"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje. 3tt— no. 134». ■kUCWl M OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLA3ILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE chicago, ill, 20. julija (july 20,)i^37^mmmmmmmmm^mmmsmbl^ f> GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. AM «* 4. ifrSV. el ifcs •I IM a llfl. leto — vol. xxviil ORGANIZIRANJE DELAVSTVA NUJNA POTRERA NOVI ZAKON MU DAJE PRILIKE KOT JIH ŠE NI IMELO V ZGODOVINI Če se jih delavstvo ne posluži, bo postalo še večji vazal profitnega sistema. Naloga socialistov ROOSEVELTOV "New Deal" bo za delavstvo pomenil le toliko "new deal" kolikor se poaluži prilik in si zgradi močno, bojevno in razredno zavedno gibanje. Koncesije glede minimalne plače in znižanja delovnika, dalekosežne kot zgledajo na prvi pogled, so bolj v interesu crkajočega kapitalizma kot v interesu delavstva. Če bi administracija kot tudi kapitalisti sami ne bili prepričani, da je ta reforma potrebna za ohranitev profitnega sistema, bi niti v spanju ne privolili v njo. Prav radi te koncesije upajo, da bodo zopet vzpostavili vir, ki bo zopet dajal velike profite. Ne mislimo, da mora delav- stvo omalovaževati to reformo. Opozoriti le hočemo na nevarnost, ki je lastna posebno nezrelemu, tlačenemu in mentalno zaostalemu ter konfuznemu delavstvu kot je ameriško, da ne razvije še bolj suženjske mentalitete ter ne gleda na ini-ciatorje te "revolucije" kot na reditelje. Ne administracija, ki je na splošno res socialno bolj čuteča kot so bili častiljci "robustnega individualizma" prejšnjih administracij, še manj pa kapi- V nobeni drugi deželi se podjetniki z vlado vred niso toliko upirali tej pravici kot v "demokratični" Ameriki. Posluževali so se policije, vojaki va, privatnih pobojniških armad, sodišč, črne liste, vohunstva — sploh vseh represivnih pripomočkov, a katerimi so držali delavstvo izven unij. V isti namen so se po vojni po-služili modernih zvijač in podkupovali delavstvo a prodajanjem delnic (vrednost teh je u-ničil kapitalistični polom), raznih "dobrodelnih" skem in PUH CIVILIZACIJE JE POSEGEL TUDI JEČE | 1 1 ————— h i ■ ——— 'i i talisti, ki so navdušeni za |'new » kompanijskih unij. deal", ne mislijo najmanj rešiti ameriškega delavstva. To kar skušajo sedaj upeljati—v tem vidijo lastno rešitev. Kdor nima kratkega spomina, se še lahko spominja, da je bil Rooseveltov načrt za kon- In sedaj je prišel "new deal na ruševinah starega profitne-ga sistema in ob ogromni mize-riji in trpljenju ljudskih mas. Prvič v zgodovini dežele je v zakonu zapisano, da imajo tudi delavci in ne samo deloda- trolo industrij izdelan v Wall jalci pravico do svoje lastne Streetu. Njegov duhovni oče je Gerard Swoope, predsednik General Electric korporacije, katero domlnirajo Morganovi interesi. Swoope je objavil svojo skemo, ki se v bistvu in tudi v mnogih detajlih nič ne razlikuje od industrijskega zakona, zgodaj lansko leto, v dobi, ko je v deželi zagorelo "planiranje" z vso silo in opajalo vse, ki so iskali izhoda iz kapitalističnega (poloma. Swoope in Roosevelt, poleg manjšega števila industrijskih mag-natov, sta se le izkazala, da sta dalekovidnejša kapitalista. Največje vrednosti v novem zakonu je točka, ki daje delavstvu pravico do organizacije in obenem prepoveduje delodajalcem direktno protivljenje, če se njih uslužbenci hočejo organizirati v delavskih unijah. Ta pravica bo vredna pa le toliko, kolikor jo bo delavstvo izkoristilo. Vlada je že dovolj jasno pokazala, in v bližnji bodočnosti bo to še bolj vidno, da ji ni preveč do tega, da se delavstvo organizira v svojih unijah. V administraciji je močna skupina, ki je bolj navdušena za kompanijske unije kot pa za delavske, in po najnovejših vesteh iz Washingtona, postajajo šanse te skupine vedno ugodnejše za popolno zmago. Vzrok — ali vzroki — da polagamo največjo važnost tej točki, so v ameriških razmerah. Za pravico do organizacije * je ameriško delavstvo prelilo že mnogo krvi. Bori se zanjo kolikor daleč sega industrijska zgodovina dežele. ekonomske organizacije. Druge kapitalistične dežele, med katerimi je bila celo caristična Rusija, tej pravici niso ugovarjale, ampak jo priznavale kot nekaj samoposebi razumljivega. Izjema je bila le Anglija v začetnem štadiju kapitalističnega razvoja, katero periodo pa je veliko prej preživela kot Združene države. . Kot prej omenjeno, se nahaja v krogih administracije močna struja, ki bo skušala to v zakonu zajamčeno pravico interpretirati po svoje, kot so sodišča pred 20 leti pričela interpretirati Claytonov federalni zakon, o katerem je pokojni Gomipers, zgraditelj in do smrti voditelj Ameriške delavske federacije, rekel, da je "delavski čarter". To točko bodo skušali izkoristiti za legaUzi-ranje kompanijskih unij. To je razvidno tudi iz tega, da so se mogočne korporacije (Dalje na 2. strani.) Na sliki j« moderna kaznilnica v Wallkil-lu, N. Y., kjer so kaznjenci brez straž. Kljub temu, da ae kretajo pri «Mu in v ječi dokaj svobodno, je samo osem kaznjencev izmed stoterih pobegnilo na—"svobodo". V to kaznilnico, ki je v resnici kazni lniaka farma, pridejo le "grešniki" . dobrim karakterjem, ki ae zavežejo, da ne bodo skušali pobegniti. Grupo njih je videti pri delu.' V sredi na levi je jedilnica, na desni pa soba s posteljo, omaro za obleko in pisalno mizo ter stolom. Vsak jetnik ima svojo sobo. kaznilnice ustanavljajo tudi druge države. Med njimi in običajnimi ječami je stoletja razlike. Te kaznilnice so organizirane in upravljane na principu prosvitljeno-sti m ne na maščevanju. V njih ne smatrajo kaznjence sa hudodelce, pač pa za ljudi, ki so radi olooličin storili kaznjivo dejanje. V teh kaznilnicah človeku ne skušajo dati pečat hudodelca ali sramote, loot v nevednih srednjeveških ječah, kjer človeka ne skušajo poboljšati, nego gm potisnejo v okolšcine, ki napravijo iz njega—v premnog)!