>v..\ " . , ' - - ^JSS' . i... . v • Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! Stev. 23 Chicago, 111. 3. junija 1904. Leto I] Napredujemo. Delavci smejo |ž6. aprila 1904 debelo podčrtati v svojem koledarju. Ta dati je zadobil zgodovinski pomen. Prvikrat bode zapisano v svetovni zgodovini, da si je razred mezdnih delavcev priboril legalnim potom javno oblast v enem svetovnem delu — v Avstraliji. če liit-mo po velicih meščanskih dnevnikih našli bodemo pod vabljivimi napisi dolge razprave in članke o neznatnih in vsakdanjih rečeh. Zmago prolctarjata nad meščanstvom v Avstraliji bodemo pa čitali kot kratko brzojavko v ka-cem po oklicih skritem kotiču. Vlada mezdnih delavcev! Pomislimo vendar kaj je to? V duhu gledamo zgodovino človeštva. Vidimo delavce, ki grade piramide Faraonom v starem Egiptu, bili so sužnji. Cujemo govor Spačka sužnjem v starem Rimu, ki so zdrobili svoje iikove in vezi. Vidimo tudi kako neusmiljeno pada bič grajskih valptev in grajščakov po hrbtih tlačanov v srednjem veku. Spominjamo se zgodovine proletar-jata, ki je pisana s krvjo in solzami. Minolo je! Vendar je vsaj začetek konca; avstralski delavci so nam pokazali pravo pot. Osvoboditev dela je praznovala liže pred stoletji svojo prvo zmago, ko je iz tlačana postal svobodni mož. To delo pa sedaj nadaljujejo štrajki. svoliodomisclno pisane knjige. delavski časniki, proletarske organizacije itd. O dne do dne se osvoboduje delo, hipoma se zvrši dogodek, kojega še nismo pričakovali, ki nam kaže v pravi luči, kakšne sadove je doprinesla l>orba za osvol)oditev dela. Zmago prolttarjata nad meščanstvom v Avstraliji smatra le dotič-ni -Važnemu zgodovinskemu dogod-•■ktr,- kmnn Stavke, ki'so izbruhnile vslcd solidarnosti ene delavske stroke do druge, so kapitalistom trn v peti. Ne čudimo se, ako zahtevajo kapitalisti, kledar sklepajo pogodbe z delavskimi organizacijami, da se sprejme v ]>ogodbo točko, da delavci ne sinejo stavkati, da bi s tem pokazafi svojo solidarnost do družili delavcev. Kapitalisti povsem dobro vedo, da nobena delavska organizacija ne more vspešno nastopiti proti njim, če nima zaslombe v drugi organizaciji. Organizovani delavci so že večkrat |)ov(iarjali, da niso vneti za stavke. Stavka je orožje z dvojne ojstrino, ki pogostokrat zaseka globoke rane dotičnemu, ki ga rabi. Ako se vsi poskusi izjalovijo mirnim potom poravnati prepir, ki je nastal mej delom in kapitalom, tedaj se organizovani delavci poslu-žijo zadnjega orožja — stavke, da pripomorejo svojim pravičnim zahtevam do zmage. Delavci bi {»metali vsa svoja načela v koš, če dovolijo kapitalistom, da jim vzamejo mattrialističn* -rm- pravten do stavka, ki i«w>-»voj iev*r umi jen je zgodovine odprlo oči, vsakdo dnigi se pa malo ali pa nič ne zmeni za to. Morda ta dogodek ne bode imel nikacih velikanskih posledic. Delavsko ministerstvo v Mel-bournu lahko takoj izgine s površja, mogoče bode tudi nezmožno izvrševati njemu podrejeno delo — ali resnica ostane, da je stranka mezdnih delavcev priborila si javno oblast v Avstraliji — mirnim potom, z glasovnicami, ne pa na barikadah — v krvavi revoluciji. "Delavske ministre" smo že imeli. Republikanska vlada, ki je leta 1848 pregnala Louis Filipa, bila je nekako prisiljena, da pozove v svojo sredo znanega socialista. Louis-Dlanca. Tudi tretja francoska republika ima ministra socialista — Milleranda. Tudi na Angleški morda posreči delavcem, da delavskega ministra, ako d pet liberalci vlado v roke: so to le koncesije, katere kapitalistične vlade zastoju oni delavskih mas. j? V Avstraliji je drugače l Tu niso dobili zastopniki delavcev ii milosti ministrske portfelje, tenure ,<0 jih vzeli meščanstvu potom postaln^ga boja. Zavezna vlada v Avstraliji je ostala v manjšini • proti nečemu predlogu delavske stranke. Vlada bi morala sedaj pripoznati ali pa odstojriti. Izvolila nje. Guvernerju torej ni druzega, da je po stari angleški konstitucionelni šegi na$ori za zblojšanje današnjih žalostnih družabnih razmer, odrekli svojo pomoč? -—Ako-bi centralno združene organizacije sprejele od kapitalistov i>o-godbo, v kateri bi stalo s črnim belem, da so izključene vse stav-. s katerimi se misli dokazati so-larnost ene delavske stroke do Iruge, tedaj bi te organizacije pojile navadni klubi, v katerih se o delavskih težnjah razpravlja !e teoretično, ali bi pa ornej le svoje delovanje na bojkot in politično polje. Zadnje bi ne škodovalo delavcem sploh, če bi naše s t rekov ne organizacije zapisale na svoj prapor — razredni boj, kar se je pa do sedaj le redkokrat zgodilo v Združ. državah. Napredujemo tudi na tem polji — a le počasi. Prepričani smo, da vsaka delavska stroka jxitrebuje pomoči od druge, če hoče priboriti zmago svojim zahtevam. Organizacija, ki bi sprejela od delodajalcev pogodbo, da ne |>omaga nijedni drugi delavski organizaciji, ostala bi o-samljena v hoju proti izkoriščevalcem, ' ^Ljudski izsesalci trdijo, da je stavka ,'s katero se izraža le solidarnost, neumestna proti kapitalistom, ki spolnjujejo linijska pravila.. To je po nazorih delodajalcev logično. Ali delavci imamo tudi svoje nazore, svoja načela, ki se povsem razlikujejo od kapitalističnih. Zakon samoobrambe nas uči, t^i moramo bratom, ki so združeni v raznih organizacijah, če grfcdo v boj za zboljšanje današnjih korum-piranih družabnih razmer, pomagati, če so tudi prizadeti nedolžni, ker It temu nas sili sedanji krivični družabni red, ki je potisnil delavca na stopinjo brezpravne pa rije, kojemu je ostalo edino orožje, če hoče na- stopiti vspčšno proti izmogovalcem, da posestnikom delavskih sredstev odpove svojo delavno moč. Podjetniki; ki v konkurenčnem boju na svetovnem trgu skušajo drug druzega uničiti, so vsikdar složni če se gre za izčrpanje dobička iz delavcev. Vslcd tega prokli-njajo vsaki pojav v delttvstvu, v ka* tereni se zrcalijo požrtvovalnost, bratstvo in solidarnost. Vse, kar podjetništvu škoduje, je tudi kapitalistom zoprno. Naobratno je pa vsako še tako vmazano sredstvo, če le nese dobiček, kapitalistom všeč in j*) njihovih nazorih tudi pravično. Podjetniki se združujejo v meščanskih društvih (citizen's alliances) ; ustanovljajo sklade, da ]k>-magajo takim podjetnikom, katerih delavci stavkajo; zapirajo tvornice pO raznih mestih, ker relavci niso sprejeli njih nesramnih predlogov. N. pr.: Omaha, Neb., Norfolk, Va., Denver, Colo. Itd. Ali niso taka dela kapitalistov podobna delavskim stavkam, ki imajo svoj izvirek v solidarnosti? Ani ni to solidarnost kapitalista do kapitalista? Ako posestniki premogokopov prisilijo s znižanjem plače premo-garje do stavke ter vsleil pomanjkanja premoga potem podraže pre-11104, je tako postopanje po načelih z.- govornikov današnjega družabnega reda povsem pravično. Ako 1 usarji podraže meso, mlinarji u-oko, tvorničarji za pridelovanje sladkorja sladkor, je nič druzega, kakor solidarnost |>odjetnika do lK>djetnika. Kapitalisti sami nas uče, da moramo nastopati združeni proti njim, če hočemo kaj doseči. Mi upamo, da se> delavci ne Ixxlo odrekli svojim pravicam — skupni stavki, t.aj kapitalisti še tako prete in groze. -V slogi je moč! Razgled po syetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Tisoč in tisoč vojakov krvavi na bojiščih, tisoč in tisoč vojakov umira daleč od svojcev na širnih bojnih poljanah. Povsod kri, po granatah zdrobljeni Človeški udje pokrivajo griče in doline. V globoke in široke jarke mečejo človeška trupla. Tu leže carjevi in mikadovi bojevniki drug poleg druzega, človeška zver j*, liasičena človeške krvi ... Narod, ves narod se bije za jed-nega človeka in za malo kopico kapitalistov, ki daleč od bojišča uživajo vse udobnosti tega sveta. Car in mikaelo, ruski in japonski kapitalisti so na varnem, narod pa umira na bojišču . . * Iz Tokio izročajo, da je pri naskokih na Kinčau padlo okolu 12— 15 Japoncev. Rusi so imeli ob vznožju hriba napete žičaste mreže, |K>d katerimi so bile mine, Po hudem in vročem boju so Ja|x>nci zasedli ' Kinčau. Rusi so se umaknili proti Port Arthuru. Japonci so se približali na 12 milj Port Arturu. Iz Čcfu-a nam poročajo, da imajo Japonci okolu Port Artura zbranih 75 tisoč mož. S napadom na Port Arthur prično Japonci najbr-že že prihodnji