Ameriška Domovi iv a 6®lt&9h L»v 1122? A99 OMUT indija svari Moskvo pred gradnjo vojnih eporisvč v Pakistanu In;% je protestirala v Mo-sj Pa tudi proti gradnji ;,nic riških vojnih oporišč aa britanskih otokih v Indijskem oceanu. LONDON, Vel. Brit. — Indija .smatra za glavno silo južne Zlje in gleda s precejšnjim ne-r auPanjem tako na Sovjetsko '•/czo kot na Združene države, '° te kažejo voljo poseči v In-.iJS 1 ocean, v katerem je bila ° ncdavnega neSpornj gospodar I g i a Britanija. Ta se je odlo-|tia ‘sarna umakniti od tam, ker odgovorn°sti več ne zmore. 2j nJ'enih nalog naj bi prevzele ružene države v sporazumu z i6 1 0 Britanijo in prizadetimi urzavami tega področja. V ta frostor bi rada prodrla tudi Sov-Va 2Veza, če treba, tudi proti 'Ji prizadetih držav. je Moskva pred par tedni ^‘ignila na potrebo in mož-0st vojaško-obrambnega sode-a\anja pred rdečo Kitajsko v ^ °Vv Delhiju, so tam odgovorili, ° nočejo v nobeno tako zvezo 3.n da ta tudi ni potrebna. Indi-•la vidi večjo nevarnost v podtal-nom rovarjenju kitajskih komu-n*stov v sosednjih državah kot La v dejanskem vojaškem napada od strani rdeče Kitajske, če-,,Udi je nekaj takega doživela 'aiaj pred nekaj leti.. test[riekli teden ie Indiia Pr°-gradnie ,V Moskvi Proti načrtom dur v P V°-1neSa oporišča Gva-je j aListanu nedaleč od me-Š£e na' Seveda je to pristani-ni mamenien° pakistanski voj-ju ,°irnarici> toda v New Delhi- sovjetski 0;*e’ da b° služil° tudi Moskvi T Voinim ladjam. V Nevv Delh° 0dločno zanikajo, v dejstvn ,1JU pa 0Pozarjajo na Vsak0 v. Moskva zanikala stan poadjanje orožja v Paki- le ^baVja.3’6 i2kaZal0’ da g3 nesh S'Sk' 2unanji minister Di-ločnn lngb Pretekli teden od-Vladi prop6811-91 pri britanski tansko-amerKkrt°m gradnje bri' taIs'kega on p0morsko'le-dabra porisca na otokih Al- skero m '>ie§0 Suarez v Indij-gaskar-aCeanU. severno od Mada-Pr°tesf . ritanska vlada je na na gradn'g0V°rda’ da ne Porišča n'10 polnega vojnega o- za zvezoam^ak bo^ na središča ’ Popravila in skladišča. tole b°do Jlrali v oceanskih Wpqrp ^Slobinah E)r. j' PALM BEACH, Fla. — inženii-CC).UeS Piccard> Švicarski Večjo * 1 dosegel doslej naj-čevjjev ni0rsko giobino 35,800 Petih ( 86 Pf^avlja s skupino globine Z^hv6V ^ proučevanje National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. JULY 15, 1969 8LOV6NIAN M&RN1NO N€WSPAPti& n^inao ega toka, ki teče Bostona‘° °b ameriški obali do 3tl teče ^t0 Pa krene na ocean Pi. Je proti severni Evro- V ^ se ra2iskovalni podmorni- globinn ° ° P010?1!! v oceansko ■Bostona m Skusali od tu P3 do una Plavati s tokom. Novi grobovi Rudolph J. Čermelj Jr. Po dolgi bolezni je preminul v Cleveland Glinici v nedeljo 48 let stari Rudolph J. Čermelj Jr. s 560 E. 240 St., veteran druge svetovne vojne, graditelj hiš, mož Jeanne, roj. Seiple, oče Joanne McCreight, Janet Mansell, Rudolpha in James Dale, sin Jennie in pok. Rudolpha, brat Emily Unik, Emila in pok. Jennie Zala. Družina Čermelj je živela več let v Newburghu. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 zjutraj iz Ferfolia pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Louis S. Struna V nedeljo zvečer je nenadno umrl v Euclid General bolnišnici 55 let stari, v Clevelandu rojeni Louis S. Struna z 19431 Monterey Ave,, superintendant pri Ohio Moulding Co., mož Frances, roj. Zakrajšek, oče Josephine Fali, Daniela, L. Timo-thyja J., brat Josephine Ober-star, Alice Struna, Christine Bolden, Pearl Mooney, Josepha in Williama (Lima, O.). Pokojnik je bil član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogreb, zavoda jutri, v sredo, ob 9.30, v cerkev Križa ob desetih, nato na pokopališče sv. Pavla na Char-don Rd. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Frank Krajc Preteklo soboto je umrl 74 let stari Frank Krajc (Krajec) s 15934 Whitcomb Road, upokojeni varileč Atlas Car & Foundry Co., od 1. 1965 vdovec po ženi Frances, roj. Kotnik. Ta je umrla tekom svojega obiska v Sloveniji. Oba sta bila doma v Gornjem Jezeru pri Cerknici, od koder je pokojnik prišel v ZDA 1. 1926. Pokojnik je zapustil na domu v Sloveniji brata Jakoba in Janeza, v Ljubljani brata Mirka in sestro Marijo, sestro Ivano v Lipsenju pri Cerknici, brata Jožefa in Toneta v Avstraliji, v ZDA pa le pet nečakov. Pokojnik je bil član Društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ in Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue. Društvo Lunder-Adamič bo opravilo pogrebno službo v Zeletovem po- Rasni izgredi v San Diegu v Kaliforniji SAN DIEGO, Calif. — V nedeljo zvečer in ponoči je prišlo v črnskem predelu mesta San Diego do izgredov, streljanja med črnimi izgredniki in policijo, do plenjenja in požiganja. Povod za izgrede je bil poskus policije aretirati nekega črnca, ki je v mestnem parku metal kamenje. Ko sta dva policaja hotela prijeti moža, ki je metal kamenje, je nekdo začel streljati na nju. Policaja sta odgovorila na napad s strelnim orožjem in napadalca ranila. Takoj je neki drugi črnec zgrabil puško in začel streljati na policaja. Tudi on je bil ranjen. Streljanje in izgredi so se nadaljevali še včeraj v jutranje ure. Neki moški je bil ustreljen, ko je hotel opleniti neko groce-rijo. Lastnik ga je ustrelil s pu ško v prsi. .Skupno je bilo prijetih okoli 30 oseb, štirje civilisti pa so bili ranjeni. ŠTEV. LXVII — VOL. LXVH Italijanska vladna kriza prišla v zagon Nixon bo nadaljeval z neposrednimi tiskovnimi konferencami WASHINGTON, D.C. — Čeprav je nenavadno trdi odgovor na račun bivšega obrambnega tajnika Clarka Clifforda na zadnji tiskovni konferenci postavil predsednika Nixona v neugodno luč, je ta vendar odločen nada-jevati s tiskovnimi konferencami, ki jih neposredno prenašata radio in televizija. Predsednik Nixon in njegovi svetovalci so prepričani, da so take konference najboljše sredstvo za neposredni stik z javnostjo in vpliv na njo. James H. Meredith spet koraka EVANSTON, 111. — Znani črnski vodnik James H. Meredith se je pretekli teden tu podal na 1,100 milj dolgo pot do New Yorka. Vso pot hoče prehoditi in med tem črncem prikazati stvarnost “njihovega drugorazrednega državljanstva”. grebnem zavodu jutri, v sredo, ob 1.30 popoldne. Pogreb bo na Hillcrest pokopališče. Krščanski demokrat M. Rumor, dosedanji predsednik vlade, je dobil od predsednika republike n a r o čilo, naj sestavi novo vlado po vzoru dosedanje. RIM, It. — Kriza v italijanski socijalistični stranki, ki je sprožila odstop socijalističnih mini-strov, je imela hitro svojo prvo, zato pa nepričakovano posledico. Pripomogla je k pomiritvi prepira v vrstah krščanskih demokratov. Krščansko-demokrat-ska stranka se je ravno pripravljala na debate v svojem glavnem odboru, ko jo je vladna kriza presenetila. Se je pa hitro znašla. Zavohala je nevarnost, da bi jo razvoj krize utegnil prisiliti k sestavi “manjšinske vlade”, ki bi bila seveda odvisna od vsakodnevne dobre ali slabe volje socijalističnih poslancev. Tako vlado je morala že enkrat sestaviti, pa je imela z njo le slabe skušnje. Zato je glavni odbor krščanskih demokratov hitro zakrpal svoje notranje spore; po seji, ki je trajala celo noč, so struje sklenile “delovni sporazum”. Poslanec Piccoli je bil ponovno izbran za glavnega tajnika; odbor je dalje sklenil, da stranka ne bo sestavila nobene “manjšinske vlade”, da pa je pripravljena sodelovati v koalicijski vladi. Sklep krščanskih demokratov je spravil v zadrego obe zaenkrat samostojni krili nekdanje socijalistične stranke. Ker se med seboj ne gledata lepo, bi seveda vsaka želela, da druga prevzame vse breme koalicijskega režima. S tem krščanski de-mokratje niso zadovoljni. Cisto upravičeno pravijo: Ce je že koalicijska vlada potrebna, potem naj bo močna in ne sme viseti na nekaj glasovih večine. Tako je bilo politično stanje v Rimu, ko je predsednik republike Saragat povabil bivšega ministrskega predsednika Mariona Rumorja, naj sestavi novo, 29. vlado po drugi svetovni vojni. HONDURAS IN SALVADOR SE HOČETA ITI - VOJNO Vlada Hondurasa je sinoči objavila, da so čete El Salvadorja vdrle na njeno ozemlje, salvadorska letala pa bombardirala in obstreljevala honduraška naselja. Delegacija OAD je na poti v Srednjo Ameriko posredovat. TEGUCIGALPA, Hond. — Si- rasa, dokler ni prišlo med obe- noči je vlada Hondurasa objavila, da so salvadorske oborožene sile vdrle preko meje, salvadorska letala pa so bombardirala honduraška mesta in druga naselja zahodno od glavnega mesta Tegucigalpt. Zastopnik Hondurasa pri Organizaciji ameriških držav v Washingtonu je dejal, da so salvadorske čete prodrle 40 milj daleč na ozemlje Hondurasa. Vlada Hondurasa je odredila protinapad na tleh in v zraku. Honduras je po površini nekako tako velik kot naša država Pennsylvania in ima okoli 2,284,000 prebivalcev. El Salvador je veliko manjši, obsega le 8,250 kv. milj površine, ima pa blizu 3 milijone prebivalcev. Salvadorski kmetje so se v precejšnjem številu selili v obsežne redko naseljene predele Hondu- ma republikama do ostrejših sporov. Mejni spori so že stari, na novo so vzplamteli pretekli mesec, ko je salvadorsko nogometno moštvo porazilo hondu-raško. Poraz je bil povod za pretepe in napade na Salvadorce v Hondurasu. El Salvador je obtožil Honduras “rodomora” in prepir je bil povod za mejne praske. Salva-dorčani so v trumah bežali iz Hondurasa domov, ker se tam niso več čutili varne. Organizacija ameriških držav je posredovala, pa ji ni uspelo pomiriti raz-jezenih sosedov. Danes je odletela proti “bojišču” nova delegacija Organizacije ameriških držav in bo nemara že nocoj priletela na mesto. Upajo, da bo u-spela “vojno” končati in posredovati pri urejanju spora med obema republikama. Iz Clevelanda in okolice Chrysler predvidel zastoj v avtomobilski industriji DETROIT, Mich. — Chrysler Corp. je prvih šest mesecev prodala manj osebnih voz kot v isti dobi lani. Lani jih je prodala 800,000, letos pa le 750,000. Pri tem se zastoj v prodaji ni občutno izražal v bilančnem dobičku. Pa je glavna uprava vendarle sklenila, da bo podjetje začelo o-mejevati razvoj svoje proizvodnje. Odložene so vse nove investicije, znižana je splošna režija. To je bilo neobhodno potrebno, kajti proizvajalni stroški so preteklo poletje rastli hitrejše kot lani. Uprava še ne napoveduje nobene krize. Zdi se, da ji previdnost svetuje, naj pravočasno začne misliti, kako se bo treba prilagoditi spremembi smeri v sedanji splošni konjunkturi. Uprava pa tudi ni pesimistična; upa, da se bo že 1. 