* slučajih— resničnega hudodelca in družbi nevarno osebo.' ~ Pekarska unija nagradila socialiste Kot priznanje za veliko pomoč pri organiziranju pekov je pekarska unija v Philadel-phiji, Pa., podarila dve štipendiji Mladinski socialistični ligi za socialistično poletno $olo, ki se je pričela te dni v Readin-gu, Pa. Stavka pekov še ni končana, niti ne delo "yipsel-nov". Filadelfijski socialisti so aktivni tudi v organiziranju delavcev radio-irvdustrije, kjer je v teku kampanja za novo unijo. Nov atentat na čikaške šole Mesto vsakega naprednega podpornega drušfcva je v Prosvetni matici. Težki boji v Španiji V Marxovem "KAPITALU" JE ZNANJE Knjigo ima v zalogi "Proletarec" Naročite |o! V španski republiki, ki se razvija v socialističnem prav-cu, vendar pa je še oddaljena od socializma, imajo socialisti silne boje, ker se morajo boriti proti trem elementom. Na eni strani so aktivni anarho-sindi-kalisti in komunisti, relativno močan element, ki prireja politične stavke in dela ovire vladi kjer more. Drugi elment je katoliška certcev, ki je tiščala in še skuša tiščati ljudske mase v srednjeveški temi. Dasi je revolucija in republičanska vlada o-majala in v veliki meri zdrobila njeno moč, je še vseeno sila, s katero mora vlada resnj račun a tb» Na tretji strani so konservativni republikanci, med katerimi je tudi predsednik Zamo-ra, ,p0 veroizpovedi globok katoličan. Kljub temu pa ga je papež izključil iz cerkve, ker se ni dovolj odločno boril proti postavi za zaplembo cerkvenih šol in drugega premoženja, ki je vredno težke milijone. Pri odstopitvi kabineta pred par tedni je predsednik Azana Čikaški šolski odbor, katerega kontrolirajo demokratje, ikot vso mestno, okrajno in državno administracijo in ki je poslušna dekla čikaške pluto-kracije, vseh velikih in malih raketirjev, je te dni napravil nov atentat na čikaške šole. V interesu velikih davkoplačevalcev, ki se branijo plačevati vsakih davkov pa bili veliki ali majhni, je sklenil v bodoče o,pustiti mestni Crane Col-lege, vse mladinske srednje šole, poučevanje glasbe, ročnih in drugih del, skrčil otroške vrtce za polovico, ukinil atletiko in igrališča ter več drugih nameraval izigrati socialiste in se jih na ta način iznebiti. Ker je stranka močna, je ni mogel ignorirati. Prisiljen je bil por veriti sestavo novega kabineta tudi njenemu voditelju Indele-ciu Prietu, dasi je vedel, da ne bo uspel. Njegov načrt je bil. kakor tudi skema konservativnega elmenta, da po Prieto-vem praznem prizadevanju sestavi konservativno vlado, ki naj razdere, kar So socialisti s pomočjo levičarskih republikancev zgradili. Prietu in socialistom je |pre-ostajala le ena pot, ki je sicer neetična med diplomati, vendar pa edino sredstvo za preprečitev realiziranja predsednikove namere. Prieto je enostavno poklical časnikarske poročevalce, katerim je razgalil vse zakulisne spletkarije. Ta intervju je bila največja senzacija za časopisje in ljudstvo. Par dni pozneje so bili prejšnji ministri zopet na vladi in republika rešena. Rekonstrukcija nove Španije se s tem nadaljuje, ker je bila reakcija zo»pet potisnjena v zadnjo klop Po zaslugi socialistov. Wisconsinski demokratje odkrili—rdeckarje! f Madison, Wis. — Le g isl a tura je sprejela resolucijo, katero je sponsoriral jposlanec James Higgins,demokrat iz Mil-waukeeja, za preiskavo "rdeč-karjev" na državni univerzi. Demokrate, ki imajo večino v obeh zbornicah, najbolj greje to, ker"rdečkarji" dobe vse štipendije ali proste šolnine. Najbolj imajo na piki profesorja E. A. Ros&a, načelnika sociološkega departmenta. Proti "rdečkarjem" je silno grmel lansko jesen republikanski starogardist John B. Chap-ple, ki je porazil senatorja Blaina. S prihodom "novega deala" pa so se mu pridružili tudi demokratje, stranka "novega" kapitalizma. Suhaški agenti ob službe Meseca junija je zvezna vlada od ii »vila 40 odstotkov su-hašk n agentov. Do 1. julija jih je bilo 3000. Vladni agent-je za kontroliranje produkcije alkohola za industrijske in medicinske svrhe tu niso všteti. Tudi slednjih je bilo julija o krog 600 odslovljenih. "frills" ali neumnosti", kot jih je predsednik od šolskega odbora označil. Nad 1400 učiteljskih moči bo odslovljenih in tisoče in tisoče otrok — delavskih otrok — — bo prizadetih. Nekatere učitelje, v glavnem šolske superitendente bodo nadomestili politični nastavljenci, tako zvani "direktorji". V nevarnosti so tudi starostne pravice in ves civil service sistem, katerega je v drugih departmentih demokratska in pred njo republikanska mašina že uničila in je ostanek le farsa. To je drugo poglavje atentata na čikaško šolstvo — vse v imenu ekonomije. Prej je šolski odbor znižal šolsko dobo za štiri tedne in s tem prihranil pet milijonov. Nova "reforma", ki pomeni nazadovanje za eno generacijo, bo prinesla nadaljnih pet milijonov. Socialisti nimamo vzroka zagovarjati kapitalistično šolstvo, - to Je pouk, ki je površen ali pa namenoma zavajalen. Vendar pa je bil ta atentat na šolstvo tako očitno inaceniran v interesu čikaAke plutokracije in načelno proti delavskemu razredu, da mora revoltirati največji skeptik. Atentat je del kampanje, katero je velebiznis pričel lansko leto po vsej deželi. V Chica-gu so proti tej kampanji do tedaj vodili boj le učitelji, katerim vlada dolguje na zaostalih plačah čez 20 milijonov. Sedaj pa je prišel čas, da se u-čiteljstvu pridruži sleherni delavec in vsi tfisti, ki vidijo potrebo po boljših šolah in po realnejši vzgoji in ne v poslabšanju iste. Ker je upati, da bo otroško delo \ bližnji bodočnosti odpravljeno, vsaj za nekaj časa, je aktualna potreba po raširjenju in ne skrčenju šolskega sistema. Alternativa ie več ječ. SOCIALISTI POZIVAJO DELAVCE V BOJ VA SVOJI četrtletni seii v Readingu, Pa., je eksekutiva socialistične stranke razpravljala tudi o zakonu za vladno kontrolo industrij. Ker je zakon tudi za delavce velikega pomena, poleg tega, da predstavlja novo socialno politiko najmočnejše kapitalistične vlade na svetu, je eksekutiva izdala sledečo deklaracijo, ki pojasnjuje strankino stališče z ozirom na tekoči preobrat: "Narodni zakon za gospodarsko okrevanje je oficielno priznanje, da je okrevanje kapitalizma nemogoče brez vladnega nadzorstva. Zakon predstavlja nov mejnik v boju delavstva proti izkoriščanju za prof it, am,pak mu niti zdaleka ne nudi svobode. Narodni zakon za gospodarsko okrevanje je poskus za stabiliziranje kapitalizma potom uvedbe "partnerstva" med vlado, lastniki in delavci. Ker sedanja vlada ne zastopa delavstva, ampak lastnike, je zakon usmerjen za tem, da ohrani lastnikom privilegij izžemanja profitov iz delavcev potom nizkih plač in visokih cen. Z namenom, da pridobe delavstvo za sodelovanje in ohranitev profitnega sistema, zahteva poskus, da mu dajo nekatere koncesije. Te koncesije vsebujejo obljubo za določitev minimalne plače in maksimalnega delovnika in pravico delavstva — vsaj na papirju — do organizacije brez direktnega umešavanja s strani delodajalcev. n. Zavedajoč se nove situacije, v kateri se nahaja ameriško delavsko gibanje, je socialistična stranka uverjena, da je iprva naloga delavcev, da v tej novi situaciji dobe pravo perspektivo in prično živahno kampanjo za organiziranje vseh neorganiziranih tovarn in industrij. Zakon instruira delodajalce v posameznih industrijah, da se organizirajo v skupni zvezi in se (Pogajajo z organiziranim delavci dotične industrije glede plač, delovnika in drugih de* »ovnih pogojev. Vsaka industrijska zveza sme d?