teden. Admiral Togo je poslal del svojega brodovja na Ogledovanje. Rusi so skrbeli za gorak sprejem. Zadeta je bila jed-na topničarka. Jedcn podčastnik je bil ubit, trije mornarji ranjeni, jeden top pa popolnoma porušen. Japonci so sedaj spremenili bojni n^črt.» Njih cilj ni sedaj Liaoyang temveč Port Arthur. Japonci se najbrže boje Kuropatkin^, ki ie združil okolu sebe toliko čet, da bi lahko vspešno napadel generala Ku-roki-a ter ga zapodil proti Port Ar-thuru, kjer bi ga sprejel ruski general Stoessel s kacimi 30—35 tisoč Rusi. Japoncem nikakor ni po volji, da bi jih Stoessel vznemirjal za hrbtom, vsled tega hočejo vzeti Port Arthur, naj pogine še toliko vojakov. Avstrija. Proračunski odsek je sprejel iz-v an redno zahtevo $33000x00 novih stroškov za armado in mornarico. — Lepi ljudski zastopniki f Avstrijski narodi se selijo v in druge kraje, ker preživeti ne more. Izdajalci ljudskih interesov pa dovoljujejo vladi mili jone, kakor da bi se [>obirali tisočaki'po tleh. Argentinija. Tudi v Argentiniji se svita! V mesecu marcu t. 1. so argentinski ^cialisti priborili prvo zmago v volilni borbi, Argentinija je imela isj^tako nazadnjaški volilni zakon kakor Avstrija. Volilno pravo so imeli le posedujoči sloji; proletarci so bili pa popolnoma brezpravni. Gosi xxlu joči sloji so pri volitvah rabili, najgrša sredstva, tla so pripomogli vladnemu kandidatu do zmage. Ako ni šlo s kupovanjem glasov, tedaj so rabili, revolverje in puške. Prelivanje krvi je bilo pri volitvah na dnevnem redu. Naši sodhigi so imeli trdo delo. Po hudem boju so priborili volilno pre-osnfWQr \ Letos So volili prvič po novim volilnem zakonu. Socialisti so postavili 10 kandidatov, od katerilj/je bil izvoljen mladi advokat, sodrug All redo Palacios. Po dveh letih boe d zoj)ct volitve in socialisti imajo itpanje, da si pribore več mandat >v. Upamo, da zadohi sedaj ža-losi en političen in gospodarski po-lož ,j južnoameriške republike po-vse n drugo lice. Nemčija, j Militarizem poganja |>ovsodi tako kp> cvetke, da bi človek mislil, da živ mo v srednjem veku, ko so bili vid farji še nekaki napolbogovi. Ncjnški opozicionalni listi so pri-nefli vest. ki do danes še ni ovržena, o jjarbaričnem kaznovanju necega E. — Blizo železniške proge iril oddelek nemških vojakov ju. Kar pridrdra mimo cesarski vlak. Zapovedujoči častnik jc (izkazal mimo vozečemu cesarju |K>lvojaških službovnikih predpisa-nolcast. Kasnejše je slišal narednik jj^ga prostaka, da je rekel: "Cesar naj bi bf( zapovedal, da bi bil vlak počasneje vozil, da bi ga lahko videli." Vojaka so takoj odgnali v zapor. Postavili so ga pred vojno sotlišče, ki ga je obsodilo zavoljo razžaljenja veličanstva na 7 let prisilnega dela in izgubb vojaških častij. Fej I Ameriške resti. •Vrli" Parry. "Vrli" Parry, indianapolski uničevalec delavskih unij je uvklel, da nezadovoljnost vničuj#.vse. vIz njegovih najnovejših govorov posnemamo, da noče več pozivati svojih sovrstnikov na boj proti unijam, če sc delavske unije zadovolijo z drobtinicami, ki padajo raz kapitalistično mizo. iX'lavske unije najbrže ne bodo naredile te usluge g. Par-ry-n. To je že v naravi delavskih unij, da morajo večkrat zaklicati ixxljetnikom: Hočete, nočete — morate. Seveda se unijski delavci prokleto malo brigajo, če je to g. Parryu in njegovim prijateljem všeč. Ako si g. Parry in njegovi prijatelji domišljujejo, da so se delavci ' organizovali, da bi zabavali le podjetnike, je to pomota, katero jako obžalujemo. Naše unija. Naše unije zahtevajo kratek delavni čas iu pošteno plačo, To so nekake glavne zahteve, Ali unije imajo še povsem drugo zadačo. V unijah se delavec uči spoznavati človeške pravice. Kedar bode takšno naziranje postalo močno in splošno, tedaj bodo strokovne zaveze v današnji obliki pometali v kew, kajti njih člani bodo s pomočjo te zavednosti še le postali jedrako-pravni meščani. Slojev9ke razlike bodo izginole. socializem bode nadomestil današnji izkoriščevalni družabni sistem, ki delavca spreminja v navadnega sužnja. Socializem pozna le skupno in jednakovredno delo jednakopravnih ljudi j. Tajnik Haywood oproščen. Sodnik Win. F. Hynes v Denver, Colo., je oprostil Wm. D. Hay-wood-a, tajnika Western Federation of Miners (zapadne premogarske zaveze-, ki je bil aretovan, ko so vojaki pripeljali predsednika Moye-ra na zaslišanje. Predsednik Mover 15.000 delavcev stavka Premogarski štrajk v Ohio se vedno bolj širi. Prizadeti okraji so: Zanesville. Pomeroy, Bellaire, Coshocton fn Canton. $100.000 se bode potrebovalo na teden za vzdr-žavanje stavke. Požrtvovalnost delavcev. T roški W. F. of M. za mesece jaturvarij, februvarij in marec za vjmržavanje stavke v državi Colo-radi znašajo 5138,206.60. Razne druge delavske zaveze so k tej svoti prispevale $62,283.50. Vsi unijski delavci, ki delajo, plačujejo tedenske doklade, ker je organizacija sklenila, boriti se do zadnjega dih-leja. — Združeni zmagamo, nezdru-ženi pademo! N. Živela pest. Odkritosrčen prijatelj brutalne sile je sodnik Lazarus v Bayonn-u N. J. Obsodil je necega vrlega meščana na $5 globe, ker ni svojega najemnika j>oštcnd pretepel. Najemnik jc svojemu gospodarju povedal, da njegova žena tudi z drugimi intimno občuje. Pošteni in vrli meščan je vložil tožbo na sodišče, tla bi zakrpal svojo poškodovano zakonsko čast. Zmotil se I Sodnik ga je ozmerjal, imenoval ga je strahopetca ter obsodil na $5 globe. "Ali veste, česar bi vi morali storiti," zavpil je sodnik nad nesrečnikom. "Izbili bi mu vse zobe ter ž njimi pobrisali prag. Če bi potem prišli k meni na sodišče, smatral bi vas za junaka. Vsaki mož naj bi proti takim ušivcem branil svojo ženo. Vi ste isto. tako slab človek kakor on, ker ga niste kaznovali, ko je onečastil ime vašo iene. Jaz vas kaznujem s petimi dolarji globe.'' Po nazorih sodnika v Bayonn-u je junak, kdor druzemu človeku iz-bije zobe ter j>omete ž njimi prag. Dayonnski pretepači imajo sedaj dober zagovor, če bi prišli slučajno s sodiščem v dotik«, ker so požkodrn MESTO CHICAGO. Naša policija. vali svojega bližnjega. Zagovarjali se bodo, da so branili čast svoje žene aH sestre, če so komu razbili črepinjo. Sodnik jim bode prijateljsko stresel roko ter jih hvalil kot junake amerikanskega ljudstva. Naši delavski vodje. Dični delavski vodja Mitchell je za "divjega jezdeca" Roosevelta, Cioinpers pa 'za gnjilo demokratsko stranko. Za socialistično delavsko stranko se pa ne ogreva ne eden, ne drugi, čas je že, da bi amerika«-ske unije dale takim ljudem zasluženo brco. Naši zakonodajalci. Naši ljudski zastopniki in senatorji so enoglasno glasovali, da se izplača železniškim družbam 200 procentov interesa za uporabo poštnih voz. Neverno so li ti ljudje lopovi ali bedaki? Neverujemo, da bi kdo za kako stvar glasoval, ne da bi vedel zakaj glasuje. Kdor kot ljudski zastopnik dobiva $6,000 letne plače ter glasuje, da dobe železniške družbe dvakrat toliko, kakor jim gre, tak človek je tat, ki krade iz ljudskih žepov. Take tatvine so zakrivile, da so državni troški na-rastli na $800.000.000 pri zadnjem zasedanju. — Letos v mestcu mo-embru imamo zopet volitve. Volite tatove in izdajalce ljudskih interesov, ako želite tako državno gospodarstvo, kakor ga imate sedaj. — Vojaki tolovaji. Iz Pueble, Colo., sc nam brzojavnim jx>tom poroča o peklenskem zločinu, katerega so zvršili 4 vojaki Trinidadu. štrajkarja Josipa Reiza so odvedli 4 maskirani vojaki gozd. Privezali so ga na drevo, mu odsekali vse prste in poškodvali na telesu tako, da sploh ne moremo pisati o tem. Ta žrtev guvernerja Peabody-a sedaj umira v groznih mukah, nje kn vpije do neba na maščevanje. Demokratski in republikanski časniki molče o tem najnovejšem lopovstvu Peabodv-evih uniformovanih tolovajev. — Gorje trinogi. Če se delavstvu pretrga it potrpežljivosti. Dandanes stoji še delavstvo na postavnem potu ter hoče tem potom priboriti vlado. Vi pa hočete dclavcc s svojimi grozodejstvi potisniti s tega pota, da bi se nasičili proletarske krvi. Zgodovina nas uči, da se taka sredstva Sto in sllb peščev sprehaja po ulici, trije policaji stoje kakor kranjski hrastje na vogalu, v prodajalni kupuje 15 kupcev razno blago, 4 mladeniči pa veselo odneso prodajalni-ško blagajno. Trgovec prvi spozna, da je šla blagajna ž njo pa tudi denar "rakom žvižgat in žabam gost". On obvesti policijo. Naši dobri, pridni in hrabri varuhi imetka in živjenja so takoj vedeli, kje je treba iskati zločince. S nenavadno srčnostjo aretujejo vsako barabo, ki jim pride slučajno v roke, ter jo odženo na glavno stražnico. A to jim še ne zadostuje I Trudijo se*.