Št. 47.
V Gorio.i, v soboto due 13. junija 1903.
Letnik V.
l/.h:t |.i   vs:i              I'rk   in Nüliüli» oh
II. in i |ii-cil |n»!.tii r /,;i mi'si it I it ill. .'1 nri
I i |i. /:i ilc/.i'lu Ako |i:ulf n;i l;i ilin \ ,i
•M/.nik i/.iile <l:in piv| nli <i. /.vivit. Slum-
[id |ni^l i |irr|iMii:ui ;ili v (iunri n;i ilum
|iosil|:in ci'li »li-l im H \, [Millt'liio i- k in
t'i'lilirlni) :'. K. l'rntl:ij;i si-v (Jurici v t<>-
li;ik:irn;m Sch a ;ir/. v Solskili iiIuhIi.
.11' I I c r > i I /. v iNunskili nlir.ih in l< »¦¦
l>un  n:t   \ itiIi_|«*v•*in  ti'kalis^u |>o H vin.
GOR CA
(/Juti'iinje i/<lunjc
Irfiiiiistvo in ii|>rnvni»tvo »••
nahajala   v   «Naiodni    tiskarni»,
ulic-a  Vftt'inni  li.  At. 9.
l)n|ii*jf jt- nasloviti na uredniStvo,
oplas»* in iiariK^iiino pa na upravniAtvo
»(J(jric<'€. O^lasi se racumjo po pHit-
vrstah in nicer ako »h tiskajo 1-krat po
12 viii, 2-krat po 1U viii., 3-krat po
8 vm. Ako Ht- vfčkrat tiskajo. rai^u
nijo st- po pojfoillii.
I/.dajalHj  '" odgovonii  urednik Josip Marii^i^,
Tiska  „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marusič).
kpäm |wral i Srl|
Grozni konec dinastije Obrenovičev.
V celrh'k popoludne se je, kukur
lilisk ra/.nesla po meslu govorica o groznih
(Icjslvili, ki so He dogodda v Mori od srede
na ('ctrlck v HHu'radu in katerih Arlvi
sta srliski kralj Alck-andcr in njeg)va
s(i(irii«;;i kraljica Draga. I'rva vest o leh
^ru/.i)i!i dcjstvih prisla je iz Zcmuna
|H'cki> Diuiaja. I'rva brzoj- 'kit ria/.naoila
|c ^Mliin, da st;« |»ila V sredo poilOi' kul'i
|iiiliiiioci urunrjena v svojem dvorm krulj
Alexander in kraljcn Draga Ka-neje
lnv.njuvkn pa so naznanjale še finite
union1, numr«'t- kraljcvili straz, inini>tr.>v
in drugili dvornih dostojanstvcnikov.
Vi-craj pa so dospele riatamncjse vesti
ml It'll ^foz.11viti 11 ilngudkih. ki morejo
napraviti na vsakega Oloveka vclikanski
utis. Vcsti o nariim, kako je zarota iz-
vrSila svoja w'ro/.na dejanja, so najrazlic-
ni'js.i in st' ru» vr, katera ve*t odg >v:trja
pniv za prav resmci. l/.vcilcio se bode
tn Ac le Ocz liolgo Oasa Natn nc preostaje
drugega, kik<>r da pnobčimo svojim ci-
tatt'ljt'in /.a ilant's Ic ono vest, kutera se
mim zdi vcrjctncjsH.  In to je slcilcča.
\' sredo okolo jednajstc urc ponoči
naznanil je strel \z topa, da jc priscl trc-
nulck, v kat«*r('tn naj zarntniki zaOnejo
i/vrscvati svo] posel Jcdcn d»4l s«»stcv;a
pcšpolka jc obkrožil kraljevi dvorec, drimi
del pa jc s silo udrl vanj in v trenotku
[ircnia^al straAc //irntniki uhili so koj
pcvcljnika stra^M lN»ra l'anajatovi<-a Ko
sc jc to z^oililo, odpravili ho sc zarotniki
pod vodstvom Naumovira in polkovnika
Mičica proti stanovanju kraljev.skc dvojice.
Zarotniki so bili z^olj častniki in so bili
vm ol)oroAcni z rcvolverji. Naumovic jo
odprl vrata spalnirc kraljcvske dvoji^c z
dinamitnim kapstMnom. Kralj in kraljica
liila sta ŽH v postelji. Ko so vstopili v
spalnico zarotniki, sc jc kralj koj pri-
v/.ili^nil tcr ostal na postelji scdcč. Nau-
iiiovii' pokaAc kralju ncki dokument tcr
/.ftlitcva od kralja, da ^a koj podpisc. V
tcin dokuinentu je stalo zapisano. da se
kralj odpove prestolu, ker je valed svoje-
KH /.akona h priprosto in zlonlasno zensko
spravil oh dubro nnc državo in jo do-
vt'dcl tudi skoro do propada. Kralj jc
naj?l<) prcl)ral listino, potiMii pa jc z^rabil
za revolver, uatrolil /. njini Naamovica.
ki we jc pri ti priliki zK'rudil mrtcv na
tla. Zdajei pristopi h kralju polkovnik
Micic, vzaiiH» listino iz rok padh'K'a Nau-
movica ter jo zopet prodlo/.i kralju in
zahteva, da jo  podpiät».
Zdaj se lo sta spoznala kralj in
kraljica cclo novarnost, katera jima je
prctila. Obadva skočila sta s posteljc, so
zavila v o^rinjala t«»r zbcžala v na^lie-i
i/. Hpalnic(;. Tckla sta iz sobe v sobo, s
hodnika na liodnik, a zarotniki so jima
hili vfnlno za pctanii. Kralj in kraljica
li'kla Hla nazadnjo v podslrošj«, kričala
sta na pomoc, a zarotniki bili so jima
VKdno za petami in pomoč ni botola
priti od nikodcr. Trosila sta zarotnike,
iiHj ju puste vsaj pri življenju; a zaman,
zarotniki slrcljali so na nju iz revolver-
jev in zadeta sta bila obadva smrl.no v
hrbet tor se zgrudila na tla. Kralj Alek-
sander ustreljcn j(i bil od majorja Luke
Uzarovica, ki je prišel prod dvemi leti
v kraljovo nemilosl. V tern hipu jo pri-
intel na pc noč kraljevski dvojici kraljev
adjutant general Lazar Petrovič, ki je
začel koj streijati in je tudi ranil stot-
nilja Dimitrijevica, a tudi on bil je koj
umorjen.
Okoli dveh popolunoči pritekla sta
v dvorec kraljicina biata, podpolnika Ni-
kodem in Nikolaj Lunjevica, ki sta sta-
novala v trdnjavi in sta komaj tedaj do-
znala o tem, kar se godi v dvorcu. Bila
sta takoj oba ubita. Zarotniki podali so
se potem iz dvorca na stanovanje mini-
sterskega predsednika Cincara Markoviča
in potorn na stanovanjo Markovicevega
svaka, stotnika topničarstva, Jovana Mil-
kovica, koja so istotako umorili. Folem
poiskali so na lastnem stanovanju so
miniatra za notranje zadeve Teodoroviča,
in ga umorili z njegovo hčerjo vred.
Istotako 80 na   lastnem stanovanju umo-
rili tudi vojncgu ministra I'aulovica. \rna
ta yrnzodcjstva doprinascna so hilu v
casu dvli ur. Mcil tern, ko so zarolmki
v dvorcu in dru^od morili, zascdli ho
vojaki VHc uli(!(^ in pr(;d dvorec posta-
vili so vo6 to[»ov. VojaAtvo jo ostalo na
ulicab do poludiiM. Vojaki, konji in topovi
okrašcni so bili vsi /. zclmijom, čas11iiki pa
so imdi rcpicc lir«-/. kraljcvili zuaknv.
Trupli kiu.ljain kraljicc zavili so koj v rjubc
tcr spu-itil» v spodaj sc nabajajoči vrt
sko/.i okno. odkodcr sta sc odpcljali
dni^ain na posebnem vozu hru^i pa za
trjujcjo da sta bili trupli vr/.cni skn/.i
okiKj na dvorisčc. Kraljica. nrnviin. iJh
jc ostala koj mi'--;, docim jc kralj Intjc
živcl šc nckaj minut. Kakor rečcno, vesti
o načinu. na katcri so sc yrozovitonti
vrsil»», so jako ra/licnc in mc torcj danc-
>ic nc vi'. katera jc prava Nckatcn trdijo,
da sta bibi kralj in kral|ica liiixjrjcna v
spalnici. I'raviju namrcč, da sta sc ol>
jela. ko so prisli zarotniki v spalnico,
tcr da sta sc prcstrcljcna v objemu z^ru-
dila  mrtva  na  tla
AkojMvcrjcti doscdanjim poročiloiu,
jc vsprcjd i srtixko prcbivalstvo jnko mirno
vest o umoru kraljcvc dvojice. V cctr-
tck ivjral«* so. po teh poročilih, vojasko
^odlie na raznih krajib rnesta in mno-
žica je navdušeno vpila: v/ivio kralj
Karadjordjevic".
So J11 i po raznih poročilih, ki do-
hajajo /. iJunaja, iz I'ariza. iz Berolina,
iz Londona m iz Huna. niso l<ili tamoš-
nji diplomalicni krogi prav nit iznena-
deni, ko so doznali to vest. Tudi glede
prcstolonanled^tva v oscbi 1'etra Kara-
djordjcvii a, poroeiia se precej »ogiaäajo,
namrcO da nimajo dotičnc drlave nič
proti temu, ako zasede skrbski prestol
1'eler Karadjordjevic. Posebno piše v tem
Hipislu Klasilo ministra za" zunanje ra-
^\i- grola Uoluchou skega. dunajski
„l-'rcmdcnblatt". Peter Karadjordjevie,
starcjši sin kneza Aleksandra. rodil seje
I. ISiti. in ima torcj sedaj .">7 let. L.
1SS,"{ poroOil se jc s prvorojeno hcerjo
črpo^or^ke^a kneza, kne^injo Zorko. ki
pa je uiurla že lela IS1.»'». Iz tega zakona
porodili so se trije otroci, namreO hči
llelana I. ISSk, sin Jurij I. IS87. in sin
Aleksander 1. 1SS8. Si nova se nahajata
pri teti Milici, sopro^i ruskega velikega
kneza Nikolajevua in se pripravljata za
vojaski stan.
Knez 1'eter Karadjordjevir jevisoko
izobražen elovek. Sprl se je pa /e vei" -
krat s svojim tastoin in pa tudi z ruskim
carjem. I. IS*';*), nastanil se je v Uenl'u
v Svici in od takrat ni hi bilo o njem
več govora. Zadnjic je bil Karadjordjevic
v Petrogradu, ko se je vrsilo tain slavlje
200-letnk'o tega mesta. Bil je gost car-
ske druzine. Kar bi bilo morebiti v zvezi
z danasnjimi dogodki na Srbskem, bilo bi
mogoee njegovo potovanje na Ogrsko v
pret. mesecu oktobru. Takrat se je naha-
jal v njegovem spremstvu tudi njegov
zaupnik Naradovic, s katerim sta se inu-
dila delj Oasa v Budimpeäti pri uredni-
iHvu lista „Topola*1, ki je stal vedno na
strani Karadjordjevic ev.
Ko se je govorilo o prestolonasled-
stvu v Srbiji in sicer takrat, ko jc bilo
dognano, da iz zakona umorjenega kralja
Aleksandra s kraljico Drago ne bo otrok,
izjavil je F'eter Karadjordjevir, da bi pre-
vzel prestolonasledstvo v korist svojega
najstarejsega sina Jurija, kateremu bi se
takoj umaknil, ko bi postal polnoleten.