|očati cene,, ne sniv Pa delavcem sabratiiti ®e organizirati ali jih siliti v kompanijske Vse pogodbe aH pravilniki morajo biti po- trjeni po predsedniki! Združenih držav. Kaj to pomeni za delavstvo ? Prvič to pomeni, da imajo delavci neprimerno priliko se organizirati. Pomeni tudi, da v svrho efektivnega pogajanja z delodajalskimi asocijacijami, ki r^prezentirajo vso industrijo, morajo unije biti industrijske unije. Vsled tega socialistična stranka pozdravlja korake, ki so jih nekatere unije podvzele v svrho združitve, in obenem urgira druge delavce, da store slično, tako da bo v vsaki industriji govorila le ena močna unija za vse delavce. V tej novi situaciji ima delavstvo izredno priliko se organizirati v bojevito silo, ne sicer samo z namenom, da izsili koncesije od svojih "partnerjev", vlade in bossov, ampak da si osvoji prvo v svrho, da uniči slednje kot razred. Delavstvo se mora tudi zavedati resnih nevarnosti tega zakona. Medtem, ko je delodajalcem izrecno zaibranjeno nasprotovati organiziranju njih delavcev, je edina garancija proti umešavanju s strani policije, državnega in narodnega vojaštva ter sodišč organizirana politična moč delavstva. Britke izkušnje nas uče, da vlada, ki jo kontrolirajo bossje, nastopa opresivno proti .delavstvu. Veliko je odvisno tudi od administracije zakona. Nizke minimalne plače v tekstilni industriji le potrjujejo trditev socialistov, da bodo delavci dosegli le toliko, kolikor moči bodo imeli. _ V svojo lastno protekcijo pred kapitalistično policijo in sodišči ter proti kapitalistični dominaciji administracije za izvajanje zakona, je povsem jasno to, da se mora delavstvo združiti s farmarji in zgraditi masno delavsko-farmarsko stranko v svrho, da si osvoji vlado. Na mestu je tudi svarilo pred možnostjo prisilne arbitraže delavskih sporov in prepovedanjem stavk, kar bi delavstvo pripravilo ob svoje največje orožje. Prisilna arbitraža, ki bi bila v Času bizniškega izboljševanja mogoče naklonjena delavstvu, bi bila v času kapitalističnega krepanja naperjena proti njegovim interesom. Največja nevarnost pa je v tem, da ta novi industrijski aranžem lako postane ogrodje fašistične države. Ce se delavstvo ne dvigne in izkoristi svoje prilike, bo prihodnji korak fašizem. III. | DELAVCU SOCIALISTI I Prišel je čas, ko je treba misliti jasno in delati naglo ter odločno.» Rooseveltov načrt za kontroliranje industrij ni niti zdaleka podoben kontroli, katero bi uvedla socialistična delavska vlada. Njegova skema ni le pomanjkljiva, nego tudi »potencialno nevarna. Kljub temu pa nudi delavstvu priliko, da si zgradi bojevno masno organizacijo in da se pripravi za tekmo, ki se je jasno pričela med socializmom in fašizmom. Organizirajte se takoj I Organizirajte se industrialno in politično, za boj proti kapitalističnemu razredu, za zasego bogastva, ki smo ga sami ustvarili, za ustanovitev delavske vlade, za zgraditev socializma. Eksekutiva je obenem sklenila, naj stranka nudi unijam vso svojo kooperacijo pri njih prizadevonju organizirati delavce v unije. > Krize še ni konec Sears, Roebuck kompanija, ki ima tovarne in prodajalne v Chicagu in drugih krajih Zed. držav, je do konca junija to leto vtržila . 16 6 odstotkov manj kakor v istem času lansko leto. Nova soc. stranka Socialisti v republiki Panama so si po več letih preliminarnega dela ustanovili stranko. Napredek danske socialistične stranke L. 1932 je socialistična stran-p n na Danskem narnsi* za sto novih postojank in 6,000 novih članov. Socialistična mladinska organizacija je imela ob koncu leta 2,000 članov več kakor v pričetku leta. Stranka ima zdaj 1,158 postojank in 180,000 članov. To je deželo ,ki ima le 3,500,000 prebivalcev, izredno visoko število. PROLETAREC Uhaja vsak potrte k ŽEL^ZMKA NEZGODA V GENEVI, ILL. uii izlet samostojnčanov Jtnihw Delavska III. Glasau JagsiIimiAi I—lalirtiisi Zvsse iAJtOČNINA v Zedinjenih ditavah «a ssls Isto M 00; is psi Ista 91.7ft; as «etrt leta 91.00. ■s celo Isto $1.50; aa pol lata 11.00 oglas* mešajo bHi v naism uradu aaj-je do poadeUka popoldne as prtabéitsv f ttovilki tekočega tedna __ PROLETAREC fj Thursday by «he Jsgoslav W Publishing Co., las. WslsMIAad 100«. fUBSCRIPTION RA TM: Ose Tsar W.00; Sta Maate $l.f»; 9 L00.—Foreign Countries, tes Tsar M M; 1» Msatks »!»♦.------- PROLETAREC • W. SM ST.. CHICAGO. ILL. T( "Vse ali nič" Komunisti v Nemčiji so zahtevali "vse ali nič". Dobili so nič in izgubili vse, kar so si «gradili od ustanovitve svoje stranke pa do fašistične kontrarevolucije. Dane« je v Nemčiji vse delavsko gibanje strto. Ogromno imovino socialističnih organizacij, zapopadena v domovih, knjigarnah, tiskarnah, zadrugah, denarnih zavodih itd., so konfiscirali fašiati. Bivši komunistični dom v Berlinu je danes shajališče fašistov. Vsa druga imovina komunistične stranke je bila zaplenjena. Komunisti so v svoji propagandi trdili, da delavci v Nemčiji nimajo česa izgubiti, pridobe pa lahko vse. Ko je prišla preizkušnja in nato katastrofa, ao uvideli, da so izgubili ogromno. Rogali s0 se demokraciji, a vseeno jim je dobro služila. Smeli so se organizirati, smeli so paradirati in demonstrirati, izdajali so lahko liste in knjige, sklicevali shode in obatruirali v parlamentu. Taka je pač "buržvazna demokracija". Komunisti so jo smešili in ji izpodkopavali tla; istota-ko fašisti. In ko je prišel odločilni trenotek, je 'bila Nemčija že napol zrela za preokret v fašizem, delavstvo vseh strank pa maloduš-no in brez odporne sile. Edino s tem je mogoče pojasniti, kako da se je milijone komunistov in milijone socialistov po prihodu Hitlerja v vlado podalo brez vsakega večj?ga odbora. V socialističnih in komunističnih krogih v Evropi zdaj veliko iJazipravljajo o taktiki na podlagi izkušenj, ki jih je dala Nemčija. Komunistična taktika se je izkazala dozdaj še v vsaki državi izven Rusije za neuspešno in za vodo na mlin reakcije. Izgubili so bitko še v vsaki