* dognati kakšne vrste ptički so predrzni banditje. Pomožni policijski načelnik g. Shiitler, kojega posebno diči njegov "bister" um, izjavlja, da so stari, policiji dobro znani ptički odnesli blagajno. Detektivi slovesno pritrdujejo svojemu glavarju, zajedno pa prisegajo, da bodo brez usmiljenja aretovali vsa-cega znanega hudodelca kar na cesti. Chicago pomiri sc I V jednom dne vu bodo tvoje ulice očiščene sumljivih in lačnih oseb. Roparji, ki so odnesli blagajno "Touraine Shoe Co.", se bodo tudi pomirili. V kakšnem mirnem kotiču se bodo štirje banditje oddahnili ter mirno razdelili in povžili plen, ker nimajo povoda, da bi šli v svojih razdrapanih oblekah na ulico direktno v žrela njih dobrih prijateljev in znancev — policajev. Počakali bodo, dokler se njim ne nudi druga prilika, da odneso kje drugod zopet kako pro-daja|nfškb blagajno toer dokažejo naši slavni policiji, da še žive. Veselica del. pev. zbora ••Orel". V nedeljo dne 29. maja je slov. del pevski zbor imel svoj letrtP'Pic inic v Casino urov'e v bO.' ofici^L"" Ob deveti uri zjutraj so se zbrala naslednja društva v "Narodni dvorani" na 617 So. Centre Ave.: Slov. del. pev. zbor "Orel", hrvatsko pevsko društvo "Zora", vitezi sv. Martina, podporno društvo "Slovenija" in pokrilo društvo "Slavija". Tc iicf ob yi 10 uri so odkorakala oif, njena društva z godbo na čelu n. postajo nadu lične železnice na 22. cesti ter se od tam odpeljala v južno-Chicago. Nebo je bilo pokrito z oblaki. Komaj so društva dospela na vrt Casino Orovej pričel je nagajati Jupiter pluvius. Marsikak oskosrčnež je mislil, da veselica ne bode vspela. Kljub slalx-inu vremenu so pričeli |x>poldne prihajati gostje iz Chica- " ge. Veselica se je pričela lepo razvijati. Kegljalo se je tudi za dobitek, kojega dobil brat Zadnikar. (Jodba je skrbela za mlade ljudi z valčki in veselimi polkami. Pevska zbora "Orel" in "Zora" sta pa izvajala pevske točke pod spretnim... vodstvom g. Coufala, "pevovodje obeh društev tako izvrstno, da so bili celo razvajeni slušatelji, kar razočarani. Ob petih oopoldne nas je prisilil dež, da smo odšli v dvorano, kjer so se pevske točke nadaljevale. Ob pol 7 uri zvečer je posetil veselico tudi nemški možki pevski zbor iz južne Chicage. Nemški [>evski zbor je pod vodstvom g. Broetnanna zapel tri pesmice. Vsaki pesmici je sledilo burno odobravanje. Na splošno zahtevanje je slov. del. pev. zbor še enkrat,zapel "Slovenec in Hrvat". Nemci so se jako laskavo izrekli o jugoslovanskem petju, zajedno pa obljubili, da bodo tudi v prihodnje obiskavali jugoslovanske pevske veselice, ker jed-naki pevski užitki se v Ameriki ne nudijo vsaki dan. Da je veselica tako izhorno vspe-la se imamo zahvaliti bratom Hrvatom ter slovenskemu in hrvatskemu ženstvu. kakor tudi našim vsem društvom, ki so se korporativno vdele-žila veselice. A. K. Naznanilo. Rojake v Puebli, Colo, obveščamo, da je zastopnik "Gla* Sv." g Nikolaj Btatašiuič. Njemu lahko popolnoma zaupate v vseh zadevah. kise tičejo. "G1.8v.M ■: m "Glas Svobode" [The voice of Liberty] Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. "O las Svobode" izldo vsnki petok in velja, za AMERIKO: za celp leto ................|1.50 za pol leta ................ 75c ZA EVROPO: za celo leto ..........j.kron 10 pol leta .............kron 5 Knl r»d at tho Pent Offlo« «t Cbičaua, III., m I Second l'l»«» M»tt*r. Subscription $1.50 per year. Advertisements on «Krcomont. NasloY za dopise in počiljutve je sledeči: 'Olns Svobode' 5fi3 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, III. JL"J Dopisi. Iz Coloradc. "Poor old Pueblo". Trinajst let sem bil naseljen v Puebli ter po-, »tam skoraj vsacega človeka v me-v stu. Ko sem prihranil nekoliko dolarjev, pričel sem tržiti na svoj račun ter odirati svoje najboljše prijatelje. Moji prijatelji so se me kmalu naveličali, obrnili so mi hrbet ter uganjali vsakovrstne burke z menoj. Njih stremljenje je bilo tudi le po denarju — a bali so se zapora. Mestni odbor in uradniki so bili prave barabe, dobri ljudje a le za kapitalist?. Bankirji so dobro vedeli, da je mestni zastop gnjil in korumpiran. Bankirji so to ugodnost izvrstno izrabili, s sleparskimi mahitiacijam so varal ljudstvo, da so tem ložje ropali. Slednjič jih je vendar doletela zaslužena kazen. Kakor sem zvedel, so vtaknili župana, mestni zastoji in vse mestne u-raduike pod bljuč. Dali so jih pod varščino zavoljo tatvino, ponevrje-nja, goljufije iit družili hudodelstev. 52 zatožb je bilo uloženih. Sploh je pa tatvina že v navadi pri modernih kapitalistih. To je njih logika, njih načelo! Že pred leti je bilo znano, da imajo družbe za mestno razsvitljavo, poulične železnice? in še druge take naprave odlo-. čilno besedo v mestnem zastopu. A, < . narod je'kljub tej pribiti resnici ve ^J&tu(i«U4 avstralskem obrežju ali pariških bu-levardih. Preseli! sem se v malo inestecc Tlerwind. Takoj drugi dan se mi je nudil grozen prizor. 11 konjenikov je gonilo kacih 80 štrajkujočih pre-p^stir živino. U-jih, da je bilo joj! !ga iiflflV"- bH so sami Italija-rif; £n*iV;V» jfH v Trinidad. Tam so jih fotografovali kakor hudodelce in razbojnike. Po Coloradi odmeva sedaj samo en glas: Ali je Colorado v Ameriki ? To so najnovejše zasluge guvernerja Jim Peabody-a in zverskih krviželjnih uniformiranih potepuhov—vojakov tako poroča prvi colo-radski časnik "The Rocky Montain News" z dne 28. maja 1904. I)r, Grass, zelo ugleilen meščan v Trinidadu «11 republikanec je izrekel grajo proti surovemu postopanju po divjanega guvernerja Pealxxlya in strahopetnega generala Shermana Bella. Aretovani delavci so po narodnosti Italijani. Arctovali so jih v stanovanjih štrajkujočih ali pa doma pri družinah, dasi jim niso dali nobenega povoda v to. Eden areto-vancev je potom tolmača pripovedoval naslednje: 60 let star je na potu tako oslabel, da ni mogel naprej. Vojaki so ga tolkli toliko časa po glavi, da je o-medlel ter padel v jarek, kjer je obležal na pekočem solncu. Morda je že umrl. Mož je bil bolan in nezmožen za hojo, korakal je le nekaj milj in- žc je oslabel. Tudi drugi so opešali. A bali sO se zverinskih vojakov ter so tnarširali s največjim naporom naprej. Za jesti nismo dobili nič. V me-stecu. Bowen so nam dovolili okrepčati se z vodo. V Trinidadu smo se morali vsi podpisati, Tri št,rajkarje, ki niso hoteli prejo zjutraj olj 8 uri v "Narodni dvorani" na So. Centre Ave. odkoder odkorakajo skupim v bIov. cerkev v Chicagi j kjer se bodo blagoslovila drnitve- K obilni vdeležbi vabi. Odbor. Dslavci! konjenikov nas je obkolila. Gn sem videl goniti živino. Pretepali so nas in kleli. Ako je kdo opešal. ,—^--— da ni mogel naprej, napodili so svo- S • d r u g 11 je konje na njega in pris:lili ga, da —-------7-—. je tekel. Kdor ni mogel teči, umak- j Edmovasemroij, vbojnjaob-n I se je na stran, da ni našel smrt [ »tanek je vaše časopisje. Spoiniii-P'd konjskimi kopiti. Dozdevalo s* jajte se svojWa glasila. u6l. mi je da smo v istem položaji, ka-1 ~8 ^h s«itJnkik i« veselicah. - ur ujeti Macedonci. katere gonijo.-——T--------;--- ' ----- -■• 'Odboja, do/---1 hudodelstva v CoUradl.