tekom zadnjega mesca še bistvene poboljšale. Italija, kot zaveznik Avstrije in Nemčije, bo imela od naše zmage trajen dob ček. Tako se sod' položaj na najmerodajnejših dunajskih mestih, kjer ni najti niti najmanjše ner-voznosti ali celo   kake nejevolje napram Italiji.
Učinek 305 centimeter možnarjev.
Nek artiljerifit iz Georgswald-a podaje v pismu svojim sorodnikom natančen popis učinkov 305 cm možnarjnv.  M<*d drugim piše:
deljeni; v enem oddniku jih je bdo štirideset do petdeset. Javne skušnje o njihovem napredovanju bile so odločilne za nadaljno življenje veacega posameznika.
V višjo službo pomaknjeni bili se le tisti, ki so skušnjo izvrstno napravili. Pri plači učiteljev ni štedil novcev. Jemal je za učitelje domačine kakor inozemce, tujce brez razločka; gledal je le na osebno zaslugo in 'ndividuelno vrlino. Pri njem ni obveljalo nobeno priporočilo in nobeno laskanje. Da se je kljub svoji previdnosti in najboljši volji tu in tam prevaral, se ne da tajiti. In ravni takrat, ko je naš Schroder na Danaju bival, je L eohtenstein kit učitelja matematike nastavil mož* nekega Fran coza, ki je morebiti imel v sv ji stroki prav hvalevredno znanje, pa kljub temu za to službo dve važni napaki: prvič znal je jako male nemško, še manj pa mu je bila lastna izurjenost, da bi se znal svojim učencem priljubljenega na rediti. Kako si so učenci pri teh okolščinah stali, povzeti se bode dalo iz-sledečega
Vino je bilo takrat na Dunaju nekaka živ-ljenska   potrebščina;   pa  tudi   ni   bilo    drago,
Bil je lep   zimski dan.   Zjutraj zarana z čeli smo streljati. Ena sama bomba naših mo narjev tehta 380 kg. (to je več kakor 6 !A s' rih centov) in vsebuje 300 kg razstreliva (Spren stoff). Taka  bomba zadene na daljavo 27 ki metrov (približno 3 lU   stare milje),   mi pa sol streljali samo na 13 km,   toraj  prav   natančno Učinek bil je grozen. Pr i strel bil je namerje na neko vas, v kateri je hilo mnogo Rusov. T hiše so se   podrle   takoj in kosi   razmesarjeni človeških   trupel kakor tudi  konjskih S3 zlete" v zrak.  Dragi strel veljal je nekemu ttenu, kojem  je   ravno na vozovih obilo   Rusov svoj opravke imelo. Več vozov s vprego vred in mnog mož je zletelo čez sto metrov visoko v zrak i v širokem krogu naokoli od strašnega zračne tlaka   bilo je vse življenje pokončano. Enako u ničevalen je bil tretji strel. Na pozorišču razd janja zbralo se je namreč mnogo radovednežev Tretji strel je vse usmrtil. Nato so vsi Rasi, so bolj oddaljeni bili in to videli, urno zbežali, tudi tisti,   ki so bili   v strelnih   rovih ob robu nekega gozda.   Sedaj pribuči četrta bomba. Ko se je dim vzdignil, nismo videli   druzoga kakor daleč   na   okrog   počrnelo sneženo   odejo in na sredi velik   lijak.   V okolišu je bilo \ss mrtvo.
Vihutega zasipali smo z našimi težkimi granatami cele strelske jarke. Sovražnik poslal nam je 40 šrapnelov, pa niti enega moža nismo izgubili. Nek vjet rnski oficir se je izrazil j „Rusi razcefrani kakor cunje zleteli eo na strehe daleč proč stoječih hiš."
Inozemci o vrednosti naše armade.
V  nekem članku z nadpisom „S v e ž list vlovorjevem vencu Avstro-Oger-s k e" opisuje berolinski časopis „Lokalanzeigera težavno nalogo, katera je bila že od začetka vojske naši armadi dana in kako je to nalogo vodstvo avstrijsko-ogrske armade najpopolnejše izpolnilo, celo tedaj, ako se je reklo manjše uspehe in dobičke v blagor večje skupnosti žrtvovati. Brez ozira na boje v osrednjih Karpatih, kjer se naša krdela ramo ob rami z nemškimi hrabro borijo, poglejmo tje v Bukovino! Tam se vojskujejo avstrijsko-ogrska krdela sama z brezštevilnim sovražnikom. Kako energično, junaško in hitro so ga izpodila iz Bukovine! In še v takih neugodnih gorskih soteskah, v katerih bo se Rasi najmočneje utrdili. Slava, da je bil vržen sovražnik iz teh pozicij, gre edino avstrijsko-ogrski armadi, ki je vsled stra-tegično izvrstnega vodstva z neprecenljivo hrabrostjo Ruse v fronti in od strani kakor burja zgrabila. Z neverjetno urnostjo gaje iz Bukovine spodila. Z opravičeno radostjo na Avstrijsko-Ogerskem druži se navdušen „Hnrra!" nemških rešiteljev Vzhodno Pruske
S takimi slavospevi praznujejo in poveličujejo Ni-mci — inozemci — naše zmage in našo vrlo armado. In kaj mi doma ? Mevžasto se držimo, ako tudi zvemo novice, ki bi nas imele vzradostiti    Vsak. in bodi še tako majhen uspeh
temuč proti današnjim cenam, rekel bi skoraj zastonj. V večih kleteh točili so rnaselc po 2 ali 3 krajcarje. Bilo je domače vino, precej dobro blago. —
V  eno teh kleti je nekega popoldne prišel tudi naš Schibder; morebiti si je želel tam ugasiti svojo žejo, ali pa je hotel pri glažeku vioca vsaj za nekaj časa pozabiti na svoje skrbi zaradi pomanjkanja, ki so bile vedno večje, vedno težejše.
Ko je imel tako en vrček pred seboj na mizi prišli so trije ognjičarji (Feuerwerker-Artillene-Bchuler) naravnost iz šole svojega-francoskega učitelja, se vsedli k sosedni mizi in pričeli govor nekako tele vsebine:
S to pregromsko matematiko je pač sam peklenšček v zveai, da se tako težko ali celo nič ne da razumeti in obdržati! Toliko in toliko mescev že hodijo poslušat te modrosti in vendar jim še ni jasno! Posebno sedanji oddelek, s katerim jih profesor že deset dni muči! So vendar pazili koliKor mogoče, kljub temu ne vedo skoraj ničesar! K<tko bode jim le šlo takrat, ko pridejo v   še3tih tednih   skušnje  na   vrsto?
_   3   —
asih vojakov pomeni korak naprej ; korak za korakom pa se tudi polagoma daleč pride, ko- j nečno gotovo — do cilja. Prenagla hoja človeka utrudi, da opeša, ali pa morda blodi in zaide! (Bosna, Srbija!) ter omagan obleži! In po tem naicln se tudi ravna najvišje vodstvo naše slavne armade, ki ima pred seboj najdaljšo pot v Evropi, ali če prav rečemo najmočnejšega sovražnika — Rusa. Ko gre lovec na medveda, se tudi ne bo kar tako — meni nič tebi nič — v DJegov brlog podal, ampak ga bode pričakal, kamor pride hruško krast. Ca se ne posreči ga prvckrat pok žiti, poračunila bosta drngckrat in če krogla ni zadostno zadela, pride še gotovo tretjokrat in — zadnjokrat. Sicer je to stalo precej potrpljenja in truda, toda ktža je že še nekaj vredna, ljubše je lovcu pa še — veselje in ponos, da je kcsmatina podrl! Capito?
Našim fantom nabornikom!
Pojoč in vriskajoč hodijo   sedaj spet mladi fantje k naboru in se istotako večinoma vračajo ikor je  videti — veseli   domu.   Pretežna čina ima na klobukih Bcegeljc", znak,   da so
ili cd naborne komisije kot za vojaško službo
posobne spoznani.
Le kratko časa je tem še pri svojcih ostati; bIovo od njih bode kratko  in srčno,   potem pa
ajdi na pot   v kasarno,   kamor   so   poklicani.
ukaj   ee   bcdejo   v kraikem   izurili    v orožju,
ko ga   imajo   proti sovražniku   rabiti,   b.disi
;a, sablja ali bodalo. ..
Spominjam se še prav   živahno izza svojih
adih dni neke pridige domačega župnika. Ta
ož stare korenine je imel prav kratke pridige, a bile so vseskozi jedrnate in poslušalcem v srce segajoče besede, katerih se še sedaj po toliko in toliko letih starejši farmani (župljani) radi spominjsjo. No, v pridigi, kojo imam v mislih, je dotični g( spod med drugih rekel: : „Doma mora pošten človek delati, v cerkvi moliti, v krčmi pa lasen (dobre volje) biti." In temu nanku bi si jaz upal že pristaviti „y vojski pa tepsti". Nimam vas ravno za nepoboljšljive pretepače, a sliši se vendar od tu in tam, da so se fantje zaradi čisto malenkostnega vzroka — navadno je temu vzrok kako človeško bitje, ki se mu pravi ženska — hudo mesarili. Včasih v krčmo iti, ako je kaka kronica v žepu cd več, mislim, da ni greh! A se tamkaj pretepati, to je prvič neumno, drugič grdo in tretjič navadno tudi nevarno. Na dobičku še nikoli ni bila kaka stranka, ne močneja in tudi ne tista, ki je podlegla. Močnejše potaknejo po luknjah, sla-beje pa morajo čestokrat položiti v bolniško posteljo ali morebiti tudi — v grob. Vidite, to ni lepo, in okolica, v kateri se fantje pogostoma pretepajo, pride na „slab glas", ki se jako daleč sliši — dalje kot gromenje burje v pasjih dneh! 0 krajih, kjer pa celo ubijajo, nočem govoriti, kajti prežalostno in tudi presramotno bi se začutili oni pošteni domačini zadeti, ki morajo z gnjusom v svoji soseščini kaj tacega trpeti in pretrpeti.