Novo ministerstvo je izdalo prokla-
macijo, v kateri pravi, da se je prijateljem
dežele posrečilo se združiti in ustanoviti
novo vlado, ki upa, da jo vsi miroljubni
Srbi podpirajo, da nastane v deželi zopet
red in mir. Od kralja Aleksandra razve-
ljavljeno ustavo z dne 6. maja 1901. nova
vlada zopet uveljavlja. Skupščina je skli-
cana na dan 15. junija po gregorijanskem
koledarju. Podpisani so pod proklamacijo
novi ministerski predsednik Avaku-
movie, Lj. Kaljovič kot minister
zunanjih zadev, Stojan Proti u, mi-
nister notranjih zadev, G. G e n č i č, mi-
nister trgovine, general J o v a n Ata-
nackovic, vojni minister, dr. V. Vel-
k o v i c, linančni minister, polkovnik
Aleksandor Maäin, kot minister
zgrada, Lj. Stojanovic in Simkovic.
Najnovej^i vzroki, ki ho dali povod
k teniij, kar sc, je do^odilo v srrlo po-
noci  v  Bclii»radu.  bi  bili  til**:
Avakumovira. katcri je podpisan na
čclii novega ministerstva, je kralj Alek-
sander. ko je postal polnoleten. odntavil
od rnini^terstva, ker jc že takrat numil.
da je  prisiHŠ Karadiordjevicev.
Napclust proti kralju Alek-andru.
katcro sta pnvzrorila kraljica Draga in
njen brat I.utijeviea s tem, da je kraljii-a
Draga z rnzlit'-nimi intrigami hotela svo-
jega brata u^iliti za srbskega prestolona
"lednika. ]c zadnji čas vcciiio bolj na-
ra.scala. Kralj Aleksander je hTl igrac'a v
rokati te slavoblepne in hinavske ženske,
ki jc kraljH, kot udova in/.enirja Maäina,
tako oiramila. da jo je povzdignil na
kraljevsKi presto! Mali kraija Aleksandra.
kraljica Natalija, je dobila o tem poročila
in p:sala sinu. da je fikrajni čas, da se
od lirage loči, nakar bi se Natalija zopet
vrnila v Beiigrad. Aleksander, katerega je
oOe Mihn si 1 no pokvaril, se ni oziral na
materine >vet-, Lunjevica pa je postal
tako predrzen. da kot častnik niti svojih
predstojnikov ni hotel več pozdravljati.
To je rodilo vedno vecji odpor v armadi
in kralj Aleksander je moral pasti kot
*rtev častiblepnih namenov svoje žene
in njenega brata. Tembolj je naraslo
ogoreenje proti kralju. ko je pričel vladati
z najskrajnejSim terorizmem in je ustavo
sistiril. Pri zadnjih volitvah so s tem te-
rorizmom zmagaü izkljueno le pristaši
kralja Aleksandra. Kralj Aleksander je
uspeh tega t^rorizma smatral za veliko
svojo zmago in «e vsled tega čutil popol-
noma varnega. tembolj. ker mu je še-le
pred par dnevi 800 yrbskih pevcev pri-
redilo burne ovacije.
Cesar avstrijski je zaznal o dogodkih
v Belemgradu v četrtek pri dellliranju vo-
jakov povodom sv. Kešnjega Telesa pro-
cesije. Najpreje je stopil k njemu knez
Montenouvo. ki mu je dejal, da mu ima
minister zunanjih zadev grof Goluchow-
ski nekaj važnega povedati. Cesar je po-
kimal, nakar je pristopil k njemu grof
(loluchowski in mu poročal o umoru v
Belemgradu. Cesar 96 je stresel in bil
vidno konsterniran. Nato se je takoj z
grolom  Goluchowskim   odpeljal  na dvor.
Dogodek v Belemgradd se smatra
splošno za velevažen in pripoznava
se, da so Srbi korenito nustopili proti
Obrenovicem in avstrijski politiki v Srbiji.
Ta umor je le zadnje tragiöno
dejanje dolge borbe med rodbinami ve-
likih osvoboditeljev Srbije, Č r n e g a Ju-
rija (.Karadjordje) in Miloža 0 b r e-
novi c a. Črni Jurij se je početkom pre-
teklega stoletja junasko boril zoper Turka,
a nazadnje je omagal in pobegnil v Av-
strijo. Boj je slavno nadaljeval Miloš
Obrenovii-, in priboril Srbiji večjo svo-
bodo. Ko se je Crni Jurij vrnil v domo-
vino, so ga zavratno umorili. Miloš je 1.
1817. postal knez, I. 1830. dedni knez, 1.
!S3f>. je dal ustavo. ()brenovii.i so via-
dali do 1. 1842., a kruto in tiransko. Zato
je 1. 1842. nastal upor in na prestol je
prisel sin Omega Jurija, Aleksander Ka-
radjordjevir. A 1. 18Ö9. se je Aleksander
moral zopet umakniti Obrovkem L. 1868.
so vsled zarot Karadjordjevieev, umorili
Mihaela Obrenovica. Toda narod se se-
daj ni odločil za Karadjordjevice, mar-
več proti njim. Izgnali so jih, skupščina
jih je za vselej odstranila od prestola,
na prestol pa je poklicala 14-letnega
vnuka Mihaelovega, Milana. L. 1882. se
je Srbija proglasila za kraljestvo in Mi-
lan je postal prvi srbski kralj. Dal je 1.
1889. kraljestvu novo ustavo, potem pa
se, kakor je še vsem v spominu, odpo-
vedal prestolu in se udal pustolovskemu
življenju v tujini. Na prestol je prišel
mladolotni Aleksander, ki se je 1.
1894. proglasil polnoletnim. Oženil se je
z Drago Mašin. Ker nista dobila otrok,
so naslale velike zadrege radi prestolo-
nasledstva. Kraljica Draga je izkuäala pri-
dobiti prestolonasledstvo   svoji   rodovini,
pravijo, da svojemu bratu Lunjevici. —
Ljudstvo se je vedno bolj razburjalo, Si-
rila se je nezadovoljnost. Te prilike se
je poslužil Peter Karadjordjevic,
ki je 5e vedno gojil nade. da pride s
pomočjo Husijo in Onegore na srbski
prestol. Pridobil je zase nezadovoljno
arrnado. ki se je spuntala, urnorila kralja
in kraljico in re- proglasila Petra Kara-
djordjevii-a za kralja. Z Aleksandrom je
i7.r11r 1 a rodovina (Jbrenovicnv.
Krnlj Aleksander I je bil rojen 14.
Hv>'-:-;ta lH7ti Vlado je nastopil 6. marca
1 SS'.V Lf>ta 1894. se je proglasil polno-
letnim. Star je bil zdaj  2~  let.
Mažarom!
i.
Mažarski  Muni.
Posluh zdaj moji strani,
Posluh, pozör!
Odzdoli vam. in ne odzgör
Se končni piše o računi.
Pozor. poslah.
Dan sodai trobi vam po uh'
Uan sodnji1 saj pač le je čas,
Da vrže vam račun v obruz!
Kdaj že divjaški vasi tropi
Prihruli v kazen so Evropi,
A v kazen najkrutejso nam
Nekodi iz Mongolske tamV!
0. davno. davno to je že!
0 vas povest pač mnogo ve
Iz časa starodavnega
A nič za vas kaj slavnega.
Divjaki, roparji ste bili,
Evropo cvetno pustošili,
In kamor stopil vaš je konj
Bil dedov naših trud zastönj —
Zastonj? Ne. bil dovolj ni trud,
Trud plačal slednji njib je ud:
Od vas je ded naš bil teptan,
A vnuk je še današnji dan !
A moja struna
Naznanja zdaj vam dan račana —
Li moja strunica samö,
Brenči, doni vam na uhö ?
Ne! glasi ti so pač premehki,
Za čut brezčutni vaš prelehki,
Ne jaz ! zdaj narod govori,
Gorje vam, oj tirani vi!
Sadna razstava id dmii vipayski \m\\\i\\
T Prvačini-
^KonoiO
G. Franc Gombač iz Ljubljane je
govoril kot predsednik komisije za raz-
redovanje sadja in vin med drugim sle-
deče: Nastopam pri Vas kot potovalni
učitelj. Prisel sem več iz radovednosti
med Vras. da se kot učitelj Vam sosed-
nega kraja in Vaš sorojak sam prepričam,
v koliko Vi napredujete. Moram priznati,
da sem bil presenecen od tega. kar sem
danes videl. Nikdar ne bi bil toliko pri-
čakoval. V tem gre cast Vam, kmetovalci,
osobito pa tistim gospodom, ki so Vas
pri tem vodili. Ako pojdete po tej poti
naprej, Vam bode to prineslo mnogo
sadu, bodete prišli do večjega imena in
bodete imeli od tega tudi mnogo dobička.
Priznati pa morate, da «*o prisli do te
stopinje le potom pouka. Pouka je treba
v vsakem kraju. Nikdo ni tako ucen. da
ne bi bil potreben pouka. Bil je svojeas
mož v ministerstvu, ki je rekel, da kmetje
ne potrebujejo pouka, ker je kmetijsko
vprašanje že reäeno. Oe pa pogledamo
danes malo nazaj, vidimo, da je ta izrek
jako nezmiseln. Pouk je bil, je in bo
potreben.
Na to je govornik prečital imena
onih, ki so bili odlikovani glede razstav-
ljenega sadnja (katera imena smo že v
predzadnji številki priobčili), ter posebno
pohvalno omenjal požrtovalno delovanje
g. nadučitelja Orla, kateremu gre hvala,
da je razstava tako vspela.
Konečno je govornik izrazil željo,
da bi to, kar so pokazali Prvačani s
svojo razstavo, ne ostalo le v PrvaÖini,
ampak da bi se razširilo po celi Vipav-
ski, in posebno tudi po kranjski Vipavski,
ki si je bila svojčas pridobila svetovno
ime glede razpošiljanja sadja, danes pa
tarn vladajo žalostne razmere.
G. Makso L i č e n iz Bihemberga jp
utpineljpval renolucijo, ki sp glasi : . ^i-
soki «h'J.elni zhor sp pozivlja» da ukreno
v apora&umu s prpdstojniki občinskih za-
stopov in onimi vinarskili in sadjarakih
drustpv na GoriAkem vsp potrebno, da
sp vstroji čim proj dpželni zakon, ki naj
vredi obrambo proti slani. Povdarjal jp.
da sp }ospbno na Nižjpavstrijskem rabijo
npki aparati, ki se naložijo a steljem
i. dr. tpr so potpm, ko se temperatura
bli'a ničli, saini vnampjo. Kakor imamo
postavp skoro proti vspm škodljiveem na
trti in sadju. tako bi sp morala vstrojiti
tudi postava v obrambo proti slani. Rp-
solucija se jp soglasno sprpjela.
G. posl. GrCa jp naglašal, da je
nampn razstavp v prvi vrsti, dvigniti bla-
gostanjp kmptskpga atanu. Blagostanjo pa
jp odvisno od tpga, da so pridelujp dobro,
konippcijelno blago, in du se to blago
dobro razpPiava. Dandanes pa so sp do-
hodki posebno pri vinorpji jako znižali.
In to po pni strani radi tega, kpr 30 sp
stroski pri pridelovanjn moeno zvižali,
CPnP vin pa znižale. Gledati moramo to-
rpj. dp znižamo stroške pospbno s tern,
da bomo pospbno gnojila cpneje dobivali,
dohodkp pa s tern, dn se vinom cpna
z\ .ša. Dji cpne vin padajo, jp vzrok ta,
da imamo moenega konkurenta v sosedni
državi, z eno besedo v tern, da obstoja
takozvana vinska klavzuU. Vsi vinorejci
v dr/.avi so sp izrekli zaodpravote klav-
zulp. Tudi pri nas se je žp mnogo pro-
tpstiralo. Torpj jp vsekakor umestno, da
sp sedaj v zadnjem trenatku sprejme re-
solucija : Visoka vlada se pozivlja, naj
naloži na italijanska vina tako visoko
vvoznino, da ne bodo mogla več z na-
šimi vini tpkmovati. Sprejela se je ta re-
solticija  enoglasno.
G. Ivan Budin iz Zalošč je ute-
meljeval dve resolnciji. ki ste bili tudi
soglasno odobreni in sicer: 1. Visoka
vlada se prosi, da bi nagradila one kme-
luvalce v vipavski dolini, ki se izkažejo
z vzornim sadovnjakom; 2. Visoka vlada
se pozivlja, da naloži na sadje, ki pri-
haja iz Italije v našo državo, vvoznino
vsaj 16 K v zlatu za vsaki meterski stot
vpeljanega sadja.