- Poslednji učinki in krvoločnosti kapitalističnih hudobij, ki Se šc dandanes uganjajo v državi Coloradi, se zrcalijo v zaporu in izgonu Mother Jones iz držAve ter zaporu Charles H. Moyera — pogumnega in neustrašenega predsednika "Western Federation of Miners". Zločini kapitalistov in njih pripadnikov pod zaščito zakona in poveljstvom uprave se tako hitro mno-že, da bi človek potreboval pero, ki bi s hitrostjo vetra teklo po rdečem pargamentu, da bi zaznamoval vse dogodke, ki se vrše drug za družim — žalostne spomine na današnje dni. Ta spomin se mora ohraniti do-slovno za dan končnih računov, ker isti pride tako gotovo, kakor se suče v resnici zeleno zemeljsko oblo okolu solnca, da bodo odgovarjali do zadnje vrste, zadnje zatožbe prebujenemu sodniku — upornemu delavskemu razredu. Dan sodbe prihaja počasi, ali pride za gotovo. Spomin delavskega razreda je dober — delavci ne pozabijo. Naša kri kipi, totoki. Ali ste pozabili, kako so glasovali delavski sloji pred petimi meseci v Coloradi? Dobro, na ta način bodo zopet volili danes. To so dnevi, v katerih se zrcali stanovsko razburkan je v Coloradi. Vsaki dan nam kaže celo sliko jasnejše, vsaka njihova sita potrjuje in spričuje to resnico. Prava nevarnost še le pride, kc-dar bode odmeval krik: Pokopajmo Pealxxlya |xxl plazom glasovnic. Brezbrižni bodo morda v svoji nevednosti proti nam. V želji svoji pobiti Peabody-a. bodo pozabili na Peabodyzem. Cas za Pealxxly-ev pokop je izgubljen, če se prezre kapitalizem. Saj je 011 le mala iskrica njegova. Demokratična stranka Ixxle prostovoljno ponudila svojo pomoč za Pealxxlv-ev pokop. Strastno bode ponujala svoje prijateljstvo delavstvu. Tudi tej zaupajmo toliko, kakor nje sestri republikanski. Z delavskega stališča je edini razloček med obema strankama, da jedna zastopa koristi malega števil-ca velikih izkoriščevalcev, druga pa veliko število malih izmozgovate-ljev. * ~ Ali ste proti delavstvu ? Republikanski Pealxxly se lahko |xxlvoji, ako hočejo delavci pri volitvah glasovati, da pomagajo demokratskemu " Nobody-it'. Kapital Ixxle vladal kakor poprej. Kapitalistična stranka pa Ixxle bičala delavce šc v prihodnje. Socialna' stranka je delavska stranka — smrtna sovražnica kapitalizma in mezdnega »uženstva. Na noge delavci! Odprite oči in opazuite razredni boj! Pridružite in podpirajte edino stranko, ki je revolucionarnega značaja ter vodi delavski razred v boju za njegove pravice. Vse druge stranke naj se že na-zivljejo republikanska, demokratska ali populistična, zastopajo kapitalistična načela, so stebri današnjega kapitalističnega družabnega reda. "Mother" Jones v pregnanstvu! Charles Mover, vaš marljivi vodja v ječi! Teče li še kapljica rdeče krvi |K> vaših žilah? Je-li vaše moštvo segnilo, vaš pogum se spremenil v malodušnost ? Zbudite se in pridružite se delavskim Četam, ki se bore proti kapitalizmu I Zaradi oskrumk' zastave sedi vaš vodja v ječi. Katere zastave? Zastave kapitalističnega razreda — zastave vihrajoče nad "bull pens" v Coloradi. Dejstva prilepljena na bojne zastave delodajalcev, so hudodelstva kapitalistov, a vam delavcem so v sramoto. Zbirajte se pod rdečim prapor-jem niej.iarodiirna socializma, M je znak proletarske vstaje. — Co-loradski delavci in ves !vet bode p:0st! Listu v podporo. Socialni klub v Fronteuac-u Humi. $5. Bodrutflv Frontenac-u Društvene vesti. Društvo sr. 1'etra In Pavla Pozi-vlja vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zliorovanja vsakega 18. v meseou v dvorani na S. Santa Fs Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. iina svoje rodne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društvom'dvoruni na 602 Sr. Santa FoAvo. Društveni zdravnik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Ikrwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v £11« društvs vabi vljudno * ODBOR. PUEBLO, COLO. NAZNANILO. Naznanjava rojakom, 'Hrvatom in drugim hr. Slovanom, da sv? kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana," sodaj "Slovenski Dom". Priporočava o. občinstvu, sosebno raznim društvam voliko plesno dvorano za razne zabave in druge dvorane za društvene eoje. V saloonu "pool tablo" in glasovir. Točiva pristno pilzensko pivo in drugo izborilo pi jačo. Potniki dobe pri naju preno oisče in vso {jostrežlio. Vsi dobro došlil Mladič & Medica 58S - 587 S, Centre Ave. 11a vogalu 18. cesti. Tel. Lmih 408 Chicago, III. Ferdinand Petsche 57ii W. 21. Stiieet okrajni notar v zvezi s c, k, auBtr. ogr. konzulatom. Glavni agent Metkoi-om-tan Life in Nat. Noktwestekn Fire Insuhencb. ukban bug's pop »9» W. lftth. SI.Chicago, 111. CENA IN 1)0 Bit A POSTREŽBA Z A ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dobe sama pri Slovencu ' John Golob 203 Bbiuoe St. JOLIET, ILL. F. J. SKALA & CO »30-322 W. 18. ulica CEHK0-HL0VANHKA BANKA. Pošiljanju denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatov denarja in vrednostnih stvarij po celem svetu, sesebntTv Avstro-Ogreki in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščine. Zastopniki družb: bremške, ham-burške, antverpike, rotti i it fram-oski' prekomorsko-voinp črto. V Now Yorku in ostalih ev-ropejskili pristaniščih sprejmo pot-nike naši zastopniki. V slučaji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite se na nas. mož potrebuje /ji Ralner- jevoplvo in Bourlxm Wis-ky piti, finesmodke kaditi in so veseliti. Razpošilja slaro lieloin staro črno vino po dO centov, tor star grupe brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, |OAT HILL, NAPA CO. CAL. Akn hočeš imeti fino slike, idi k fotografu LIBBICH-u 80 86 Buclid Ave. Cleveland, Ohio. / Ank ni Niikle PUEBLO, CoiVjK)! S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Tblefon <>l)2 Red in 878 Black Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izilirnti Bvoje, mogoče še popolnoma zdrave zolx»? Pust si jih 7.aliti s zlatom ali srebrom kar ti za vselej dobro in ponujniž ceni napravi li. K. SIM0NEK ZDRAVNI Novoletne obleke in površniki -overcoats,- * najnovejše mode, najnovejšega sukna ^ in dobrega kroja« 'Ni zavoda v Chicugu kateri bi imel lepšo in Tn Jn 0C večjo izber, kakor jo dobite pri nas za ceno od 0l lUU UU Lili Moški moderni klobuki, mehki in trdi, vseh najnovejših 11104), fahrikutov hi harv, janueiii: .45, $1.95, $2.45, $3.00. »s? & & južno zaboil. vogel Blue Island Avenue in IK. 11 lire. JELINEK In MAVER, lastnika. SLIKA PREDSTAVLJA 1110 za dame. Pokrovi so protegnjeni z zlatom' (iold filed, jamfani za 20 let. Kole. sovje lin razjKjliigoElgln ali Waltham. Zdaj stmio 812.50 Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za liožično darilce, Jacob Stonich 80 K. Madison St. ( hlrago, III. 544 RLl'K ISLAM* AVE. CHICAGO, ILL. Tel. MorRaii 4» slovan k Slovanih LETO JE TU1 Naša liognta zaloga linijskih najmodnejsib oblek in površnikov jo jxjpolnn. Vsa obleka je izdelana od unijskih krojačev in so naj-modnejlo in najcenejše na trgu. Pri nakupu oziroma naročilu to nove zalogo smo dali posebno pozornost na to, da bi te naše obleko najdalje v modi ostale in da bi cenj. odjemalcem, kakor smo dose-daj, tudi v bodoče ugajali. Cene naših oblek in površnikov bo^fl OD $6.00 DO .•. $20.00 Iz.voliU* si naročiti.najmodnejšo obleko ali površnik? Naša večletna skušnja v tem poslu vam jamči, da vam napravimo i*> vaši volji in okusu obleke in površnike iz naše veliki' zaloge vsakovrstnega domačega ali impo rti ranega sukna za tako nizko ceno, kakor nikjer drngod. Naročena obleka ali površnik od >12.00 naprej. Oovorimojslovensko. Vprašaj po številki 10 SOLIDNA TRGOVINA l OBLEKO- • i-36/ Blue Island Ave. cor. 14th Str, Naša zaloga moških in mladeniš-kili spomladmh in poletnih oblek je (logotovljena. Obleko najboljšega kroja po primerni ceni, MOŠKE OBLEKE In površne Npoinladn^Nukuje najlep- šege kroja po.........................r...............*IU'UU M0ŠKK OBLEKE i/, najboljšega sukna in podlage naj- »jr.. novejše mode po......................)...............«13.1111 OBLEKE ZA DEČKE IXOTROKE, novomod- .., ne in lElMiriipgH kroja od......................iC.iJU 00 il.DU Pridi in prepričaj se sam. SoIiiNia poatrež-lui iu za vsakega enaka eenuBoniiH smoter. 365-30T Blue Island Ave.Wor. 14. St. Jf. Slovenska Narodna Podporna Jednota m sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John StonioJi, .")(>(> S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Strvkelj, 519 Power Str., Johnstown, Pu I. tajnik: Fkank Medica, 587 8. Centre Ave., Chicago, 111. Poni. tajnik: Frank Petrič, 5(13 Troop Str., Chicago, 111. . Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111 i Dan. Badovinac, P. (). Box 19il L« Sallo, III. Nadzor- 1 ma|{XIN. Konda, 5(5.1 Throop Str., Chicago, 111.. Uki: I Anton Mladič, 184 \V. 19th Str., Chicago, III. ' • . l Jos. Di i.i.er, IKi Washburn Ave., Chicago, III. Porotni J Martin Potoka k , 5i»4 S. Centre Ave., Chicago, III. odbor: | Mohor Mladič, (517 S. Centre Ave., Chicago, 111. Bolniški odbor: John Vbrščaj, (il l W. 21st Pl„ Chicago, 111. 