»Korajžen mora biti fant! Je prav.   Korajža
In še javne povrh! Knez Venci bo gotovo zraven in ta ne razume v tej točki nobene šale. Kdor tukaj svojo reč slabo opravi, v celem svojem življenju ne more povišanja pričakovati, pač pa tedaj   prav   občutljivo   kazen!
Tako so tožili eden proti drugemu o svojih skrbeh in stiskah in sicer v razumnih besedah, po katerih se je dalo sklepati, da jim ne manjka zdrave pameti, temuč primernega navodila. Schroderju ni ušla niti ena beseda njihovega pogovora. V začetku ga je silil smeh; potem pa so se mu začeli smiliti zaradi njihove zadrege; zdeli so se mu dobri in odkritosrčni ljudje. Morebiti je iukaj mogoče, si misli Schroder, nekaj malega si prislužiti vrhutega pa še dobro delo storiti, torej se vzdigne in pristopi k njihovi mizi.
^Oprostite gospodje," nagovori jih, „da se nepoklican v Vaš govor vmešam! Toda Vi delate v resnici krivico matematiki, ako jo psujete. Ona je le takrat težko rezumljiva, ako se nejasno prednaša. Kar se ravno te tvarine tiči, o katerej ste ravnokar govorili, tako je ravno ta. ena nailahkeiših  v celi matematiki.  GosDodie.
v pravi obliki, pri pravi reči in na pravem mestu je že marsikomu srečo prinesla. Največ ko-rajže med vsemi stanovi pa potrebuje, celo zahteva vojaški stan. če se sovražnik s korsjžo prime, je že napol premagan. Glejte fantje, tam na bojnem polju va* čska delo. ki zahtesu od vsacega posameznika korajžo. Cim več je bjsto Oni, ki so ža ,, tamkaj", bojiščih tako junaško, svet čudi — celo sovražniki ob-Zanašati se sme do-bodete vi vredni tavanjih vrste. Tolčite po se   da in  kjer   se
imeli, tem bolje za vas so se bojevali na vseh da se jim ves čud njej o njih bojevitost. movina na vas, da jim riši, ko boste stopili v nasprotnikih: koliko
d a. Nabijajte jih po slovenski, po nemški in po šegah vseh avstrijsko ogrskih narodov! Več sort klofut ko bo dobil, tem bolje si jih bode zapomnil! In to bode dobro za nas in najbrž tudi za njega, ker bo vedel koga ima pred seboj. Torajles korajžo v boj, gre za domovine se obstoj!
Zdaj pa par besed vam fantje, ki niste „os tali". Videl sem nekatere brez „cegeljca", ki so hodili po naboru ali posamezni ali pa v družbi svojih domačih tovarišev nekako klaverni in pobiti. Rudečica sramu — če ni bila posledica ,haložana", kojega sodaj celo Hiudenburg pije, — jim je silila v lice. Vprašam vas: zakaj ? Moj bvg, saj morate vedeti, da ne more biti vsak možki „mnzikaut"! Kdo bi pa potem plesal ? Morda ženske same s seboj ? Kako se bi jim pri kakem „štajeriš" janke zapletale! In celo pa še le „polštettonc"! Brrr ....
Pa pustimo šalo na strani, časi so resni in vrhutega imamo sedaj tudi še postni čas. Glejte ljubi fantje, doma znate biti svoji domovini ravno tako koristni ko na bojišču. Delavcev primanjkuje že sedaj, in še v večji meri jih bode primanjkovalo, ko se bojo poljska dela pričela. Stariši so morebiti tudi že priletni, oslabeli, ki ne zarcorejo vse to opraviti, kar posestvo zahteva. Živeža je treba za domače, treba ga je za prodajo, da se dobi denar /,-a davek in druge mnogovrstne potrebščine. Največ je pa na tem ležeče, da gledamo in mislimo neprestano na naše vrle a hudo izmučene vojake, ki se morajo daleč tamkaj v tujini za nas vojskovati proti večim sovražnikom. Ker nas in naše zveste zaveznike ne morejo premagati z orožjem, mislijo nas z gladom. Seveda se sestradan, gla-den vojak ne more krepko in uspešno boriti! Se navadno domače delo se ustavlja lačnemu človeku. Manjka r»u moči, pa tudi „koiajže" ! Skupno se moramo truditi, da bodemo v stanu naše junake z dovoljnim živežem zalagati. Saj ne bodete dali zastonj! Državna uprava bodi vam vse pošteno po primerni ceni plačala. I a čeravno dobijo denar stariši v roke, saj prido to vam vprid; preje ali pozneje. Se vi bi morali starišem prigovarjati, da bi se delo na poljih urno pričelo kakor hitro to dopušča letni čas in vreme Ne samo vsaka njiva, temuč vsaka njivica se naj pridno in skrbno obdela ter zasadi ali poseje! Oče v nebesih bode dal svoj blagoslov, da bodete imeli že po kratkih mesecih bogato žetev. Vojska zna
jaz od Vas sicer nobenega ne poznam, pa če si hočete nekaj malega v skrb vzeti, bi si upal Vam v dveh ali treh urah vso to tvarino tako razjasniti, da bi jo popolnoma razumeli."
„V dveh ali treh urah?" vsklikne najstarejši med njimi — „to kar že nas deset dni muči ? Gospod, ako to zamorete, Vašo uslugo bi mi ne hteli zastonj sprejeti!"
Schroder: „Tem bolje, ljubi prijatelji! Poskusimo enkrat? Ponudim Vam se na poskus. Določite sami kje in kedaj!"
„Kje ? Seveda nimamo pripravnega prostora. Znabiti pa imate Vi posamezno Btanova-lišče — in če bi nam dovolili tja priti?"
Schroder: ,Tudi to je mogoče. Moje stanovanje jo na Schottenbastiji, sicer precej tesno, a vendar ima prostora za na štiri dovolj. Koj povejte mi, ob katerej uri zamorete jutri k meni priti?"
Ura sestanka je bila kmalu določena. Točno so prišli artiljeristi in Schroder je takoj pričel s svojim poukom. Slušatelji so ga večinoma raznmeli in vprašali,   kar se  jim   vsled   tujega
še mesece in mesece trajati. Za sedaj še živeža za vojake sicer ne primanjkuje, toda postajal bode pičel in vedno pičleji in naslednje — kakor je vsakomur znano — jo vsake reči konec. Ako se zmiraj le jemlje in jemlje pa nič ne doda, pač zmanjka! Delajte toraj pridno, saj imate med našimi junaki tudi vi sorodnike, prijatelje in znance, katerim bode prišel sad vašega truda v prid !
In kaj bo, ko se bodejo ti-le junaki vrnili od krvavega dela utrujeni na svoj mili dom? Ali bi jih ne užalostilo do dna srca, videti domačijo zapuščeno in zanemarjeno! Hodili so dolgo časa dovolj po poteptanih, razrutih in požganib pokrajinah in zdaj naj bi našli doma kaj podobnega! Izmučeni reveži, pohabljeni in-j validi bi menda morali prišedči na svoj dom takoj za plug ali motiko prijeti, da bi ee za potrebni živež kaj pridelalo ? Ali bi jih naj doma tudi še mučil glad, ko so upali in se veselili v naprej, da si bodejo zamogli v brezskrbnosti nekaj dni zaželjenega počitka privoščiti! . . .
Ne, dragi moji fantje, jelite, to ne sme biti in tudi ne bo. Gledali in skrbeli bodete po vseh svojih močeh, da bodejo domu prišedši zamogli biti z vami zadovoljni, vas srčno objeli, ko bodejo videli skrbno obdelana polja. Reči bodejo zamogli, da prišli so s puščave v raj. Pozdravlja vas „Scajerc".
18. februar je spominski dan,
ker je tega datuma pred 25 leti umrl v V o-loški blizu Reke eden najslavnejših avstrijskih državnikov, grof Julij Andrassy. Rojen je bil leta 1823 v K a š a v i na Ogrskem. Največja njegova zasluga je bila s p o p r i-
6raf Gyula Andrassy
jaznenje med Avstrijsko-Ogrsko in Nemčijo ter njuna obrambna zveza, kateri je pozneje Še Italija pristopila. Bil je dolga leta ogrski minis te rski predsednik; slovel ni samo kot brihten državnik temuč tudi kot pisatelj.
Vojaške zadeve.
Rodbinske pristojbine onih, ki so šli k vojakom. Zakon z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237, namenoma ne omejuje vpraviče-noeti do vzdrževalnega   prispevka  za  svojce k
narečja še nejasno zdelo. Proti koncu predavanja (poduka) razumeli so vse.
.Gospod", reče po dokončani uri najstarejši : „že današnji poskus nas je prepričal Jda zamorete to tudi izpolniti, kar ste nam obljubili. Pri Vas nam postane jasno kot solnce, kar smo pri našem profesorju imeli za nedoumno. Oh, ko bi hoteli biti naš učitelj! Veliko nimam na razpolago, pa polovico svojega zaslužka z veseljem dam, ako bi nam hoteli Vi po naši obli-gatni uri to raztolmačiti, kar je nam profesor nameraval!" tndi midva, tndi midva želiva isto," zglasita se tovariša.
Schroder malo pomisli, toda vojaki ni30 odjenjali; in sam je bil tudi že ob koncu svojega imetja; vrhutega ta odkritosrčni zaupljive sh teh ljudi! Ganila ga je. Obenem se nudi prilika zaslužka! Vdaril je torej v roke. Skozi Šest ali sedem teduov prišli so vsik dan. Njih vnetost in marljivost ste bili izborni, da je imel Schroder pravo veselje ž njimi.
(Dalje prihodnjič.)
4
dejanski službi pritegnjenih oseb staleža moštva (med temi tndi podčastnikov), ampak ima veljati tadi v splošnem za svojce rezervnih častnikov ter dragih gažistov kakor tudi gažistov neaktivnega staleža.