1970 vrnila dosedanja konjunktura. Ko potekajo zadnje ure pred prvim poskusom izleta na Luno CLEVELAND, O. — Ce bili hudobni, bi lahko rekli, da bo Luna “trkala” ne le A-meriko, ampak ves svet ta in prihodnji teden, dokler se trije astronavti ne vrnejo s svojega poleta na Luno na Zemljo. Dnevi, ki jih preživljamo, so prepleteni s spomini na zgodovino dosedanjih poletov proti Luni, polni lepih uspehov in samo ene tragedije: po nesreči so bili mrtvi trije a-stronavti na suhem in ne morda v zraku ali vesolju. Zgodovina je dolga. Začela vsi smo zaverovapi v vprašanje, ali' se bo posrečil zadnji korak. Pot do Lune znaša o-koli 239,000 milj, ni pa prepotovanih še zadnjih usodnih 9-10 milj do Lunine povšine. Teh 9-10 milj je bolj tveganih kot vseh ostalih 239,000 milj. Nevarnosti, ki spremljata teh zadnjih 9-10 milj, sta: ali se bo pristanek na Luno posrečil in ali bo mogoč od tam varen povratek. Preiskave trdijo, da je Lunina površina zelo podobna površinam naših puščav. Tam za če se je pred 8 leti, ko je pokojni ni nobene rastine in nobenega predsednik Kennedy pred živega bitja, tam pa tudi ni Kongresom napovedal 21. maja 1961, da si mora naša dežela postaviti cilj, da v 10 letih stopi noga njenega državljana na Luno. Sposobnost ameriške tehnike in požrtvovalnost naše dežele sta dobo skrajšali na 8 let, kar je uspeh, ki se z njim lahko postavimo. Seveda je pa pot na Luno tudi draga. Cenijo, da znašajo vsi stroški okoli $24 bilijonov ali 12% povprečnega sedanjega federalnega proračuna. Ce bi dodali še razne stroške, ki jih je imelo vojno letalstvo, bi dobi li še večjo vsoto vse ravnina. So tam skale in brezna, ki lahko zmedejo vse načrte. Na Luni bo namreč pristal tako imenovani Lunin “pajek” to je vesoljska ladja, ki po zunanjosti spominja na obliko pajka, pa je veliko bolj komplicirana kot pajkovi udje. Mora namreč biti pripravljena, da se ne bo mogla spustiti na Lunino površino baš v najbolj ugodni legi. Oba a-stronavta, ki bosta v “pajku”, bosta morala hitro presoditi kar na mestu, kaj je treba ——imeio vojiiu — 7 i. --- ^ * bcr°Q?Č>n0 in t0Pl0- Najvišja tem- li še večjo vsoto. ekspedicije. ■ alura 87.^ - yse je te dni pozabljeno, ^ Če bosta astronavta srečno trenutek ko je usodo poleta storiti, da preprečita neuspeh rešila le bistra Armstrongova J glava. To je bil trenutek, ko se je polet za trenutek močno iztiril in ga je bilo treba hitro spraviti nazaj na pravo pot. Naši strokovnjaki za vesolje so odkritosrčno optimistični, ne samo v besedah in propagando. Srečni bomo, se bo njihov optimizem uresničil. Zato nam čakanje na končen uspeh ne sme pregnati naših živcev. Hudo bo, ako se polet ponesreči. Ne bo le dosti razočaranja in žalosti, ampak tudi dosti jeze. Harrisov zavod je namreč dognal še pred kratkim, da se 56 odstotkom Ame-rikancem zdijo stroški za polete na Luno predragi in da je samo 37 odstotkov povpraša-nih odobravalo izdatke za te načrte. Čeprav se precejšnji večini javnosti zdijo stroški za prodiranje v vesolje preveliki, vendar odobrava večina napore za polet na Luno. Harris je ugotovil, da odobrava ta napor 51 odstotkov javnosti, nasprotuje mu pa 41 odstotkov. Komur se zdijo stro-„ _ je ški preveliki, bo v slučaju ne-odlikoval že pri poletu Apolla uspeha našel več kot preveč 8. Pri tem poletu je nastopil razlogov, da bo obsojal vso na Luni pristala, bo ostalo vprašanje: Ali se bo mogel “pajek” z lahkoto, recimo, “odlepiti” od Lunine površine. Preiskave trdijo, da odlet ne bo predstavljal nobene težave, šele praksa bo pa povedala, ali bo res tako. Nerodnosti manjšega obsega lahko nastopijo tudi pri nabiranju kamenja in peska ter prahu in prsti z Lunine površine. Zato bomo mogli biti mirni šele takrat, ko bodo astronavti poročali, da so odleteli z Lune v vesolje in da so nabrali materij al z Lunine po-višine. To bo trenutek neskaljenega veselja.. Smemo se namreč vdati s precejšnjo zanesljivostjo upanju, da astronavtom ne bo pot od Lunine površine na Zemljo delala nobenih posebnih težav. Saj so si v tem oziru že nabrali dosti skušenj iz prakse. Važno je tudi dejstvo, da bo glavno astronavtsko delo padlo na ramena astronavta Armstronga.. Armstrong se Predlog za novi zakon o glasovanju obstal v Domu WASHINGTON, D.C. — Kongres je 1. 1965 izglasoval poseben zakon o glasovanju, ki je imel za namen, da varuje črncem nji. hove volivne pravice pri glasovanju. Zakon ima nekaj pomanjkljivosti, pa je vendarle u-goden za vse zagovornike civil nih pravic. Zato je zakon trn v peti vsem konservativnim politikom, posebno na jugu dežele. Ti so hoteli sedaj spremeniti besedilo. Zakon iz 1. 1965 poteče namreč letos in ga je treba ali podaljšati ali skleniti novega. Nixon ova administracija želi imeti nov zakon, voditelji črnskih organizacij so vsi brez izjeme proti novemu zakonu, ker bi bil gotovo slabši od sedanjega. Nixonov zakonski predlog je sedaj pogorel v pododboru Do-movega odbora za pravovosodje, ki mu načeluje liberalni demokrat Celler. Pododbor je Nixonov predlog zavrnil in sklenil, da predlaga, da naj se sedaj veljavni zakon podaljša še za pet let. Celler upa, da bo ta predlog zmagal tako v glavnem odboru za pravosodje kot tudi v plenumu predstavniškega doma, ker so z demokrati potegnili tudi napredni republikanci. V senatu bo pa položaj bolj zapleten. Tam se namreč pripravljajo konser. vativni senatorji na obstrukcijo, tako vsaj napovedujejo. Zaroka— Mr. in Mrs. John Arko, 1171 Norwood Rd., naznanjata zaroko svoje hčerke Donne Frances z Mr. Kenneth Malenškom, 1094 Carver Rd., Cleveland Heights, sinom Mr. Augusta Malenška in pokojne Mrs. Alvine Malenšek. Čestitamo! Pozdravi— Iz Seattla, Wash., pošilja svojim znancem pozdrave dr. Tone Arko. V Seattle je šel na raziskovalno konferenco. G. Stanko Meršol iz Clevelanda, Ohio, pošilja svojim prijateljem pozdrave s konvencije Narodne federacije mladih republikancev, ki se je vršila pretekli teden v Chicagu, 111. Tony Petkovšek in Eddie Kenik pošiljata pozdrave iz Lju-blane, kamor sta šla s “Polka Tour”. Pričakujejo, kot piše Anton Petkovšek, da bo v Ljubljani do 19. julija nad 600 rojakov in rojakinj samo iz Clevelanda. \a obisku— Mr. in Mrs. John Smoiey iz Toronta v Kanadi sta se ustavila v našem uradu, ko sta prišla v Cleveland na obisk k svaku, oziroma bratu Jerneju Zupanu in na poroko njegove hčerke preteklo soboto. Dobrodošla in hvala za obisk! Po dveh letih domov— Rojakinja Zofija Skorcic se zahvaljuje vsem, ki so ji kakorkoli pomagali pri vršenju njenih dolžnosti v Domu za ostarele na Neff Rd., kjer je bila po dogovoru zaposlena zadnji dve leti, ko se po iztekli pogodbi vrača domov. Pravi, da je bila zadovoljna in srečna ves čas v Clevelandu. akcijo. Že zato moramo prositi Boga, da bi se končni polet res posrečil. Rah se je navzel vode MARTINIQUE, Sr. Amer. — Thor Heyerdahl in njegovi tovariši plovejo na “egiptski” ladji Rah proti Srednji Ameriki. Do tod nimajo več niti tisoč milj, pa vendar ni gotovo, če bodo mogli srečno končati svoje potovanje na ladji Rah. Ta je izdelana iz papirusovih svežnjev po vzoru ladij starega Egipta pred 4 in 5 tisoč leti. Papirus se je napil vode in ladja se polagoma bolj in bolj pogreza v vodo. Heyerdahl in tovariši bi radi dokazali, da so bili stari Egipčani sposobni v svojih ladjah pre-pluti Atlantik in priti v Ameriko, kjer stoje v sedanji Mehiki piramide zelo podobne starim egipčanskim. Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo! indija premišljuje o priznanju “začasne revolucionarne vlade” NEW DELHI, Ind. — Indijska delegacija je članica znane Mednarodne kontrolne komisije za Vietnam. Komisija nima dosti dela, ker ga sabotira poljski delegat po komunističnih navodilih, toda obstoja pa le in bo morda še prav prišla. Komisiji stoji na čelu indijski delegat. Za komisijo je nastopil nov položaj. Južno-vietnamska OF’ je ustanovila svojo “začasno revolucionarno vlado”, z njo bo pa imela opravka gornja komisija. Ker je precej neprirodno, da bi indijski delegat bil v stikih z vlado, ki je njegova dežela ne prizna, se indijska diplomacija peča z mislijo, da bi Indija ZRV priznala. Ni pa to lahko odločiti, do sedaj še ni namreč nobena država v svobodnem svetu priznala ZRV. Indija se bo najbrže odločila šele v avgustu, 31. julija pride namreč v New Delhi predsednik Nixon na obisk in bo indijska vlada porabila priliko, da predmet z njim predebatira. Naša diplomacija zadevo še študira. Tudi mleko se nam bo podražilo CLEVELAND O. — Ker bodo s L avgustom farmarji podražili trgovini mleko za okroglo 4%, bodo seveda morali tudi potrošniki plačati več, najmanj pa cent pri kvartu. Trgovina se zahtevku farmarske organizacije ni u-Pirala, interesov potrošnikov pa tako nihče ne varuje. Ameriška Domovina /»■ivi r Mic/i v—iiorvii */>• - \ till? St. C’air Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec | NAROČNINA: Združene države: S $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto I SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: ; $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 133 Tuesday, July 15, 1969 šala čim bolj zavarovati svojo zahodno mejo, ker pomeni zanjo obenem tudi mejo skrajnega zaledja v smeri od Kitajske proti zahodu. Meja tega skrajnega zaledja se ne sme v nobenem slučaju pomikati proti vzhodu. Pa se je pripetilo, da so hoteli Čehi in Slovaki po svoje razumeti komunizem. V Moskvi so to razumeli tako, da se je pojavila nevarnost, da bi se zahodna meja zaledja pomaknila na vzhod. To je privedlo do “omejene neodvisnosti” Čehov in Slovakov. Zato bo prišlo do “omejene neodvisnosti” tudi v Romuniji, ako bodo Romuni svojeglavi. Ne bo jim nič pomagalo, če bodo pri tem še bolj stalinistično nadahnjeni kot Rusi sami. V tej perspektivi moramo tudi razumeti, zakaj so v Kremlju postali tako pozorni na kongresno izjavo generala Lin Piao. Vedo, da Kitajska ne bo spremenila svojih misli glede Rusije in da njim ne bo preostalo drugega kot naravnati svojo politiko tako, da bodo napram Peipingu zmeraj močnejši. Nauki Marksa, Lenina in Mao-Tsetunga pri tem ne bodo nič drugega kot gradivo za ideološko utemeljitev komunistične zunanje politike, ruske in kitajske. in utrditve vere v Sloveniji, do naseljevanja v raznih deželah sveta pa vse do povezave Slovencev v cerkveno pokrajino. Jošt Martelanc Rusija in Kitajska Za nami sta dva politična dogodka, ki smo o njih mislili, da bosta močno vplivala na stike med Moskvo in Pei-pingom: kitajski komunistični kongres in spopadi na rekah Usuri in Amur. Kitajski komunistični kongres'se ni veliko pečal z zunanjo politiko. Novih idej ni spravil na dan, starih ni preveč pogreval. Stranka je verjetno sklenila, da čas za novo smer v kitajski zunanji politiki še ni prišel. Samo en dogodek nas je presenetil: naslednik tovariša Mao Tsetunga general Lin Piao je v svojem govoru izjavil, da Kitajska vidi svojega največjega nasprotnika ne morda v Ameriki, ampak v Rusiji. Za marsikaterega Amerikanca je bila to prijetna novost, ki je bila pa političnim opazovalcem znana že dolgo časa. Amerika se torej lahko tolaži, da ne bo zmeraj tarča za kitajske napade. Bo pa še naprej ostala tarča, toda kitajska propaganda ne bi tako pogosto ciljala nanjo kot do sedaj, Samo to korist bomo imeli od kitajske zunanje politike. Sovjetsko zvezo je izjava generala Lina precej zadela. Do sedaj ni namreč kitajska vlada še nikoli tako jasno povedala, da sovraži tovariše v Moskvi bolj kot kapitaliste v Ameriki. So na tihem še zmeraj upali, da se bo Mao unesel in se vrnil k nekdanji taktiki smehljajočega obraza z nezaupljivim pogledom, kadar bo obrnjen proti Kremlju. Da je Sovjetska zveza prišla na prvo mesto med kitajskimi sovražniki, se da razumeti. V Peipingu seveda sovražijo Ameriko kot vrhovnega pokrovitelja svobodnega sveta, ki je za kitajske komuniste vodilni razredni in načelni sovražnik. Hujše je njihovo sovraštvo do Moskve: v Moskvi se nahaja sedež tiste komunistične struje, ki hoče kitajskim komunistom vzeti pravico do monopola v razlagi komunizma. To je za kitajsko komunistično zagrizenost vse kaj boljšega kot misel, da je Washington glavna trdnja-va sodobnega kapitalizma. Za Peiping je Moskva gnezdo izdajalcev komunizma, Washington pa le tabor mednarodnega kapitalizma. Je pa še drug razlog, zakaj v Peipingu bolj sovražijo Moskvo kot Washington. Kitajska in Amerika nimata nobene skupne meje in tudi ne računata, da bi jo kdaj imeli. Med njima ne more torej priti do obmejnih sporov, manjka tudi priložnosti za napihovanje, recimo, obmejnega imperi-jalizma, ki se pojavlja povsod, kjer en mejaš škili preko meje na zemljo svojega soseda, večkrat pa imata kar oba podobne apetite. Kitajski in ameriški interesi se križajo samo na področju interesov, ki jih ima vsaka velesila po vsem svetu. Taki interesi niso večni, se lahko spreminjajo in menjajo, ne nosijo na sebi pečata večnosti in prirodnosti. V stikih med Kitajsko in Rusijo lahko nastopijo kon-iliktni položaji na več načinov. Rusija in Kitajska sta naj-prvo v tekmi, kdo bo vodil komunistični svet. Obe sosedi sta se zagrizli v prepričanje, da nasprotnici ne pripada in ne more pripadati to vodstvo. Ker si ga vkljub temu lasti, je postala sama po sebi največji sovražnik, Kitajska za Rusijo, Rusija za Kitajsko. Iz tega in takega prepričanja se more roditi le sovraštvo. Medsebojno sovraštvo se je razbohotilo nepričakovano hitro. Je mlado, staro komaj 10 let, morda pa niti toliko, je pa postalo tako globoko, kot da bi trajalo že stoletja. Res je, da so bila tla pred 10 leti za sovraštvo že pripravljena. 2e stoletja je namreč staro nezaupanje Rusije do Kitajske, ravno tako dolgo pa tudi kitajsko zaničevanje Rusije. Rusija je zmeraj dobro vedela, da Kitajska ni nikoli pozabila, koliko azijske zemlje je morala odstopiti ruskemu imperi-jalizmu, zato ni kitajskim režimom nič zaupala, naj so bili cesarski ali komunistični. Kitajska je dalje zmeraj gledala z zaničevanjem na Rusijo. Saj so Rusi bili v kitajskih očeh še malo manj kot divjaki, ko so stopili na sibirska tla, do-čim se je Kitajska takrat že lahko postavljala s kulturo, staro par tisočletij. Kitajski komunisti še danes mislijo, da je njihova kultura več vredna kot ruska. Tako obstoja med Kitajsko in Rusijo, recimo, ideološki in kulturni prepad, ki ni med narodi nikjer drugje na svetu tako globok kot ravno med Peipingom in Moskvo. To pa še ni vse. Kitajska smatra, da ji je carska Rusija obsežna ozemlja čisto navadno nasilno iztrgala iz rok. To je krivica, ki se da v kitajskih očeh popraviti le s tem, da pridejo zopet pod kitajsko oblast. V Peipingu vedo, da bodo potekla stoletja, predno bodo meje “popravljene”, zato so potrpežljivi in se zaenkrat zadovoljilo s tem, da vprizarjajo obmejne praske, kot so bile na rekah Usuri in Amur in ob meji kitajske province Sinkijang z Rusijo. Ti spopadi so stvarni kitajski opomini Moskvi, da v Peipingu še ni pozabljena nobena stvar, ki se tiče razmejitve Kitajske z Rusijo. la stoletna napetost med obema državama ima tuli posledice za rusko zunanjo politiko. Rusija je zmeraj sku- BESEDA IZ NARODA %wwr ~ -Tmrr-'T»-m-tp- —tt—fi Vogelni kamen Slovenika RIM, It. — “Kamen za ta zavod ni brez zveličavnega nagiba vzet prav iz bližine groba prvaka apostolov,” tako je govoril papež Pavel VI., ko je 9. maja letos blagoslovil vogelni kamen Slovenika. Lani smo obhajali 1900-letnico mučeniške smrti sv. Petra. V dolini pod Vatikanskim gričem je bil zgrajen Neronov cirkus, v katerem je bil sv. Peter križan z glavo navzdol, ker ni hotel u-mreti na isti način kakor njegov Gospod. Truplo so kristjani spoštljivo pokopali na Vatikanskem griču, kjer je bilo takrat mestno pokopališče in sicer na tistem delu, ki je bil določen za izpričevali svojo vero; videl je, kako so s spoštovanjem hodili kristjani z vsega sveta že v tistih časih na grob prvaka apostolov. Videl je, kako se je mesto razvijalo pa spet trpelo pod težkimi udarci barbarov. Bil je nema priča, ko sta na grobu sv. Petra molila sveta brata Ciril in Metod za vse slovanske narode. Ko so začeli graditi novo mogočno baziliko sv. Petra, je moral zginti pod zemljo. Zakopan je ostal, dokler ga niso določili za temelj nove zgradbe — našega Slovenika. Toda zdaj ne bo ostal sam. Vanj so zvrtali luknjo, v kateri bodo listine o ustanovitvi zavoda, o blagoslovitvi kamna in seznam dobrotnikov. Poleg tega pokop služabnikov in sužnjev.!bo v njem in pozneje okrog nje- Mnogokrat so ob raznih preganjanjih skušali oblastniki preprečiti, da bi se kristjani zbirali ob grobu sv. Petra, vendar so kristjani skozi tri stoletja ohranili spomin nanj in na kraj njegovega pokopa. Končno je le prišel čas, ko je cesar Konstantin leta 313 odločil, da so vse religije enakopravne in so kristjani smeli javno izpričevati svojo vero v Boga. Cesar sam je leta 324 začel z zidavo mogočne bazilike nad grobom prvaka apostolov. Baziliko so gradili 30 let in jo je dokončal Konstantinov sin Konstancij leta 354. Z zidavo si je cesar Konstantin nakopal veliko nejevoljo tako rimskega senata kot poganov v Rimu, ker