5 Washburn Ave., Chicago, Jots. Duller, 41H Washburn Avo., Chicago, 111 Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. VSE DOPISE nnj blagovole društveni zastopniki pošiljati nal. tajnika Frank Siedica; denarne pošiljatve pablagujniku Fnmk Klobučarju Petrova skala. V. K. iz Rima, 25, nov. XIX Videli smo, kako se velik del katoličanov ali čisto nič ne meni za ^katoliško cerkev ali pa ji je kar očitno sovražen. Ali tudi s tistim delom vernikov, ki ne spada v ta krog samo nominelnih katoličanov, ni cerkcv čisto nič zadovoljna in ma tudi tehtnih vzrokov za to. V tem ozru je seveda težko, kaj natančnega povedati. Kako naj sc tudi spozna verska kvaliteta tistih katoličanov, ki hodijo v cerkcv. Slo venski kmet na pr. je še silno pobožen, lazi na božja pota, hodi maši itd. ittk, a vzlic temu se vsem njegovem dejanju in nehanju spozna, da jc še vedno ali pa zopet pogan. "I.jubi svojega bližnjega" — "Spoštuj očeta in mater" itd. itd. Koliko je krščanskih zapovedi, ki jih tudi najpobožnejši kmet le i teoriji priznava, v praksi pa se za nje ne meni, toliko manj, ker dobi o Veliki noči tako odvezo za vse te grehe. Leta 1805. jc 'Z(lal francoski du hovnik I. Crestey zanimivo knjigo o moralnem 11 verskem vplivu, modernega duha. V tej knjigi je dobiti jako podučila priznanja, katera je toliko bolj uvaževati, ker izhajajo od strastnega, da fanatičnega pristaša katoliške ccrkve. Crestey pripoznava predvsem, da je sploh nemogoče, sestaviti stati -stiko odkritosrčnih, veri in cerkvi res udanih katoličanov, še manj pa statistiko tistih, ki se, četudi ne redno, pa vsaj sdn in. tam obračajo na duhovnika in zahtevajo njegovo pomoč. V nek'atcrili farah, pravi Crestey. obiskujejo malone vsi prebivalci službo božjo. Potem pa piše: V družili farah so te tri osebe, ki prisostvujejo nedeljski maši in izpolnijo o Veliki noči svojo dolžnost' gos|)od ztrpnik, njegova kuharica in mežnar. V nekaterih krajih ni mež-narja in še ministranta ni dobiti. Tla dotične cerkve so neznansko zaplesticla, skozi okna se vsled uma ^afiosti nič več ne Vidi. Crestey končuje ž zatrdilom, da v polovici vseh župnij na Francoskem niti četrtina kmetov ne hodi v cerkev. Končni rezultat njegovih študij jc. da med milijoni francoskih katoličanov jih je 11 milijonov, katere se morajo vsaj po imenu priznavati kot katoličane, ostalih 25 milijonov pa sploh niso več katoličani. Crestey je toliko pošten in priznava, da se knu-tov,-ki nimajo dosti vere in se za cerkev čisto nič ne menijo, a se vendar radi drže svojega župnika, ne sme prištevati med verne ljudi. Župnika se drže. ker je izobražene j.ši od kmetov in nekaka dekoracija za faro. ker sc okrog cerkve osredotoča vse vaško življenje in ker jih materijelni interesi vežejo nanj. Crestey pa lie taji, da bi duhovnika prav lahko nadomeščal tudi kak drug izobražen mož in da bi v tem slučaju ljudje prav nič ne |>ogrešali duhovnika, zakaj vera jih veže najmanj na duhovnika. Zanimiva so tudi naslednja priznanja Cresteveva: Od srednjih in bogatejših stanov nima cerkev ničesar pričakovati. Meščanstvo ne smatra več duhovnika za braniteija obstoječega volilnega reda. Aristokracija, ki daje za cerkcv h'adno in pomilovalno miloščino in K*1 prezirljivo protež'ra duhovščino, dela-ctr-kvi le škodo. Velik del višjih stanov smatra duhovnike za popolnoma nepotrebne, dobre le za to. da slabotne in zaostale ljudi tolažijo s plačilom v nebesih. Nihče ne priznava več čeznaravne oblasti du -hovnikove. Zakramenti se smatra-kot nekako kratkočasje za stare Katekizem jfc da jo je Bog dal vsem ljudem, je docela izginila iz javnega mnenja Tako piše vneti duhovnik Crestey o verskih razmerah na Francoskem in sloveči škof d'flulst 11111 je pritr dil v spisu "Kristijanska Francija", ki ga jc izdal kardinal nadškof Lati genieux. škof d'Hulst pravi v tem spisu: "Računa se na zadnjo uro, da bi sc v dobrem utrdilo slabo voljo, ki sc jc umikala preskušnji do trenotka, ko jc preskušnja končana To je vera, ki služi le še za to, da človek lahko umrje." RAZNO. Socialna demokracija v Nemčiji. Centralni organ nemške socialnc demokracije "Vonviirts" naznanja svojim bralcem, da je list praznoval 30. marca .»letnico svojega dela. Tri ti priliki tudi pripoveduje, da ima 83.000 plačujočih naročnikov. Njegovi odgovorni uredniki so bili obsojeni na 100 mesecev za|>ora, 3 mesece zapora v trdnjavi, 6 tednov preiskovalnega za|x>ri in deset tisoč mark denarne kazni. Sedaj delujoči uradniki so bili zaprti že 108 mesecev. Nekaznovan ni nihče. Nemški cesar nad arhitekti. Proti izreku arhitektov in strokovnjakov jc cesar Viljem ukazal podreti staro 0|>erno palačo. Javnost se je očitno uprla cesarju in radikalnejši listi napovedujejo, da bo pasivni narcxlov upor zlomil cesarjeve namere. O pravem času norci. Preiskava proti grofu Csakyju, ki je ustrelil na Dunaju neko damo, in proti godcu Ldblu, ki jc streljal na ravnatelja Wondro, je izrekla, da sta oba zmedena na duhu ter prideta v norišnico. Kako dolg« še? Kapitalistični proizvajalni sistem |K)trebuje za svoj obstanek delavno moč otrok, on je zidan na brezpravnosti in ponižanju delavskih mas, ki imajo v naši republiki vsaj na papirju pravico do jednakopravno-sti. To dokazuje, da je kapitalizem protislovju z ljudsko državo. Koliko let bode še minolo, da bode večina naših "inteligentnih in patrio-tičnih Američanov" tudi to spoznala ? Policijski uradnik večkratni „ morilec. Y Badcnu pri Dunaju so našli skeleta dveh umorjenih žensk. Preiskava je dognala, da storilec umora, ki se je izvršil pred 50 leti, ni bil drugi. nego policijski uradnik Liclitcnecker, ki je pa že pred 10 leti umrl v jako visoki starosti. — Liclitcnecker pa ni umoril samo te dve ženski, temveč tudi še šliri druge osobe, Morilca oblast ni nikdar dobila, ker v vs*li slučajih je vodil preiskavo Lichtenecker sam. Ko je bil umorjen in oropan prijatelj Li-Chteneckerjcv, častnik Kaiser, oglasil se je neki hlapec, češ, da je videl v oni noči Lichtcncckerja plaziti se iz Kaiserjevega stanovanja. Hla-j>ec je dobil pozivnico k policiji, pod katero' je bil podpisan — Lichtenecker. I'redno je moogel hlapce priti k |x>Iicjji .našli so ga, kakor Kai-serja. s prerezanim vratom mrtvega. Ko je končtjo izvršil Še neki strašen umor v Mauru, je bil Lichtenecker vendar prijet in z njim j Dnevni opravki japonskega vojaka. Pozimi vstajajo japonski vojaki ob 4 uri zjutraj. Četrt ure j>oznejc že pripravljajo zajutrk: riž, sočivje mrzlo meso in dve čaši čaja. Ob 6 tiri' sc prično vaje. Vsake pol ure je pet minut odmora. Tekom enega leta izstreli vsak vojak 250 ostrih strelov. Opoldne je ravno takobed, kakor zjutraj. Vsak drug dan dobi vojaštvo mesto mesa ribe. Od pol dne do 2. ure_je odmor ali notranj služba. Od 2. do 6. ure zvečer so zopet vaje, nakar sledi večerja. Na mesto riža v najnovejšem času dobe vojaki zvečer ržen kruh. Od 7. do g. ure zvečer je izhod. Med manevri je služba jako trda; hrana ob stoji takrat iz polne pesti riža in neke omake. L1NCOLNOVA IZJAVA DANES — pisana 1865. V daljavi vidim prihajati polom ki me vznemirja in sc strahom na polnjujc mojo dušo, da se tresem za varnost naše dežele. Korporaci jc so prišle kot poslcdica vojne na prestol. Temu Ixxlc sledil moralni propad vzvišenih, kojemu sc bode pridružila še reakcija. Denarna si la se Ixxle borila v deželi za kon trolo nad delom. Sleparije bodo na dnevnem redu. Ljudstvo sc bode izsesavalo tako dolgo, dokler sc vse imetje ne osredotoči v rokah nekaiterih posameznih kapitalistov — Ijudovlada bode uničena. To minuto sc čutim bolj vznemirjenega, kakor katerikoli čas poprej, dasi sem bil na vojni in sredi najhujših hitek. l!og pomozi, da bi se moje slutnje ne vresničilc. Monarhije so včasih le za treno-tek nekako pribežališče ljudskim masam. Ne mogel bi se opravičiti ako bi na svojem sedanjem mestu ne povzdignil svoj glas proti preteči nevarnosti — proti priluijajočc-11111 des|xitizmu. Ni potrebno, da bi tu navajal še kake ]>oscbnc argumente. Resnica je, da jc delo koristno le v zvezi s kapitalom, ker tako spodbuja na delo. Delavstvo je vedno bilo in je ic sedaj odvisno od kapitala. Kapital je le sad dela ter bi ne vstrajal, Če bi ne bilo v prvi vrsti dela. Delo