Ali v kakem posebnem slučaja pristoja vzdrževalni prispevek ali ne, je vprašanje do-tičnega dejanskega stana, pri čemnr je gledati na to, ali so dani v § 3 citiranega zakona normirani gospodarski predpogoji do zahteve, zlasti, ali svojci že ne prejemajo takozvanih rodbinskih pristojbin (stanovninskih prispevkov in tekočega vzdrževanja).
Po tozadevnih določbah predpisa o pristojbinah za c. in kr. vojsko 2. del zadeva obveznost erarja glede rodbin gažistov in podčastnikov sledeče kategorije:
a)  Gažiste aktivnega staleža, ako so oženjem ali vdovci, v poslednjem slačaja samo tedaj, ako imajo otroke, ki se nahajajo v njihovi oskrbi.
b)  Gažiste in častniške aspirante neaktivnega staleža, ako se nahajajo v pod a) preciziranem rodbinskem razmerju in niso državui uradniki ali uradniki državnih železnic.
Za ti obe kategoriji obstoja pristojbina v stalnih stavkih (stauovninski prispevek in tekoče vzdrževanje) brez ozira na velikost rodbinskega stanja.
c)  Prostovoljno naprej služeče podčastnike in sicer pod predpogoji kakor pod a). Za to kategorijo obstoja pristojbina v stalnem stanovninskem prispevka in v tekočem vzdrževanja, katerih visokost se ravna po številu rodbinskih članov.
Glede svojcev ped a) in c) navedenih aktivnih vojaških oseb je samoobsebi umevno, da isti sploh ne morejo pripadati onim osebam, ki imajo pravico do vzdrževalnega prispevka.
Kar zadeva soproge in otroke pod b) omenjenih gažistov, in častniških aspiraiitov neaktivnega staleža, jim ne pristoja z ozirom na njim od države dovoljene pristojbine nikak vzdrževalni prispevek, med tem ko v drugem odstavku § 2 zakona z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 237, navedenim kategorijam svojcev teh oseb pristoja pravica do istega, ako nastopijo v danem slučaju zakoniti predgoji. Ti predpogoji pa takrat niso dani, ako omenjeni svojci kot člani gospodarstva vpoklicanca ali iz drugih vzrokov vživajo rodbinske pristojbine in s tem ne trpi škode njihovo vzdrževanje.
Ker imajo samo rodbine prostovolj no dalje služeči h podčastnikov (§'47 voj. zak.) pravico do rodbinskih pristojbin, ni dvoma, da se morajo svojci podčastnikov neaktivnega Btaleža, ako so bili ti pritegnjeni k dejanski službi, prištevati k vpravičenim osebam.
Njemen-armadi, načeloval je general Ren-nenkampf in je obstojala iz šest korov; drugi, Narew-armadi, obstoječi iz peterih korov, dveh brigad strelcev in šesterih rezervnih divizij obstoječi, zapovedoval je general Šansonov ; tretja, Grodnoskarezervnaarma-d a imenovana pa je bila sestavljena iz 22. ar-madnega kora, iz preostankov 6. armadnega kora in iz delov 3. sibirskega armadnega kora.
Od teh treh armad je prva Njemen armada prodirala preko Insterburga proti K 6 -nigsbergu, Narew armada pa prekoD e u t s c h-Eylau- Ostorode. Nemci s) imeli sredi avgnsta le dva kora, nekaj deželnobrambov-cev in črnovojnikov na Vzhodno-Prus-k e m in tako se je posrečilo Rusom do 25. avgusta po velikih lastnih izgubah z Njemen armado priti do črte Labiau-Tapiau-Ger-d a u e n, z Narew armado pa do črte Allen-stein- Hohenatein-Gilqenbarg.
Pri tej situaciji, ko so Rosi v dveh prostorno daleč ločenih skupinah stali, udaril je Hindenburg s svojo energično in težko roko. Dne 26. avgusta napadlo je šest korov Nemcev Narew armado in jo pobilo v štiridnevni bitki tako temeljito, da se je od cele armade komaj poldrugi kor s težavo rešil. Zajel je 92.000 Rusov kot vjetnike ter zaplenil 500 topov. Na bojišča je obležalo 150 000 Rusov. Po tej sijajni zmagi udaril je Hindenburg vdru-gič in sicer na Njemen-armado, ki je dotlej mi rovala Deloma po železnici, deloma peš — 150 kilometrov v četirih dneh — spravil je svojo armado pred Rennenkampf a ter je Ruse od južne strani zgrabil in pri G e r-'dauen-Nordenbarg-Aogerbug-Solt m ah n en popolnoma premagal. Reunenkam,<f je sicer še zamogel en del svoje armade rešiti, a vendar je bila zmaga Nemcev tolika, da so vjeli 50 000 Rusov in zaplenili 150 topov.
Tretja raska armada hotela je Nemce pri L y c k u od strani prijeti, toda prišla je prepozno, ker sta bila 1. in 17 kor že prosta, torej  v  stanu, Grodnosko armado  docela pobiti.
V osemnajstih dneh so toraj Nemci tri ruske armade uničili, ostanke pa do srede oktobra noter do Nj emen-a nazaj potisnili. Položaj'v Galiciji in Rasko Poljskem pa je vod-vodstvo nemške vojske prisilil, Hindenbnrgovo armado precej zmanjšati in zaradi tega je ta bil
primoran se zanaprej simo defenzivno zadržati. Ta defenziva trajala je skoraj pet mesecev, a Hindenburg je znal na novo prihajajočim če tam kljubovati. Kakor nam je znano, teh n bilo malo: edenajst infanterij skih in več kava lerij3kih divizij. Primoran je sicer bil mali de Vzhod ne-Praske spet Rusom prepestiti, toda o1 držati si je znal jezersko planoto Maznrsko Tjekaj si Rasi niso upali, ker so tam že strahovite poraza   trpeti morali.
Začetkoma febmirja še-le je vodstvo nemške vojne bilo v stana, nanovo sestavljena k~ dela na Vzhod no-Prusko poslati. S temi ojač-bami je Hindenburg pričel svojo drugo ofenzivo proti Rusom in je v devetdnevni bitki odločilno in črez vse sijajno zmagal.
Ta zmaga prav nič ne zaostaja za prvimi tremi krasnimi zmagami, ker uničil ježe četrto proti Vzhodno-Pruskej prodirajočo rusko armado popolnoma, ravno tako pet in pol kora močno, kakor ste bili Njemen- in Narew-armadi ; materijelni uspeh je pa nad vse večji od zadojih treh, ker je napravil nad 100.000 ruskih vjetnikov, zaplenil čez 300 topov, ogromno število strojnih pušk in veliko množino različnega vojnega materijala.
S to zmago je — kakor že rečeno — najskrajnejše severno krilo popolnoma pobito. Rusi se valč sedaj v svojo razsežno, z močnimi utrdbami zakovarjeno Njemen-Bobr-Narew črto nazaj in radi tega je ta črta jako važnega pomena. Ta varni zid Rusov nadi v prvi vrsti begaječim masam premaganih ruskih krdel zavetje in jim omogoči, svojo razpršeno armado zbrati in urediti ter si s pomočjo velike 6trategične železnice Ivangorod - Varšava - B i e 1 o s t o k • W i 1 n a novih moči — ako jih še kaj imajo — pritegniti, če se nameravajo nemškemu navala v bližini imenovanih rek se v bran postaviti.
Toda opazovati se dajo mnogotere prikazni, ki delajo vrednost te črte iluzorično. Prvič se mora nemško prodiranje severno od Visle v po-štev vzeti, ki je črte Plock-Bjelsk-Recionz stično z operacijami na Vzhodno-Pruskem že doseglo ter se Narew-črti že do 50 kilometrov približalo. Vemo pa tudi, da so nemška krdela Ruse severno Tilsita premagala ter čez Taurogen nazaj potisnila. To nemško prodiranje pa ne pomeni druzega, kakor da je   severno rusko krilo
Angležka morja kot vojno okrožje.
Bolni
napljnCih
Sanatory
Hindenburgove mojstrije.
(Pojasnila k sedanjema položaju).
K brzojavom priobčenim v zadnji številki »Štajerca" podajeino danes opis bitk pri Ma-zurski jezerih na Vzhodno Pruskem, in kratek pregled Hindenburgovih uspehov.
Zmaga armado Hindenburgove, ki je uničila ednajst ruskih intanterijskih in več ka-valerijskih divizij, pomeni polom že četrte proti Vzhodno-Pruskemu" prodirajoče armade kakor sploh severnega ruskega krila.
Predno preidemo k oceni pridobljene stra-tegične vrednosti te le zmage, ozrimo se na boje, ki 80 se od srede avgusta tukaj vršili, da dobimo jasen pregled operacij in vspehov Hindenburgove armade kakor tudi za Ruse nsodepolen vpliv Mazurske jezerske planote na potek ondi se vršujočih bojev.
Po prvih bojih z Rusi, ki so se hoteli ondi sredi avgusta globoko v Nemčijo zariti, pokazalo se je, da njihova kavalerija ni velike vrednosti.
Prvo ofenzivo v veliki meri je vodil sam veliki knez Nikolaj Nikolajevi, nadpoveljnik vseh ruskih armad. Takrat je marširal s tremi armadami proti Vzhodno-Pruskemu ; prvi,  takozvani
Morja okoli Angleške in Ireke je Nemčija proglasila kot vojna okrožja, kojemn pripada še tudi Canal la manehe, morska ožina med Anglijo na eni, Belgijo in Francosko na drogi strani. Od 18. februarja naprej bodo Nemci vsako trgovsko ladjo sovražne stranke, zasačeno v tem okrožju, potopili. Angležka si misli pomagati s tem, da bi na svojih trgovskih ladjah razobesila zastave nevtralnih držav. In to neza-čuveno nesramnost je ukrenila celo z vladnimi odredbami (31 januarja). V t3kih okolščinah je toraj mogoče, da pridejo v nevarnest tudi ladje nevtralnih držav, kajti nemški zasledovalci ne morejo vedeti, če se ne skriva pod zunanjim znakom nevtralne države najbrezobzir-nejši in najzvitejši sovražnik — Anglež. Nemci so toraj odkazali nevtralnim prosto, neogroženo pot s tem, da so morje, severno okoli Škot skega in 30 kilometrov širok pas ob holandskem obrežju naznanili kot čisto min, vožnjo po njem zasiga-rano, od strani svojih zasledujočih križark in podmorskih čolnov neogroženo.