Po sprejemu teh resolucij je pred-
spdnik se s posebno zahvalo omenjal
potovalnega učitelja g. Antona Štrekelj-a
za njegovo delovanje med kmetovaici in
nadučitelja g. Orla za njegovo delovanje
v frospeh kmetijstva v PrvaČini, zahva-
lil tudi zborovalce, ki so opravičili nje-
govo izjavo prpd shodom, da so zavedni
in inteligentni kmetovaici, ter zaključil
shod.
Po shodu jp bila poskužnja razstav-
Ijenih vin, katera so se odlikovala sle-
drče:
I.   razred : Franc Gregorič iz Prva-
čine št.  19, in Alojzij   Krševan z   Gradi-
šča, navadna   belina   iz   I.    1902.;   slov.
oddelek deželne kmetijske sole iz Gorice,
vlaski rizling iz 1. 1895,   1898. in  1894.;
Iv. Nardin z Vogerskega, bordo in m. fran-
kinja iz 1. 1902.; slov    oddelek   deželne
kmptijske sole iz Gorice,   modra  f'ranki-
nja iz 1.   1W96. in bordo iz 1.  1897.; An-
ton Kozem iz Prvacine,  navadna črnina
iz I.  1902.:   Josip Mrevlje iz   Dornberga,
navadna belina iz I. 1902.;   Andrej Fur-
lani 'Gočevi iz   Prvačine, beli moäkat iz
1. 1901. in 1902.; Miha Žorž z Gradišča,
navadna belina iz I.   1902.;   Ivan   Bizjak
iz Dornberga, rizling iz 1. 1902.;   France
Ztjonik iz   Cvetrož-Hihemberga,   navadna
belina iz 1. 1902.;   Ivan Budin iz Zalošč,
navadna črnina iz 1. 1902.:   Franc   Dru-
fovka  iz   Dornberga,  višnjevi burgundec
iz 1. 1902.; Jože Vodopivec iz Dornberga
št. 132, navadna črnina iz 1.  1902;   Pa-
vel Šušmelj iz Prvačine, modra frankinja
iz I.   1902.;  Andrej   Sever   iz   Prvačine,
visnjevi burgundec iz I. 1902,; Jož.   Pri-
možič,    župnik   v    Prvačii.l,    burgundec,
modra frank, in rulandec iz I. 1902.; An-
drej Furlani (Gočev) iz Prvačine,  modra
frankinja iz I.  1902.
II.   razred: Jurij Furlani iz Prvačine,
Ivan Saunig iz Bilj, Jožef Mrmolja iz Sela
at. 12, Jožef  Mozetič   iz   Prvačine,   Ivan
Saunig iz Bilj, Anton Kozem iz Prvačine,
Jože Koc,   krčmar   v   Prvačini    in   Ivan
Bizjak iz Dornberga,   navadna belina   iz
1.  1902.; France Gregorič   (IV.ščetov)   iz
Prvacine, mejina iz 1. 1902.;   slov. odde-
lek dež. kmet. sole   iz  Gorice,   savignon
iz I. 1899.; Jože Gregorič iz Prvačine in
Jože   Vodopivec   iz   Dornberga   St.   132,
navadna belina iz i. 1902.;   Ivan Saunig
iz Bilj, grganija   iz 1. 1902.;   Henrik Čr-
melj iz Vrtovina,   navadna   belina   iz  1.
1902.; Andrej Pahor iz   Prvačine,   teran
iz 1. (?) ; Jakop Gregorič (Žnidar)   iz Pr-
vacine, brzamin 1. 1902.;  Ivan Bizjak iz
Dornberga, teran iz I. 1902.;  Jože  Per-
šu: iz Prvacine, modra frankinja in por-
tugalka iz I. 1902.
III.   razred: Jože Gregorič iz Prva-
cine, Jože Kodrič iz Brji,   Andrej   Sever
iz Prvacine in Andrej Gregorič z Voger-
skega, navadna belina iz 1.  1902.;   Peter
Kräovan iz Ošpvljaka, brzavin iz 1.1901.;
Joiet PrimoAu\ župmk v I'rvacini, Fraru'
Hrer iz Dornberga in Kočevar, navadna
belina iz 1. 1902.; Anton Bprlot, župnik
na Vogerskpm, eividin iz I 1902.; Josip
Krpan iz Prvacinp, Anton Bprlot, župuik
na Vogerakem. Jožp Turk iz Brji at. I2i'i.
Anton Spver iz Ribpmbprga, Karol Krše-
van iz Dornberga in Andrej Slejko iz
Vel. ŽRbplj, navadna bplina iz I. 1902. :
Joief C'.ebron iz Brji, navadna črnina iz
I. 1902.
Bazstuva je bila otvorjena še do
torka zvečer. Udeležba je bila taka, ka-
kor ob tako neugodnem času ni vpčjp
pričakovati.
Kaj pobližjpga o razstavi gotovo na-
pisp kako strokovnjaško ppro. Mi za da-
npc le želinio Vipaveem, da gredo po tej
poti naprpj, da se pridno ravnajo po
nankin, ki so jih dobili na dosedanjih
dveli razstavah in ž njinii zdrul^nib sho-
dib tpr nani kmalu pokažejo na trptji
razstavi kaj še dovršonejšega.
I
Dopisi.
V («oriel, 10. junija - (Seja
upravnega sveta ; i p a v s k e ž e-
1 p z n i c e.) V dan 3. t. m. sklical jp pod-
prodspdnik upravnpga svpta vipavski že-
Ipznici upravne svptnikp k spji s sle-
dpcim dnevnirn redom: 1. volitev prpd-
sednika; 2 volitev dveh apravnih svet-
nikov; 3. morebitni predlogi.
Ob doloceni uri zbrali so se upravni
svetniki v določenih prostorih na Du-
naju k seji, katere se je udeležil kot
vladni zastopnik, odposlanec želnzniškega
ministerstva grof Chorinsky. Po kratkem
pozdravu in nagovoru podpredsednika
dr. A. Gregorčič-a, prišli so zborovalci k
prvi točki dnevnega reda. Vladni sve-
tovalpc dr. Werner je predlagal, naj se
izvoli za predsednik« upravnernu svetu
z vsklikom dr. Gregorčič, čemur so vsi
upravniki z odobravanjem pritriili.
Ker je s tern posialo praz^o mesto
podpredsednika v upravnem svetu, pred-
lagal je isti upravni svetnik, naj se iz-
voli predsednikovim namestnikom za-
stopnik dež. odbora, prof. Ivan Berbuč,
kar je bilo aoglasno sprejeto. Predsednik
in podpredsednik se zahvalita za n-
kazano jima zaupanje ter izjavita, da vo-
litev vsprejmeta.
Pri drugi točki dnevnega reda pred-
lagal je zopet dr. Werner, naj se izvolita
upravnima stvetnikoma g. Leopold Bolko,
župan črniški in deželni poslanec, in
lokavški župan Josip Vidmar. Tudi ta
točka je bila sprejeta in sicer, kar se
tiče g. Bolko-ta, soglasno, kar se t'ee g.
Vidmarja, s petimi proti jednemu   glasu.
Pri tretji točki dnevnega reda oglasi
se za besedo najprej prof. B e r b u č,
kateri je prosil natančnih in avlentičnih
pojasnil o gmotnem vspehu vipavske že-
leznice. Odgovor drustvenega upravitelja
je bil ugeden. Ta železnica je po njp-
govih besedah bela vrana med lokalnimi
železnicami, namreč taka, da se njen
promet prav lepo razvija, in da ne bo
zahtevala prevelike držvavne podpore. V
prvem četrtletja tega leta, t. j. od 1. ja-
nnarja do 1. aprila, imel» je železnica
povprek 4000 K dohodkov na vsak ki-
lometer, torej skupaj nad 100.000 K. Ker
se promet vedno bolj množi, pričakovati
je do konec leta lepega konečnega vspeha.
Isti govornik je naglaäal, da ni le
upravni svetnik vipavske železnice, marveč
kot odbornik v prvi vrsti zastopnik go-
riškpga ljndstva in da kot tak mora gra-
jati nekatere nedostatke državne uprave
pri tej železnici. Najprej omenja, da je
mnogo posestnikov, ki so odstopili že-
leznici svoj svet, a ki do danes niso Se
prišli do plačila. Nekateri so sedaj vknji-
ženi na svet, po katerem teče železnica,
in plačujejo äe davke od njega, dasi ga
ne uživajo že leto in dan. Obžalovati je,
da so nekateri rnostovi čez poljske poti
brez opornic ob straneh kar je v ne-
varnost ljudem in živini. V Selu na Vi-
pavskem je padel vol čez tak most, in
dotični posestnik je imel precej škode
od tega.
Neverjetno je, zakaj ne odpravi že-
lezniška uprava spak na volčjedraški po-
staji ter ne spremeni imena „Voöjadraga"
v pravilno „Volčja Draga" ; zakaj se ne
spoštuje pravica dvojezičnosti tudi na
postajah v Prvačini in Kamnjah ter se
ne napravi poleg nemškega tudi slovenski
napis: „Postajališče in skladišče".
Koristi železnice zahtevajo, da se
pomnoži število vagonov, ker sedanji ni-
kakor ne zadostujejo prometnim zah-
tevam.
Vsekako bi bilo v interesu želez-
nice in prebivalstva po Vipavskem, da
bi ae vpeljali v spomladnem in poletnem
času ob nedeljah in praznikih zabavni
vlaki, katere zrhteva tudi mestno pre-
bivalstvo, ki bi *i rado ogledalo lepo vi-
pavsko dolino.
Neobhodno potrpbno jp tudi, da sp
vvpdt' trptji vlak, ki bi prišel v Govico
okolu poldnp, a bi spI nazaj okolu 2 ur,
vlak, ki jp žp navpden na papirju v
voznpm redu. Zdi sp, da hočojo merodajni
činitelji po spdanjem voznpm rpdu prompt
na tej ei*Ii po možnosli skrt'iti, mesto da
ila bi skrbpli za  njpga ra/.voj.
Upravni svptnik g. G o d i n a iz
AjdovStMne jp grajal razlicnp npdostatke
na posiajah AjdovAoini, na Osti in v
Dobravljah. Opozoril jp na to, da bi mo-
rala železnica voziti tudi pošto tor prpv-
/.Pti vPs poAtni prompt.
0 vspb tph toOkab vrsila sp jp ži-
vabna razprava tpr jp bilo soglasno sklen-
jpno, naj se dpla na to, da se navedeni
npdoslatki odstranijo. K;ir sp ticp trpljpga
vlaka, slorili so se se drugi koraki, da bi
žplpzniška uprava zadostila opravičenim
tozadpvnim zabtevain vipavskega [>r(^-
bivalstva. I'pati sinpmo. da ospbne pre-
nipmbe pri državneni proniptnem vodstvu
državnih žplpznic v Trstu bodo dobro
vplivale na razvoj vipavske žeiezniee.
Politiöni pregled.
Najnovejse vesti.
Pogreb v . ..J^nP kraljpvskp dvojicp
sp je bajp izvršil koj po storjenem ubojstvu
in sicer mpd poldrugo in tretjo uro zjutraj.
Trupli so položili v rakev Obrpnovičev,
ki se nahaja v stari kapeli sv. Marka.
Knez Petpr Karadjordjevic pride v
Bfligrad dne 17. t. tn. lstotako je že na
poti njegov sin Jurij, kateremu je novi
srbski min. predsednik naznanil, da je
postal srbski prestolonaslednik. Pred od-
hodom iz Petrograda bil je kneževič Jurij
pri carski   dvojici in se od nje  poslovil.
Listi poročajo tudi. da bi zarotniki
ne umorili kralja in kraljice, ako bi kralj
podpisal izjavo, da se odpove prestolu.
a živeti bi moral vedno v prognanstvu.
Kraljica Natalija padla je v nezave t,
ko je doznala o strašnem koncu, kato-
rega je storil njen nesrečni sin.