je dal zravnati precejšen del Vatikanskega grička, da je dobil prostor za baziliko in s tem skoro popolnoma razkopal, zasul in zravnal mestno pokopališče. Bazilika sama je bila zidana v obliki rimskih bazilik: imela je štiri stebrišča, ki so se končala ob prečni ladji, sredi katere je bila absida in pred njo oltar, ki je bil postavljen točno nad grobom sv. Petra. Po skoro 1200 letih se je papež Julij II. odločil postaviti na istem kraju večjo in mogočnejšo baziliko. Več desetletij so razni arhitekti izdelovali načrte, končno je bilo leta 1547 delo poverjeno Michelangelu. Staro baziliko so porušili skoro do temeljev. Ker so tla današnje bazilike približno za en meter višja od tal prejšnje, je ostalo okrog groba sv. Petra samo nekaj zidu stare bazilike, ki so ga enostavno zasuli, da so prišli do višine današnjih tal. Kmalu po svetovni vojni je papež Pij XII. poveril arheologom nalogo, naj raziščejo, kaj je pod tlemi bazilike. Tako je prišlo na dan skoro popolnoma ohranjeno pogansko pokopališče, pa tudi temelji in del zidovja Konstantinove bazilike. Iz tega zidu prav blizu groba sv. Petra je bil vzet kamen, ki bo vogelni kamen Slovenika. Več kot 1600 let je bil vzidan v eno prvih cerkva na s,yetu. Koliko zgodovine je šlo mimo njega! Ko bi nam lahko govoril, koliko bi nam lahko povedal! Videl je, kako so se kristjani veselili, da se jim ni bilo treba več ! skrivati, ampak so lahko javno Narodna zavesi je, ali je pa ni ga še precej drugih kamnov in koščkov opeke raznih drugih za Slovence pome mbnih svetišč. Ko je ta kamen že stal kot del krščanskega svetišča, so bili Slovenci še pogani. Danes so pa že stoletja verno krščansko ljudstvo. Sveto vero so prejeli iz O-gleja in Salzburga. Prva slovenska cerkev, Gospa Sveta pri Celovcu, je že stala pred 1200 leti. Vendar se je sv. vera utrdila pri nas šele, ko So naši predniki sprejeli od svetih bratov Cirila in Metoda nauk v domačem jeziku. Pozneje so Slovenci postavili še mnogo lepih in znamenitih cerkva in posebej še božjih poti kamor so se zaupljivo zatekali v časih stiske. Tudi tisti, ki so zapustili domovino in se naselili po raznih krajih širom sve*-ta, so s seboj nesli zaklad svete vere in so po svojih naselbinah kmalu ustanovili nove župnije in tam pozidali cerkve, nekatere lepe in veličastne, druge bolj skromne, vendar vedno domače, saj so se v njih ob svojih duhovnikih in v družbi znancev počutili kot doma. Vsaj v cerkvi so začutili košček domačega kraja, ki so ga po sili razmer morali zapustiti. Sedaj pa bo kamen iz bližine groba sv. Petra dobil družbo majhnih kamenčkov in delčkov opeke iz vseh teh za Slovence pomembnih cerkva iz stolnic v Ljubjani, Mariboru, Kopru in Gorici; iz opatijske cerkve v Celju, iz patrijarhalne cerkve v Ogleju in iz stolnice v Salzburgu; iz cerkve Gospe Svete pri Celovcu; iz Marijinih božjih poti na Brezjah, Ptujski gori, Sveti Gori pri Gorici, Stari Gori v Benečiji, na Višarjah in v Strunjanu pri Kopru; iz cerkva sv. Vida, sv. Lovrenca in Marije Vne-bovzete v Clevelandu, sv. Križa v Bridgeportu, sv. Štefana v Chicagu, sv. Jožefa v Jolietu, sv. Cirila in Metoda v New Yor-ku, iz ameriških Brezij v Le-montu. sv. Cirila in Metoda v Lorainu (Ohio), iz slovenskih cerkva v Argentini in Avstraliji ter tudi z grobov božjih služabnikov Friderika Barage', in Antona Martina Slomška. Tako bo v tem kamnu simbolično pokazana vsa “Edinost med brati” TORONTO, Ont. — Pred nedavnim sem na tem mestu zapisal in priporočal, da naročajte in berite — Rakovniške knjižice. Nič ne vem, koliko zaleže tak poziv in koliko je v — današnjem svetu — tako priporočilo vpoštevano? Vseeno se bom pre-drznil in te knjižice še enkrat priporočil ali bolje prosil: Naročite in berite te knjižice, saj je ena bolj zanimiva in poučna kot druga. Že radi tega jih je vredno naročiti. Poleg tega boste naredili dobro delo, ker boste s tem pomagali našim semeniščnikom v domovini, ki se morajo vzgajati in študirati v zelo skromnih razmerah. Pa smo lahko prepričani, da je v semeniščih doma zbrano samo kleno zrnje, ki je vzkalilo in rastlo na zelo opusto-šeni in z osatom zaraščeni njivi. Zato lahko z zaupanjem pričakujemo, da bodo izšli iz njih res dobri duhovniki, kakršnih današnji čas tako potrebuje. Potrebuje doma v Sloveniji, kakor tudi drugod po svetu. Vsak naj to resno premisli in vsaj po svoji moči priloži pe kak dolar, kar vse bo v prid lemenatarjem doma. V prvo boste s tem koristili sebi; oplemenitili se boste z dobrim branjem naredili boste dobro delo in pomagali boste pri vzgoji dobrih duhovnikov. Pravkar sem prejel knjižico — “Edinost med brati” —. Ne morem tu zapisati, kako zanimiva je. Navedem naj le nekatera poglavja iz nje: “Družba edinosti”, “Dobri papež in drugi vatikanski koncil”, “Preklic izobčenja med Rimom in Carigradom”, “Svetovni svet Cerkva”, “Škof Slomšek in Apostolstvo sv. Cirila in Metoda”, “Zgled p. Mandiča” in tako dalje. Slomška in Mandiča upajmo, da bomo kmalu častili na oltarju. — Tu sem navedel le nekaj poglavij. Pa so vsa — jih je 17 — res zelo zanimiva in vredna branja. Zadnjič sem videl v “Katoliškem Glasu”, ki izhaja v Gorici, zapisano: “Bog potrebuje bral- cev”. Mogoče si ravno ti, ki tole bereš, tudi med tistimi, ki jih potrebuje. .. Zato takoj naroči na^ naslov: Rev. Franc Blatnik, Salesians of Don Boško, 202 Union Ave., Paterson, N.J. 07502, U.S.A. L. A., st. Pod tem naslovom je bil objavljen nedavno v Koroškem tedniku odlomek iz razprave na javni tribuni o vprašanju narodne bit-nosti zamejskih Slovencev. Odlomek je delo znanega tržaškega slovenskega kulturnega delavca in pisatelja Borisa Pahorja. Je zanimiv in poučen za odnos u-radne Sovenije do zamejskih Slovencev. Le berite! * Če torej pregledamo položaj zadnjega desetletja z vidika razmerja med slovenskim matičnim središčem in njegovima pretisnjenima udoma, bomo žal ugotovili, da veje s središča proti periferiji precejšen hlad. Seveda samo v manjši meri hlad, ki je odvisen od značaja, zavoljo katerega se človek iz o-srednje Slovenije precej razlikuje od mediteranskega Slovenca. Gre za hlad, ki je narodna mlačnost, če že ne izrecen odpor proti poudarjanju odločne narodne zavesti, odpor proti zavzetemu obravnavanju narodno pomembnih vprašanj. In poudariti je treba, da se dober del mlajše slovenske inteligence, kar se tega razpoloženja tiče, ne razlikuje od čisto trgovskega, pri- dobni internacionalizem lahko dober in stvariteljski samo, ko se uresniči na podlagi zavestnih, v vseh ozirih polnopravnih narodnosti. In še: “Samo iz narodne zavesti vstaja in se krepi mednarodna zavest. In prav to dvojno porajanje je navsezadnje ognjišče vsake kulture.” Vzgoja, sem rekel. In vzgoja mladega rodu za jutrišnji dan mora na Slovenskem spet postati protestantska, če naj je imelo kak smisel, da smo se živi pretolkli skozi zgodovino in skozi pošastno neurje druge svetovne vojne. Protestantska vzgoja pa pomeni, kakor za Trubarja, narodna vzgoja; in če je Trubar hotel s slovensko zavestjo in slovenskim jezikom rešiti Slovence za pravo vero in za večno življenje, potem moramo mi danes s slovensko zavestjo rešiti svoj rod za jutrišnje inteligentnejše sožitje evropskih narodov in za sprejemljivo prihodnost sveta. Doslej tudi pri vas niste šli po tej poti. In prav mi v zamejstvu vam, kar se tega tiče, vsak trenutek lahko izmerimo utrip, zadostuje nam namreč, da ugotovimo, kakšno je vaše razmerje dobitniškega človeka. Če je sta-Ido nas. Pri tem niti ni treba, da Vesfi iz Slovenije Grafična razstava v Ljubljani V Ljubljani so odprli 7. junija dvoletno razstavo grafične u-metnosti, ki bo ostala odprta do 31. avgusta. Na njej razstavlja svoja dela 337 umetnikov iz 46 držav. Premalo glasni so? Direktor uprave za civilni promet Jugoslavije Batric Jovanovič je v razgovoru z dopisnikom ljubljanskega “Dela” dejal, da se mu zdi letalski promet na Brniku premajhen. Po njegovem bi morala Slovenija sama zahtevati večje vpoštevanje pri letalskem prometu tako z domačimi mesti kakor tudi s tujino. Na letališču za Ljubljano Brnik bi morala pristajati redno v potniškem prometu letala nemške Lufthanse, Air France, Alitalia in Avstrijske letalske družbe, če že ne tudi druga. Dejansko je ostala Ljubljana skoraj brez vsakih rednih potniških letalskih zvez, celo domačega JAT-a. Ameriška Domovina je v preteklih letih ponovno opozorila na zapostavljanje Slovencev; iz ZDA in Kanade ki jih na obiske zgodovina'domov postavljajo na letališče v Cerkve v Sloveniji: od apostola (Zagrebu, namesto na letališče Petra, preko pokristjanjevanja, | Brnik. Pri tem morajo plačati svetih bratov Cirila in Metoda'več za letalske listke, nato pa lišče načelnega delavskega in-ternacionalizma brez trdne nacionalne podlage škodljivo za obstoj v matičnem, kolikor toliko varnem svetu, potem je tako stališče neizmerno škodljivo življu v zamejstvu, kjer je za ohranitev narodnega občestva predvsem potrebna homogenost. Seveda je prvo zdravilo narodna vzgoja v slovenski republiki. Pomisliti moramo, da smo narod, ki ima poldrugi milijon s t r n j eno živečih pripadnikov, zato si ne moremo dovoliti, da bi pozabljali ali pa vsi skupaj propadli.. Zato je