Vzgled k tem naredbam dala je Nemcem Anglija sama, ko ni samo trgovinsko vojsko ž njimi pričela marveč vso Severno morje kot vojno okrožje razglasila. S to in še  z mnogimi
*s$gjj
Shclis/id I?
:fcrw.-ie;'.r'v»j*
-----HuTSr"—-
Keiniii f-iV-cfj ;v.J.W!,„;;—




Karfs z ur H/co/rar/s son B/ia'arrd.
drugimi odredbami upa Anglija, da bode Nemce s sestradaiijem ponižala in potlačila. Nemci so toraj sprevideli, da je skrajni čas, Aogliji z enakimi naredbami račun prekrižsti. Bije se toraj že sedaj trgovinski boj brez vse milosti, brezobziren boj na nož.
5
črte Njemen-Bobr-Narew,  to se pravi trdnjava Bowdo naravnost ogrožena.
S temi navedbami podan strategičen položaj je neizmerne važnosti in ima za prihodnost nedogledne konsekvence; Rasi so namreč v nevarnosti, da jih Nemci od strani zgrabijo. Ni še to sicer neovrgljivo omogočeno, a priprave so že pričete. Samo Narew črta s trdnjavama Zearze in Paltaek se ima še vzeti in —■ prosta je pot. Nadalje je obkoljenje Njemen-črte še večjega pomena, ker učinkuje neposredno na drngo rusko obrambno črto, to je črto Njemen-Bug, ki pride pri opustitvi Visline črte v poštev ter ima evoJB opore na severu v trdnjavi R o w n o, v sredini Brest-Litowsk in na jugu v trd-njavskemtrikotniku Lu ok-Dubno-Rowno.
Generalfeldmaršal Hindenburg-ova krasna zmaga dovoljuje Nemcem kakor tudi nam kot njihovim zaveznikom najslajše nade, in trdno sme vsakdo od nas upati, da se bodo vse izpolnile.
Dopisi.
Izjava. Podpisani urednik „Štajerca" Kari n h a r t izjavlja, da je vsled napačnih in-ormacij s strani občanov občine Sv. Stefan pri Šmarju tamošnjega župana in načelnika kraj-nega šolskega sveta g. P. Zakošeka v tem lista opetovano na časti žalil in mu očital nerednosti v njegovem poslovanju kot žapan in načelnik krajnega šolskega sveta. Ker sem ee pa prepričal, da so vsa očitanja glede njegovega ure-dovanja popolnoma neresnična, jih preklicem v vsem obsega in obžalujem vrhu tega tudi druge napade na njegovo osebno čast Tudi se za-vežem, da ga ne bom v bodoče v nobenem oziru več napadal in žalil.        Kari Linhart
urednik »Štajerca"
Pol leta vojske.
Pol leta že je trajala vojska in v tem da je trajala, je rastla. Ce že ravDO ni bilo sigurno prerokovati, vendar je najbrž vsaka izmed vojskujočih držav si mislila: to je vojska 1914. A sedaj pišemo 1915, prvo polovico leta velikanske vojske in zgolj, brezmiseljnost bi bila, konec vojske na določeni čas prerokovati ali o obsegu tega   kar še ima priti, govoriti.
Vemo samo to, da te stranke oborožujejo v taki meri, kot bi imela prava vojska še le se začeti. Novi miljoni so poklicani pod orožje, nastala je vojna doba„drugih armad" (Napoleon). Obenem se oborožujejo države v gospodarstve-nem oziru in sicer še le sedaj kot v vojnem stanu. Za priskrbo kruha se zaseči žito. Avstrijsko-Ogerska in Nemčija si dobavate iz domačih tovarn ogromne množine topov, pušk in raznovrstne municije. Finančni ministri se posvetujejo in potujejo, da bi jim bilo mogoče nove milijarde dobiti za sod brez dna ... In zdaj je skoraj tako, kakor se v starih pravljicah o turških časih pravi: da je solnce krvavo bilo.
Od začetka sem vojska vedno raste. Koj po začetku vojske se je udeležuikom pridružila Belgija in skoraj istočasno Anglija Z Anglijo zapletle bo se v boj tudi njene kolonije po vesoljnem svetu in na Fiancoskem so v boj korakali Kanadci iz Severne Amerike, Indi, Za morci i. d. Potem s-s je našim nasprotnikom pridružila Japonska. Po treh mesecih vojske stopi Turčija na stran Avstrijsko Ogerske in Nemčije in vsi tri deli takozvanega starega sveta postali so enotno bojno polje. Kje so zaostale cenitve, ki so veljale še pred par  mesci
Moč in pravica.
Neprestani boj je naše življenje. Ne samo boj za vsakdanji kmh, nego tudi boj za drugo materijalno blago, za idealne zahteve, za ualed, čast in marsikaj drugega. Vsak pa ne zmaga v tem boja, čeprav je_ po zakonu v pravici. Saj pravi že pesnik: „Živemu pravico!" Mirno pa lahko povemo: pravico ima zdravi. Zakaj, kaj pomaga človeku, da se zaveda, da je človeško in  zakonito   v pravici,   8 ko   nima   moči,   svojo
za pretirane? Ž-j dosedaj je ta vojska terjala več žrtev na mrtvih, kakor vse vojske iz zadnjih sto let, sem od leta 1815. Akoravno se je že porabilo denarja, da njega množino ne moremo zapopasti, vendar so še ne misli na to, da bi znale države v tem oziru opešati.
Napovedi vojske nismo več štab, toda kdo ve, kdaj bode njihova vrsta končana? Bojujoči še stojijo pokonci: pripravljeni n e i z -mernost raje prekositi, nego slabost  priznati!
V sredini tega boja brez merila, med krvavo preteklostjo in megleno prihodnostjo stojite nepremakljivi Avstrijsko Ogerska in nje zaveznica Nemčija. Vsi m naporom mnogoštevilnih sovražnikov postavili ste vedno nova sredstva njune moči v bran, kojih neizcrpnost celo njuni nasprotniki pripoznavajo in občudujejo. Večina njenih armad se bojuje na sovražnikovih tleh, katere imate zasedene, in ta ozemlja se — akoravno polagoma — še vedno razširjujejo. Kar je bilu ta in tam navidezno nazadovanje, izkazalo se je v kratkem kot krepko napredovanje. Tako na vzhoda   kakor na zapadu
Kjerkoli so sovražniki navidezno prodirali, povsodi so se morali prej ali slej umakniti. Več kot štiri tedne na primer so poskušale Joffoe-jeve armade nemško verigo pretrgati in sicer v času, ko je bila najslabša, a ves njih trud bil je zaman. Stoinpetdeset tisoč mož so stale Francoze te poskušoje. Njih vspeh je bil, da so se morali na najvažnejši točki svoje f.onte uamkniti. S tem so se prepričali, da je ves tozadevni trud zastonj; kar se v najugodnejšem trenutku ni posreci'lo, se tudi nikdar posrečilo ne bo.
O angleških milijonskih armadah, o kojih so si kaj radi polna ii3ta vzeli, je vse nekako r.otihnilo. Fiancozi seveda vse žile napenjajo svoje armade popolniti, toda od kod naj dopolnitve vzemejo ? Iz domače dežele so že pobrali, kar je količkaj bilo sposobnega, s kolonij pa ne smejo vojaštva odtegniti, ker so iste od vstašev  ogrožene.
Iz Galicije se Rosi trajno odmikajo, le našo nepiemagljivo trdnjavo Przemysl še trdovratno naskakujejo; a dosedaj so vsi njihovi navali ostali brezuspešni. Przemysl je in ostane i-a Ruse trd oreh, ob kojem so si že marsikateri zob oškrtnili. Z Ogerskega in iz Bukovine pa so itak že pobrali svoja šila in kopita ter se pobrali tje, odkoder so prišli. Vso upanje, j*» opravičeno, da v kratkem ne bo niti enega Rusa več na avstrijsko-ogrskih tleh. (Da so bili primorani iti Ru3i iz Vzhodno-Pruskega kakor k .... s plesa, o tem, je „Štajerc" na drugem m'estu natančneje poročal in tudi danes poroča.)
In kaj je z vojsko izstradanja? Na tem polju boja začela je Nemčija-sedaj z ofenzivo. Medtem ko si je Nemčija v tem ozira s %sami vspeh zasigurojočimi naredbami ntrdila svoj obstoj, pričenja se v zraka iu pod morsko gladino vojska blokade, ki naj zabrani Angliji vsak dovoz živeža.
Rusija ima že nekako slutnjo, da ji ne bo mogoče do konca stanovitna ostati, ker ji doma preti financielna katastrofa (po sklenjenem miru !), Franciji pa manjka Ijndi da bi si svoje velikanske izgube v fronti nadomestila. Mogoče I da bojo naši sovražniki svojo vojno utrujenost še za nekaj časa premagati skušali, toda utajiti se ne da. Nasprotno pa stojite Avstrijsko- Ogrska in Nemčija neupognjeni, četudi si želita sko-rajftnega miru; in bodete vzdržali se pokonci sedaj in zauaprej, dokler ne bo prišel čas, ki bo za nas zlato jutro mirnega življenja.
pravico tudi dognati. Boj za vsakdanji kruh hoče vztrajnosti in moči.