Zarotniki so po najnovejSih poro-
čilih umorili kralja v spalnici, ne da bi
zahtevali od njega naj se odpove prestolu.
Poroča se tudi, da so vojaki oskrunili
trupli kralja in kraljice s tem, da so jih
obsipali z brcami. Ako je kaj resnice na
toh porocilih, potem so ravnali zarotniki
v resnici hujši nego divjaki.
Ruski listi obsojajo ta grozodejstva
in pravijo, da častniki, ki so izvršili ta
grozodejstva niso nikakor slovanski čast-
niki, pač pa janičarji. Bati se je v Srbiji
hudih nemirov, kajti veliki del vojaštva
se baje ne vjema s tern. l:°r se je do-
godilo, Posebno je posadka v Nišu po-
polnoma nasprotna vsem dogodkom in
govori se celo, da se je bati med raz-
nimi posadkam.   is vavih bojev.
Notranjl politlčni položaj.
Bliža se dan 30. junija, dan namreč,
do katerega je nameravala vlada v dr-
žavnem zboru rešiti nagodbo o carinskem
tarifu, a do danes ni niti dotični odsek
izvrsil svojega dela. Do tega dne pa
mora biti dovoijen ludi proracunski pro-
Vsizorij, a tudi o tem ni nade, da bi ga
poslanska zbornica do tedaj dovolila. Za-
raditega pa preti vlada zdaj s paragrafom
11. in cpIo z razpustom državnpga zbora.
Ti protuji pa bodeti pri strankah presneto
malo izdiili in bi vlada pač najbolje sto-
rila, ako bi se s strankarni pobotala, po-
sebno pa s Čehi, katerim naj spolni ne-
kateie njih zahteve.
Državni zbor.
V  torkovi seji je posl. zbornica raz-
pravljaia o nujnem   predlogu   posl.   Klo-
iača glede dogodkov na Balkanu. Nujnosl
predloga je bila odklonjena.   Posl. Bian-
chiui jp zopet govoril o dogodkib nn Hr-
vatskern in protestiral proli temu, da sta
odposlana na   Hrvatsko   zopot   dva   es-
kadrona   ulancev. Bianchini je   zahteval,
naj ho   odstrani bana   lledervary ja,   kot
jedini vzrok brvatskih nemirov.
V  državnem zboru so včeraj nemäkp
strankp interpelirale vlado glede dogodkov
v Beligradu.
Gosposka zbornica.
V    soboto    je   gosposka    zbornica
vsprejela zakonski načrt glede zboljšanja
plač avskultantom in sicer nesprernenjen,
kakor je bil sprejet v poslanski zbornici.
Mlnlsterske sprememhe na Dunaju.
Hazni listi poročajo zopet, da misli
dr. Körber vvesti v svojem ministerstvu
nekatere spremembe. Vsled teh govoric
postal bi pravosodni minister nernški
nacijonalec Derschatta, železniški mini-
ster pa iMladočeh Kaftan. Dr. Körber bi
pa prevzel vodstvo trgovinskega mini-
sterstva, ker namerava baje sedanji trgov.
minister Call odstopiti in se vrniti zopet
v diplomatično službo. Vse to pa bi se
seveda zgodilo, ako bi došlo do kakega
sporazumljenja med Nemci in Cehi, kar
bi se za zdaj zgodilo s tem, da bi Nemci
privolili v to, da se ustanovi na Moravskem
(^pAko vseufiliSča   Sicpr ko trosijo razni
I  lisli   takp   vpsti   mpd   «vet,   prihajajo   pa
„Narodny  Listy' z dpmpntiranjem vspga
tega.
Vojaske zadeve.
Vojna uprava nabaja se v vplikih
akrbeh, kpr sp jp prppričaln, di> na
Ogerskpm za letos in vsaj /a bii/-nji ("as
up morp bili govorn o nova^pnju in da
np bodp iinplo do 1. oktobra prnv nič
novincpv na razpolago. K«r so vojne
zadpve skupna stvar in jp tudi naS
urzuvni zbor vsprejoi novi vojni zakonski
nafrt le pod pogojpm, da stopi v vpljavo
žpIp takral, ko bodp jednak zakonski na-
crt vsprpjpt tudi v ogprskpm purlampntu,
np smpjo s prvim oktobrom niti pri nan
poklicati v voja^ko službo Iplošnjih no-
vine1 . Kpr pa sp s prvim oklobrom od-
puščajo oni vojaki,' ki so dosl ili tretjo
IpIo, zapuslila bi vojaško slu/,bo skoro
trptjina vojakov. Potcmlakpin bi jib np
ostalo pri vojakih niti toliko, kolikor so
jib zahteva v času iniru. Do tega pa no
smo priti in vojaška upriiva pomagala si
bode baje iz te zadregp s tem, da np bodo
letos izpuščeni iz vojaško alužbe oni, ki
od&'uzijo tri leta, dne 1. oklobra, a m p a k
ž p i e dne 31. decembra t. 1.
Nemci o potrebl češko-numske sprave.
Minulo soboto jp govroril na npkem
volilnpin shodu posl. dr. Kppinger o no-
tranjem političnem položaju, o nagodbi
z Ogersko in priäel po tpin tudi na raz-
mere med Cehi in Nemci. Glede spo-
raznmljenja s Čebi je izjavil govornik, da
do sprave mora priti, ker se sicer v
državo ne povrne mir. Poslanceva iz-
vajnja so bila vsprejeta z velikanskirn
navdušenjem in soglasno je bila sprejeta
resolucija, s katero se mu izraža za-
upanje, obenem pa prepričanje, da je
sprava med obema narodoma no samo
politiška, marveč tudi gospodarska po-
treba. Do tu bi bilo vse dobro in prav,
ali resolucija ima pa poleg tega tak red,
ki izključuje že naprej vsako spravo med
Nemci in Čehi. Dr. Eppingerjeva reso-
lucija končuje namreč tako, da pravi, da
je sprava mogoča jedino le pod pogojem,
da se Č4pška administrativno loči ter da
se v nemškem delu Češke nikakor ne
smejo nastavljati uradpiki češke narod-
nosti. Kdor želi češko nemško spravo
pod takimi pogoji, se mu njegova želja
gotovo nikdar ne izpolni, ker ne bodo
Gehi nikdar privolili v administrativno de-
litev Češke.
Dogodk! na Hrvatskem.
V  Zagrebu   so aretirali te  dni   vse
polno socijalcev. Policija se mocno trudi,
da bi prišla na sled  onim, ki so zapalili
na živinskem trgu se  nahajajoče   lesene
barake. Casnikar Hinko Sirovatka, o ka-
terem se je mislilo, da je zbežal v Ameriko,
se nahaja  sedaj v   Švici   in je pisal   od
tarn, da se vrne v svojo dornovino  tedaj,
ko bode storjen konec Hedervaryjevemu
tiranstvu. Po vseh meačanskih šolah  so
učenci demonstrirali na razen način. Iz-
stopilo je iz službe vse polno  policajev,
ker so se naveličali velikih naporov, ka-
tere jim je nalagala   služba.   Policija na
konjih pomnožila se je z ulanci. Na Su-
šaku traja še vedno nagla sodba. Dolični
oklici po vogalih olic so kar izginili čez
noč, ali pa so bili pomazani. V veži okr.
sodihča nabit je bil vedno jeden tak oklic,
a   vsak   dan   so   ga   našli   pomazanega,
pa ne da bi zamogli priti na sled storilcu.
Zato pa je  policija   postavila  posebnega
strazarja, ki ni imel drugega posla, nego
paziti na ta oklic. V iorek je stražar za-
pazil nekega   mladeniča,   ko je vstopil v
vpžo.   Stražar  plane hitro na mladeniča
ter ga pograbi.   Vsled   tega prestrašil se
jp mladenič tako   zelo,  da je  prišel   ob
besedo. Stražar spremljal je polem  mla-
dpniča mesto v zapor, na dom. Ta mla-
denič se imenuje Bu''olf Susič in je sin
notarja iz Merkopala.
V  Zagrebu je bil  list   „Obzor"  za-
plenjen   zato, ker je   prinesol oklic,   ka-
terega   je   izdala   kukaviška   večina   hr-
vatskega sabora  na   narod   poprej   nego
ga je priobčil vladni   list   „Narodne No-
vine".   Ban je   hotol po vsi sili izvedeti,
kje je dobilo „()bzorovotl ure«ltiištvo do-
tični   rokopis.   Zaraditega   bode   najbrže
(;elo zaprt  glavni   urednik   „Obzora", g.
Derenčin.   Kaj   takega bi se  zdelo   vsa-
kemu človeku   neverjetno,   in  vpndar je
res. V Varaždinu se je brala v torek sv.
maša zaduänica za padle žrtve. Vse pro-
dajalnice in delavnice po mestu   so  bilo
zaprte in vse mestno prebivalstvo zbralo
se je v cerkvi in okolo cerkve. Po kon-
čani cerkveni slovesnosti, äla je množica,
broječa   kakih   3000   oseb,   po   mestnih
ulicah ter kričala:    Doli  Hedervary, doli
z Madjari. Vojaštvo je rnnožico razgnalo.
Ta pa je hotela napasti   stanovanjo   po-
slanca Kaša, a branila ji je konjica. Tudi
več tisoč kmetov hotelo  je po sili   priti
v mesto, a   vojaätvo   jim   je   zabranilo.
Zaprli so pa vse polno oseb.
Ban Khuen Hedorvary se je na dan
sv.  Rešnjega   Telesa   udeležil cerkvenih
slovesnoHti. Kočijo, v katori ho jo peljal
v cerkev in iz rorkve, jo Hpremljal joden
enkadron uiancov. Navzlic vhoiiiu lemu
pa ga jo množku izzvižgala in nopre-
nehoma vpila : „Doli ž njim !t4 V Varaž-
dinu je proglaserm nagla sodba.
Polltiškl škanilal v Italijl
Ilalijanski mornariski rninisler Ret-
tolo jo zaplolen zdaj v noko no prav
lopo alero. Njegov svak je namro<T>, tako
poroča vkljul) raznim dementijeni ope-
iovano ,.(!orriere Mercantile"', z vednostjo
ministrovo organiziral trust za oklopne
plosee pri ladijah v prilog tovarni za
jeklo v Terniii tor projol za to posre-
dovanjo main provizijo v znesku pol-
drugi miljon lir.
Rnnnl Goublct protl Combcsov! polltiki.
V listu ,,Revue polili(|uo ot parla-
mentairo" je priohčil te dni znani I'ran-
coski (xllicnjak Keriut Goublet clanek
katori končuje s torni lo besedami: Od
kar obstoji I'ranooska rcpuldika, se ni
nabajala Krancija äe nikdar v tako kri-
ličnem položaju, kakor so nahaja dandanes.
Prvikrat so sedaj prekuouške slranke
udrlo v cerkve tor kradio prod očmi po-
licijo. Napcedala so jo pri nas prava
pravoata • ska in civilna vojska. lxujno
potrobno jo, da se proj ko prej stoi!
konec takim odnoaajem. To p« no samo
zara i toga, da so povrnola v državo mir
in rtd, ampak tudi "'.aradi toga, kor se
naliHJa pod takimi pogoji naš ugied pred
Inozemstvom v veliki nevarnosti. Kak
upliv, naj bi imel narod na to, kar so
dogaja drugod, ako se ne zna vladati
niti sy o^a sebe? Ako so postajalo kon-
gregacije premogočne in je zaradi tega
začela biti francoska vlada na nje po-
zorna, o tern se ne da nič reči. Pa ako
se je žo hoteia moč kongregacij omejiti
in odpraviti morobitne zlorabe, morala
je vlada na vsak način spoštovati verski
cut. Zdaj pa se moramo vpraäali, kako
bo vse to  končalo ?
Dogodki na Balkarin.
Danes jegotovo, da so turške oblast-
nije razdelile v drinopoljskom vilajotu
med mohamedansko ljudstvo vse polno
orožja. Vslod tega je postal tamošnji po-
ložaj jako resen.
Domače in razne novice.