današnje umiranje Koroške hkrati tudi počasno umiranje slovenskega naroda kot takega če je res, da gangrena, ki načne en del organizma (in narod je organizem), bistveno načne zdravje celega telesa. Zato bo jutrišnje usihanje obalnega dela tržaškega območja spet tudi del splošnega slovenskega usihanja. Zakaj narodna zavest ne more biti trojna, ena za osrednjo Slovenijo, drugačna za Koroško, spet drugačna za nam naravnost poveste, kako vas motimo pri vaših trgovskih poslih, tudi ni treba, da nam rečete, kako smo s svojo nacionalnostjo starokopitni in zaostali, nekaki mesečniki, vzeti iz plesnive, v pajčevino zavite romantike. Zadošča nam, da nas z nekoliko ironičnim, nekoliko uža Ijenim glasom vprašate, zakaj s^ zamejski ljudje tako krčevito u piramo kulturi in standardu velikega naroda, zakaj smo tako omejeni, da ne vidimo, kako bi od tega imeli samo koristi. Pa tudi mlad in razgledan človek se ne boji, da bi zašel v nacionalizem, ko dobro ve, da jc nacionalizem napad, ne obramba, da je nacionalizem samohvala, ne zahteva, da priznajo, da je nacionalizem pesem krvi, ne poudarjanje miru med narodi in dobre soseščine, kar slovenski človek zmeraj znova ponavlja kakor litanije vseh svetnikov od Trubarja do Prešerna in Stritarja in Cankarja in Kosovela in ne vem do koga še.. In danes res ne vidim druge, Primorsko. Pa še spet čisto po- bo1'' zanesl.iive P«ti za mladega sebne vrste za Beneško Sloveni-[ ^'<>ve^a’ sc re^ alienacijc, ka-jo. Narodna zavest je, ali je paikor je pot’ ki Pelie k uresniče- ni. Tertium non datur. Zanimivo je, da Fanon v svoji knjigi “Les damnes de la terre” svojim afriškim ljudem odločno poudarja to, kar smo mi v zamejstvu vedno trdili: da je so- še posebej pot iz Zagreba v Slovenijo. Iz pisarne predsednika . „ SFRJ Tita so AD odgovorile, da',*31 ,Se zidela Pregrešna. Za- I D- O 1 VW. 1 r» I n *-v\ _*1 i . . ...... vanju samobitnosti in k zvestobi najbolj žlahtnemu izročilu rodnega občestva. Razume se, da mi še na misel ne pride, da bi vas vprašal, ali imate pri vas kako društvo, ki bi mu bilo na primer ime Bazovica. Vi ste stoodstotno lojalni in že sama misel na kaj takega Brnik ni zapostavljen, pa tega! kajumis1™'da mi boste Potrdili, vendar niso mogli dokazati. Ni-j0'; bom rekel’ da P° toliko stolet-ti enega dejstva, ki smo jih na-ljlh nesam°stojnosti ne zadostuje vedli, niso ovrgli. Biseromašnik Matija Selan umrl samo kratka doba osvobodilnega boja, da bi enkrat za zmeraj rešili vprašanje slovenstva, ne zadostuje, da se venčamo z lovori-kami pretekosti. In to lahko po-V Nevljah pri Kamniku je 19.|čenjamo toliko manj, kolikor junija 1.1. umrl biseromašnik bolj nedopustno smo v sebi o-upokojeni župnik Matija Selan. | hlapni in kolikor bolj neusmilje-Rajnki je bil rojen 1. 1883 v Do-.no je naše narodno telo obgrize-brunjah, župnija Sostro. V maš- no. nika je bil posvečen 12. julija j Lepo je, če vas Afrika ceni in ,900. Dolgo let (11) ie bil pre- vas jutri „e bo “j,” fekt v škofovih zavodih, Leta, b0; pravi Fanon la ošabno 1925 je prevzel župnijo Gozd Evropo; a vaša prva nad Kamnikom kjer je ostal ce- da rešite svoj ugled pred svojo lih 40 let: le Nemci so ga vmes vestin in nmn ^ - , izselili za štiri leta. Pokopan je v Afriki bil z vsemi častmi v Nevljah} In ko govorimo 0 tald zavesti( mislim tudi na mednarodne dogovore, ki ne bi smeli biti samo formalne rešitve za uspešen razvoj trgovine in turizma, temveč predvsem vprašanje slovenskega ponosa. Zakaj slovenski človek je v drugi svkovni vojni padel ali postal pepel v nemški peči zavoljo ljubezni do svojega ! rodu in zavoljo njegovih piravic; 22. junija. V Clevelandu zapušča 87 let staro sestrično, znano Cerarjevo mamo. Pogačnik in Jenko v Švici Dne 6. julija 1.1. sta' odpotovala v Chur v Švici metfopojit in nadškof dr. Jože Pogačnik in koprski škof dr. Janez Jenko na simpozij evropskih škofov, na zato, da bi pospeševal turi-Tam zastopata slovenske škofe. zem. Boris Pahor KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta X, slovenski dan TORONTO, Ont. — Ko kliče-1T1° ^ovence od blizu in daleč in vabimo, da se udeležijo 10. SLOVENSKEGA DNE, imamo Pn tem dva namena: Pivi je očividen in jasen. Že-| Lino, da bi bila v nedeljo, 21. Julija, ko bomo obhajali deseti s s ovenski dan na Slovenskem letovišču, udeležba čim večja. U-oležencem in prirediteljem bi SG ^Sro zdelo, če bi deseti dan i P° udeležbi prekosil vse druge. ' i bi tako krona enega obdob IJf’ ko so te praznike prirejali lsti, ki so lansko leto slavili 20-■ letnico svojega prihoda v to de-]v. °i ^^"lotnico emigrantstva. as ednje obdobje slovenskih mT - morali - prevzemati že I a i> hčere, in sinovi prvih. Pri-^a^ianie in izvajanje sloven-1s * dni bo bolj in bolj postajalo ^•a eva in izra1^ njihove slqven-r e zavednosti; če bo v njih ži-o a zavest, da so prvi rod slo-enskih svobodnjakov, ki šo od-|S1 v SVet pred tiranijo, da ‘,‘si j| Prosti vol’jo vero in postave’', »potem^ bodo iz te zavesti ras\li PSe ePai slovenski dnevi. Sakdo bi želel, da bi bilo na a ovenskem dnevu kaj novega, sako leto kaj lepšega. Gotovo želja na mestu, izvesti je Pa ni lahko. Vendar pa vedno j'adi poslušamo slovensko pesem, °disi, da je zapeta ali deklamirana. Plesi v narodnih nošah so ePa stvar za oko. Dobro se nam £di, k0 nas pozdravijo zastopniki rajevnih, pokrajinskih in fede-rauih oblasti ter prijatelji dru-dal' nf‘rodnosti m zastopniki iz slov^1 ,S^0Venskih naselbin. Nad Slovenci0, t,elovadbo smo bili nost m r^edno Ponosni. Poseb-VA ' 'SL°VENSKE!GA DNE- I “Beli OreKaSt°P pleSne skuU’P^e plesna , To le najboljša jala , skupina v Kanadi. Izva-narodng J, slik°vitih kostumih in , Plese, znane v vzhodni tere in da je domača beseda zanj še vedno naj lepša. Ti starejši so nam potem zapeli eno pesem, diial za predsednika tukajšnje- sjovesu je stopila na oder ga. nog^pa*1^ Evropi. Druga poseb- ki bodo pod vodstvom a izvajala deklama-soneta “Magi- dekw3 ,k° nastop 14 slovenskih ki b''J- ’ S?-™;: Sloveni,n!men vabljenja na dili v k ^an pa ‘i6’ da b^ vzbu-Venskeo ralClh razP0l°ženje slo- Položenia Prazn,ika- če tega raz“ Program" V,.udelzencih ni, ves Vesel0 v®llko ne pomaga. Na SLOVpS?8 torej na 10‘ NEdft tM DNEVU’ ZAD' Sloven ? LJO V JULIJU, na Z^^tovišču. Kosimo sporočite: no^.?!0^8^6 tttt^očnike leče !/0sim°> da nam sporo-vilkr, V° ?PrenJenjeno šte-koljš., SV/)J(P Poštnega o- Prejeli dU ,0d° Hst hitreje ^Sem Prav lep pozdrav! Uprava Ameriške Domovine °venci v Windsor]u ^ začetku leta' 1968 je iz Lon- dr cPriŠel med nas univ. prof. je uvidei° HBah' K0t izobrazenec skUpnefia manjka neka| dela p , Lotil se je težkega skc h.:0 let0 je porabiiza obi-val in U/m’ iak° 'bb ie spozna mo te,Sf UŽ1Vljal V niih Proble-Ua Inf teZaVe' Januarja letos je Gtnem občnem zboru kandi- ga slovenskega pevskega dm štva ZVON. Bil je tudi izvoljen. Na tem občnem zboru sta se u-stanovila dva pododbora. Eden za študiranje pravil društva in drugi gospodarski. Ta drugi si je nadel nalogo, da obišče vse Slo vence in dobi njihovo mnenje ter tako spozna ali smo zmožni, da pridemo do lastnega doma. Novi predsednik je vzel delo resno v roke. Začele so se seje, razgovori in razpravljanja, skratka društveno življenje je oživelo. Gospodarski odbor sestavljajo: načelnik Peršolja Ivah ter člani: Anton Jerše, Ferdi Martinčič ml. in Ivan Matoš. Zadali so si nalogo, da obiščejo vse družine v enem mesecu. Šli so na delo in rezultat je bil pozitiven. 27. aprila je bil izredni občni zbor društva. Na njem je gospodarski odsek dal poročilo o možnosti nakupa doma. Občni zbor je tudi izdelal prve načrte v grobem in dal nadaljne smernice. Gospodarski odsek se je povečal še za 4 člane: ga. Cita Jerše in gg. Stane Korošec, Ferdo Martinčič" st. in Gustelj Zupanc. Na tem občnem zboru nam je zelo ganljivo govoril prvi predsednik tega društva g. Ignac Željko. Dajal nam je korajžo, da naj res vse storimo, da pridemo do lastnih prostorov. Ta želja je bila vedno prisotna med Slovenci v Windsor ju. Poleg nje pa je bilo vedno tudi nešteto ovir, da se želja ni mogla uresničiti. Če ima skupnost lastni dom, potem so večje možnosti, da mladina ohranja lepe običaje in našo kulturo. Posebno pa je poudarjal medsebojno povezavo. “Bodimo edini pri skupnem delu za skupno dobro.” Rojaki so sprejeli njegove besede z velikim navdušenjem in odobravanjem. Gospodarski pododbor je dobil svoje naloge, a izvedba ni bila tako lahka. Ni lahko prositi. Težava je tudi v tem, kako vsaj v glavnem zadovoljiti večino ljudi in večino njihovih želja. Vendar se je pa tudi to premagalo in za Slovence iz Windsorja bo 20. maj 1969 zgodovinski datum. Ta dan je bila namreč podpisana pogodba za nakup češkoslovaške dvorane, ki je bila prav tedaj naprodaj. Kupna cena brez davka in prepisa je bila $23,000, Rojaki sami so že zbrali $20,000, ostalo bomo pa . plačali s posojilom, ki ga bodo nudili rojaki, Zelo pohvalno je treba omeniti go. Cito Jerše, ki se je pri nabiranju denarja izredno dobro izkazala. Z go. Marico Žagar sta skupno obiskavali rojake in to z velikim uspehom. Omeniti bi bilo treba, da je tudi med nami, kot povsod drugod nekaj črnogledov, ki na razmere ne gledajo povsem zadovoljivo. Vendar je pa tako: eni se nam bodo počasi pridružili, drugi se bodo pa vtopili v pozabi. Da smo vsaj malo proslavili 25-letnico našega društva, je sedanji odbor povabil vse pionirje. člane na zabavo 26. aprila. Pri vratih so jih sprejemala dekleta v narodnih nošah in jim pripenjala rdeče nagelj e. V zelo doživetem, prisrčnem veselju so bili vidno ganjeni ti staronaseljenci. Srečne so se počutili. Marsikateri izmed njih se še vedno zaveda, da je potomec slovenske ma POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE ofes°.B°TO 0B 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101. TORONTO. *ELELI STE-EOSLUŠAJTE” vam prinaša čen-IN CANAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE SE V KANADI. Za informacije pišite na CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue Toronto 2B, Canala Telefon: 924-5370 Julka Želkotova in se vsem prisrčno zahvalila za tako domač in nepozabno prijeten večer. 