Gledati moramo zato, da se ohranimo vedno zdrave in moči se zavedajoče, motenja zdravja in boleče trpljenje moramo hitro odstraniti, pri čemer nam izborno služi Fellerjev bolečine tolažeči rastliuski esenčui fiiid z znamko „E!sa-fluid".
Pri revmatičnih, protinskih ali nevralgičnih bolečinah, bodenju, trganju, lnmbigu (H?xen-schnB), bolečinah v križa, bodenja v ledjih ia dragih s prehlajenjem, prepihom in prenaporom nalezenih bolečinah, tolaži bolečine, poživlja in 02vežuje.
Bosna pomirjena?
K8j je govoril general Sarkotič Bošnjakom.
Leta in leta sem se je vedno zatrjevalo od vseh strani, tudi od takih, ki bi imela biti bolje podnčena, da je v Rosni in Hercegovini vse v reda in da stoje te nove avstrijsko ogrske dežele na isti stopnji lojalnosti kakor katerabodi druga. Najnovejši Čas nam je odkril, da tam doli ni vse tako kakor bi moralo in znalo biti. Ne ozirajo se na podpihovanja in podknpljeva-nja od zunaj smelo rečemo, da se ljudstvo teh dežel pač še ni vživelo za naše razmere urejenih državnih zanošajev. Sarajevski zločin, njegova preiskava in zadržanje velikega dela prebivalstva v vojski s Srbijo je pokazal in še kt.ž«, kako da sloji z lojalnost« v Bosui in Hercegovini. Toda natančneje pisati o tem, bilo bi tveganje — zapasti cenzuri!  —
Podajemo toraj tukaj simo poročilo iz Ban-jaluke tikajoče sa go^a bosuo-bercegovskega deželnega šefa, generala Štefana plem. Sarkotič - a, ki ga je imel o priliki sprejema najvišjih predstojnikov vseh V8roizpovedanj v Ba-njaluki dne 12. februarja. Medtem ko je vsa druge, kakor turškega, protestautovskega in ju-do\skega in v prvi vrsti katoliškega najvišjega predstojnika zaradi njih uspešnega ali vsaj po-trndljivega delovanja p> hvalil in vsakema pose-beč svojo zaupnost izrekel, je govoril grško-ori-entalskerau metropolitu (srbskemu nadškofa) besede, ki so polne izjavo v nezadovoljnosti in graje. Rekel jo med drugim: „Upani, da je Vaše zatrdilo lojaliteto odkritosrčno ! Tudi jaz sem jugoslovanskega pokoljenja ter se spominjam iz h svoje mladosti, da se v moji domovini na Hrvatskem Srbi v oziru na lojaliteto in zvestobo do cesarja od Hrvatov niso dali prekositi. Hrvatje kakor Srbi, oboji so bili zaalomba prestola. S tf-m večjo žalostjo sem zvedel, kaj se je zgodilo in kaj se še danea godi. Prizanašanje in blagovoljnost uprave proti ljudstvu tolmačili ste od prvakov ljudstva kot slahost. Dnhovništvo, ki je poklicano duhove ljudstva oblažiti, opu-stošilo je dušo ljuditva; učiteljstvo, ki ima nalogo duševne zmožnosti ljudstva povzdigniti, je te zastrupilo. Pozdravljam ljudstvo. Odgovornost za storjeno seveda tudi ljudstvo zadene, glavni krivci so pa vendar tisti, ki so ljudstvo zapeljali, dnhovništvo in učiteljstvo.
Velika škoda mora se poravnati. Duhov-ništvo in učiteljstvo mora si izbrati druga pota, in upam, da bodeta v mojem smislu delovala. Ako bi se pa pričakovano ne izpolnilo, tedaj se bodo našli drugi, katerim se bo ta najdražja last države, namreč duša in duševne moči ljudstva, z mirno vestjo zaupala. Predrugačiti se stvar mora B ...-.na in Hercegovina ste z neločljivo vezjo z monarhijo Btriujeni in bodete tako ostali. Najbrezobzirnejše se bode postopalo proti vsem sab»erzivnim elementom."
Pri poklonu urada'stva rekel je na pozdrav, da mora biti za uradnike zvezda vodnica : pravica in pravičnost. Tudi v dvomljivih slučajih se interesi države ne smejo kratiti. Zdrava u-prava ima le na podlagi trdne državna avtoritete zadostno zaslombo. Ta autoriteta je v n-I radništvu poosebljena. Uradnik si ima vedno predočevati, da je organ izvršitve državnih smo^ trov.
Pri sprejemu občinskega zastopa, pozdravil je generala banjaluški žapan Hamdi bey DziniČ ter povdarjal lojaliteto meščanstva. Deželni šef je nato med drugim pripomnil, da ima meščanstvo   sicer   v   prvi vrsti   gospodarstvene naloge
Čitajmo, kaj piše neki učitelj o Fellerjevem „Elsaflaida":
,Slučajno sem naletel na nekaj steklenic Vašega izbornega rastlinskega esenčnega fluida „EIaa". Izborno mi je služil pri mojih zastaranih bolečinah Učinek je bil naravnost čudovit Prosim, da mi takoj pošljete tacat svojega domačega zdravila." Ivan Wagner s. r., učitelj, Weiss-briach. Koroško.
Naši bralci bi morali Fellerjev flaid z znamko „Elsa fluid" imeti doma, saj stane poizkusni tucat simo 6 kron franko in se samo pristan dobiva od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Esa-trg št. 241 (Hrvatsko).                    . . . duzir.
rešiti, a znano mn je tudi, da je nekaj občn-Bkih svetovalcev lojalnih, nekaj pa je tudi takih, ki ne zaslužijo tega spričevala, a pričakuje od zadnjih, da se bodejo svojih dolžnosti proti državi zavedli, sicer bi se morali vsi škodljivi elementi iz občinskega s:šta  izbrcniti.
Pravoelavci (Srbi) pri pozdravu niso bili zastopani, in morebiti je tako bolje, ker hinav-ščina bi bila s .takim činom neznosljiva.
Kratke so bile besede generalove proti nekaterim, a tem krepkeje in velepomenljive! —
Ukaz c. kr. štajerskega namestništva z dne 5. februarja 1915, drž. zak. št. 18,
glede prometa s kruhom in pecivom.
Z ozirom na sedanjo večjo nevarnost razširjanja nalezljivih bolezni se na podlagi § 1 zakona z dne 30. aprila 1870, drž. zak. št. 68, prepoveduje kupnvalcem dotikati kruha in peciva v namen izbiranja na vseh prodajnih mestih (pekarijab, trgovinah z mešanim blagom itd.) nadalje javno razpolaganje kruha in peciva na tržnih prostorih radi prodaje, ter kroŠnjarjenje s kruhom in pecivom na splošno pristopuih krajih, v javnih lokalih, v nradib, pisarnah itd.
Prestopke teh prepovedi kaznujejo na podlagi § 7 cesarskega ukaza z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, po § 11 tega cesarskega ukaza politične oblasti z denarno globo od 2 do 200 kron ali z zaporom šestih ur do štirnaJBtih dni.
Prepoved, da se stranke ne smejo dotikati na prodaj ponujanega peciva, da bi ga izbirale, se mora javno nabiti z razločno čitljivo pisavo na vseh  vpoštevnih prodajnih mestih.
Ukaz c. kr. štajerskega namestništva z dne 8. februarja 1915, drž. zak. št. 16,
o izvršitvi ukaza trgovinskega ministerstva dogovorno z ministerstvi notranjih zadev, za poljedelstvo in za finance z dne 30. januarja 1915, drž. zakona št. 24, v zadevi izdelovanja in prometa s kruhom in pecivom.
1.  Z ozirom na določbe § 5 ministerskega ukaza z dne 30. januarja 1915, drž. zak. št. 24, se razveljavijo namestniški ukazi z dne 19. januarja 1915, drž. zak. št. 7, o izdelovanju vojnega peciva iu z dne 29. januarja 1915, drž. zak. št. 14, o uvedbi enotnega vojnega peciva od dneva, ko stopi ta ministerski ukaz v veljavo, dne 6. februarja 1915.
Ob enem se na podlagi § 5 ministerskega ukaza določa, da sme izdelovati malo pecivo v smislu ministerskega ukaza samo v obliki štiridelnih okroglih žemelj in da mora pri ceni 4 vinarjev za kos imeti najmanj 42 gramov teže. Izdelovanje vseh diugih vrst malega peciva, kakor navadnih dolgih žemelj, dolgih mlečnih žemelj, parnih žemel, cesarskih žemelj, rogljičkov, oklopkov, makovih štruc, prest in vsake vrste rahlega in na pol rsblega peciva itd. je prepovedano.
2.  Prošnje za podelitev izjemnega dovolila po § 6 ministerskega ukaza morajo natančno navesti vrsto zaprošene izjeme in množino kruha in peciva, ki se ima izdelati in dobivati iu označiti pekarsko obrt, iz katere se naj dobiva pecivo. Pri izjemah za zdravilne zavode ali dijetične namene mora v prešnji stati zdravniško potrdilo brezpogojne potrebe.
3.   V teku 24 ur je v obrtnih izdelovalnicah dopuščeno malo pecivo samo enkrat izpeči. V času od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer je nedopustno vsako pečenje pri izdelovanju malega peciva. Pripravljalna dela se lahko vrše v času cd 5. do 6. ure zvečer. V pekarijskih obrtih se kruh ne sme poprej oddajati kakor 12 ur po dokončani peki. Namestniški ukaz z dne 16. januarja 1915, drž. zak. št. 6, o določitvi gotovih ur za obrtno izdelovanje belega peciva izgubi veljavo od 6. februarja naprej.