Za „Šolnki Dom" sj plačali pred-
sedniku: Lovro Juvančič, župnik v i)orn-
bergu, o priliki neke kupčije z delnieami
vipavske žoleznice 100 K; g.čne Bf*r nar-
dina, Estera in Rožica Bizjak mesočnino
za maj 60 h.
Srčna hvala!
„(Vutralna posojilniea" v (Jorlei,
reg. zadruga z omejeno zavezo, opozarja
svoje člane, posestnike glavnih deležev,
da dvignojo pripadajoče jim deležnine za
dobo  1900—1902.
Načelstvo.
Proccsija  sv.  Kešnje^a  Telesa.
— V četrtek vršila se je v Gorici na
jako slovesen način in pri prav ugodnem
vromenu procesija sv. Rešnjega Telesa,
katero je vodil mil. nadškof ob veliki
azistenci duhovšeine. Vse ulice kodor se
je pomikala procesija, bile so lepo okra-
šene z zolenjem. Na oknih his pa so bili
razobešeni raznobojni semtertja jako dra-
goceni prostirnči Z več oken plapolale so
pa tudi cesarske in dezeine zaätave in
na oknih gorele so tudi v svečnikih sveee.
Procesije so se udeležile vse tukajšnje
civilne in vojaške oblasti, vsa šolska
mladina tor razni zavodi. Deklice bile so
večinoma oblečene v belo in nosile so
v rokah šopke cvetlic. Med šolskimi za-
stavami, videli smo lepo zastavo „Sol.
Doma", katero so se le pred kratkim
blagoslovili. Svirali sta pri procesiji vo-
jaška in mestna godba. Pred in za Naj-
svetejšim, korakala je častna vojaška
stotnijh tukajšnjih brambovcev, ki jo po
vsakem blagoslovu oddala svojo salvo in
sicer jako tocno in precizno. Ob obeh
slraneh neba, pod katerim se je nosilo
Najsvetejše, hodili so topnicarski pod-
častniki z golimi sabljami. Ob straneh,
koder se je pomikal sprevod, gnjetilo se
je vse polno ljudstva. Posebno je bil na-
tlačen ljudstva Travnik, kjer je bil raz-
postavljon jeden bataljon tukajšnjega peš-
polka. Slreljanje iz topov na gradu pa
se je letos nekoliko zakasnilo, streljati
so začeli i5e le pri tretjom blagoslovu. —
Procesijo na Kostanjevici, ki se jo vršila
zvečer ob (j. uri, je pa motilo deževno
vreme. Navzlic temu pa se je zbralo tudi
pri tej procesiji vse polno ljudstva.
izrcrini javni obnii zbor poli-
tičnepi drustva „Slopa" in pa „Sočin"
Mot. — Politično društvo „Sloga" je
sklicalo, kakor je znano, v nodeljo v St.
Peter pri Gorici izredni javni občni
zbor, katerega glavni namen je bil, da
protestuje proti dogodkom na Hrvatskem.
Poleg tega in ker je bilo pričakovati, da
»e   udeleži   tega  zbora   velika   množica
ljudstva, kar bi ho tudi zgodilo, da no
bi toga proprečilo skrajno noprijotno
vromo, postavilo jo na dnovni rod tudi
druge, za vso Slovonce broz razlikf* njib
politicnoga itiišljonja, volovažno tffcko, ka-
knr slovensko vsoucilisc'io v Ljubljan1,
slovensko srednj« in rnestne Solo v (jo-
rici in pa v. kr. kmolijska družba. K
lemu sbodu jo vahilo dru.šlvo vse Slo-
voneo broz razlikr» političnoga misljonja.
Kor izključujojo zgorej omonjeno lock«
žo samo po sebi vsako strankar.stvo, jo
objednom druiJtvo razglasilo, da go von'*
pri torn shodn lahko tudi taki govorniki,
ki niso člani pol. druStva ,.SIoga", brez
razliko na njih politično mišljenjc, samo
ako so v zimIhIii obstojeeiK pontavnih do-
loeb zglase pri predseduištvu, da jim to
izda posobno VMbilo, glasečo so na do-
tično ohoIjo. Komur bi bilo torej mar, da
so napravi skupna manilestacija proti
dogodkom na Hrvatskem, sloril je to
prav lahko, ako je le količkaj hotol v
korist dobro slvari brzdali svoje stran-
l;arske strasti. Kor pa toga storiti niso
mogli nokateri ljudjo, sklicali so svoj
posoben shod, k černur ho imoli tudi
pravicn. Nam ni sicer tako postopanje
dopadlo, a rnolcali smo, čeravno bi se
bili mi protostnega shoda za beaie Hr-
vate udeložili broz pomis'eka, ako hi ga
bil sklical kdorkoli, predno ga je skii-
calo politično društvo „Sloga". In da bi
so bil tudi shod, kateroga so sklicali ..na-
prednjaki" in socijalni domokratje, dobro
sponesel, zato smo popolnoma prezrli vse
neopravičono in podle napade od strani
„Soče", s katerimi nas jo obsipala žo pred
shodom, tor tako indirektno ščuvala proti
našemu shodu. Na vse napade na društvo
„Sloga'', katori izhajajo vsi iz jednega
in istega intrigantskega perosa, ne bi mi
niti danos reagirali, da ni „Sočin" lalot
zabrusil nam v lice po svoji umazani
denuncijantski navadi najpodlejše insi-
nuacije, kakor da bi mi ne imeli sočutja
z našimi nesrečnimi brati Hrvati, ter da
jo bila naša manifestacija zgolj le nekak
strankarsk manever. Takih podlih insi-
nuacij ni pač zmožen nihče drugi, razun
„Sočinega" falota.
Še 27. rnaja je pisala ,.Soča", da
njena stranka ne skliče protestnega sho-
da, češ, ,,tisti, ki bi radi stopili na čelo,
ne čutijo dovolj legitimacije za to resno
akcijo, no, nič ne dajo od sebe glasu
tisti, ki so danes predstavitelji narodove
volje". In gloj, koj ko so sklicali shod tisti,
ki so predstavitelji narodove vnljo. za-
hrščala jo „SoeV1, da noče imeti skup-
nega shoda in sklicala je svoj shod ter
tako zaprečila skupno manifestacijo. To
pa, kar je storila „Sočina" stranka, to
predbaciva zdaj „Sočin" falot nam, de-
mur se mi pa prav čisto nič ne čudimo
in bi se le tedaj čudili, ako bi to člo-
veče postopalo drugače.
Dr. Tiima med socijalnimi de-
mokratl. — Zaradi dogodkov na Hr-
vatskem, priredili so v Nabrežini v ne-
deljo tudi socijalni demokratje protestni
shod. K temu shodu je priäel tudi dr.
Turn a in govoril je tudi on na shodu.
0 tern, kar je govoril dr. Tuma o do-
godkih na Hrvatskem, se nam ne zdi po-
trebno ničesar omenjati, ker ni povedal
nič novoga, marveč obsojal je tudi on
razmere na Hrvatskem, kar so storili
tudi vsi drugi govorniki in kar delamo
tudi mi v vsaki žtevilki svojega lista,
odkar so postale razmere na Hrvatskem
neznosne za na$e brate Hrvate. Ali dr.
Tuma ni niti na tern shodu mogel storiti
odmanje, da ne bi omenjal tudi naših
slovenskih razmer. In o teh naših raz-
merah rekel je dr. Tuma, kakor čitamo
v „Edinosti", med drugirn tudi to-le:
„Med drugim da je na sedanjem žalost-
nem stanju Slovencev in Hrvatov kriv
boj mej liberalizmom in klerikalizmom,
katera sta le tuja rastiina. Klerikalizem
ne le da ne vzgaja, ampak celö uniciuje
vsako svobodno gibanje; liberalizem pa
je tu le radi par oseb, katerim stranka
slepo sledi čez dm in slrn". Potemtakem
priznava dr. Tuma, da je liberalizem tuja
rastiina tor da je Skodljiv nam Slovencem.
Objednem pa priznava tudi, da je li-
beralizem stvar par oseb, katerim stranka
slepo sledi čezdm in strn. Vprasamo pa, ali
ne spada tudi dr. Tnma k onim par osebam,
katerih stvar je bil liberalizem samo
zato, da so Iovile nanj kaline, ki so slepo
za njimi drvili čez dm in strn samo
zato, da bi dospele do svojih sebičnih
namenov, ne glede na velikansko škodo,
katero je trpela pri tern lovu po sebič-
nem cilju skupna narodna stvar. Vrpra-
žamo, ali ni bil dr. Tuma, kateri je na
Goriäkem zasejal seme te tuje in tako
škodljive rastline samo zato, da bi dose-
gel za svojo osobo to, po čemer hrepeni
njegovo častilakomno srce in sploh nje-
gova sebičnost ? Dr. Tuma je bil in je
torej prepričan o škodljivosti libera-
lizma za slovenski narod. Potemtakem
je namenoma oškodil narodno slovensko
stvar, da   bi   okoristil  samega   aebe.  Mi
smo In v svojom Intn «to- in stokrat
povdarjali. ko jo dr. Tuma na raznih
shodih v doveta nobosa povzdigoval li-
beraliz(>m kol odino zvozdo voditeljico,
ki pripHje naso ljudstvo k pravi sreci in
neodvisnosti, ter tako vodoma H.lopil nnSv
ljudslvo in rnnogo njih tudi v resnici tako
oslepil, (1h ho Hlopo drli za njim čoz dm
in strn in btko neizrečeno äkodovali
Hlovonski stvari. a Hlopo služili par ose-
bam, ki so imolo pri ti gonji prod očrni '
jodino le svoje sobicno namone. Zdaj pa,
ko ho ljudjo dr. Tumo spoznali, zdaj pa,
ko ho ho zHčele Ijudstvu odpirati oči in
jo začolo hrbot nbraeati libcralizmu, !
kateroga jo hotol dr. 'Puma uventi mod !
nas goriško Slovonco, zdaj. pravimo, ko i
je dr. Tuma spoznal in sprovidol. da s !
pomočjo svojoga dtHeta liberalizrna ni-
kakor no dosožo na OoriAkom svojih
osobnih namenov, zdaj ima ta mož dovolj
predrzno lico, da proklinja sam svoje
dete, tor da je hoco, kakor kukavica svoja
jajca, podložiti v tuje gnezdo, ter pridi-
govati proli liberalizmu in pozivljati k
slogi, katero ni na Goriskern nobon drugi
tako grdo razrusil,  nego on.
Dr. Tuma jo postal zdaj socija-
list. — Vsaj tako čitamo v ča.snikarskih
poročilih o nabrožinskom prolO3tnorn
shodu. PolitiOni vranoc, katerega je za-
jahal dr. Turn a, so imenuje narodni
socijalizem. Na tern vrancu ^hoče dr.
Tuma toroj prijahati tje, kamor ni mogel
dospoti. ko so je hlinil, da hoče ostati
vodno zvost programu političnega društva
,.SIoga" in kamor ga ni dovedel libera-
lizem, katerega je zasejal med goriške
Slovence in katerega danes on sam
proklinja, pa ne morebiti zaradi tega,
ker je našernu narodu škodljiv, marveč
zaradi tega, ker ni mogel z njegovo po-
močjo doseči za svojo osebo tega. po
čemur vroče hrepeni in za kar je pri-
pravljen žrtvovati ne svojo srečo, mar-
več sročo celoga našega naroda. In če
bo dr. Tuma za nekaj časa zopetkje na-
stopil ter razjahal svojega novega vranca
ter se poprijel celo klerikalizma, o ka-
terem danos pravi, da ne le naroda na-
šega ne vzgaja, marveö da zavira in vni-
čuje vsak njegov napredek, čudili se ne
bodemo tudi takemu nastopu prav čisto
in malo nič. ko smo že davno do dna
duže prepričani in smo tudi že nežtevil-
nokrat dokazali, da je dr. Tumu sveto
le jedno načelo, ki se glasi : kakor
m u k a ze!