24. maja pa smo imeli slovenski koncert. Med nas je prišel g. I. Križman s svojim zborom Toronto-Hamilton. Pevci so nastopili v narodnih nošah. Dovršeno so nam podajali pesem za pesmijo. Želi so veliko priznanje v obliki aplavzov. Znali so nam nuditi doživetje ob lepi slovenski pesmi. Koncert je bil zelo lepo obiskan in zboru “Vrba” želimo še mnogo uspehov in na svidenje vsako leto. Po koncertu je bila zabava. Isti dan nas je tudi obiskal g. Peter Markeš, ki je z jedrnatimi besedami po udarjal kaj pomeni lasten dom slovens kim naselbinam. Obenem nam je čestital k lepemu uspehu ter nam želel medsebojne povezave. Z odobravanjem in močnim ploskanjem je bil sprejet njegov pozdravni govor. V imenu Slovencev, ki se tu v Windsorju veselimo tega skupnega doma, se res prisrčno zahvaljujemo za nesebično delo g. predsedniku dr. S. Bahu, tajniku g. Lojzeti^ Žagarju in vsem ostalim članom odbora. Skrbno so opravili veliko delo za Slovenske ljudi; povezali so staro-naseljence, došle emigrante, pozneje naseljene in mladino; tej so vzbudili močno voljo do življenja v lastnem domu. Bog jih živi! M. M-ič Slovenca iz Kanade v bibličnem seminar ju v Tinjah na Koroškem Podobno kakor lani so tudi letos pripravili slovenski bogoslovci na Koroškem biblični seminar. Medtem ko je bil lanski v Št. Jakobu v Rožu, je letošnji od 14. do 19. julija v Domu duhovnih vaj v Tinjah. Kakor lani tako jim bosta tudi letos predavala slovenska rojaka iz Kanade, profesorja, (iz Wuerzburga v Nemčiji) jezuit Jože Plevnik in Lojze Ambrožič ml. in sicer jim bosta letos pokazala, kakor stoji v vabilu, “košček novega bibličnega sveta”. V Torontu smo spletali vence.. Poroka Marinke Koširjeve TORONTO, Ont. — V petek, 20. junija, se je v cerkvi Marije Pomagaj na Manning Ave. poročila Marinka Košir z ženinom Antonom Maroltom. Ob pol sedmih zvečer sta med sv. mašo stopila pred oltar in si obljubila zvestobo do smrti. Ob osmi uri nato se je vršilo poročno slavje v Slovenskem domu na Pape Ave., katerega se je udeležilo izredno dosti ljudi s številnim sorodstvom. Nevesta Marinka — sedaj že ga. Marolt — je zadnja hčerka gospe Katarine Košir in njenega rajnega moža Franceta — do odhoda v begunstvo župana v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem. Hčerke Marinke ob odhodu očeta od doma še ni bilo na svetu. Šele nekaj mesecev nato je pogledala na svet in se čudila, zakaj ni očeta pri hiši. Iskala ga je, pa ga ni našla. Ko je nekoliko odrastla, se je odločila, da ga gre iskat v Kanado. Pa ji tudi tokrat sreča ni bila mila. Očeta smo, ki je Marinko tako v skrbi in želji pričakoval, pred njenim prihodom v Toronto, položili v grob. Umrl je za rakom na želodcu. Kdo se ne spominja mirnega in na vseh področjih delovnega, od vseh spoštovanega Franceta Koširja? Takih mož, kot je bil Marinkin oče, soprog njene mame, vdove Katarine, nam v današnjih dneh zelo manjka. TORONTO, Ont. — Metro International Caravan se je izgubila v zatonu zadnjih junijskih dni. Od 26. junija do 1. julija se je velemesto Toronto prebudilo v zvoku dozdaj neznanih glasov. Od vzhoda in juga, od severa in zahoda zemeljske oble so se zbirala ljudstva v svojih središčih in odpirala vsak večer vrata torontskim sosedom v pozdrav in vabilo k domačemu prazniku. Sprva so neverno stali ob strani. Ni jim šlo v glavo novo, nepre-skušeno podjetje. Toda Community Folk Art Council of Metropolitan Toronto je vložil v to prireditev vse svoje moči in ideje in odgovornost. Tako je Metro Caravan po časopisnih poročilih prav na široko ubrala pot po Torontu in bližnjih predmestjih. Pred prvim dnem je bilo prodanih preko 30,000 izkaznic. To število se je večalo z vsakim naslednjim večerom, da ne upoštevamo brezplačnih otroških vstopnic. Na 32 prostorih smo od 26. junija do 1. julija imeli priliko poslušati mednarodno ljudsko glasbo, večerjati v evropskih restavracijah in okušati najboljše svetovne pijače — ogledati milijonsko vrednost ročne narodne umetnosti v zlatu, srebru, kamnu, kovinah, steklu, lesu, platnu, volni in občudovati lepoto ženskih ročnih del (Ukrajina, Madžarska, Macedonija, Bela Rusija itd.). V teh dneh so mladinske skupine odlično zabavale občinstvo z nepretrganim programom narodnih pesmi in plesov. Z bogastvom narodnih noš so prinesle Torontu novo pomlad ljudske kulture in umetnosti. Metro Caravan ’69 je odkrila mednarodno mesto Toronto; pokazala je kulturno bistvo povojnih naseljencev, ki so v pretežni večini evropskega izvora. V Caravan so bili pa vključeni tudi Kitajci iz Hong Konga, ki so nedavno ustanovili lastno katoliško faro v Torontu, Filipinci, priseljenci iz zapadno-indijskih otokov, Mehikanci, Francozi iz Quebeca itd. Posebnost prireditve so bili “Passports” in cenene vožnje z avtousi, ki so popelja-vali ljudstvo v atmosfero “mednarodnega mesta”. Za dva dolarja in nizko voznino 25 centov si v teku petih dni enkrat ali večkrat obiskal vse na izkaznici označene kraje, kjer se je Metro Je to velika in srečna družina. Trije sinovi in pet hčera. En sin, ki je prevzel doma posestvo, in ena hči, oba poročena, sta ostala doma, vsi drugi so pa prišli z materjo ali posamezno v Toronto in se naselili v hiši, sedaj last matere vdove. Tudi sin P’rance, ki je prišel zadnji in že pripeljal Caravan ustavila. Namen je bil, čim več novonaseljencev pritegniti k sodelovanju (kulturnemu in zabavnemu) ustvariti posameznim narodom lastno razpoloženje, dokazati kanadskim sosedom, da imamo poleg narodne kulture tudi skupne težnje in zadeve, da smo meščani mesta Toronta in ponosni državljani Kanade ne glede na vero, ple me in kulturo. V takem zboru so nastopili toronski Slovenci, člani folklorne skupine “Nagelj” v ponedeljek, 29. junija, s programom slovenske ljudske pesmi, glasbe in plesov v International Institute na 321 Davenport Road v Torontu. Bilo je prijetno domače, da je v trenutku vžgalo. Naša mladina, ki jo vodi g. Ciril Soršak, je ves večer držala številno občinstvo v prijetnem razpoloženju, da je odpadla teža dneva in ti je bilo lahko pri duši. Obiskovalci so prihajali v skromno slovensko hišo, ki smo jo opletli z venci, postavili v kot utico z zeleno vinsko trto in poljskim cvetjem. V domač kot so dekleta obesila sliko Brezjanske Marije, velik zemljevid Slovenije je krasil steno, slika Ljubljane nas je spominjala daljnega belega mesta, pod katerega imenom je bila označena naša postaja v Metro Caravan. Pridne gospe Babičeva, Kumlje-va in Ovčjakova so imele polne roke dela s prodajo domačih potic, krofov, klobas in lipovega čaja. G. Ciril je pridno točil prava slovenska vina, ga. Resnikova pa je skrbela, da z razstavne mize v kotu niso romali slovenski spomini v tuje žepe. Fotokopija Prešernovih poezij je vzbujala mnogo pozornosti. Veselo razpoloženje je spremljalo lahno petje Ovčjakovih in Babi čevih. Ko pa je zagodel orkester “Save” ali “Veselih vandrovč-kov”, je vse hitelo na prizorišče na prostem k programu slovenskih narodnih plesov in glasbe; obenem so nastopali tudi fran-cosko-kanadski pevci in umetniki iz Zapadne Indije. Pred razsvetljenim prostorom sta stala dva skromna slovenska “mlaja ’. Na letovišču pri Boltonu smo posekali dve cipresi. Olupili smo skorjo, obesili na vrh slovensko zastavo in venec s slovenskimi trakovi. Ti “mlaji” so bili le simbol, skromen spomin na v nebo kipeče velikane, ki so jih slovenski fantje postavljali ob škofovih obiskih, novih mašah ali velikih zborovanjih po slovenski zemlji! Iz daljnih hribov so pripeljali 20 do 30 metrov visoke smreke, ravne in bele kot sveče, le v vrhu z vejami okrašene. Postavljanje mlajev je bila visoka fantovska odlika. Ni bil vsak dovolj pošten in poznan za družino s seboj od doma, se je ta obred, ne vsaka veselica vred-naselil z družino v materini hi-'na tega okrasja. Ob novih mašah ši. Ko premišljujem to družino'in birmah pa so kipele nad do-ob Marinkini poroki, imam ob-!mačimi gozdovi ob vaseh te slo-čutek, da je očetova prejšnja venske sveče — znamenja naše molitev in sedanja priprošnja vere in narodnega ponosa. Beli tam gori dosegla, da rosi na to j slavoloki so jih družili v pare. družino Njegov izreden blago-1 Sveži venci, spleteni iz smreko- slov. Vsi so se kar kmalu in prav srečno poročili, vsi imajo že