je vainejic nego kapital, vsled tega zasluži, da se ga bolj opazuje. J a. kličem delavskemu ljudstvu: Varuj-in neprodajajte vlatlo posedujo-čim. Ako bodete izdali vlado pose-dujočitn, vporabili jo bodo, da zastavijo pot napredku ter vduie svobodo. Bog je rekel človeku prve dni jk) stvarjei ju sveta: "V potu svojega obraza si bodeš služil kruh." (Ki takrat pa do danes še nismo uživali i>oleg zraka in svitlobc nobene reči, ne da bi nas stalo nniogo dela in_ truda. Ker sc |x>tom dela vse izdeluje na svetu, je tudi pravilno in naravno, da je vse lastnina tistih, ki proizvajajo. žalostno je pač, da vseh časih širorn sveta eni trdo delajo, drugi pa, ne da bi delali, vživajo sadove produkcije. To je napačno, tako sc ne sme nadaljevat: 1 Smoter vsaki državi mora biti, da se zagotovi vsacemu delavcu vsa produkcija njegovega dela. Menim, da je nepravično, ako prosijo nekateri ljudje pravičnega boga za pomoč, ko vendar sami pograbijo 7. zvijačo ves kruh dotičnim, ki so ga v potu svojega obraza pridelali. "Ta dežela je .skupno s konstitu-! cljami lastnina vseh ljudi brez raz-like stanu, kakor so jo obljudili." štej dvojno. Van Orbeek, holandski slikar, ki jc bil znan zavoljo 'razuzdanega življenja, je izjavil zdravnikom, ki so imeli malo zaupanja zaradi njegove starosti: "Gospodje, ne izre kajte mi usmiljenja zavoljo 'mojih 46 let; štejte dvojno, kajti vžival sem jih noč in dan." Človek pri .najboljših letih umrje, ker ne zna ceniti vrednost življenja. Veliko ljudi živi tako, oči-tek. Ne brigajo se!za pridobitev jiove življcnske moči in eneržije, kojo so zapravili. Trinerjcvo zdravilno grenko vino, I>0vrne moč, oživi in ojači kri, naredi človeka zdravega in čilega, o-zdravi želodec in odstrani vsako zaprtje, sploh vse bolezni v krvi. To vino je boljše, kakor vsakteri kri-eistilec, rabi se lahko pri otrocih in odraslih osebah, Dobiva se v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos, Trincrju, 799 So. Ashland Ave., Pilsen Station, Chicago, 111. Na prodaj sta dve kmetiji po 80 akrov v državi lova. Obe kmetiji Bta sedaj v najemu ter Bta druga od droge oddaljeni le 7 milj. Na obeh kmetijah je kmetijsko orodje, poalopju, hlevi in ograja- Piše naj se v slo-venskem jeziku Cluis. Tyl 772 S. Halsted Str. Chicago, III. Preselitev -Slavnemu občinstvu v Pueblo, Colo, in okolici naznanjam, da sem opustil gostilno na starem prostoru 100» K. B str. ter odprl na 207 K. Northern Ave. lopo moderno tirejuno* gostilno. Priporočam se vsem Slovencem v obilen obisk. S spoštovanjem Frank Hočevar. Veliki obletni izlet. t__ =_Desetletnica (fiust»a= sv. »TEFANA štev. 1, K. S. K. J. -=-----— —=;ij——' "Pilsen Grove" 11a 40. cesti in Elston Avenue V NEDELJO 5. JUNIJA 1904. Vzemi Ashland ali Western knroinpronica- j Vstopnina za titev (transfer) na Elston v Grove, j osebo 25c. C. G. FOUCEK 586 Centre Ave. na vogalu 10. ul. Najboljša češko slovanska lekarna v Cikagu V nji se nahaja tudi pošta, kjer je mogoče po- šiljati novce po vsi Amcrki in v Evropo. Prodaja znamk in sprejemanje priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči. Brzojavni urad na vse strani. EkBpresni urad, pošiljajo Be kov-eegi in drugo na vse strani Zed. držav. V lekarniorditiinijonaslednji zdravniki: Dr. Martin Ivec, vsak večer od (5. do7. ure: Dr Stulik od 10. do 12. dopoldne in ml T.-«, zvečer: Dr. Kolur, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Cnnat. Ako ste liolni, stopite v mojo lekarno in pomagalo se Vam bode. iffy N . »Vi-jagTrrrriTc 1 NAZNANILO. Ojiozarjum slovenske trgovce saloonnrje in tudi drugo p. 11. ob. einsivo na imporlirilno brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolj i brinjevec! Kdor hoče dobro kapljico briujovca piti, naj se obrne na John Kracker-ja 1199 St. Clair Str., CLEVELAND, OHIO. ^ Pozor rojaki!!! ^ Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim (»o okolici naznanjam, du točim v svojem novoureje-uiin "aaloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" (in vsakovrstna vina. Fnijske smodke na ruzpolngo. Vsacemu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (»17 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. Dr. M. A. Weisskopf 385 Ashland Jive. Telefon Canal m -0 Uradne ure: do V. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. j PRAVA SREČA JE ZA NAS NAROD, § h ko najde tukaj na tujem svetu v slučaju bolezni, človeka, katere- jjj § mu z mirno vestjo zaupa, znajoč, da če bit v kratkem času popol- g Ej noma ozdravljen od svoje bolezni. I Vse iiovine ga jednako slave in hvalijo zaradi njegovega |j e izkuSenja v zdravenju, zato ga pa tudi mi preporoCamo naSem 1 narodu in potrdujemo, da je Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New-Yorku, jedilu zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti. Kakor bolesti na plučah, prsih, želodcu, Jrevah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznopt v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, griža, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spojskem občevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, tečenje i/ 1 u3e5 ali oči, fjluhost, slepost. raka, hraste, garje in rane, Šumenje v uScsih, Ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Pruf. Collins je J jedini kateri popqlnotna ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse SPOLSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH. ! K Ni bolnika, katerega nclii Prof. Collins naj si bode od kateie j jll spolskc bolezni zmiraj, ozdravil. KALIFORNIJSKO VINO 1 naprodaj. Pfidelek farme Hill Girt j iri ! W'ineyard. Dobro orno in belo vino S Cilajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do- i Listnica uredništva in uprav* niitva. Iz Clevelandu Citatolj: Vas dopis, katerega ste nam poslali, rislin ,1 Črno vino 60 centov galoni B.tc. Kdor kupi manj kot .'»0 gulonov vina, mora dati za [Mttodo. • , ,. , » , . . ,i Drožnik po $d.25 do $2.75 iral.; smo vrgli v kos, ker ga niste pod- |B|jvovjc jX) gaj, Pri - K ' " uM uuu. i nmru i nio lil ot'io vino im • •■••j" » ».tn.M.nv ..ujnu. ij.-.,,, jx) 35 do 45 centov galon; staro be- ij njegovega izkuSnjega zdravenja lo nli \j Kroničen katar Slavna zdravilnica I želodca in slabo C o 11 i 11 s. o v a| " prebavanje že- lodca ozdravljen. pisali »svojim imenom. Brezzame-1 ^^ {K)pu8t večjem na- V ltinogobrojnn naročila so pri-; poročam 8TEFAN JAK8HE Box 77 Crockett, Ca I. re! — B. K. v Pittsbur^u. Vašega dopisa no moremo priobčiti, ker je preveč oseben. Mise liorimo za stvar, ne pa za oseln*. Človek je le produkt razmer. Pobijajte njih do- gme, osebe pa pustite na strani In I---— klerikaliznm bodete zadali smrten posebno obvestilo udarec. Slulajte ^las našega pr- j Nova prekomor8ka vožnja tet sredo- i vega socialista Kri^ta 1 Kdor je |tpmkoadrlj»nsko morje prolakulena I brez greha, naj vrže prvi kamen v njo..' Pozdrav! llolezeu na plu-čacli naduha in kronične boleči- ne v želodcu o-zdruvljene. Cunanl Line > ustanovljena leta 1840. Najatarejia prekomorika Črta. S 26. aprilom Je upeljala Cunard Line voZnjo Iz New Yorka direktno v Trat In na Reko, ■ prestankom v i Neapolju. TI Izbornl In moderni parnlkt t od pljujejo ts New tudi njegova ljuba. Ta je dejanje I Indiiinopoiit, ImJ. 28 maja. odkrito priznavala, Liclitcnecker pa j "Slovenci nauo^.« za irsko cerkev ... 1 1.-1 • — ~ • tudi viiB obveščamo, ako je tajil pod svojo službeno prisego nam , ^^ 8yoj , jgn in dolzil svojo ljubo, ki je bila ob-.,|(l p^jde tndi vaš rokopis v koš. sojena k smrti na vesala, potem pa Kdor nima zaupanja do nas, ne pomiloščena na dosmrtno ječo. Li- J more zahtevati, da bi mu mi »iu-|,jvoJnim vijakom, ehteneeker pa je bil oproščen in pall. Pozdrav! — Morgan. Pa. Fr.; Torka kakor sledi: dobil je zopet* službo Pohvalili so Drtnota. Vnše poriK'ilo o delovanju SLAVONIA (novi parnlk z dvojnim iC iy)sebno poraben''._ društva nain je prišlo pnipo/.no. vijakom, 10,605 ton) v torek, 7. jinlja. Priobčimo ga v prihodnji številki. PANNONIA (nov parnlk 1 dvojnim 'ozdrav!