Bohlnjska želcziiica. — Tvrdka,
katora je prevzela v izvršitev del bo-
hinjske železnice od St. Petra do Kanala,
prične svoje delo prihodnji mesec. Po
črti hodi že šest inženerjevdotične tvrdke,
ki si ogledujejo svet in se tudi pogajajo
za odkup istega. Del« glede tukajšnjega
kolodvora niso še oddana in se ima to-
zedevna dražba še le vršiti. Vsa poslopja.
kakor kolodvorsko skladišče, delavnice,
poslopje v katerem bodo stali stroji itd.,
stala bodo čez poldrugi miljon kron Po
Gorici hodi že vse polno delavcev, manjših
podpodjetnikov in delavskih nadzornikov,
ki čakajo na delo.
Izpred sodlst'ft. — Te dni je stal
pred tukajšnim sodiščem Mohor Dornik
in se je moral zagovarjati. ker se je ne-
spodobno vedel v županstvenem uradu
v Št. Kerjana, in tarn hudo razžalil ta-
mošnjega župana, ko je isti vršil svojo
župansko dolžnost. Dornik je bil obsojen
na dva meseca ječe in na jeden post in
trdo ležišče vsaki mesec.
Aretirali so na Rekl nekega člo-
voka, ki je zamotan v tatvine, ki so se
dogodile v Gorici pretekli mesec. Ta
človek hotel je krasti tudi na Reki, a
prijeli so ga na delu.
Zaprli    so     v    sredo     zveoer
lzidorja Kanteta iz Smarij na Vipavskem.
Tiček, ki ima se le IS-let, postal bi s
časoma lehko imeniten tat. Kante bil je
najprej 10 meseeev pri oo. Frančiškanih
na Kostanjevici in je trdil, da hoče po-
stati meniii, ali ker se ni spodobno vedel.
pokazali so mu vrata. Potem je služil
nekaj časa v hotelu ,.CentraI>', pa tudi
tu mu ni ugajalo. Hotel je postati pek
in je stopil najprej v službo pri g. Fajtu
v Gledališki ulici, pri katerem je ostal 5
meseeev. Ogoljufal je g. Kajta za 5 kron
in je potem izginil. Preselil se je k g.
Draščeku in tudi pri tern ostal je b me-
seeev. Nekega dne pa je izginil tudi
od tu in odnesel 16 kron, katere je prejel
na gospodarjev račun od raznih odje-
malcev kruha. Kar najedenkrat se znajde
Kante pri peku r. Collavini na stolnem
trgu in bil je pri njem do zadnjih dni.
Nekega dne pa je nesel kruh na kolodvor
in vračajoč se, vrgol je v stran jerbas,
ker so mu je zdel prenadležen in ni se
vrnil več k gospodarju. Ko ga zapazi g.
Drašček, da brezposeln pohaja po Gorici,
opozori na to policijo, ki ga je v sredo
večer poiskala in naäla v neki gostilni,
j kjer so je prav dobro zabaval. Kante je
policiji priznal vse zgoraj navedeno luia-
parije in povodal jo So ver Povodal ji
jo narnroč, da jo namoraval ho dati za-
proti nokoga vorora v DraScokovo pro-
dajalnico, pokrasti tarn, kar bi so naslo
in jo potem popihati. F'ovodal je tudi, da je
ukradel pokarici Ani škerjanec iz miznico
10 kron ter nekemu drugemu iz Prvacine,
hlač-o.
^olitov   ^.uparia in nji^ovih na-
int*stnlk(»\ \ («oriel. — V torek jo bil
izvoljen za /.uparm gori^koga dosodanji
župan dr. Karol Venuti. Za njegovoga
prvoga namostnikn jo bil izvoljon Bombig,
za drugega namestnika pa dr. Uador.
I'redsodovai jo ti aoji kot ntarostü ča-4iti
gosp. Zora'ti.
(>dk"itjo spntnonika cosnrja Mak-
similjftiia I. v Korminu. - - Julri bodo
v Korminu slove.sno odkrili spominok co-
sarja Maksimiljana.
(ioljulijo na ^kodu zavaroval-
ut'^a <lrii!št\ H ,,Mutual". Žo prod
mosot'i pisali ho arnerižki listi o volikan-
skih goljufijah, storjenih na škodo zav»-
rovalnir za življenje, ki su so dogodile
s tern, da so so bolne osebo zavarovale
za visoke znesko. o katerih je bilo znano,
da se nahajajo že pri koncu življenja.
Med tako vrste goljut'ov, zašla sta tu Ji
Alojzij Grebenc in (>rič Viktor, kalora
nta bila v pondeljek aretirana v Trstu.
Alojzij Grebenc, trgovoc s pra^iei. sta-
noval je v Trstu v ulici Coroneo št. 9.
Viktor Čerič pa je bil zavarovalni nad-
zornik pri zavarovalnici ..Mutual"1 najproj
v Trstu, a se je zadnji fas prosolil v
Ljubljano. Delala pa sta tako-le: Poiskala
sta si bolnih ljudi in sicer o katerih sta
bila prepricana, da ne bodo na noboden
način več dolgo živoli. Potom jo šel Čerič
s temi bolniki k zdravniku in ga kot
strokovnjak prepricaval. da mu jo oseba
popolnoma znana že delj časa ter da je
zdrava ali ga pa tudi naiarbal s tern, da
je oseba že zavarovana in da se hoče
zavarovati le se za nekoliko večjo svoto.
Zdravnik. videč pred seboj nadzornika
zavarovalnega drnštva. zanesel se je nanj
in pregledal je pripeljane osebe le po-
vršno. Da bi pa ne nastala pri zdravniku
kaka sumnja, napovedale so se le nižje
svote, za katere se hoče oseba zavarovati
in so se še le potem dostavljale ničle,
tako, da je prišlo iz 2000 K 20.000 K, iz
6000 K 60.000 K itd. Vse te zavarovalne
police pa so se glasile tako, da je v slu-
čaju smrti vdobil svoto oni, ki je imel
polico v rokah. Zaraditega pa je Grebenc
bolnim strankam, katere je v ta namen
rabil, dal nekako odškodnino po kakih
60 do 100 gld., ter plaeeval zanje zava-
rovalne premije tako, da se niso stranke
potera za nič več brigale. Potakem potu
je priäel Grebenc pred nedol^itn časom
do 40.000 K in bi bil kmalu dobil še
60.000 K, da ni prišla zavarovalnica o
pravem času na sled taki goljutiji.
Zveza slovenskih pevskih dru-
stev. — Ustanovna skupsčina zvozina
bo v nedeljo, na dan 5. julija 1903. v
Ljubljani dopoldne ob pol 10 uri v dvo-
rani ..Glasbene Matice^ v Vegovih ulicah
št. b. II. nadstropje, kjer se zbero de-
legatje imenovanih drustev. da si ustanove
in izvolijo upravni odbor zvoze slo-
venskih pevskih dru^tev. Doslej jo pri-
stopilo zvezi slovenskih pevskih drustev
12 društev.
Nevseeen dojjodok za našejja
ccsarja. — Ko se je naš cesar peljal
včeraj zvečer v Schünbrun, približal se
je kočiji neki človek ter žugal s palico
proti cesarju. Bil je to neki Jakob Reis,
trgovski agent, norec, ki je bil že večkrat
v norišnici   in ki pravi, da je sin   Ložji.
„Slovanski vok" prinaša na str.
490—493 sestavek pod naslovom ,.Slav-
jane i Kinljandija1'. katerega jo spiral
Lavr. Leskovec. Iz tega sestavka je raz-
vidno, da je pisanje nemških listov o ru-
sifikaciji Finlandije goli hambug. Na Fin-
skem so razmere nekako take, kakor v
Istri. Ena šestina prebivalcev, ki voci-
noma prebivajo ob morskem obrožju. go-
vori švedski jezik, 5/,. je pa Fincev. Vseh
prebivalcev je kaka dva milijona. Manj-
šina prebivalcev (Švedi) ima v finland-
skem zboru 337 zastopnikov, Finci pa le
62. Znano pa je, da Švedi po Finskem
simpatizirajo s Žvedi in Nemci in zato
ruska vlada gre bolj na roko zatiranim
Fincera. katerih je 5 G v deželi. Odtod
vedno zabavljanje po nemških casopisih.
Da se o kaki rusifikaciji po Finskem ne
more govoriti, je jasno. Večina uradnikov
po Finskem ni niti dolžna znati ruski
jezik in ga tudi ne zna. Znanje ruščine
se zahteva le od nekaterih vi^jih urad-
nikov, da morejo občevati z nsrednjo
vlado v Petrogradu. Avstrijski Slovani bi
lahko Boga hvalili, ko bi inieli približno
tako avtonomijo, kakor prebivalci Fin-
skega. Kdaj pridemo Slovenci do tega,
da bi večina uradnikov po slovennki
zemlji ne bila dolžna znati nemiki jezikl
Protl u\;i>iu)ju (tku/cncua inur-
vini>«n |HTJa. — Kakor je znano, je
priälH tudi na murvino porjo v Ituliji
neka bolezen, kittero im^ntijejo stro-
kovnjaki ..diapais penta^ona". Ha hi se
ta holezen no zanosla tudi v riHät» krajc,
¦je odredilo poijt'ilelsko minislerstvo, da
mora hiti murvino perjt\ ki se uvaža iz,
llalijp k nam, preskrbljeno ?. uradnimi
(ortilikati, dokiuujocimi, da je perje
zdravo. C'.arin^ki uradi ima o strop uka/.,
da pazijo na to, da se tn določba toino
izvr^ujo.
l'omldoro In kromplr. — Nekdo
jo copil na krompirjevo steblo pomidoro.
Vslod to^'a so na steblu dozoreli pomidori
a  pod  zemljn je dozorel krompir.
Spomt'iiik rasnlsklm porotVvalcM'm,
ki so pu.il11 v ari^leSko tmrski vojni, bnje
nnmeruvajo poslaviti v Londonu Kot
žrtvt* svojoga pokiii'a padlo je nnmrec
12 cHsnikarjcv in su-er pet naraviust eul
kroglje zadetih, druzib sedem je pobrnla
iiir/lioa v ondotnih nezdravili krajib Mod
njimi bila jo tudi nekft dama kot po-
roicvalka lomionake^a listn „Morning
Post". Spomonik bode imet na krasni
plosč-i vsekana imena porocevalcev, kraj
in vzrok njepove smrli. Za to ča?tno
zadoščenje padlim, zanimajo se ninopi
kropi in nic ložje>;a ni bilo, kakor na-
baviti potrebni denar, katere^H so je v
kratkem  nabnilo več kot dovolj.
Cudnt'   prlka/ni v   Afrikl. —   V
Tunisu je padal te dni t[ost peseen dež.
Isti čas se jp temperature tHidovito spre-
niinjala. V kratkem Casu je namrec tem-
ppratura po?koeila od 1") na 3S in to
se je v jednem in istem dnevu vec'krat
ponavljalo.
Willielm-itvu   c.   in   kr.   pri\.   tekoče   j
mnzili)   ,.K;issorin"   s::i!i.-  1   Ko:n;ui   K   1 - ,
{M.;tn:i i'.-»š;lj;itt>v 1«) koiu. K 2-i'- . Wiilit'|[ii-o\.i
niu/.ilo ..Bassorin" y sivdstTo. katr-rvita uOm.-k
so opira na znanstvona prviskovanja in dojanske
izkušnjc ter s»> izdeluje i 2 klj u č 1 j i vo v U-karni
Kraiia Wilhelm, c. in kr. dvomega zalaaatelja v
Xt'iiiikirchon (Spodnje avstrijskoV Ma/ilo delujc
{'Dinirovalno. bul blazed in utešljivo pri boK'/ni
zivc^'v. kakor tudi pri bolfčinah miäic. udov in
v  k'isteh.
Zdravniki ga radi rabijo v takih slutJajih.
post'bnu. if nastopijo bolečine vsU'd kakf- riaponu1
hoje ali zastar»'lih boleznij; zato s»1 ga tudi pu-
služujfjo z najboljäim vspehoin tunsti. gozdarji.
vrtnarji. tt-lovadci in kolesarji. Hvali se vsestraiisko
to mazilo tudi k^t varstveno sredstvo proti nirčes-
IltMlHl   plku.