4.  Izdelovanje natrošenega kruba in natro-šenega peciva je prepovedano.
5.  Ukaz c. kr. namestništva z dne 26. januarja 1915, dež. zak. št. 13, o prepovedi obrtnega izdelovanja drožnega in maslenega testa ostane v veljavi. Obrtno izdelovanje maslenega in drožnega testa za zdravilne zavode in okre-valne dome ali v njihovih kuhinjskih obratih, ki je izvzeto cd določb omenjenega namestni-škega ukaza ter obrtno izdelovanje prepečenca se sme vršiti samo dva dni v tednu. Občinski predstojnik mora ta dva dneva krajevnim navadam primerno določiti in javno razglasiti. Tudi se sme za to proizvajanje v porabljati pše-nična moka za pečenje samo v množini, katera ne presega 70 odstotkov celotne teže množine moke, ki jo je podelati. Ostanek mora obstajati iz po § 2 ministerskega ukaza dopustnih pri-datkov, posameznih ali v poljubni zmesi (§ 10 min. uk)
6.  Okaz c. kr. namestništva z dne 7. januarja 1915, dež. zak. št. 3, se razveljavi z ozirom na določbe § 12 min. ukaza.
7.  Peki, slaščičaji drugi prodajalci pečenega blaga, kakor tudi gostilničarji in krčmarji vseh vrst morajo odtis ministerskega ukaza, nameat-niškega ukaza z dne 26. januarja 1915, dež. zak. št. 13. o prepovedi obrtnega izdelovanja drožnega in maslenega testa kakor tudi toga ukaza nabiti v svojih prodajaluiških in obratnih prostorih na mestu, ki je vsakomur vidno. (§ 13 min. ukaza).
Prestopke tega ukaza kaznuje, v kolikor jih ne kaznujejo kazenska sodišča, politična oblast I. instance z denarnimi globami do 5000 kron ali z zaporom do 6 mescev.
Ako prestopek zakrivi obrtnik, se lahko razen tega, čo so dani predpogoji § 133 b, odstavek 1, črka a, obrtnega reda, ukrene odtegnitev obrtne pravice. (§ 15 min. uk.)
9.  Ta ukaz se ne nanaša na izdelovanje kruha in peciva za vojaško upravo. (§16 min. uk.)
10.   Ta ukaz stopil je v veljavo dne 6. februarja 1915.
Prodaja živine v sili vsled napačnega razumevanja zapisovanja žita in krme.
2/221/1/1915.         Gradec, 2. februarja 1915.
Ze ponovno je opozarjalo namestništvo na brezvestno ravnanje mnogih knpčevalcev, ki izrabljajo vsled vojnega stanja med prebivalstvom povzročeno bojazen za se in od kmečkih živinskih posestnikov izsiljujejo govejo živino po neverjetno nizkih cenah, ali skušajo z razširjanjem neresničnih vesti kmete napeljati, da bi jim prodali žito, živino in druge poljedelske pridelke po nizkih cenah ali skušajo kazaje na baje preteče razmere vzbuditi v lahkovernih živinskih posestnikih strah in jih prisiliti, da bi prehitro prodajali svojo čestokrat premlado in za klanje še nezrelo živino.
Pri tej priliki se je opozorilo na to, da je dolžnost prebivalstva, take kupčevalce kakor sploh razširjevalce vznemirljivih vesti naznaniti pri orožništvu, politični oblasti ali pri sodniji in jih izročiti zasluženi kazni, ki bode morda ka-zenskosodna zaradi goljufije.
Naznanja se, da namena oblastveno odrejenega zapisovanja krme in žitnih zalog mnogi poljedelci ne razumejo ampak ga tolmačijo tako, da se zapisane zaloge ne smejo pokrmiti, ampak da bi se morale shraniti do spomladi, in da si baje kupci to tolmačenje obračajo v svojo korist in živino   kupujejo   po   sili znižanih cenah.
To razumevanje je popolnoma napačno in prodaje ria podlagi tega razumevanja koristijo samo kupcem, prodajalcem pa škodujejo.
Pred vsem se mora pripomniti, da se zapisujejo sploh le take zaloge žita in krme, ki pridejo v poštev tudi za človeško hrano. Posebej se krmilne zaloge v zadnjem času sploh niso zapisovale, izvršilo se je samo od ministerstva za notranje zadeve za celo ozemlje tostranske državne polovice odrejeno  zapisovanje vseh žit-
nih zalog, ki je imelo namen ustvariti potrebn podlago naredbam vlade za sigurno preskrb prebivalstva z moko in kruhom.
Zapisovanje zalog kolikor jih je, ni ton; nikakor imelo namena, teh zalog v določeni ii meri pridrževati do spomladi, najmanj pa pri siliti živinske posestnike, da bi prodajali svoj živino po cenah, pri katerih bi sami trpeli sko-do, brezvestni kupčovalci pa imeli sramote dobiček.
Vsekakor se v vojnih časih ne sme opuatitj misel na ekonomijo z danimi zalogami.
To misel podpira tudi z ukazom poljedefl skega ministerstva z dne 5. januarja 1915, dr. zak. št. 5, izdana prepoved krmljenja gotov: živil (za mletje sposobne rži in pšenice ter zfl mletje sposobnega ječmena, nadalje za izdeli vanje kruha primerne ržene, pšenične in ječmi nove moke), ki se morajo pred vsem pridrža za človeško hrano in se ne smejo polagati živini
Razen tega popolnoma razumljivega pridržk niso poljedelci v uporab" svojih krmilnih sred štev zakonito na nikak način omenjeni in ke je bila žetev preteklo jesen bogata, — kako tudi povdarjajo poljedelski listi —, nimajo ž vinski posestniki nobenega povoda, svoje živin iz pomislekov, ali je dopustno vporabljati krmo pod ceno prodajati.
Političnim podoblastvom se vnovič naroča da obračajo posebno pozornost na opisane zvi jače knpčevalcev in mešetarjev in da na eni strani brezobzirno postopajo proti istim, na drug strani pa z nujnim poučevanjem in pojasnjeva njem oškodovanih krogov prebivalstva — morda tudi s posredovanjem okrajnih odborov, občin skih predstojništev, župnijskih uradov, poljedel skih korporacij in zadrug, ter tudi o priliki uradnih dni — kolikor jim je mogoče pripomorejo k odvrnitvi takih prigodkov.
Od ces. kr. namestništva.
Ukaz ces. kr. namestništva zastran   prometa  s sladkorjem.
Zastopniki avstrijskih sladkornih čistilnic so oddali pred nekaterimi dnevi trgovinskem ministerstvu vezalno izjavo, da bodo dale avstrijske sladkorne čistilnice kupčijstvu in pon-žitku za založbo potrebe v tuzemstvu potrebne množine sladkorja za použitek do začetka nove kampanje (1. septembra 1915) po neizpreme-njenih sedaj veljavnih cenah na razpolago.
Po tej od sladkorne industrije prevzeti dolžnosti je do začetka nove kampanje zajamčena stalnost cen za prebivalce potrebnega. živila.
V občni koristi je ležeče, da se na ta način dosegla stalnost ne uniči po neopravičenem povišanju cen od strani veletržtva ali nadrobne-trgovine v škodo prebivalstva kot poažitnika.
Kot oporišče za vprašanje, ali so v vele trštvu in nadrobni trgovini zahtevane cene pri merne, bode služilo to dejstvo, da so sladkorn čistilnice povišale ceno za sladkor od junija 1914 do sedanje dobe v celem za 4'/» K pr 100 kg ali 4'/« v za kg. Crez to povišanje cen bistveno večje povišanje cene za sladkor v ve-letržtvo ali pri oddaji na drobno nasproti v mesecu juniju 1914 od veletržtva in nadrobne trgovine zahtevsnim cenam bi se ne moglo kot v razmerah opravičeno smatrati in bi se strogo kaznovalo po določilih cesarskega nkaza z dne 1. avgusta 1914 drž. zak. št. 194 kot tiranje cen
Gradec, dne 13. februarja 1914.
C. k. štajersko namestništvo.
Razno.
Razglas z dne 24. februarja 1915, tikajoč zagotovitev preskrbitve s žitom in z moko. Naših sovražnikov nakana, nas izstradati mora 89 na vsak način preprečiti. V to svrho so se danes vsled cesarjevega odloka v državnem zakc-
Stole (Zimmersessel) s
po 3-—, 5'—, fr— kron se dobijo v zalogi
LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju.
614
—   7
Vsakovrstne stare izdelke iz
gumij-a tvkrX: Brata Slawitsch v Ptuju.
niku razglasile odredbe, ki naj nam do pribod-Dje žetve zagotovijo preskrbitev z žitom in z ~:o. S tem cesarskim odlokom so proglasijo vee zaloge žita (pšenica, rž, ječmen, oves in koruza) kakor tudi vsi zmleti produkti (moka, zdroa, phan ječmen i. dr.) s izjemo otrobov, same ali zmešane, zmlačene ali nezmlačene, kolikor niso v posesti države ali vojaške uprave, od današnjega dne do preklica kot zadržana. Od danes naprej se zadržane zaloge brez oblastvenega dovoljenja ne smejo več podelati, ne porabiti ali pokrmiti in tudi no prodati. V zadostitev največih potrebščin so nekatere izjeme dovoljene, ki so razvidne iz dotičnega cesarskega ukaza. Dolžnost je vsacega, da si svoje zaloge ohrani. Kdor s zadržanimi zalogami izven izjem eamovoljno razpolaga, ali dolžnosti njih ohranitvijo kljubuje,' ima pričakovati stroge kazni. Ces. kr. namestnik.
Generalfeldmaršal Hindenburg pije haložko vino, koje ma je o priliki njegove prve zrna g e v M a z u r i j i poklonilo ptojsko nemško akaderaično omizje pod načelništvom g. Dr. pl. S. Fichte nau-a. Te dni dobil jo ptujski pan g. J. 0 r n i g od slovečega vojskovodje srčno zahvalno pismo s sledečim besedilom: „Glavni stau na vzhodu, dne 8. februarja 1915. Gospodo žnpanu ces. kr. deželno-knežjega mesta Ptuj, Prosim Vaše blagorodje, da izvolite gospodom nemškega akademičnega omizja sporočiti mojo najprisrčnejšo zahvalo za lepa voščila in izvrstno vino. Vsaka kupica naj me spominja prijaznih darovalcev in naj me prepričuje, da se tudi Ptujčani mene blagohotno spominjajo. Naj bi po častnem sklepu miru V3i ptujski me stjani uživali srečo in blagostanje. Na to izpraznim prvo kupico. Plem. Hindenburg, generalfeldmaršal in nadpoveljnik vseh nemških armad na vzhodu".