— Pueblo, Col«. Svobodo- »IJakom, 10,B00 ton) v torek, JI. Ju nljfc. In potem vsak četrti večer redno. Radi znltanlh cen. obrni ae na nafte agente. Tudi tretji razred nudi potnt-. kom vugodnosti. Potrebujemo a-inO zag, gentP. T. C. Whiting. Mflrn* Cor ! Dearborn A Randolph Str., Chicago 1 ' Simon Luzar, 41 North Front »t. Reading, Pa. ga Umrl je na Dunaju v visoki starorti. j J — Mnogo ljudi bi lahko pričalo i jjuj proti njemu, a se niso upali, ker so jVli priulwimo ga v prihodnji štt_ vilki Pozdrav! -Caiumet, Micli Sch. Potrjujemo, da smo spre- se bali,.da ne dožive kaj takega, kakor oni hlapec, ki se je up ■Sa ,P°lidj Vaš dopis smo prepozno spre-1 % i Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih .odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 niesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat nli nikakor ni mo^el.. Potem sem se zdravil pri drugem 8 ,tednov in tudi ta mi ni mogtd pomoči, Jankopl.Krilčic tako da sem se odločil da I yrone, Pa. nedam omenjenim zdravnikom tudi ne jednega centa. Ko sem se na Vas obrnil in začel Vaše zdravila rabit sem odmah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku , Va5 M. Medenjak, . 110 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, Če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opiSite točno svojo bolezen v matemim jeziku, ter piSite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 3-4th H tree t, New York. Prof. Collins Vam bode dal na zdravila, po katerih se bodete goto -o - ^ najboljša vili • Opatov praporščak. Zgodoviska povest. Spisal F. R. XXXV. — gredo, jc šepnil Matija. Zdaj vsak na svoje niesto. Možje so se tiho splazili bližje k cesti. Vendar so gledali na to, da jih je skrivalo grmovje in da bi jih nihče nc mogel zapaziti. Matija - je smuknil na ono stran, od koder so prihajali jezdeci in legel na grm. V rokah je imel dolgo šibo in je bil pripravljen udariti ž njo. Počasi so se bližali jezdeci. Vsi trije so jahali vštric in sc šalili ter smejali tako brezskrbno, kakor .da zanje ni na svetu nobene nevarnosti. — Zastonj si se trudil, ljubi Lamberg, se je čulo govoriti enega teh jezdecev. Jaz sem te opazoval ves večer. Margarta se šc zmenila ni za tvoje laskanje. Ta ženska je brezčutna in nima srca. — To je že v rodovini I Saj njen brat, zatiški opat, tudi nima srca, je rekel drug jezdec. — Margareta je kakor rojena za samostan. Iloš videl — čez nekaj let bo že kje opatinja in tedaj bo vesela, če boš ti Lamberg hotel k nji hoditi v vas. Jezdeci so udarili v smeh. Ravno v tem tren tku so prišli mimo me->ta, kjer je bil skrit Matija, in bili le še nekaj korakov oddaljeni od napeljanih vrvi. Previdno je Matija stegnil roko in z vso silo udaril konje s šibo po zadnjih nogah. Zaslišal se je samo žvižg šibe in nekaj klicev. Konij so preplašeni poskočili — se zapletli v vrvi in cepnili na tla ter podrli s seboj jezdece. — Hura — nanje, jc zakričal Matija iu planil iz grmovja in s "hura" so se mu odzvali njegovi pomočniki. Kakor volkovi na svoje žrtve so sc Matija in njegovi tovariši vrgli na padle jezdece in jih zgrabili in, kakor bi trenil, so bili napadenci zvezani. Matija je poruval količe iz zemlje in jiobral vrvi. Dva konja sta vstala in stekla čez polje, dva pa sta obležala, ker sta si bržčas polomila noge. Matija je stopil pred svoje jetnike, ki so bili presenečenja in strahu kakor okameneli in niso zinili niti besede. —r, (Jojpodjepgplcmcniti. aim je reke) Matija, ni se Vam biti nič hudega. Mi nismo razbojniki, marveč pošteni ljudje. <""e greste zlepa i nami, se Vam ne skrivi niti las. Mogoče je sicer, da bomo to cesto z Vami olepšali na ta način, da Vas obesimo, ali to ni odvisno od nas, marveč od zatiškega opata. Jetniki so se prestrašili in začeli prositi. — Saj Vam vendar nismo ničesar storili, je dejal grof Lamberg. Nikogar ne poznamo tod! Zakaj ste nas napadli in zvezali? — Vidite, gospodje, je rekel Matija, stvar je nekoliko zamotana, a lahko se' izteče še prav dobro. Ali poznate praporščaka Rovana? — Ne, je odogvoril grof Lamberg. Slišal sem o njem, ne poznam ga pa ne. — To je škoda, prav res, da je škoda, je menil Matija. Opata Al-bertnsa pa poznate? — Seveda ga poznam I je odgovoril grof Lamberg in njegova spremljevalca sta mu pritrdila. — To je pa tudi škoda, je ravnodušno pripomnil Matija. — Zakaj? — Zato, ker je Rovan junak in poštenjak, opat pa zasluži vešala, je dejal Matija in pospešil korake. Kar Vam imam še povedati, Vam povem v ti-le hiši. Prišli so bili do Gregorjeve koče in peljali jetnike v edino sobo tega revnega poslopja. Matija je ukre-sal luč in se široko postavil pred plemenitaše. — I^ej, lej, je rekel, kako zale ptičke smo vjeli. Eden izmed Vas je grof L-amberg, kaj ne? — To sem jaz I — Tako, tako! Me prav veseli, gospod grof, se je norčeval Matija. Vašo sestro grofico Heleno poznam prav dobro. Lepa pUnica je, samo tnalo predrobna. In kako" živa! Prav rad jo imam! Ko bi bil nekoliko mlajši, bi jo koj zasnubil, saj bo imela precej dote. — Za Boga, je prosil grof Lamberg, kaj hočete od nas? Nikar se ne norčujte in povejte, kaj nameravate z nami. — To je hitro povedano, je menil Matija. Slišali smo, da je prapnr-ičak Rovan težko ranjen m da ga je -opat vrgel v je&x Rovan je pa nas prijatelj in mi bi gs radi rešili. dam svojo viteško Rcnrtn jutri prost, če — Viteško besedo! se jc rogal Matija. Ali $te slišali možje? Viteško besedo nam ponuja. .Zatiški opat je tudi viteškega stanu in vendar njegova beseda še toliko ne drži, kakor moj pljunek. Ne, gospod grof! Na viteške besede in duhovniške prisege jaz že davno nič ne dam. Mi smo Vas prijeli zato, da Vas zamenjamo za Rovana. Če if!hn opat ne da Rovana, Vas vse tri še nocoj obesimo! Zdaj ic prištorkljal Gregor v hišo. Kakor bi bil silno presenečen se je ustavil pri vratih iu uprl roke v bok. — H! je rekel. Ho! Kaj pa to? Kako pridete v to kočo? Pasja dlaka — to je moja koča! In kdo pa ste? Ali ste kristijani? Ali ste razbojniki? Matija se je delal, kakor bi Gregorja ne jioznal. Primaknil se je k njemu in se potem vrgel nanj. Gregor je takoj padel, kakor je bilo domenjeno, in se dal zvezati. — Poslušaj me, mu je dejal Matija. Če boš pameten, ti bo dal vsak teh gospodov cekin. — No! Vsak po cekin? Koliko pameti pa hočete? — Molči in |K>slušaj. Ti pojdeš zdaj v Zatičino v samostan in boš dal poklicati opata. Rekel boš, da sc gre za življenje in za smrt tistih vitezov, ki so bili danes v St. Lain-bertiu Ali si razumel? — Sem! — Dobro! In dalje boš rekel opatu, da mora Rovana do jutri o}>olduc spraviti na smreški grad. Ce tega ne stpri, bodo ti trije gospodje jutri obešeni. Ali si razumel ? — Sem! — No, |H)tem pojdi. — Zvezan vendar ne. morem iti, je menil Gregor. — Le pojdi, je dejal Matija. In da ti bo opat verjel, vzameš meče teh treh vitezov seboj. Matija je svojim jetnikom od-pasa! meče in jih obesil Gregorju okrog vrata. — Tako, zdaj pa jjojdi! Gregor pa se ni maknil z mesta. Nekaj je mencal, |K>tcm pa dejal: — No! Pa cekini? Zastonj ne posodim svoje pameti! Jaz že ne! Matija je moral odvezati grofu Lambergu roke, da jc mogel Gregorju odšteti obljubljene cekine. Na to se je Gregor zadovoljen odpravil na pot, Matija in njegovi spremljevalci pa so s svojimi jetniki krenili v gozd. XXXVI. Zatiški opat je togote kar divjal, ko so pripeljali pred njega znanega (tfegorja in je ta povedal, kar mu je bil Matija naročil. Najpoprej je |k>slal dva viteza v St. Lambert vprašat, kje da so grof lamberg in njegovi sj^gulevalci. Sele ko se mu je sporočilo, da so^ prejšnji večer zapustili Št. Lamben z nain;-nom, da se vrnejo_v samestan, in ker so na cesti našli dva njihova konja, ki sta si noge zlomila, je opat verjel, da je. Gregor govor! resnico. A še se opat ni udal. Sumil je takoj, da so n«f>ad izvedli smreški ljudje. Poslal je torej nekaj vohunov na smreški grad, če je Ro-vanov oče doma, med tem ko j<-sam pestil Gregorja, kdo da so bili napadalci. Gregor je bil v samostanu na dobrem glasu, kajti hodil je pridno v cerkev in k spovedi ter tudi rad dajal za oČenaše. Da je pa bil velik prebrisanec in znal divjačino loviti v zanjke kakor nihče drugi, tega ni v samostanu nihče slutil. Gregor se je trdno držal in nikakor ni hotel poznati napadalcev. Povedal je, da jih je dobil z jetniki vred v svoji koči in da so ga prisilili iti v samostan naznanit vso stvar. — Kmetski so bili oblečeni, pre-milostni gospod opat, je pripovedoval, prav kmetski. 