V znak pristnosti je odtisnjen na vsakem
zavitku grb tr^a Neunkirchen iiieun Kirchen^.
Dobiva sh ga po vseh lekarnah. Kjer ni zalüge,
3*» pa dir^ktno dopoilje.
VabtU
na
izredni občni zbor
„Hranilnice in josojiloice" v Pevmi
reg. zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bode  vršil  dne   21.  junija t. 1. 111.
pobink. nedeljo, ob  V .x popoldne v žap-
nišča v Pevmi
/ diU'Miim r»'(l(mi:
1.  Yolitev noveqa  načelstva (vslcd od-
povedi sedanjegaj.
2.  J'rememba i; 35. pravil.
T Pevmi  VI. junijii   1 !)0H.
Načelstvo.
^           ^            -w           "mr           T          ˇ          ˇ          ˇ           ^^^
Y nafem
se odda pod zelo ugodrcimi poqo^i
enonadstropna hiša z vrtom ob 5em-
pcterski eesti v St, pclru pri Qorici.
JVatančneje st poizve pri ta-
mošizjerrc ^upaiistvu.
Leop. Reja,
gostilničar .Pri Golobir
na voglu ulice MorellL
Priporoča pristua briska be-
la in črna vina. Izborna
kuhinja postrože o vsakem
Casu z okusnimi mralimi in
gorkiiui jedüi.
Haslopstvo za prodajo pra-
veqa ljuhljatiskeqa k i s 1 e q a
Äti]a v zabojih od25 do «50 kg,
Za nmo^obrojen obisk so pri-
poroia slav obcinslvu v mestu
in  n:i deželi.
I Jakob Miklus,   I
tr^ovoe z lesoin in opeko, zalo^a  j
vsakovrstne^a trde^a in mohkopa
|  koroškopa in  kranjske^a losa tor  t
I pohistva, rakov ^tru^\ vinskib po-  I
sod. stiskalnico za vino in sadje
| vsake velikosti                             I
I    *    v Pevmi,         j
za Soškm mostom, p. 9orica,
priporoča p.   n.   občinstvu  svojo  I
bogato    zaloRO,    zapotavlja   naj-
| hitrejšo postrežbo in jako   nizke  j
'                            cene.                            I
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 GORIf A Via Giardino 8
prisina    oeia
in črna   vina
iz   vipavskih,
furlanskih,
briskih,   dal-
t   matinskih   in
isterskih  v i
nogradov.
Uostavlja na dorn m ntzpoäilja po zt'U'z-
.lici na v**> kraje avstro-egerskc nionarhije T
lodih od   66   litrov   naprej.   Na   zahtevo   poäilja
tudi   uzorce.
Cene imerne. Postražba poštena.
Teodor Slabanja,
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča precast, duhovščini za
izdelovanje cerkvenih posod in
orodja. Pripravo cerkvenega o-
rodja olajšuje revnim cerkvam
s tern, da daje tadi na obroke.
Obroke si pa preč. p. n. gospod
naročevalec   sam   lahko   določi.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoca častiti duhovščini in slavnemn
občinstvu v mestu in na deželi svojo
trj^ovino jedilnega blaga n. pr. kavo :
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto
rioo i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju
Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3
4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in
drug'' vrste, namroč po 7» kila in od 1
funta. Te.stenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe
HV. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mKna v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdoväcini. Vse blago prve vrste.
Po pošti He razpošilja   v   zabojčkih
unjrnanje po ö Kg.  na vse  kraje.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma'.
< Tomaž Huala,
1 trgovec z lončarskimi. por-
S celanskimi in steklarskimi
izdeiki, v Gorici naTravniku
h. štev. 8, (|jrej Weidlich)
sc   piiporor;.  hI. oht'.in  t\ll V Ilir-
stu  in na (Ic/i li  /.   /aivotovilom
torni'  in  sol id li t* posh1*'/be, (»pi
j    raj«'  s«1 na svojc   ohilno   /iiinic
\    \   tij  slroki  kot vrrlrtni   iixln/-
l    Iicium' v   tr^o\inah   gg.   Sturli
i    in  Monari na Travniku.
|   Vse po uajnip cenali!!
Javna drazba.
Dim1 2.1. junija I. I. \). urc
picdpolndno pa do I I. mv hodc v
»>t. !i<>vnkii(Mi pri N^blcinzmanj-
scvalna  diazha   oddajc dcla. v namcn
poprjivc  /iipisijskc  (M'rkvr v M.
Lo\ reuen  in   /upiiisca   istotam.
l\)tioji   in slroskoN nik  >la  na   razpu-
la^o  v  ziipnisrii.
Stavbeni odbor.
St. Lovronc [>ri Nebiein    2   jniiija   190S.
Špedicijska poslovnica
GašparHvalič
v ulici Monlli st. 12,
Priporoca se toplo Sloven-
cern v mestu in rojakom
na deželi za prevažanje
vsakovrstnegn blaga in pu-
bištva v vse kraje. Kor ima
tri nove zaprte vozove
za prevazanje.
zagotavlja, da se blago ne-
poškodovano dostavlja.
'       .  .________________
*~S        Pri svetem Antonu Padovanskem^^j \J
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi so bogata izbira pianct, dalmatik, pluvial, humeral, roketov
kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in
neštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic,
kelihov, ciborjev se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno
za vlaziie cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čobelnega voska kakor tudi mešane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčcv in svetinj vsakovrsttiih.
Lastna izdelovalnica palm iz umctnili cvetlic in vsakovrstnili
dru^ili del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezeiija (ricaini) najfinejsa
za zastave, pregrinjala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari za ceno,------------               =====
==—                       = pri Kojej je izključona vsaka konkuronca.
Naročitvc se izvršijo točno in hitro.
H^"*   Ob nedeljah in praznikih jc prodajalnica zaprta.   "Tp|f
;           Z odličnim spoštovanjem                           AntQn j  Vogriö>
iP'ii '   f    " 'h'1!! '  Tu  — ii'-r*iri  i—* 11*^1 n-rin r~ ir-r^~rin  r^n-Hn   i-^id^r^-irini m ri«V
Nova zaloga pristnih vin.
Andrej Abuja,
v Gorici, Križne ulice (Via della Croce) štev. 4,
priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo
zaiogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja
na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov
roaprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Postrežba
poštena in točna.
„Krojaška##
###zadruga"
Gorica,
(«üs[»oska ulica St. 7.
Ravno došle
so   zadnje   novosti   raznega   krojnega
blaga za spomladansko inletno sezono,
kakor: Volne,  perkal,  Oksfort,   Batist,
satin,  Zefir,   svilo   za   prati,   Tennis,
Pique bele in barvane. — Moška sukna
po vsaki ceni in veliki izberi. — Nada-
lie ima bogato zaiogo  platna,  Chif-
|  rona in prtenine, hlačevine, volnene
i   odeje, kovtrov, bombaževine, žepnih rut,
robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih
1                                drobnin.
Preproge, za^rinjala in \m-
i;rinj;ila iz volne in bomba-
ževine. — Tudi se še miznjarijii
slavncrnu občinstvu, da so ra/-
|»ro<hi vse od proJHiijili
m'zon xaoHialo blaj^o |MhI
lanlno ceno.
S9" Na zahtevo stranke
pošiljajo se uzorci poštnine !
prosti hitro in točno. ~W&
Konečiio ne liaziiaiija
slaviienm obftinstvu, <Ia
so eene tu<li vseimi no-
ve in 11  blagii  tako nizke,
da se ni  bati nikake
konkurence!
Cene so stalne!
Zdaj sc nudi rojakom v mestu
in na do/oli prilika za poäteno
in   solidno postrežbo!
Št. 47.
VTftork'i, v soboto rino 13. juniJH  1903.
Letnik V.
I /.11;ij.-1  vs:i'      . VoU   ii> soholt» <>li
II ui i |iri'i|jnili|pii' -p.i iip'iI M |i-r hi. ,'.. uri
I .i |i /:i ili'/.i'lii \ I;i) |i.'iili- n.'i I."i ilm \ ;i
|u;i/.iiik i/.iili'linn |ir''j nil li '.vi•.• i• r Slam1
|mi |iu^l l |il r|i'iii;in ;ih v liiiiici n;i ilmii
|)i ISI11 .III     i rlitli'l IK) K   \ ,   (in I lc| l|i i     i    l\   III
i-t'li lii'liin  :1>K.  I'nul.ii.i sr v  liorici v In
li;ik.'irn.in Schwär/   v   SnUkili   iiIh.iIi.
.1 c I 11« r s i I /   v   i\ ii i is I. ill   ulic;i 11   in   I ¦ ''¦
Inin   ri;i   Yrnlijcvi'iii Irkalisr.u |>"  H vin.

(VimVpiio i/duiijc!
I'rriliiiist vo in upravniitvo  sp
naha jata   v    <\ ;t roil n i   I i a k a r ii i»,
ulna  Vrltuiiiii   li.   At. 9.
I)opih»-j»1 nasloviti na uredni*! vo,
h^'iHSf in narn^Miio pa na upravuiAtvo
>(iorin<«. O^lasi 8«* račuiujo po pKit-
vralah in sicer ak<> hc liskajo Ik rat po
1ü vin. 2 krai pa 10 vin., H-krat \>o
H    vin.   Akd   s>c    vf^kr;tt   li^kajo.   ratvu-
liljl»   Hf   J)'l    pnpnijiil.
Izdajalolj in odgovorni   urednik Josip  MaruSir.
h-ka  „Narodna tiskarna" mdgov. J. Marušič).
kpkn provi'al v Sriijji.
Grozni konec ilinastije Obrenovičev.
V   četrtek   popolmltiM   s<'   je   kakor
blisk raznesla po nieslu govorica o gro/,nih
deistvih, ki so so dogodila v iioči od srede
na   četrtek v Uoligradu   in   katerih   Xrtvi
sla   srbski    knilj   Aleksander   in   njogova
soproga kralj ica Draga   Prva vo.sl  o  loh
groznih    dejstvih    prisia   je    iz    Zemuna
preko  DunaJH. Prva brzojavka  naznanila
jo sumo, da sta bila v sredo  ponoči oknlo
polunoči  umorjena v svojom dvorcu kralj
Aleksandor    in   kraljca    Draga.    Ka-neje
brzojavke    pa   so   naznanjale   So   drugo
umoro, namree Scraljevih  straž, ministrov
in    drugih     dvornih    dostojanslvenikov.
Včeraj  pa so dospelo   natanenojšo   vosti
od   teh   grozovitih   dogod!;ih,   ki   morejo
napraviti  na vsakega   človoka velikanski
utis.   Vosti  n načinu,   kako  je zarota iz-
vrSila svoja grozna dejanja, so  najrazlič-
nejSa in se ne vo, katera vest odgnvarja
prav za prav   resnici.   lzvedelo   so bode
to še le čez dolgo časn. Nam ne preostaje
drugega,   kakor da priobčimo   svojim či-
tateljem za danes le ono  vest, kutera so
nam zdi verjetnejša. In to je sledeča.
V  sredo okolo jednajste ure ponoci
naznanil je strol iz topa, da je prišel tre-
nutek, v katerem  naj   zarotniki   zaenejo
i/.vrsevati   svoj posel.   Joden del Sestega
pespolka je obkrožil kraljevi dvorec, dru^i
del pa je s silo udrl vanj  in  v  trenotku
prcmagal   stražt1.   Zarotniki   ubili  so koj
poveljnika Htražo Pera Panajatovica.   Ko
se je to zgodilo, odpravili so se zarotniki
pod vodstvom  Naumovic:a  in  polkovnika
Mičica proti stanovanju kraljevske dvojice.