svoje družine. Vsi so verni, vsi za- vih vejic, cipres, bršljana, zimzelena in gozdnega zelenja so se spenjali od “mlaja” do “mlaja”, vedni Slovenci, vsi dobro situ- ovijali bele stebre in stolpe do-irani in vsi sodelujejo, — vsak! mačih cerkva in slavnostnih depo svoji moči in znanju —- v cer-Jmov. Spremenili so kraj v nepo-kvenih, prosvetnih, kulturnih in'pisno slovensko lepoto, ki je od-gospodarskih ustanovah. Matij sevala vsepovsod — obrazih, ve-Katarina jih je v svoji ponižni denju, obleki in govorici doma- skromnosti lepo vzgajala. Njena vernost in ponižnost je prešla tudi na njene otroke, na katere danes lahko s ponosom gleda. Prepričani smo, da bo tudi Marinka s svojo, priljubljenostjo in čih ljudi... Slovenski venci — drago delo naših deklet! Kolikokrat smo sedeli na dolgih, nizkih klopeh sredi vasi pri izbranih hišah in doživljali nikdar pozabljeno pridnostjo stopila v vrsto svoj i h prelepo romantiko preprostega bratov in sestra in ugled vseh še slovenskega ljudsva! To je bil povečala. Novoporočencema že- čas naše mladosti, srčnega veselimo vso srečo in Očetov blago- ija in večne pesmi, čas smešnic slov naj rosi na vaju. in strahov, čas mlade ljubezni, L. A., st. upanja in nedolžne prostosti. Ob spletanju vencev so dozorevala naša dekleta ... Najstarejše v vasi so pletle, mlajše so podajale zelenje in čistile vejice, šolske deklice pa so vence uravnavale in navijale vrvico za povijanje vršičev. Fantje so pomagali svojim izbranim ali pa prenašali s kolesi novice in hudomušne laži iz vasi v vas. Taki nedeljski popoldnevi so bili mejniki v naših mladih letih. Ni jih bilo mnogo. Zadnji, ki se ga spominjam od doma, je smrtni dan slovenskega novinarja Franceta Straha, ki so ga komunisti ustrelili na dvori šču Urbančkove gostilne v Sto-žicah pri Ljubljani na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija 1942. V vasi smo pletli vence za novo mašo č. g. Franceta Vroli-ha. Tudi on je bil obsojen na smrt, če obhaja prvo sv. daritev v domači cerkvi. Takrat smo s pletenjem vencev prestali za mnogo let. Da smo preprečili več smrti, nove maše na Ježici ni bilo. Tiho slovesnost smo o-pravili v Lichtenturnu v Ljubljani. Ko smo v novi domovini pripravljali za novo mašo č. g. Franceta Turka, smo se spomnili slovenskih vencev. Obudili smo narodno navado in s svežimi cipresnimi venci okrasili letoviško kapelo na domačiji pri Boltonu. Cez par let so venci spet našli svoje mesto v “Metro International Caravan”. Na edinstven način smo se predstavili torontskemu ljudstvu in bili nadvse lepo sprejeti. Sam predsednik “Community Folk Art Council” g. Leon Kos-sar z gospo nam je osebno čestital in v najboljši volji svetoval, da drugo leto vso našo dejavnost v isti obliki prestavimo k domači slovenski fari. Tako tudi upamo, da bo nadvse zanimiva in pestra akcija zedinila v skupnem delu za slovensko in dobro mednarodno stvar čimveč torontskih Slovencev vseh poklicev in stanov, da bo naslednja “Metro Caravan” obenem veliki slovenski praznik, vreden vencev in mlajev. Ob tej priliki gre zahvala dobrim mamicam članov folklorne skupine, ki so napekle potic in krofov, možem, ki so pripravili mlaje in ženam, ki so pletle vence ob nedeljskih popoldnevih na letovišču. Omeniti moramo stavbenika Ferkulja Toneta, ki je prevzel stroške za opremo slovenske kmečke hiše v International Institute, in vse one, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu dnevu. Ne pozabimo pa, da je prva iskra tega doživetja zagorela v srcih naše mladine same, ki hoče ostati slovenska v mišljenju in dejanju in hoče slovensko ime vklesati v obličje nove kanadske domovine. Tudi njim se zahvalimo in jim prihodnje leto sledimo v novo “Metro Caravan 70”. Anica Resnik Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! CLEVELAND, O. Moški dobijo delo ST0UFFER FOODS FOOD PROCESSING OPENINGS Men needed in maintenance (helpers and mechanics) and cartoning for year around work. No lay offs, excellent benefits. Hourly rates $2.43 to $3.93. We will train. Find out what we can offer you! Interviews: 9-11 a.m. only. Monday thru Friday or Call 861-3450 ST0UFFER FOODS Div. of Litton Industries 3800 Woodland Ave., Cleveland ..An Equal Opportunity Employer.. __________________ (134) MALI OGLASI Hiše Naprodaj Colonial hiša, 3 spalnice, na E. 148 St., med Lake Shore Blvd., in Westropp, garaža. $13,300. Hiša z 4 spalnicami, aluminijasta obloga, dvojna garaža, na Arrowhead Ave., med E. 185 in E. 200 St. KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 944-7900 (134) V najem Oddamo 3 sobe, zgoraj, gor-kota, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI 2-7821 po 6. uri pop. (x) V najem Oddam 5 sob, spodaj, vse na novo dekorirano, nov lurnez, garaža, na 6729 Bayliss Ave. Kličite 881-0676. ________________________-(136) Hiša naprodaj Ranch hiša, 3 spalnice, klet, v kuhinji vgrajeno, preproge, 2'/z garaži, ograjeno dvorišče, nič doklade, nizki davki, več posebnosti. Kličite 943-3452. -(136) Hišna popravila Iščem sposobnega delavca, ki bi mi po delu, ob njegovem prostem času, popravil razna hišne okvare. Oglasite se osebno na 1012 E. 77 St. ob vsakem času. —(133) Lastnik prodaja Dve hiši na enem lotu, v zelo dobrem stanju, v fari sv. Vida. Mesečni dohodek $250. Naprodaj zaradi bolezni. Kličite 431-6631. Tu. Fr.x) Vodniki ZSSR odložili svoj obisk v Romuniji BUKAREŠTA, Rom. — Tu je bilo objavljeno, da so vodniki Sovjetske zveze Brežnjev, Kosygin in Podgorny odložili svojo pot v Romunijo, ki je bila določena za prihodnji teden. Med tem obiskom bi podpisali podaljšanje prijateljske in zavezniške pogodbe, ki je potekla še lani v februarju, pa jo niso takoj obnovili zaradi odpora Romunov7, 1 rdijo, da je preložitev obiska na jesen posledica romunskega povabila predsednika ZDA Richarda Nixona v Romunijo. Ta se bo ustavil v Bukarešti v začetku avgusta, ko se bo vračal s svoje poti okoli sveta, na ka-teii bo obiskal vodnike držav jugovzhodne Azije, v Združene države preko Evrope. POZOR Kadar nameravate kupiti a! prodati vašo hišo, lot, prazn zemljo ali farmo, kličite na.v Točna postrežba JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (Tues.x) V najem Oddamo bungalow, SVz sob, garaža, vse novo, za dvojico, blizu E. 185 St. Kličite 481 3186. Hiša naprodaj Lastnik prodaja ranch hišo, 3 spalnice, IV2 kopalnice, klet, garaža, več posebnosti. Kličite 946-6772. -(137) Ženske dobijo delo Iščemo snažilke Iščemo snažilke za čiščenje poslopja uradov v centru mesta. Od 6. zvečer do polnoči. Kličite 241-5896. (135) Zemlja naprodaj Več akrov zemlje je naprodaj v Auburn Township po $550.00 en aker. Obiščite Anton Zadnika 2 milje severno in pol milje vzhodno od Auburn Corners na Stafford Rd. (137) Ženitna ponudba Kanadski Slovenec, 37 let star, postaven, z lastnim domom in stalno službo, 10 let v Kanadi blizu Toronta, bi rad sooznal preprosto, izobraženo, resno dekle v svrho ženitbe. Ponudbe poslati na upravo pod značko: "Skupna bodočnost”. -(15,16,10 jul) Stanovanje v najem 5 lepih velikih sob se odda odraslim na 870 E. 75 St. zgoraj. Vprašajte spodaj ali kličite: 391-8875. —(15,17,18 jul) F. S. FINŽGAR: POD SVOBODNIM SONCEM Šel sem. Ali zvedel sem, da je slišala mojo piunko sama Teodora, carica, ki je takrat skrivaj odgrnila zagrinjalo in pogledala name. Sama pri sebi je rekla: Kako lep človek, ta Radovan!” Ponosno je pogledal po dekletih, ki so stale krog njega. Ali te so se mu glasno zasmejale, Radovan pa je udaril na strune in začele so veseli raj. Jutro nato, ko je nehalo gostovanje, je razposlal Svarun spretne mladeniče na ogledi. Naročil jim je, naj se na večer vrnejo in povedo, kje bi se sledila Hilbu-dijeva vojska. Prepričan je bil, da bo prekoračil Bizantinec Donavo pred zimo, da si nabere plena za ostrog. Zato je sklenil pozvedeti za njegov pohod in ga zgrabiti iz zasede. Naročil je vsem, naj pobrusijo sekire, prio-stre kopja in meče. Strelci so se morali vaditi ves dan, da so prožili strelice na buče, ki so jih potaknili na kole. Med mladci, ki so šli pozvedo-vat, je bil tudi najmlajši in edini še živi Svarunov sin Iztok. Nerad mu je dovolil oče. Slednjič se je vdal, ali mladec si je moral izbrati še tri tovariše. Vsi drugi so odšli peš po dolinah, gozdovih in planjavah. Samo Iztok in tovariši so zasedli iskre konjiče. Imeli so nalog, da prodre najdalje proti jugu, naravnost proti Donavi, kjer so vedeli, da je Hilbudijev tabor. Kolikokrat je jezdil mladi Iz-rok nad divjega merjasca, kaj-krat se je plazil sam za medvedom, mnogokrat je zapihal ris nad njegovo glavo, ko je ležal opoldne pri čredi ovac, ali še nikoli mu ni utripalo srce tako kakor danes. Prvikrat v bojni službi! Ni mu rad dovolil Svarun: ko pa mu je poveril najvažnejšo službo, mu je odkazal pot naravnost proti sovragovemu gnezdu. Ljubinica je izgubila že devet bratov — bala se je za Iztoka, a bila je ponosna nanj. Poznala ga je, kako drzen je in lokav, kako izboren strelec, močan borec; vedela je, da se prime njegove roke sekira in meč, pastirski korobač in lok. Šla je zato veselo sama po risovo kožo, pogr- CHICAGO, ILL. MALE HELP OFFSET PRESSMAN Good hourly Rate. Fringe Benefits. Call or see GEORGE FILLER CARL GORR COLOR CARD CO. 4242 W. Fillmore St. 638-1400 (134) REAL ESTATE FOR SALE NORTHLAKE—Engl, type resid. 