Ka) poreče Rosegger k vojski? Nedosegljivi naš štajerski pisatelj P. K. Rosegger piše v svojem jHeimgarten" o sedanji vojski sledeče: JSasa armada bojuje se proti dvema frontoma. Spredaj proti sovražniku, zadi proti domačemu prebivalstvu. Spredaj proti prevzetnosti, zadi proti malodušnosti. Spredaj naj bi eovražn>ka vznemirjala, zadi naj bi ljudstvo pomirila. Spredaj podreti, zadi pokonci postaviti. Spredaj se bojevati s smodnikom in železi m. zadi s tiskalnim črnilom (Druckerschwarze) S sajami često-krat tiskalnica koga očrni, a zdaj so rabijo za .»lepše narediti". To ne storijo samo naši poročevalci, temveč še v veliko večji meri sovražne armade. Tarnajoči možiceljni in babure doma mora se pomiriti, drugače omajajo zaupljivost in požrtvovalnost ljudstva ter slabijo s tem vojno moč. Zato morajo biti celo uradoa vojna poro čila tako prikrojena, da se naznanijo kolikor ■mogoče le vspehi, klofute pa zamolčijo, dokler niso povrnjene. To bi še šlo. Ako pa nasprotniki svije lastne poraze kot zmage in naše vspehe kot izgube v svet trosijo, je morebiti to za trenutek prav izdatno ; toda ko .pride resnica na ■dan, zdrobi to duhove. Mislim, da n^j bi se smeli mimogredoči neuspehi zamolčati, tako pa tudi nspehi, dokler še ne stoje na trdnih nogah. Umikanje naših krdel iz Srbije bi nas bilo čisto hladoe pustilo, ko bi ne bila nas malo časa poprej naznsnjooa zasedba Belgrada skoraj do nebes ne povzdignila Vsak uspeh bodem ponosne in hvaležno v mojem srcu praznoval, v okna pa svojih osemnajst sveč ne bodem več postavil, dokler se ne sklene časten mir. Dotlej me nobeno poročilo o zmagi ne bo več omamilo, pa tudi nobeno žalostno   poročilo več potlačilo.
Vlak je povozil 1871. leta rojenega, v tovarni za sukno Burger-M or o uslužbeuega delavca Matevža R o g g. Železniški čuvaj Lindner ga je našel vsled telefoničnega obvestila is Gospe svete blizu Velikovškega mosta na progi BI je hudo razmesarjen; kola so mu odrezala glavo. obe roki in levo nogo. Rogg je v p'janosti zašel na železniški tir ter na grozen Dačin našel svojo smrt.
Grozna nesreča v Brežicah se je pripetila 15. februarja, ko je pet ljudi našlo naglo smrt Levi del hiše krčrrarja V o 1 č a n i š e k pri kolodvoru se je zrušil med strašanskim pokom do tal, da je sedaj videti le groblja.   V kleti shra-
njeval je krčmar karbit. Vsled mokrote izblape-val je takozvani a c e t y 1 e n, plin, ki služi v razsvetljavo. Ako se tok plin združi v večji množini z navadnim zrakom, tedaj zadobi strašansko razstreljivno moč. Krčmar je poslal svojega hlapca po opravku v klet. Ko stopi ta s svečo, vžge se razatrevljivni plin, kojega moč je bila tolika, da se je zrušil celi del hiše na levi strani vhoda v razvalino Na kolodvorskem poslopju kakor tudi na vseh v bližini stoječih hišah so popokale šipe raz okenj. Žalibog je ta nesreča tudi petero človeških žrtev terjala, in sicer so mrtve izkopali iz groblje krčmarja V o lč a n i š ek-a, njegovo ženo in hčer, domačo rej en ko in hlapca J. Lap neha, kojemu je odtrgalo pol glave. Priletni materi krčmarjevi zlomilo je obe nogi v bedrih. Ne-poškodovasi so ostali lo droga hči krčrearjeva, katere mož je zdaj na vojski, in njena dva otroka ter oden od dveh hrvatskih živinskih barautačev ; njegov tovariš j« izgubil eno oko. Prenočevala sta t:sto noč pri Volfaaišeku kakor že večkrat.
Brat in  bratanec celovškega  knezoškofa,
Fritz H e f t e r in Lovrenc Lindner sta padla te dni na zapadnem bojišču. Oba sta bila še pri slovesni inštalaciji 7 t. m v S o 1 n o g ra-d u navzoča, in v tako kratkih dneh dobil je mil. g. knezoškof dr Adam Hefter tužno poročilo o njuni junaški smrti.
Ptujski sejmi. IS. februarja se je prignalo na ptujski kenjski in govejski sejem 112 konjev 804 goved. Na svinjski sejem 17. februarja 686 svinj. Prihodnji sejem za konje in goveda bo 13. m a rca  t   1.
Slišijo se pritožbe iz Mariborske okolice, da vojaki pri slojih *ajah kmetovalcem poteptajo travnike in žitna polja. Ijgovor : Je pač vojska! je mčev, kajti uri nas, hvala bogu, že ne divja bojni hi op V'a<!a izdaje ukaz za ukazom, da bi se moral v-ak še tako majhen prostorček skrbno obdelati, po«aditi in posejati in časnikarstvo se v tem -»issirn trudi, takšno početje pa vsemu tema naspr-.tuje ! Prepričani smo, da bojo merodajni vojaški krogi potrebno ukrenili, da ne bo več stifrffci enakih pritožb
Podgane so bankovce požrle — vsaj deloma —, kočanci Manji Krištofi č iz Puhle pri Ptuja. Jiknje je prinesla 17 februarja ostanke dveh 100 kronskih in čveterih 20 krouskih bankovcev k g. Jožefa O r n i g - n kot načelni ku okr;,jnega odbora ptujskega. S znano uljud-nostjo je revno ženo potolažil ter ji obljubil, da bo se kar najhitreje potrudil pri ces. kr. avMtrijsko-ogrski banki na Dunaju doseči, da se ubi gi žeokici denar v popolnem obsegu vrednosti di tičnih bankovcev ali pa vsaj odmerno vebkosti ostankov blagovoli potom okraja9ga odbora ptujskega vrniti. Nauk: Ne shranjujte denarja doma, tetnač naložite ga u-t obresti pri kakem poštenem denarnem zavoda!
Agenta Rudolfa Astei a so zaprli,  ker je
to Koroškem nakupoval žito s pret ezo, da bIu-ži nakupljeno zrnje v vojaške namene Prišli so mu na sled, da ae je l,uleiti lagal in s dhče mu bede za to goljufijo t do kazen,   prisodilo.
Angleži so se spet iznenadili zaradi nove iznajdbo Nemcev, ki imajo s-d-ij nanovo kon Btruiraoe podmorske čolne Vsled te konstiuk-cije namreč vozijo novi čolni tako h tro kakor navadni parnik ali pa še bolj, da zamorejo ladjo tudi „v polni vožuji" dohiteti in jo potopiti.
0 draginji tožijo ljudje, ki morebiti ne vejo, da ob časih večjih vojsk žri od starih časov sem vedno tako bilo „Ce!o cvim se jo podražil" toži stara žeukica nevešča, da je mnogo tozadevnih tovaren delo ustavilo in da ostale ne zamorejo potrebi zadovoljiti. Bode že spet b-lje!
Listnica uredništva.
\;Li'ti("'nik v Ameriki: Ne morem o priobčiti. Cemura ne do-pu§<*a, pa lu Ji n i v s e r e s n i C n o. Pozdrav!
Ani Tika: I :n >:-nji naročniki so prcS»ni. postati upravništvu „Slajercaa natančen naslov od Frančišku G 'veenko, nazadnje V e n a d o V u e r t a, F. C. C. A. Domingo M a n g e r a n i, Stld-Amerika.
List , Štitjere" se zaraore cenj. naročnikom le teiaj redno j dostavljati, aka se naročnina vnaprej pošlje. Vsako-;aka sprem*mba v naslovu nbj se upravništvu nemudoma naznanil
Posestvo, obsegajoče rkoli 1000 oralov zemtjige" želi nekdo kupiti ali vzeti v najnm. Več pove upravnišUo tega lista.
Naročnica v llvetkovcih pri Veliki S'euelji: Vaše pismo smo prejeli. Svetujemo Vam, idle prilifiao k g. J. Omig-u kot načelni cu okrajnega odbora. Pri njem bodetc g tovo dobili najboljši svčt v Vafti teza ni zadevi.
0. JaTiea 0 .... v Lehnu: Se je zgodilo kakor se bodete prepričali sami. Bila je neka *m -ta v naslovu.
Ako Vam j* Vaše zdravja drago, e tijte danagnji Lvsoform-inzerat in zahlcvajle zanimi.o knjigo, „Kaj je higijeniV" zastonj od kemika C. Huniitann, Dunaj XX., fetraschgasse i.
.To je tO pravo! zakliče vsak, ki trpi na protnu (Gictat), ko gaje Fellirjev fluid iz rastlinskih iz\leckov (Pflanzet -Essenzen-Kluid) boločin rešil. Mnogi zdravniki priporočajo ga pri boleznih. m protiou, revmatumu in iKur*lgiji in [riporočamo l* st-klenic za <j kron, postnins pro.-to od lekarnarja E. V. Feller, Stubica^ Elsatrg, Hrvatsko narečiti. Zanimiva zahvalna pisma čitamo tudi o vspi hih pri OŽgaltnah, iretiskih. oteklinah in Izvirih. Obenem S' lahko naročijo Fellefjevo ČJAtilne rabarbara krorjljice z marko ,,Elaa Pillen", 6 fik&tljie ia 4 kione 40 vinarjev postn.ne prosto.