deželi, tudi ako so se jo polastili. Socialistična taktika v Nelnčiji pa je slonela pred vsem na protektiranju weimar-ske ustave; to je vzrok, da je stranka popuščala v mnogih rečeh in vsled tega izgubila bojevno silo, ki bi bila v kritičnem momentu v stanju odvrniti nevernost. Izkazalo se je, da je taktika "vse ali nič", kakršno so naglašali komunisti v Nemčiji, bedastoča; in dalje je jasno, da bodo morale socialistične Stranke postati odločnejše v boju za osvojitev vlade in za svoj socialni program. Izkušnje v Nemčiji so bile sicer zelo draga toda ob enem tudi jako dobra šola. Uspevajoča "industrija" V Zed. državah so ugrabljenja za odkupnine nekaj običajnega. Zločinov teh vrst je čezdalje več. Nedavno so ugrabili nekega bogatša v Minnesoti, ki je moral plačati o-krog sto tisoč dolarjev odkupnine. Ponavadi se pobotajo tudi za veliko manjše vsote, kot pa jih prvotno zahtevajo. Le redkokdaj store ugrabljencu kaj žalega. Slučajev, kot je bil z Lindberghovim otrokom, je malo. Dokler so roparji nadlegovali le pešce 4po ulicah velikih mest, se bogati sloji za to niso dosti brigali. Ampak industrija ropanja se je v tej deželi silovito razvila ter postala ena najibolj uspevajočih. Danes ni varen pred roparji noben bogataški dom, niti ni potovanje v avtih varno pred napadi, kot je bilo Mčasi, kajti roparji vedo, da je v žepih pešcev malo denarja, pa rajše preže na ljudi v avtih, pri katerih se nadejajo boljše žetve Ugrabljen j je bilo lani in letoa toliko, da so bogataški sloji podvzeli v vseh državah resno kampanjo za sprejem zakona, da bi določil za take zločince smrtno kazen. Tu ugrabijo otroka, tam fanta ali dekle, stariem pa sporoče, toliko in toliko zahtevamo. In ne kaže drugega kot plačati. "Zaslužek" pn te vrste ropih je zelo visok, zato se pre- več Ohl f da b° u*r*blienj čezdalje 0b,a8t P* »toji zraven brezmočna. Korupcija j, Jf vzela efektivno* in jo onesposobila popolnoma. F Izgovorov ne zmanjka Utft 1930: "Bost© naročili Proletarca?" "Ne,—ne utegnem čitati." Lota 1933: 71 ''Boste naročili Proletarca?" "Nemorem,—ne delam že dolgo." Pri istimaju to normt» Western železnica se je 31 North prevrnilo po nasip«. Materialna Usoda je bil« velika, k sreä pa ni bilo človeških žrtev. Velika priredba čeških socialistov CUvsIaad, O. — V torek dne 4. julija ao tukajšnji češki sodrugi imeli imposantno priredbo v počast so-drugu Soukupu, socialističnemu predsedniku senatne zbornice v Če-hoslaviji, ki je sedaj v Ameriki. Vršila se je na letoviUii farmi Delavske telovadne jednote v Auburnu, 40 milj jugovzhodno od Clevelanda. Navzočih je bilo nad tri tisoč ljudi. Na tej priredbi sva s sodrugim Poljšakom videla veliko agilnost čeikih sodrugov in simpatičarjev, ki so zgradili lastno letoviško farmo. Prostor obsega 112 akrov, ima 50 koč, veliko dvorano in spodaj gostilno. Na farmi je tudi kopalnica in mnogo košatih dreves. Sodrug Martinek je nam pojasnil, da jih letovišče stane $9,500 poleg ogromnega dela, ki je bilo potrebno za ureditev in zgraditev letovišča. , Glavna atrakcija pestrega programa je bil govor sodruga Soukupa, ki se je dotaknil tudi situacije v Nemčiji. Neki nemški sodrug se je češki vladi zahvalil, ker je odprla meje političnim beguncem in preganjan-cem hitlerske Nemčije. Poleg Soukupovega govora je bil to dan češkega delavskega sokola in naraščaja, ki so nastopili v raznih sporeaih. Oblečeni so v rdeče uniforme, jopiče in čepice, in v formaciji so se nam zdeli kot bi gledali polje rdečih rož. Tudi rdečih zastav ai manjkalo. S te priredbe smo odnesli najboljši vtis, med drugimi tudi to, da so Čehi veliko bolj vneti za delavsko stvar kot smo mi in tudi bolj požrtvovalni. Nimajo le svoje delavske telovadne organizacije, nego tudi svoje letovišče, ki je, kot prej omenjeno, stalo precej denarja in še več truda. Če pri nas kdo da dolar v prid pokreta, se večina obnaša kot da bi ga moral nazai dobiti. Taki so mogoče tudi med Cehi, ampak nismo dobili tega vtisa na njih priredbi 4. julija. In če so pri kaki slovenski organizaciji socialisti v vodstvu, bi jih najrajši ven vrgli. V imenu naprednosti se tudi radi sklicujemo na legalnost ter se vlačimo po sodnijah; in če to ne gre, pa ukrademo ime, ki spada drugim. Smo pač—napredni : . . — J. Franc««kin. Zapisnik konference za zapadno Penno VRŠILA SE JE DNE 25. JUNIJA V LIBRARY, PA. Zborovanje konference Prosvetne matice JSZ je bilo otvorjeno po tajniku Jakobu Ambroiiču od 10:80 dopoldne. Za predsednika izvoljen sod. John Terčelj. Zastopani so sledeči klubi JSZ: št. 118 Canonsburg, Tony Laurich in Joseph Progar; it 13, Sygan, Lawrence Kavčič in Tony Uršič; it. 226, Avella, sodruga Mlekuš in Kokal; št. 31, Imperial, sodruginja Jamnik in njena hčerka; ^št. 230, Library, Matt Dermota in ^Frank Rupnik; št. 69, Herminie, Anton Zornik; it. 175, Moon Run, Jakob Ambrozich. Društva P. M.: 3t. 138 SNPJ, Canonsburg, John Koklič in John Zigman; št. 6, Sygan, John Kvartič in Jakob Dermota; it. 295, Bridgeville, Oblak; it. 292, Avella, Mlelrui H Kokal; it. 106, Imperial s. Jamnik; it. 88, Moon Run, Jakob Ambrožič; it. 87, Herminie, Anton Zornik; društvo SSPZ, Moon Hun, Ambrožič; Izobraževalni dom, Library, Rupnik in Dermota; Dramski klub "Soča", Canonsburg, Žig-man in Koklič. Zapisnik prejinje seje Je sprejet kot čitan. Sodrug Smrekar se pismeno oprosti, ker se mu ni mogoče u-deležlti radi prezaposlenosti. Poročilo tajnika in nadzornega odseka se odobri. Knjige blagajnika v redu. Sodrug Terčelj kot organizator omenja Proletarčevo krizo in pravi, da lista ne smemo pozabiti, čeprav smo ▼ taki krisi. O konferenci pravi, da iell, da bi druitva in klubi ie v večji meri sodelovali skupno v političnem in prosvetnemf delu. Zastdpni-ki so poročali o aktivnosti klubov in druitev. Sodrug Dermota poroča, da je vss pripravljeno za popoldanski piknik in priporoča, da seja izvoli enega ali dva govornika za to priredbo. Nalogo se poveri sodrugu Zorniku. O eventuelnem dobičku se sklene, da gre 25% preostanka klubu v Library. Konferenca se zahvali Izobraževalnemu domu za brezplačno dvorano za današnje zborovanje. K pismu iz upravniitva Proletarca se razvije daljša disku zija, v katero posežejo Zornik, Dermota, Kavčič, Mlekuš, Kokel, Ambrožič in Kvartič. Zornik pravi da je na agitaciji kot potovalni zastopnik spoznal, da list ni osovražen, ni pa lahko dobiti naročnike, čemur ni kriva brezbrižnost, ampak rasmere. P roleta rcu je v kratkem času agitacije pridobil 