6 rms. 3 bdrm. Att. gar. Scrnd. patio. Fin. panld. bsmt. Gas ht. w/w. cptg. Cor. lots. Approx. 194’ frtge. Comp. Indscpd. Cyclone fence end. Backyard. Approx. 1 mi. to Auto. Elec. Co. Must see to apprec. Asking $40,000. 300 Village dr. 562-8083 U33) 5645 W. 63rd Place New 2 apartment brick, 3 bedrooms, oakwood, ceramic tile. Lots of extras. By owner. 767-1923 (134) ST. WENCESLAUS — Immd. oc-cup. 3 story delux brick. 2-5% & \l-4. Gas hot water heat. Tile bath. Excel cond. Close to everything. 463-9576 71 (135) ELGIN — By Owner. Near edge of town. 7 yr. old 3 bdrm ranch. New carptd. 1 car gar. under $25,000. By appt. SH 1-1572 & 695-3531. nila z njo hrbet bratovemu konju in stopila na okope, kb je Iztok odhajal. Mladeniči so jezdili počasi skozi šotore. Ko so prihajali mimo zadnje gruče borcev, so konji prhnili: kakor bi se spustili štirje črni vrani v prostrano polje, so planili jezdeci v daljavo in kmalu so se izgubile štiri črne lise in izginile v rjavih bilkah visoke trave. Iztok je divje jezdil. Hrepenenje ga je gnalo in drzen je bil, da bi bil planil skokoma pred samega Hilbudija, mu pomolil pest v lice ter zakričal: Stremo te! Prvikrat je čutil bojni pas krog ledij, prvikrat, da mu ni iskalo oko zverjadi, ampak hlepelo, da bi zagledalo bleščeče šleme Bizantincev. Burno je pla-lo srce v prsih, čutil je mogočno silo v rokah; stisnil je tu in tam povodce tako trdo, da je konj zapihal, ukrivil vrat in se pognal v divjem skoku po dolini. Zdelo se mu je, da tako prijazno, tako polno svobode še nikoli ni sijalo sonce. Ali to svobodno sonce bi rad zasenčil Hilbudij, krščenik, njemu in njegovemu rodu, ki je prosto gonil črede po daljnih stepah, ki je svoboden iskal plena, koder je hotel. Iztok se je trdno nadejal, da bodo mladci, katere popelje v boj on, pomendrali Bizantince in pregnali oblak, ki se je obesil pred jasno sonce njegovih dedov. Konji so se uznojili, sonce je stalo visoko. Majhen potok, ob katerem so jahali, se je izlil iz soteske, porasle z gostim gozdom. Pred Iztokom se je širila dolga planota, po kateri se je upogibala trudna jesenska trava. Pridržal je konja in počakal spremljevalcev. “Razjahati moramo! Ce zajez- CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP PRACTICAL NURSE TYPE To live in; to help invalid lady. Board and room plus $30 week. 355-4686 (134) Child care — Help mother with 4 children. Must live in. Private room and TV. Large home in Western Suburb. $50 per week. 971-3770. __________________(134) RETIRED COUPLE TO LIVE WITH CHRISTIAN SEMI-INVALID — OWN ROOM HE 7-4370 (134) BUSINESS OPPORTUNITY Hotel— Money make. 44 rms. Good North side location. Always rented. Income over $48,000 with excellent net profit after expenses and mortgage payments. $35,000 down will handle. Call 777-7492 eves. (134) Rooming hse., 6 furnished apts., newly decorated. $170 wk. inc. $35,-000, low taxes. 850 W. 1700 N. Phone 348-1244 aft. 6. i (134) BODY SHOP ESTB. BUS. 2 BAYS W-HOIST. PRKG. FOR 15 CARS. LOW RENT. N.W. SIDE WITH EQUIPMENT. 227-9766 _______________________(134) MACHINE SHOP COMPLETE. OPERATING. ALL TOOLING, CHECKING EQIUP-MENT AND CUSTOMERS. 227-8011. 1915 W. WABANSIA (134) dimo po tej planoti, nas utegnejo zapaziti bizantinski ogleduhi. Potem je vse izgubljeno. Zato odvedimo konje v gozd, tam jih eden straži in napasi, drugi trije pa se prerijemo po travi in grmovju do onegale grička, ki se dviga iznad planote. Oče mi je rekel, da se vidi od ondod Donava in onkraj reke Hilbudijev ostrog.” “Iztok, daleč je grič. Komaj če do noči prispemo do njega.” ‘Moramo! Rado, ti čuvaj konje, dokler se ne vrnemo! Ce nas še ne bo, ko leže noč, nam jahaj naproti; tuli ko volk, da se snidemo!” Iztok je govoril kot poveljnik, ki ima oblast. Nihče mu ni ugovarjal. Poskakali so s konj, Rado je prijel za uzde in zavil z živalmi v grič, da bi jih skril in na varnem napasel. “Ti greš na levo, ti na desno, jaz po sredi! Vrh griča se snidemo!” Hitro so se ločili. Brez steze in brez ceste je bila ravan. Visoka trava jo je krila, tu in tam se je razpenjalo grmičevje. Nikjer ni bilo sledu konjskih kopit. Hilbudij že dolgo ni jahal tod. — Mladci so se zarili med travo in se plazili naprej, previdno in hitro kakor mladi lisjaki. Komaj so bili nekaj sto korakov oddaljeni, že bi ne bil nihče razločil, da lazijo po travi človeška bitja. Včasih so popolnoma izginili, včasih se je kakor v vetru zamajala visoka trava. Iztok je ril silno hitro naprej. Pot mu je polzel po obrazu, pa se ni zmenil. Po plečih ga je če-sto oprasnila bodeča veja; še začutil ni. Trgal je spotoma zelene bilke in sočne liste ter jih žvečil, da si je tolažil žejo. Dihal je globoko, nosnice so mu piale, kakor bi pihal mlad merjasec skozi dobravo. Ustavil se je pri samotnem drevesu, ki ga je nalomil čez leto vihar. Zlezel je v njegove veje in sedel, da bi si za trenutek oddahnil. Oko mu je iskalo griča. Bil je že bliže, vendar je bila ravnina še kakor morje med njim in hribeem. Ali pogum mu ni upadel. Oči so se mu svetile kakor sokolu; predrl bi bil rad s pogledom grič in zazrl široko reko in za njo Hilbudijev tabor. Kar se nekaj zablešči pod gričem. Kakor bi svetel plamen švignil in hitro ugasnil. Iztok se vzpne skozi veje, zasenči z roko oči in gleda v daljavo. Zabliskalo se je vnovič in zo- pet in zopet. Ni dolgo gledal, da je natančno razločil tri jezdece, ki so jahali proti njemu. Lesketali so se oklepi, svetili se šlemi. Iztok je zažvižgal kakor ptica ujeda, da je opozoril tovariša na nevarnost. Odzvala sta se mu. Pomudil se je še nekoliko v gostih vejah, jezdeci so se v hitrem diru gnali proti njemu. Srce mu je prvi trenutek vzplalo. Za pasom je imel samo kratek nož in pomislil je, kako ga razsekajo Bizantinci, če ga dobe. Dobro, ko je jesenska trava upognjena, da ne opazijo zlepa njegovega sledu. Legel je na trebuh in se kakor kača plazil po tleh proti gostemu robidovju. Veliko, nizko grmovje je ležalo kakor zaplata sredi stepe. Zaril se je po vseh štirih v goščo. Do tja s konjem ne pride nihče. Srce mu je tolklo od neučaklji-vega hrepenenja. Zamislil si je že, da morda ugledajo njegovo sled, da razjahajo in ga poiščejo v skrivališču. Segel je za pas po nož in natančno preudaril, kako bo planil nad prvega in mu za- STARŠI! 0 Naročite svojim poročenim otrokom Ameriško Domovino, vključite jih v našo skupnost! Slovenski dnevnik, stalni obiskovalec, bo glasnik njihove narodnosti. Četudi bo morda ležal neprebran v kakem kotu njihovega doma, jih bo vseeno tiho in nevsiljivo spominjal na slovenstvo, rinil rezilo v goltanec; druga dva se preplašita, v tem pa bo on že pri konjih, enega zasede v skoku in odvihra preko stepe. Tako se je vživel v to misel, da je vzboknil hrbet kakor mačka in hrepeneče čakal plena. Že so se čula kopita. Zamolklo so donela po suhi ravnini. Vedno bliže so prihajali. Tu so! Iztok je videl skozi majhno liso v grmovju bleščečo opravo, zahotelo se mu je boja in komaj komaj, da se ni dvignil ter zakričal nanje. Jezdeci, pa so v lahnem diru šli kar mimo, čul je pogovor, razločil ime Hilbudij, sicer pa ni razumel ničesar, ker so govorili grški. Počasi so se oddaljevali udarci kopit. Iztok se je v grmu oprezno in neslišno dvigal, tako dolgo, da je prirasla njegova kodrasta glava skozenj, kakor bi se dvignila sončnica, in se ozrla za odhajajočim bleskom konji-kov. “Ce zavijejo v gozd in dobe naše konje!” Te misli se je prestrašil. Kakor kip je stal sredi grma in ni se mu rodila pametna misel. Ali polagoma se je umiril. Konjiki so krenili na desno k potoku. Napojili so konje, prebredli vodo in se sputili na drugem bregu počasi v klanec. Iztok se ni ganil, dokler niso izginili v goščo. Lahko bi bil pozval sedaj tovariša, da bi se vrnili do konj in odšli naglo domov pravit, da bizantinska vojska ni daleč. Toda Iztoka je gnalo dalje. Morda za onim hribom tabori Hilbudij! Preštel bo njegove vrste, LETA SE MU NE POZNAJO DOSTI — Charlie Chaplin je nedavno praznoval 80. rojstni dan. Na svojem domu v Švici je dvignil čašo za to priložnost. Kot kaže, visoka leta še kar dobro nosi. se vrnil in naznanil važno vest o vojski. Vil se je kakor mačka in se gnal po najvišji travi, se skrival za grmičevje, se plazil po vseh štirih, pa zopet ležal, kadar je bil dosti v zavetju. (Dalje prihodnjič) 6RDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV MESTO . DRŽAVA CODE ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, // da nam pišete pismo, Npslove menjamo dvakrat tedensko. '1 Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 41103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: ....................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J OGLEDUJE SE — Barbra Streisand nastopa v filmu “V jasnem dnevu je mogoče videti ta vedno’’, ki ga sedaj snemajo. Na sliki jo viiimo v prizoru filma, posnetem v Manhatta-iu v New Yorku, ko se ogleduje v pokrovih za avtomobilska kolesa. MOTOCIKEL ZA DVA? — Tako vsaj zgleda na sliki. Vozilo je bilo posneto na sestanku uZahodnjakov” v Montrealu v Kanadi.