Viničar
trezen in zani-sljiv,  z
večimi delavskimi močmi   išče si   stalne službe.    Naslov    pove upravništvu .Štijerca'.
10 000    lepo    v-.raslih   1.
cepljenih trt, R i p ar i i a,
p-oda po  16 krcn   100
komadov :
Oskrbništvc grajščine Rogatec  (Rohitsch)
Š'.»jpr«k •■.           102
Dve njivi
se    daste   v    najem. Vpraša  s« naj  v
upravi Štajerca,'
Močen fant
za uk v usnjarski obrti, se takoj sprejme s ponolno o>kibjo pri J. Kosi, Mala nedelja, pešta Ljutomer  ioe
Majer ali šafer
oženi en, z dobrini spr Čevali, nemškega in si >venskega jezika zmožen, iS£-i službo.   Več  se
izve^ v upravniStvu    BŠtajprca".    101
Kava 1 kilo K 250
najfinejša zrnata kava h eadem, izborna v okusu. Ako S5 vzame 5 kd irankodopoai ljatev. Vsak dan poštna razpošiljatev Erstes Grazer Versanti Biiro Graz, Annenstr. 12. 9i
Mesarski učenec
16 let star, sin po Stenih starisav, iščo m-jstra, pri katerem bi se zamogel mesarske obiti učiti. Naslov pove: Upravništvu »Staje.rca".          97
Treeeh in janeslj-iv oskrbljevalec stroja Lanz Heissdampfloco-mobile se   sprejme   v službo.   Vprafta naj se v upravništvu .Štajerca".     99
Kolarski
učenec
se takoj   sprejme   pri g. Franz Merz,
kolarski mojster   77
Breg pri  Ptuj«.
Sedlarski učenec
se takoj sprejme pri g. Franz Raschl, sedlarski  mojster V   PtUjll.               ,05
Ljudskakopelj mestnega^
kopališča v Ptuju.
(BI ^as za kopanje: ob delavnikih od Vi ^(■un- do 2. ure popoldne (blagajna j(; od
k
"^SfiBl2.  <lo   1. ure   zaprta); ob   nedeljah   in__
^S praznikih od 11. do 12.   ure  dopoldne. jj3fek
"^B^j 1   kop^j    /.   vrofim.    mrakom,  paro
,Brausebad" z rjuho K —* 70
SDIKEValQ
krasna
dobite pri rabi
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starosi
hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza
K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8-—.
KosniiscliBS Df. A. Rix Labo.utoriDin Dunaj IX., \wm \%.
107
Razpošiljate v strogo diskretna. j_    1      Tii-n -...,™/n n« «unn        Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju »aruhu", lekarna „Mirijs Ur    A    KI A  Krftnift ZH UPS«        pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani bkarna pri „ziateip Ul. Hi llia aiUlUV A«, jVlUU.                     jelenu", v dišavi A. Kau«, in „AdriaI)rogerie."
0
Radium armadna ura
z železnim ali pa zveznim križctm c. kr. vojnega nvnisterslva, s sveli'om, spada k opravi Z3 vojno, Tiajnnnje bol rezervna um. Naročena 2e od skoraj vseh regimentov c. k. armade in mornarice.
Priprava za vojno 100.000 ur
po izjemni ceni c. kr. armade.
Radium armadna ura K 12-— V 0'__
izjemna armadna črna u u Armadna  radium ura kot za-
pe?1?*.....K »•- h in-
izjemna cena za  armado II iU Armadna radium-Čepna budil-
nira.......K 30 - IMJ _
izjemna cona za armado ft (>"• Bojna ura brez radiuma .... K .v— 8 leta garancije. RaapcSiljatev po  sprejemu   izjemno  cene tor 50 vinarjev za poštnino tudi na boj Šče po 1. rkstoitiii hiSi za armadne in vojne ura               65
Max Bohrel, Wien,  IV.  Wargarethenatr.  27/51.
Poročnik B. cd brjižČa piše: Nobena noč na tM>ji5Co aH etraž', v kateri bi mi va$a svot lna ura r.e sti-iiU izborno. Vsnk strada, kder nima toke ure, zlasti pa ranjenci.
!■■■ 50% cenejša!
Amerikanska Stedilna kava, velearrmatična, izdatna in stedilua. 5 kg poskusna vreča K 11"— franko po povzetja. Vs kUr. veleprima najfioeiSj Čaj K 2 20 oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta.                      '66
5 vinarjev
(tane dopisnica, s katero zamerele zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih robnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsa'eornur zastonj in franko.                        .H&
c. io kr. dvorni liferiBt, BKlJX st. 730 (CeJko).
&Bg- Prave i,ikel-žepne-ure K 4-0, 6—. V srebru K Si", 9 50, ni,klasta budiin'ca K 210, ura-kuka
vica K 7-85, ura na prndelj K 9     .
Razpošiljatev po povzetju izmenjava dovoljena ali denar nazaj.
Priporočljiva domaČa sredstva.
Kitajski železni   Malaga, kapljice za okrepčale krvi proti slabe s: i in bledičnosti (Blech>t;cht) itd.; steklenica 2 K..
— Tekočina za pr'a in pijuče, stekl.  1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pi'ule za čiščenje krvi a 80 vio.
—  Čaj proti gihtu a 80 vn. —   Balzam za   giht,    ude in živce stekl. 1 K ; izvistno mazilo, ki odstrani boleč ne.
—   Bleiburški ž v nski prašek   a    1-20   K.   Prašek  proti odvajanju krvi v živalski vodi a K  160— Izvirni   strup
za podgane,   miši, Ščurke h K 1-—. Razpošiljatev L. Herbst, apoti ka Bltiburg na Kor< gki m.      49
i mesar
kupnje konje za klati po najboljših cenah.   93
Zidano štikana hlliza samo K 1'95.
Čudež industrije za štikanje.
Kompletno za eno bluzo samo K 1*95.    » Krasno lepo!   Zadnja novost I
Par sto tucatov teh krasno lepib, bogato z žido Stikanih štofastih bluz r nežnih lep-h barvali, kakor belo, creme, rosa, svitlo-(lavo, srednjoplavo, modno-lila, rdeče, zeleno, drap, temne-plavo, fraise, rujavo, črto, sploh v vsaki eksistojoci bani, prevzeli smo cd neke razpuSčene švicarske štikarijske tvornico in zamoremo te krasne bluze po en gros-prodaji velikih množin za to smešno ceno razprodati. — Te bluze so trikratno sroto vredie. — Pri najmanjšem nakupu 3 kosov tudi v različno barvah po želji per k6s K 1-95. Pri nakupu 6 kosov stanejo vsi skupaj le K 11 ■•— :n se poleg tega fini jabot iz čipk ali pa fini „ypitzcnkragcn" zastonj priloži. Edina razprodaja po povzetja.
M. Svvoboda, Dunaj, III 2,  HieBgasse   13—114.
( Ba u t iscliler)
ee sprejmejo. Kje, pove uprava tega lista.
strahu
pred azijatsko kolero, kajti zatnoremo se pred to kugo skozi higijenični način žiiljenja sigurno varovati.
Držimo svoj želodec v redu in pazimo na največjo snažnost. Uinivajmo večkrat na dan obraz in roke in dajmo vsakokrat v umivalno vedo nekaj Lyaoform desiofekcijskega sredstva. Glasom po$kii-,cv v znamenitem Greifswaldskem zavodu tajnega svetnika Drof. Loeffler uniči 2% »*• Ly-soformova tekočina tekom ene minute baeiJjne kulture Cnolere vibrio.
Lysoform naj bodo povsod v zalogi.
Cene originalnih steklenic so K —80, 1 60, 2 80 in 4'60 v vsaki apoteki in drožeriji
Na Željo pošjemo vsakomur zastenj in franko jako zanimivo brošuro od kralj, svetnika Aladdr KV»žch, direktorja rešilne družbe, z naslovom: ■ Kako se varejemo pred kolero«. Večjim tvrdkam pošljemo tudi več izvodov.                                         40
Dr. Keleti & Muranyi
keni. fabrika, Ujpest.
Naznani!
Z ozirom na vojni čas in iz te izvirajočo potrebo, saditvi zelenja posebno pozornost posvetiti, vrši se bode v to svrho na dežel sadje- in vinorejski šoli v Maribor« v dneh 15 16. in 17. marca tečaj z poduk o saditvi, oskrbo vanju in uporabi želel njadi) kakor tudi o ureditvij] tozadevnega vrta. Podučevalo si bo teoretično kakor tudi praktične od 9. do 11: ure predpoldne in 01 2. 4. ure popoldne.
Tečaja udeležiti se zamore vsak do, t. j. možki, žene in dekleta Učnina (Unterriohtsgeld) se ne ter ja. Podučni jezik je nemški.
Zglasiti se je do 10. marca pri
Ravnateljstvo
deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru.
vršil se bode
v pondeljek 1. marca
Ni zamenjati s podobnimi ponudbami 1
Namesto K 12 — samo K 6«-
15.000 parov čevelj  na   žnore
glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo K 6" —. — Se dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti.
Poslle po povaetju
ekspertna Hiša..
pri
SV.
Tržka občina.
Zlata verižica
na obroke!
60 gramov težka K 140 — na nes e K 4 —. Pr-1
voraziedoa srebrna nra, 8 srebrni pokrovi K 14'—.
Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni uro io veri- j
žiro kupiti, naj piše takoj
sprej ema
do preklica vsako nedeljo in
vsak praznik od 9. do 11. ure
dopoldne vloge.
Ravnateljstvo.
Iza<jatel| ia o4iovor«i aradalk: Anton Peitler.
Tizkal: W. Rl>nl»
7695
8
11
54