80 naročnikov, 14 Prosveti in 15 za A-merican Guardian. Razpečal je tudi večje število knjig in brošur ter Majskega glasa. Na predlog sodruga Dermota sklene seja, da gre polovico čistega dobička piknika v podporo ProletaTcu, za pobiranje prostovoljnih prispevkov pa se prijavita sodruginji Jamnik ter njena hčerka in sodrug Zornik. Na seji je bilo nabranih v isti namen $4.40. Kot agitator Zornik na sugestijo poroča, da skuša organizirati tudi angleške klube in to posebno med mladino. Zahvali se sodrugom in somišljenikom za vsestransko pomoč in kooperacijo pri njegovi agitaciji. Prav tako se zahvaljuje tudi konferenca vsem, ki gredo aa roko sodrugu Zorniku. Na dnevni red pride vprašanje rudarske organizacije. Rudarje sku-ia zopet organizirati UMW. Vri govorniki izvajajo, da ruMi (Nadaljevanje.) Obzorje se je razširilo in Pierre te je vprašal, kaj da vidi Lev XIII. pač onkraj Rima, onkraj rimskega polja, onkraj saibinskih in albanskih gora, po vsem krščanstvu. Pred osemnajstimi leti se je zaprl v svoj Vatikan in osemnajst let gleda svet le skozi okno svoje sobe. Kaj -vidi tam gori, kaj prihaja resničnega in gotovega iz naših modernih družb do njega? Včasi mora vendar zadoneti do njegovih ušes dolgi pisk lokomotive z višave Viminala, kjer je (kolodvor. To je naša znanstvena civilizacija, zbližanje narodov, svobodno, bodočnosti naproti korakajoč« človeštvo. Ali se mu samemu sanja o svobodi, £e obrne pogled na desno in zasititi tam preko, onkraj grobov ob Via Appia morje? Ali si je kdaj zaželel, da bi odšel, da bi zapustil Rim in njegove tradicije, pa drugod ustanovil papeštvo nove demokracije? Pravili so, da je tako jasen, tako v globočine segajoč duh; tedaj bi vendar moral razumeti, tedaj bi moral vztrepetati, če pride do njega oddaljen šum iz gotovih bojaželjnih dežel— na primer iz Amerike, kjer ao revolucionarni škofi na poti, da si osvoje ljudstvo. Delajo li zanj ali zase? Ali se ni bati, da pride danes ali jutri do preloma, če jim ne more slediti, temveč ostaja tndovratno, na vseh* straneh zvezan z dogmami in tradicijami, v svojem Vatikanu? In iz daljave piha zlovešč veter, naznanjajoč razkol, veje mu preko obraza in mu napolnjuje srce z naraščajočim strahom.^ Postal je pač iz tega vzroka diplomat sprave; v svojih rokah bi rad združil vse raztresene sile cerkve, ob drzonsti nekaterih škofov zatiska oči, kolikor le dopušča strpnost, pa se trudi, da bi osvojil ljudstvo, postavljajoč se na njegovo stran jproti padlim monarhom. Toda bi li šel kdaj še dalje? Ali ne spozna, da je za onimi bronastimi vrati, v Vatikanu zazidan v strogo katoliško formulo, v katero ga vklepajo stoletja? Vztrajati mora na tem; kratkomalo mu je nemogoče, da bi se omejil na svojo resnično vsegamogočnost, na to čist0 duhovno moč, na moralno avtoriteto onega sveta, ki mu vklanja človeštvo pred noge, ki po-vzročuje, da padajo romarske množice na kolena in da medlevajo ženske. Opustiti Uim, odreči se posvetni oblasti, se pravi premakniti središče katoliškega sveta. Tedaj on ne bi bil več on, ne več glavar katoličan-stvs/temveč nekdo drugje glavar nečesa dru- zega. Kakšne nemirne misli ss mu morajo poditi po duhu pri tem oknu, če prinaša večerni veter včasi nejasno sliko onega druze-ga, strah pred novo, še ne isjasnjeno vero, ki se pripravlja v zamolklem bobnenju koraka-jočih narodov. In ta topot korakov prodira z vseh točk obzorja, obenem do njegovih ušes. Ta hip pa je Pirre občutil, da drži to belo senco za zaprtimi šipami ponos in trajna gotovost zmage pokonci. Če n« bo zadostovala človeška roka, se zgodi čudež. Trdno je prepričan, da bo Rim zopet njegov; če ne njegov, pa njegovega naslednika. Kaj nima cerkev v svoji neporazni življenski sili večnosti pred seboj? In sploh—zakaj da ne bi bil Rim njegov? Ali ne premore Bog nemogočega ? Ce hoče Bog, mu vrne nepričakovan preokret zgodovin« i« jutri m ©¿to—kljub vsem človsškim ugovorom, kljub vsej navidezni dejstveni logiki. Oj, kak0 bi, pozdravil izgubljeno dets, čigar dvoumne pustolovščine so neprenehoma zasledovale njegove solin« očetovske oči! Kako hitro bi pozabil na pregreške, ki jih je osemnajst let opazoval vsako uro, ob vsakem letnem času! Morda sanja tudi o tem, kaj bi storil z novimi okraji, g katerimi so omadeževali Rim: Porušiti jih, ali pa pustiti, da ostanejo za dokaz uzurpatorske blaznosti? Rim bi postal zopet vzvišeno, mrtvo merto, ki prezira vse ničemurne skrbi za snažnost in gospodarsko blaginjo in se blešči preko sveta kakor čista duša v podedovani slavi preteklih stoletij. In njihove sanje so se predle dalje; zamišljal si je, kakšno obliko bi dobilo vse, nedvomno že od jutršnjega dneva dalje. Vse je bolje od savojske dinastije, celo republika. Zakaj ne federativna republika, ki bi razkosala Italijo po stari, zdaj razveljavljeni politični razdelitvi, njemu vrnila Rim in ga izvolila za naravnega varuha tako preosnovane države? Potem so pohiteli njegovi pogledi preko Rima, ,preko Italije; sanje so se mu sinle bolj in bolj, obsegle so republikansko Francijo, Španijo, ki se lahko zopet porepu-blikani, celo Avstrijo, ki J0 bo danes ali jutri mogoče pridobiti — vse katoliške dežele, iz katerih postanejo tedaj združene države evropske, pa bodo v miru in bratstvu živele «pod visokim predsedstvom pontifexa maxima. In potem pride najvišji triumf, če izginejo nazadnje vse druge cerkve, če pridejo vsi drugoverni narodi k njemu, k edinemu pastirja, pa zavlada Jezus v njegovi osebi vesoljno demokracijo. Naenkrat je Pierra nekaj zmotilo v sanjah ki jih je pripisoval Levu XIII. mO, dragi moj," je dejal Narcisse, "poglejte vendar barvo kipov tam na kolonadi." Dal si je prinesti kave in je koprneč kadil smodko, zopet ves vdan brigam estetičnega dlakocepa. (Dalje prihodnjič). ^__. NOV STROJ—ZLO AU BLAGOSLOV? Strojna revolucija ja dosagla tudi pogo-sdovanja* S stroj«« na sliki posadita dva moža na dan deset a krov s mladimi dravaaci. Stroj sadi dravasca po iaet šavljav narazen in dva vrati hkrati. Z gospodarskega stališča stroj govori sam sfcsa, kar zniža pogosdoval-na stnoake s $10 na $3.50 na aker. S social- nega vidika pa odpira nov problem tudi prfi tam d«lut izpodrivanje delavcev. Izhod j« v socialisaciji narodnega gospodarstva in redukciji delovnika toliko, da bo imel garancijo do dala in sadbttan plač« za pošteno življenje sleherna, ki hoče in je «poedben delati. 