5c nikoli nisem nobenega videl! Iz naših krajev niso, ker so govorili tako zategnje-no, nekako/ po hrvaški, Bog ve, od kod so prišli. Opat je odredil, da gredo vsi samostanski uslužbenci preiskat gozde v obližju, menihe pa je napodil, da so morali iti po hišah poizvedovat, če ljudje kaj vedo o skrivnostnih na padalcih in njihovih jetnikih ter o njih skrivališču. Toda vse to iskanje in poizvedovanje je bilo brez uspeha in tudi na smreški grad poslani vohuni so se vmili s poročilom, da je stari in bolehni Rovanov oče doma in da že več tednov ni zapustil »voje sobe. A še se opat ni udal. Njegovo sovraštvo do Rovana je bilo toliko, da bi bil rajše žrtvoval vjcte.tri viteze, kakor da bi bil Rovana dal Iz rok. da in se ž njim posvetoval, kako bi neznane Rovanove prijatelje uka-nil. — Kako da Rovan sploh še živi, se jc jezil opat. Vsak drugi bi bil že davno izdihnil! — Jaz se tudi čudim, je rekel prijor. V temni in vlažni jxxleem-ski ječi leži zdaj že skoro teden dni, hrane mu ne dam skoraj nič, samo nekaj malo mloka — le zaradi ljudi, da bi ne postali nezaupni in nemirni — a vender git ni konec. — Kaj, ko bi ga,zastrupili? je s hudobnim ušmehom vprašal opat. — Zdaj to več nc gre. Kje naj dobim strup? Sploh pa se mudi, da pride stvar na jasno. Vitezi se že itak jeze, ker so v strahu za Lam-berga in njegove tovariše. — Oj, kakšen bedak sem bil, sc je togotil opat in se vdaril po čelu. Hotel sem se prav grozovito maščevati in zato čakal, da odidejo tuji vitezi in njih ljudje, sedaj pa, ko se je skoraj približal tako zaželjeni trenotek, sedaj mi iztrgajo sovražnika iz rok! Zdaj je prihitel v soIk) opatov kaplan in naznanil: — Njena visokost vojvodinja Virida se je ravnokar pripeljala! — Kaj — Virida? se je čudil presenečni opat, a predno je mogel še kaj dostaviti je pridrvela v sobo grofica Helena in jokaje vpraševala : — Kje je moj brat? Oh, povejte mi, kaj je z mojim bratom? Kaj morda še ni osvobojen? Zdaj je vstopila tudi vojvodinja Virida. Njeno čelo je bilo mračno in s trdim glasom je rekla: — Kaj pa naj to pomeni, gospod upat? Cula sem ravnokar, da Rovana še vedno niste poslali na smreški grad. Ali mar hočete, da bi se Lambergu zgodila kaka nesreča? — Oprostite, visokost, je odgovoril opat, ali moral setn se vendar prepričati, če so Lamberg in njegovi tovariši res ujeti. — Razbojniki so jih med tem morda že usmrtili, je ilitela grofica Helena. Sploh ste pa vi hudoben človek, se je togotila mlada grofica. O, le glejte me, kakor hočete, jaz se Vas prav nič nc bojim. Vi nimate nič srca. Kaj Vam jc pa storil ta ubogi Rovan, da ste ga vrgli v ječo? — Tudi jaz ne razumem, zakaj Rovana tako preganjate, je rekla vojvodinja z veliko resnobo, in če šc kaj vpoštevate moje želje, potem želim, da ga takoj izpustite iz ječe. Opat je strmel in si ni mogel razložiti simpatij vojvod Ulje Viridc in grofice Helene za njegovega pra-poršČaka. Ukazal je prijorju Markvardu, naj da Rovana takoj spraviti na voz in odpeljati na smreški grad, vojvodinji pa je rekel: —Radi mojega postopanja me ne smete prestrogo soditi. Rovan se je z orožjem v roki uprl mojenm ukazu. ' — Rovan jc le storil, kar je bila njegova dolžnost, se je oglasila grofica Helena. On je bil praporščak prejšnjega opata in je moral torej braniti svojega gospodarja. Vi pa ga preganjate, ker je branil pravico in poštenje. / Helena je bila vsa rudeča in se je kar tresla razburjenja. — Miruj, Helena, je velela vojvodinja. Tako ne smeš govoriti z gospodom opatom. Socializem je postal politična sila. Revolucionarni glas sociališke stranke bo odmeval v mesecu novembru sirom Zdr.drž. Potovanje preko Yellowetone parka. Kar kdo upa. bode tudi dotlvel nekoga dne. To je aajčudovltejfte potovanje na aveitu. Tu je ve« kakor 3,000 StlrJaSklh milj krasote, čudovitih ln divnlh naravnih Cudelev. To ae ne vidi nikjer drugod na »vetu* Kdor hoče gledati le naravne umotvore mora Iti v park, v središče skalnatih velikanov, kojlh vedno s snegom pokriti k-rhori vzbujajo nekak tajlnstven čut. Ako bi bil atari Faithful vrelec, Ce-ber barv, blatni vulkan aH smaragdni ribnik v Lincoln parku v Chicagi, r Central parku v New Yorku; ali v Fairmont parku v PhlladelphiJI, tedaj bi se ljudstvo trlo, da bi videlo te naravne čudele. Za majhno ceno lahko vidi vsakdo od prvega junija do 30. septembra vse krasote, katere Je UBtvarlla mati narava ▼ Yellowstone parku. ' "Northern Pacific folder" Je naj-boljii katlpot po Yellowstone parku. Knjliica Je ravnokar Isdla ter je Jako fino izdelana. Bavl se s najbolj tajllranlml rtčml ln stvarmi. V knjižici se opisuje hotele, ceste, cene vol-nje, kje so studenci, padci, medvedje dupline, kje najprlpravnejla mesta za ribji tov. Mi smo natisnili tisoče ta-cih krasnih knjižic. Kdor se ianlma za knjižico, Jo lahko dobi. če pošlje A. M. Cleland, General Passenger Agent, St. Psul. Minn., I centa. "čudetna deteta 1*04" J« knjliica. ki obeega 11« strani. ▼ kateri se opisuj« eeverozapadne kraje ta Yellowstone park. te dobi isto Um ta « et 'jmkMsgg^KSmmmd^ k '-Mi«' J. SMOLKOVIC, S ugleden meščan v Now Salem, .P«., ni mogol dobit olajšanja v syoji dolgi boleani. Trinerjevo zdravilno grenko vino ga je popolnoma ozdravilo —r- ' r~ "Podpisani, čutim se livn-leinega iu Vam naklonjenega za popolno ozdravljenje mojega žo dolgo časa l>olnega želodca. Mnogo denarja Bern potrosil za različna zdravila in zdravnike, uli olajšanja vender nisem mogel dobiti. Trinerjevo ame-riško zdravilno grenko vino, ni samo hitro odstranilo vboda nje, pač pa me jo popolnoma ozdravilo. Jaz sem zdaj popolnoma zdrav. Vam udnni J. Smol kovic," Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino služi vedno uajboljo za odstranitev vsakovrstnih bolezni, so-sebno želodčnih. Zalije in ojaei želodčno organu, kateri so bili že popolnoma pokvarjeni radi zavživanju pokvarjenih zdravil; spravi jih v normalni red, da zopet pravilno izvršujejo svo-je dela. Varujte so pred ponarejenimi vini v lekarnah. JOSEPH TRINER, 799 South Ashland Avenue Pilsen Station W 9 ^ "GltAD ZAGREB" je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadni strani mestu Chicago. Postreiba izvrstna. HrvatHko—HloveiiHks dvorana za zborovanja, svadbe in plese. A LOUIS PAIŠE lastnik, 314 W. INth St. Chicago, III. ############# tt MATIJA EBKLAYEC, g 17th St. c n k ioo.lLL.fi ; edini slov. krojač v Chicagi, ,sa priporočil rojakom r izde- ** lovanje nove in popravljanj* S staro obleke, katera 1*> izgle- j? dulu kakor nova. Vse po tt zmerno nizkih cenah. ############# flfazdar rojaki! Slovencem iu drugim bratom Slovutiom priporočam svoj lepo nrcji'iii ♦'SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine stnodke na razpolago. Potniki dobe pri meni Čedna preno£iš£a in dobro postrežbo. . Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOKAK, 664 S. Centre Ave. Chicago, IU. Telefon štev. 1721 Morgan. - Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Koše Irka. Najbolji izmed vseh je Wilke-za-nesljivi fotograf ^— 391-393 Blue Island k, na vogalu 14th PI. Zenitvanske in slike y skupinah so našo posebne specialitete. Phone Canal 287. Tvrdka VKtiuiovljena leta 1883. 0b nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na nas > ^ » r^^ kadar hočete odpreti saloon ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v sloVenskem jeziku, a naše Izborno plVf js po e vi optiko kuhauo, tako, da bodete vselej delali dsbro kupčijo. | Kadar niuiats časa priti osebno do nas, pišite ali telsfuuirajts nam, ta kar bodets dobili hitri odgovor. Imamo pivo t sodčkih in izvrstno dežano pivo (Lager-Beer) v steklenicah.TJ Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO.- & Blue Island Ave. al OB V ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel "Saloon" rojaka Jak. Martiučiča v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake najoljudnejše, vsi«! česar u- Eam, da se bode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Posetnike prijatelje in o. rojake v obče zagotavljam, da bodo vsak čas postreieni točno z izvrstnimi smodkahii, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, prijatelj obiskujte me v prostih urah, vživeli bodete vsaj čisti zrak. Na Kdart e-------o FRANK KOENIO, o---• Summit " ^mmmmmmmammmmmmmmmmm