204, 8NPJ., Luzerne. Pa________________2.00 20«, SNPJ., Groas, Kane..................1.60 234, SNPJ., Milwaukee. Wis. 6.00 264, SNPJBoi Air, Pa. _ 1.00 Ü62, &NPJ., Fsrrell, Pa. ______________6.00 267, SNPJ., Sublet, Wyo. ... 6.50 276, SNPJ., Maynard. 0..................2.00 844 SNPJ., Sheboygan, Wia..... 6.00 m, SNPJ., Puraglove, W. Vs. 4.00 484, SNPJ., Anna, Kans. ________________6.00 447, SNPJ., Nanticoke, Pa. 4.00 669, SNPJ., Chicago, 111................6.00 664, SNPJ., Detroit, Mich. _ 6.00 60» SNPJ., Fontana, Calif..........2.00 712, SNIPJ., Johnstown, Pa. .... 8 00 2«, SfiPZ., Enumclaw, Wash. 8.00 KLUBI J. S X 1, Chicago, IU. .... 8, Ogleaby, M. _______________________________ 169, Herminie, Pa. ................................4. 222, Girard, O.________________________6.00 DRUGE ORGANIZACIJE. Soc. pevski zbor "Sara", Chicago, m------------------------- Dram. klub MSloven4a", San Francisco, Calif............... Dram. dr. "Soéa", Strabane, S.OO Sheboygan.—Francea Skrube $1. Milwauke__Joseph Vidmar $1.00; Frank Poličnik 20c, skupaj $1.20. Sheboygan.—Frank Stamcar 60c; neimenovan 26c, akupaj 76c (poalal Frank Stih). Skupaj $2.96. Skupaj a prejinjim izkazom $6.70. Se manjka do kvote $290.80. WYOMING.—Kvota $87.00. Diamiondville.—Po $1: Anton Tratnik in Frank Pechnik; po 60c: J. H. Krzeanik, Frank Molichnik, Frank Krusich, Louia Sajovic, John Brovlek, Joseph Žele in Jack Turk; po 26c: Blaž Koe, Juatina Seiko, Joaeph Rolih in Joseph Kochevar, skupaj $6.60 (poalal Alton Tratnik). Skupaj s prejšnjim iskasom $7.60. Še manjka do kvote $29.60. OKLAHOMA.— Edmond.—Frank Knafec $1.00. Skupaj v tem izkazu $118.62. Prejšnji izkaz $244.03. skupaj $362.-66. Še manjka do kvote $2,187.46. Tiskovni fond "Proletarca" Za pokritje dolga tiskarni za tisk Proletarca s0 prispevali: (Priapevano do 16. julija.) IV. iakaz. CALIFORNIA.—Kvota $14.00. Do prejšnjega izkaza poslana $4.26. Se manjka do kvote $9.76. COLORADO.—Kvota $30.00. Clifton.—Peter Zmerzlikar 60c. Skupaj s prejinjim izkazom $1.00. Še manjka do kvote $29.00. ILLINOIS— Kvota $487.00. Chicago.—Po $6: Filip Godina, Anton Medved in Frank Alesh; po $5: Ivan Molek, John Chamazar, Frank in Angeline Zaitz H John Gornik; Chas. Pogorelec $2.60, John Rak $1, skupaj $41.60. Springfield.—Po $1: Neimenovan in John Gorfiek, skupaj $2.00. La Salle.—Anton Udovič 80c. "POSLUŠAJTE SOSED! vS ... bolj boste zadovoljni s plinom" ftoaabtte na furnaz v letu in po tirni — začnite s plinsko kurjavo takoj 1 l^OBENEGA DELA S KLETJO, niti furnazom; nič več dima In prahu, ako začnete rabiti plin za kurjavo. Sobe boste imeli prijetne in enakomerno tople ne glede na vreme zunaj; v družini bo manj prehladov ter manj zdravniških stroškov. Gospodinjam bo olajšano delo s čiščenjem in stroški niiji. To bo resultat uporabe plina. Najemite plinski kurilnik Nikakih predplačil Plinski kurilnik vam postavimo sedaj brez vsakih stroškov za opremo. Najemnina komaj lOc na dan (nekoliko več za parne in druge večje fumaze) In se začne šele a septembrom. Ako ne boete docela zadovoljni, odstranimo ku- rilnik in upostavimo peč kot je bila prej. Kurjava a plinom vam bo znižala stroške, dala pa vam bo počitnice •kozi vse leto. Cena plinu ao kurjavo ae je ani-šala sa 61% od I. 1921. Poeku-site in prepričali se boste da Jo plinska kurjava najcenejša. Pokličite WABa«h 6000. Nobenih ob važno« t i. House Heating Division THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY 122 South Michigar Avenue and 11 Neighborhood Offices Berwyn.—Frank Florjancich 50c. Skupaj $44.80. Skupaj * prejšnjim izkazom $214.36. Še manjka do kvote $272.64. INDIANA.—Kvota $11.00. Indianapolis.—Louis S ase k 75c; Valentin Stroj 60c; Frank Stroj 30c; po 26c: Joseph Klemen, Ivana Sašek in Frank Skufca ,skupaj $2.30 (poslal Frank Skufca). Skupaj s prejšnjim izkazom $3.06. Še manjka do kvote $7.96. KANSAS.—Kvota $30.00. Arma.—Klub št. 21 JSZ $6; Anton Sular $1, skupaj $6. Skupaj s prejšnjim izkazom $7.33. Še manjka do kvote $22.67. MONTANA.—Kvota $14.00. Do prejšnjega izkaza poelano $1.40. Še manjka do kvote $12.60. MICHIGAN.—Kvota $169.00. Do prejšnjega izkaza poslano $4.56. Še manjka do kvote $154.46. MINNESOTA.—Kvota $33.00. Eveleth—Dr. št. 69 SNPJ 62c. Skupaj a prejšnjim izkazom 95c. Še manjka do kvote $32.05. NEW YORK.—Kvota $127.00. Do prejšnjega izkaza poslano $9.60. Se manjka do kvote $117.40. OHIO.—Kvota $747.00. Cleveland.—Vincenc Jurman $6; po $3: Matt Petrovich in August Komar; po $2:- Leonard Poljšak, neimenovan in John Mikuš^po $1: Jos. Franceskin, neimenovan in Ludvik Medveshek, skupaj $20.00. Akron.—Joseph Jereb $1; Vincent Zurz 60c; po 25c: Louis Valant, Leo Bregar, Josephine Zanuttini, Margaret Patrick, Math Bolha, Jos Golech, Tom' Misič in Joseph Hillman; po 10c: Tony Kovftca in Martin Podobnik, »kupaj $4.05 (poslal Joseph Jereb). Girard—Po $1: John Kosin in Anton Dobrovolc; John Krasovec 50c, skupaj) $2.60. Newburgh.—Klub št. 28 JSZ $1; Joseph Cerk 50c; po 25c: Joseph Fabjančič in John Begoch; Frank De-kleva 15c; Anton Železnik 10*. skupaj $2.25 (poslal Joseph Lever). Cleveland.—Anton Jankovich $1; Paul Chesnik 50c; Joseph Spolar 86c, skupaj $1.85 (poslal Anton Jankovich). Powhatan Point. — Frank Sabec $1.00. Warren.—Frank Modic $1.60. Piney Fork.—Nace Žlemberger $1. Skupaj $34.16. Skupaj a prejšnjim izkazom $47.40. Še manjka do kvote $699.60. PENNSYLVANIA.—Kvota $482.00. Canon*burff.—Klub »t. 118 JSZ $10; neimenovan $5, skupaj $15.00. Lawrence.—Louis Britz $2.00. Latrobe.—John In Mary Fradel $1.00. Johnstown.—Neimenovan $1.00.' Sharon.—Nabrano v veseli družbi 70c (poslal Joseph Godina). Skupaj $19.70. Skupaj s prejšnjim izkazom $53.46. Se manjka do kvote $428.64. WISCONSIN—Kvota $297.00. Strankini delegatje za « mednarodni kongres Na izrednem kongresu Socialistične jn delavske interna-cionale, ki se otvori v Parizu dne 21. avgusta, bo ameriška socialistična stranka zastopana s polnim številom delegatov— s šestimi. Eksekutiva je na svoji zadnji seji v Readingu nominirala 11 kandidatov, ki so: Norman Thomas, Morris Hillquit, Abraham Cahan, Paul Blanshard, Herman Kobbe, Edward Levin-son, dr. Louis Sadoff (vsi iz New Yorka), David Felix (Philadelphia, Alfred Baker Lewis (Boston), Maynard Krueger in Clarence Senior iz Chicaga. Thomasu in Hillquitu se ne bs mogoče udeležiti. Izmed ostalih .devetih jih bo eksekutiva izvolila šest potom referenduma. Eksekutiva je imenovala Tho-masa tudi v eksekutivo Socia listične in delavske internacio-nale, ker je do nadaljnega sedeža upravičena vsled zvišanja v članstvu stranke. Clan eksekutive "druge" internacio-nale je tudi Hillquit, ki boleha že dalj časa. Piknik kluba št. 11 Bridgaport. — Imeli smo radi vremena veliko potežkoč glede piknika v prid Proletarca, da smo ga morali še dvakrat odložiti. Za 4. julij nismo imeli dosti časa za oglašanje, vsled tega je bila tudi vdeležba bolj pičla, posebno kar ae zunanjih naselbin tiče. Zastopana je bila le naselbina Piney Fork. Naši sodrugi so storili vse, kar Je bilo mogoče, in tudi M. Kosa je prispeval $1 v ta namen. Hvala^ vsem. Da pa ne bo kdo mislil, da smo kaki strahopetci, naznanjamo, da se bo vršil piknik zopet v nedeljo 23. julija, in to na istem prostoru. Stop 16. Naredili smo tudi nov pleasalni pod. Zato vabimo rojake in somišljenike od blizu in daleč, da nas po-setijo na omenjeni dan. Gledali bomo, da bo vsem najboljše postreženo. Torej vsi na piknik kluba št. 11 JSZ, v nedeljo 23. julija! Joaeph So®y, tajnik. verig, v katere smo vklenjeni. Organiziramo ae, vatanavljajmo socialistične postojanke. V slogi je moč, neslo-ga nas meče v žrelo nenaaitnemu kr-voloku, kapitalu. Torej vsi na klubov in Zarjin piknik dne 6. avg.—Odbor. Seznam delavskih listov Delavska-socialistidna inter-nacionala je izdala v posebni brošuri seznam vseh priznanih delavskih listov po svetu, ki propagirajo socialistični program in taktiko. Pisana je v francoskem, angleškem in nemškem jeziku. V seznamu je 30 listov, ki izhajajo v Zed. državah, med njimi Proleta-rec. Konferenca za treniranje organizatorjev Koncem julija ali pričetkom avgusta se bo v Illinoisu vršil tridnevni tečaj za večjo usposobitev strankinih organizatorjev. Tečaj sponsorirata Young Peoples Socialist liga in socialistična stranka države Illinois. Klubov in 4Zar jin" piknik Clereland, O. — Klub št. 27 JSZ priredi skupno z pevskim zborom "Zarja" piknik dne 6. avg. na Pin-tarjevi farmi. Zavedajoč se še delavske dolžnosti, vabimo vse, ki se zavedajo, da spadajo v delavski razred, da se istega udeležijo, da se v prosti naravi malo pozabavamo in razveselimo in pozabimo na bedo, ki nas tare. Zarjani nas bodo kakor vedno zabavali s svojim petjem in govorniki nas bodo poučili o pomenu delavske in politične organizacije in delavske solidarnosti. Oddana bo tudi krasna ura, ki je domačega izdelka. Dobiček od iste gre v korist Proletarca. Delavci in delavke, premislimo si dobro, zakaj nas tare beda in pomanjkanje? Zato, ker se v polni meri ne zavedamo svoje moči! Zato, ker še pretežna večina delavske mase čaka nekakšnega odrešenika ali Moj-,zesa, da bi ji vstvaril obljubljeno deželo. Delavci! Ali naj ovca pričakuje od volka, da bi ji pričaral lep zelen pašnik? Ali naj mi delavci pričakujemo od naših krvosesev, da nam vstvarijo nebesa na zemlji? Od nas samih je odvisno, da se rešimo *VVWMMMVVVSñWVWWWVVVW ♦+»>eeee#eeo»eeeeeoeeeeee« ; < Milwaukee Leader i Največji < ► lai dnevnik.—Narrate ai |I N ! ! na Vete, $8.00 aa pel leta, $1.60 < <> ta tri meases. J! Naslov: 840 Jusaaau Ava. ! MILWAUKEE, WIS PROSVETNA MATICA JSZ V fond PROSVETNE MATICE J. S. Z. ao vplačala diuitva, socialistični klubi in druge organizacije v mesecih marc, april, maj in junij 1933 kot aledi: Številka in kraj društva , Vsota 1, SNPJ., Chicago, 111. _______$ 6.00 3, SNPJ., Johnstown, Pa..... 3.00 10, SNPJ., Rock Spring, Wyo. 3.00 34, SNPJ., Indianapolis, Ind. (za 1932) ........................... 6.00 47, SNPJ., Springfield. III..... 3.00 81, SNPJ., Red Lodge, Mont. 6.00 106, SNPJ., Imperial, Pa......... 3.00 119, SNPJ., Waukegan, III..... 3.00 121, SNPJ., Detroit. Mich..... 6.00 122, SNPJ., Aliquippa, Pa..... 12.00 137, SNPJ., Cleveland, O .... 6.00 198, SNPJ., Willard, Wu........ 6.00 Dram. klub "Zora", Pueblo, Colo________________________________ Dram. dr. "Traunik", Traunik, Mich. -------------------------------- Zenaki odeek Zadr. prodajalne, Waukegan, 111. .................. Čitalnica S. N. D., Waukegan, IU...................................... Slovenaki dom. Gowanda, N. Y. -.............................. POSAMEZNIKI. Joeeph in Anna Kotar, Detroit, Mich. .................................. 4.00 6.00 6.4JD 6.00 6.00 12.00 6.00 6.00 2.00 Skupaj -----------------------------$198.00 Tajništvo P. M. Proda se takoj STUTZ, automobil za 7. oseb v prvovrstnem stanju, na lahke obroke, po zelo nizki ceni. Private party Garage 2445 E. 754h St. < ......................SS» Ü Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phone: Roosevelt 1696-1696 1858 W. CERMAX RD. CHICAGO. ILL. Office hours: 9-12 A. M. 1-6 and 6-8 P. M. Wednesday, Thürs, and Friday, and Sat. all day and eveninga Waukegan -of fice at 424-10th St.. Tit Ontario 7213 Office hours: Monday, Tuesday ...................... Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOn. Narettte al "PROSVETA" S tema aa aolo late $4.00, pol lote SS. 00. Ustanavljajte Deset ¿Lanov(ie) Je aove drufttvo. Naalev za Set ki sa tajništvo fe: 1SS7 ft. LAWNDALE AVK.. CHICAGO. ILL. Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel. 147S. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFFICE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:80—8:80—6:80—8:80 Daily Tel. Crawford 2212. at 1S5S W. Cermak Rd. 4:80—6:00 p. m. daily. Tel. Canal 9695. Wednesday and Sunday by appointments only. RaanWaa TeLt Crawford S440 If oo anawar—Call Austin 5700 SODRUGOM IN SIMPATlCARJBM V CLEVZLANDU. . Saja kluba it. 27 JSZ. ee n4> voak prri pilih v ainwi «4 7(M rroaar. 2onekege odeeka prvi toivk ob S. svecer. Mladinaki angleikl ad-aak vaak potek irron prvega ob S. * wader, rsa v kJnboaik praetor Ik v ft. N. D. Sodrugi in sodruitoe, agttirajte in pridafcrvajte north ¿Ianor » - 41a-nic kluba tor oorih naroJnlkev Proletary. V orgainsaciji In IsakiaeU je naaa moi. _ WVWWWVWWUVVVVWVVWl SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balaiica Your Daily Diet -With WENCEL'S DAIRY PRODUCT« GOOD PURE MILK IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380 S2 BLUE ISLAND AVE. — Photoe Rooaevelt 3673 f »M»M»»MMMMMM»MMMM44Mm4m»MMM»MI Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU. Nail vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Clceru in Berwynu i rt dovaiajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA. DELO JAMČENO. ,,Telefonij Canal 7172-7173. 1727-1731 W. 21st ST. CHICAGO, ILL. ! NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. a Slovenskem, HrraJkeos, Slav kakor tudi v An#» i H...... te N Nala peeebnoet so printing b7 AnANlxPETC.APbft.CflL S. Crawford Ava., Chicago, IM. TeL Lwandals SOU . - -m —-----fr— A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH ETA CHICAGO, ILL., JULY 20, 1933, VOL. XXVIII, Outside of the fact that the capital in U can't operate the plant« they own, spend the wealth they accumulate ,or feed the sisves from' whom they took it, they are very efficient. —-Oscar Ameringer. In all ages there have been multitudes of individuals who put up with the inequalities of society because they did not know any better—and most of the unemployed and other members of the so-called common people of the present are of that type. They have been taught to believe that these inequalities are inherent in the nature of things instead of being arbitrary injustices which can be eliminated. To dispel this ignorance is a duty of all who understand. Once people know that the few rich only hog things because the nature of the social system enables them to do so, and that this can be remedied, those who are not held back by fear or inertia will begin to protest, and they will carry their protest into constructive action. It all boils down to education and organization. Not education of the ordinary type, most of which is valuable, though some of it is injurious, but education in social science from the standpoint of the average man. In spite of the formidable appearance of the words "economics", and "social science", etc., these things are not hard to savvy. Any man or woman who'can understand the rules of baseball or sikat—and that's practically everyone—can readily understand what's the matter with the social system and how what ails it can be cured —it is no more difficult. The only difficulty is in getting them to try to understand—they find it so much more interesting to use their noodles on things that do not amount to a tinker's damn than to use them on things which would bring them lasting prosperity and happiness. Nevertheless, more and more of them do (become interested, and there is simply no way but to keep after the rest and reach them as fast as possible. You'd think the present horrible conditions would cause all of them to become interested in these things. They do not, but they sting some into thinking. We cannot do better than to advise all who know the truth to join the Socialist party and get subscribers for the Socialist press. Through these agencies the process of education of the masses is slowly but surely taking place. It must go on until they are educated out of the insanity of voting the old party tickets and begin to vote intelligently, so that the gross social inequalities can be removed. As for inequalities of temperament, etc., they add to the zest of life and nobody wants to obliterate them, but inequalities of opportunity and social standing grow out of wrong social conditions and can and must be corrected. —The Milwaukee Leader. Two Trootar The pompous judge glared sternly over his spectacles at the tattered prisoner, who had been dragged before the bar of justice on a charge of vagrancy. "Have you ever earned a dollar in your life?" he asked, in fine scorn. "Yea, your honor," was the response; "I voted for you at the last election«* Faith moves mountains provided its followers move hands and feet and are not afraid of backache. Losing Standards America is losing its standards "frightfully" and "going back 60 years", due to conditions made possible by the depression, Dr. Alice Hamilton, associate professor of medicine at Harvard Medical school, declares, after an extensive investigation. Health standards are being ruined, she said, by the return of the sweatshop, the breakdown in wage scales, and tfie general disregard for* the protection of women and children in industry. Employers are neglecting safeguards in order to "ecoi-i omize", and workers, afraid of losing their jobs, are taking chances they would not take in normal times, Dr. Hamilton says. She cited a recent instance of a group of girls who were forced to work in the midst of "most dangerous" chemical fumes, the employer considering it "too expensive to operate the ventilating system", which would have carried away the poisonous vapors. As a result one girl died. ONE WAY TO RESTORE CONFIDENCE By KARL KAUTSKY In tlM "Class Struggle" There can no longer be any question aa to how private property in the instruments of production is to be preserved; the only question is what shall, or rather must, take its place. It is not a question of making an invention but of dealing with a fact... The same economic development that forces on us the question, what shall we put in the place of the system of private ownership? brings with it the conditions that answer the question. The new system lies latent in the old . . . Whoever understands the conditiona that are requisite for the present system of the production knows what system of property those conditions will demand when the existing system of property ceases to be possible. Private property in the instruments of production has its roots in small production. Large production, on the contrary, means cooperation, social production. In large production the indiviiual does not work alone, but a large number of workers, the whole commonwealth, work together to produce a whole ... It has become wholly impossible that every single worker should own his own instrument of production. Once, the present stage is reached by large production, it admits of but two systems of ownership. First,,private ownership by the individual in the means of production used by cooperative labor; that means the existing system of capitalist production with its train of misery and exploitation as the portion of the workers and suffocating abundance as the portion of the capitalist. Second, ownership by the workers in common of the instruments of production; that means a cooperative system of production and the extinction of the exploitation of the workers, who become masters of their own products and who themselves appropriate the surplus of which, under our system, they are deprived by the capitalist. To substitute common, for private, ownership in the mesns of production, this it is that economic development is urging upon us with ever-increasing force. NITE.NTIARV ttŽot^sm By John Baer ln Labor, Washington, D. C,