Zsrotniki sc bili z^olj častniki  in so bili
vsi oboroženi z revolverji.   Naumovic- jo
odprl  vrata spalnice kraljevske dvojice z
dinamitnim kapselnom.   Kraij  in kraljica
bila   sta   že v postolji.   Ko so   vstopili v
spalnico zarotniki,  so jo   kralj   koj   pri-
vzditfnil ter ostaJ na postelji sedeč. Nau-
niovič pokaže   kralju noki  dokument tor
zahteva od  kralja, da «a koj  pod pise.   V
torn dokumentu jo stalo  zapisano. da so
kralj  odpove prestolu, kor je vsled svoje-
Ra zakona s priprosto in zlot,'Iasno žensko
spravil ob   dobro   imp   državo in jo do-
vedel   tudi   skoro  do   propada.   Kralj jo
naglo prebral latino, potem pa je z^rabil
za revolver,   ustrolil ž njim   Xaumovic-a,
ki se je   pri ti priliki   zgrudil   mrtov na
tla.    Zdajci    pristopi h kraljn    polkovnik
Mičic, vzame listino iz rok padlt^ui Nau-
movica   ter jo zopot   predlozi   kralju in
zahteva, da jo podpise.
Zdaj še Je sta sp^znala kralj in
kraljica celo nevarnost, katera jima je
prelila. Obadva skočila sta s postelje, se
zavila v o^rinjalu tor zbežala v naglici
iz spalnice. Tokla sta iz sobe v sobo, s
hodnika ny hodnik, a zarotniki so jima
bili vedno za potami. Kralj in kraljici
tokla sta nazadnje v podstresje, kric-ala
sta na pomoc, a zarotniki bili so jima
vodno za petami in pomoč ni holola
priti od nikodor. Prosila sta zarotnike,
naj ju puste vsaj pri življenju; a zaman,
zarotniki streljali so na nju iz revolver-
jov in zadeta sta bila obadva smrtno v
hrbet ter se zgmdila na tla. Kralj Alok-
«Hnder ustreljon jo bil od majorja Luke
Lazarevica, ki jo prišel pred dvemi leti
v bialjevo nemilost. V tern hipu je pri-
hHel na pomoč kraljevski dvojici kraljev
adjutant general Lazar Petrovic, ki jo
začel koj streljati in je tudi ranil stot-
ni|ta Ditnitrijeviča, a tudi on bil je koj
umorjen.
Okoli dveh popolunoči pritekla sta
v dvorec kraljiOina brata, podpolnika Ni-
kodern in Nikolaj Lunjevica, ki sta sta-
novala v trdnjavi in sta komaj tedaj do-
znala o t(*m, kar se godi v dvorcu. Bila
sta takoj oba ubita. Zarotniki podali so
se potem iz dvorca na stanovanje mini-
sterskega predsednika Cincara Markoviea
in potem na stanovanje Markovieevega
svaka, stotnika topničarstva, Jovana Mil-
koviüa, koja so istotako umorili. Potom
poiskali so na lastnem atanovanju še
ministra za notranje zadeve Teodorov:.d,
in   ga   umorili   z   njegovo   hčerjo vred.
rili ludi vojnega ministra PauloviVa. Vsa
la ^'rozoilejstva doprincAona so bila v
('•asu ilveb ur. Mcd Ihiii, ko so zarotniki
v dvorcu in drugod morili, zasedli so
vojaki v^c ulice in prcsd dvorec posta-
vili ho vec topov. Vojaitvn je ostalo na
ul'cah do poludno. Vojaki, konji in topovi
okrašeni so bili vsi z z(.»lonjfiri. castniki pu
so midi copieo broz kraljevib znakov.
Trupli kralja in kraljice zavili so koj v rjuhe
[ur spustili v spodaj so nabajajoci vrt
skozi okno. odkodor sla se oijpfljali
driii^arn na posebnom vozu. Druyi pa za-
trjujejo, da sla bili trupli vržoni skozi
okno na dvorišče. Kraljica. pravijo. da
jc ostala koj nirtva. doOnn jc kralj baje
živel še nokaj rriinut. Kakor ročeno. vesti
0    načinii,   na   kal^ri   .so   so grozovilosti
vržile, so jako razlieno in hc torej  dunos
še  ne  vc,  katera je prava. .NVkateri trdijo,
da sta  bila kralj  in kraljica   umorjena v
spalnici.    Pravijo  narnrcč,   da sta  se ob-
jela,   ko   so   pri^li   zarotniki   v -.palnico.
ter da  sla se prcslreljona v objemu zgru-
dila mrlva  na tla.
Ako je verjeti dosedanjim poročilom,
j(^ vsprejelo srbsko probivalstvo jako mirno
vest o umoru kraljeve dvojice. VT četr-
tek igrale so, po teh poročilib, vojažke
god be na raznih krajüi mesta in rnno-
žica je na"dušono vpila: ,.Zivio kralj
Karadj' "r!jr /ic".
b:»u 1 po raznih poroč-ilih, ki do-
hajajo z Dunaja, iz Pariza. iz Herolina,
iz Londona in iz Kima. niso bili larnož-
nji diplonialični krogi prav nič iznona-
deni, ko so doznali to vest, ludi uledo
prestolonasledstva v osebi I'etra Kara-
djordjevica, poročila Ae precej soglasajo,
namree da nimajo dotično države nič
proti ternu. ako zasede skrbski prestol
Peter Karadjordjevie. Posebno pi^e v torn
smislu glasilo ministra za zunanje za-
deve grofa Goluchowskega, dunajski
„Kremdenblatt"'. Peter Karadjordjevir.
slarejši sin knoza Aloksandra. rodil sojo
I.  18 Ui.  in   ima   toroj   sedaj    i>'l   let.    L.
1 HS.'l.  poroeil so   jo s prvorojeno   beerjo
črnogorskega kneza, knoginjo   Zorko.   ki
pa je umrla že lota  I8t»n. Iz te>;a zakona
porodili  so se   trijo   otroci.   namree    hOi
llelana  I.   ISS-i., sin Jurij I.  1SS7. in   sin
Aleksander I.  ISSS.   Sinova   se   nahajata
pri  teti  Milici, soprogi   ruskega    velikega
kneza Nikolajevua in se   pripravljata /.a
vojaški  stan.
Knez i'oler Karadjordjevu jevisoko
izobražen človek. Sprl se je pa že ver-
krat s svojim tastom in pa tudi z ruskim
carjem. L ISV)f>. nastanil so je v (ient'u
v Svici in od takrat ni hi bilo o njem
več govora. Zadnjie je bil Karadjordjevii-
v Petrogradu, ko se je vrsüo tain slavlje
200-let.nice tega mosta. Bil je gost car-
ske družine. Kar bi bilo morebiti v zvezi
z današnjimi dogodki na Srbskem, bilo bi
mogoče njegovo potovanje na Ogrsko v
pret. mesecu oktobru. Takrat se je naba-
jal v njegovem spremstvu tudi njegov
zaupnik Naradovic, s kateriin sta se imi-
dila delj časa v Budimpešti pri uredni-
stvu iista „Topola", ki je stal vedno na
strani  Karadjordjevicev.
Ko se je govorilo o prestolonasled-
stvu v Srbiji in sicer takrat, ko je bilo
dognano, da iz zakona umorjenega kralja
Aleksandra s kraljico Drago ne bo otrok,
izjavil je Peter Karadjordjevu-, da bi pre-
vzel prestolonasledstvo v korist svojega
najstarejšega sina Jurija, kateremu bi so
takoj  umaknil, ko bi postal polnoleten.
Novo ministerstvo jo izdalo prokla-
macijo, v kateri pravi, da se je prijateljem
dežele posrečilo se združiti in ustanoviti
novo vlado, ki upa, da jo vsi miroljubni
Srbi podpirajo, da nastane v deželi zopot
red in rnir. Od kralja Aleksandra razve-
Ijavljeno ustavo z dno 6. maja 1901. nova
vlada zopet uveljavlja. Skupščina je skli-
cana na dan 15. junija po gregorijanskem
koledarju. Podpisani so pod proklamacijo
novi ministerski predsednik Avaku-
movi e, L j. K a I j e v ic kot minister
zunanjih zadev, Stojan Proti č, mi-
nister notranjih zadev, G. G e n <ü i č, mi-
nister trgovine, general Jovan Ata-
n a c k o v i č, vojni minister, d r. Vr. Vel-
k o v i ei, linančni minister, polkovnik
Aleksander   MaSin.   kot   minister
Najnovojsi vzroki, ki so dali povod
k termi, kar s*1 jo dogodilo v nrcdo po-
noc'i   v  Heljgradu, bi   bili  ti-lo:
Avakumovica. katori je podpisan na
t'elu novega rninisterntva, je kralj Alck-
nander. ko je postal polnoleton. odstavil
0(1 niini^ter-tva, kcr je že takrat suiriil.
di je  prisutš KnradiMrdjevi'ev.
Napetost proli kraljii Alok-andru.
kwtfro «*ta [»ovzročila kraljica Draga in
njt'n brat Lunjevica s tern, da je kralji'a
Draga z mzürnirni intrigami \ tola svo-
jega brata u^iliti za srbskega prestolona-
sN'dnika. |c zadnji ča« vedno bolj na-
rančala. Krulj AN-ksand'T je bil igrača v
rrtkah to slavohlepne in hinavske ženske,
ki je krrljH. krit udova in/.enirja Marina,
lako oniarnila. da jo jo povzdignil na
kraljevski prestol Mati kralja Aleksandra.
kraljich Natalija, je dobila o tern poročila
in pisala sinu. da je skrajni das, da se
od Drago loci, nakar bi se Natalija zopct
vrnila v Beligrad. Aleksander. katerega je
nee Alilnn silno pokvaril. se ni oziral na
muterino svet". Lunjevica pa je postal
tako predrz^n. da kot Oastnik niti svojih
predstojnikov ni hotel več pozdravljati.
To jo rodilo vodno večji odpor v armadi
in kralj Aloksander je mc/al pasti kot
/rtev d-astitilepnih namenov svoje žene
in njenoga brata. Ternbolj je naraslo
ogorčenje proti kralju. ko je price! vladati
z najskrajnej^im terorizmom in je ustavo
sistiril. Vn zadnjih volitvah so s tern te-
) rorizmom zmagali izključno lo pristaši
I kralja Aleksandra Kralj Alexander je
. uspeb tegn terorizma smatral za veliko
! svojo zrnauo in se vsled tega čutil popol-
1 noma varnega. tembolj, ker mu je še-le
pred par dnovi >O0 srbskih pevcev pri-
rodilo Imrno ovacije.
Cesar avstrijsk. je zaznal o dogodkih
v Belomgradu v četrtek pri detiliranju vo-
I jakov povodom sv. Rešnjoga Telesa pro-
eo«ije. Xajpreje je stopil k njemu knez
Montenouvo. ki mu je dejal. da mu ima
i minister zunanjih ::adev grof Goluchow-
:'ki nekaj važn(jga povedati. Cesar je po-
kimal, nakar jo pristopil k njemu grof
(lOluchouski in mu poročal o umoru v
Belomgradu. Cesar se je stresol in bil
vidno konsterniran. Nato se jo takoj z
grot'-m   Goluch'")wskim   odpeljal  na dvor.
Dogodek v Belemgradu se smatra
splošno za veleva/.en in pripoznava
so. da so Srbi korenito nastopili proti
Obrenovie-em in avstrijski politiki v Srbiji.
Ta urnor je le zadnje tragično
dejanje dolge borbe mod rodbinami ve-
likih osvoboditoljev Srbije, C r n e g n J u-
rija (Karadjordje) in Miloša Obre-
n o v i c a. Oni Jurij se je početkom pre-
tokloga stolotja junaško boril zoper Turka,
a nazadnje je omagal in pobegnil v Av-
strijo. Boj je slavno nadaljeval Miloš
Obrenovic, in priboril Srbiji večjo svo-
bodo. Ko se je O.rni Jurij vrnil v domo-
vino, so ga zavratno umorili. Milos je 1.
1817. postal knez, I. 1830. dedni knez, 1.
183j>. je dal ustavo. Ubrenoviri so vla-
dali do 1. 184*2., a kruto in tiransko. Zato
je 1. 1842. rastal upor in na prestol je
prišel sin Omega Jurija, Aleksander Ka-
radjordjevic A 1. 18:")9. se je Aleksander
moral zopet umakniti Obrovicem L. 1868.
so vsled zarot Karadjordjevirev, umorili
Mihaela Obrenovica. Toda narod se se-
daj ni odločil za Karadjordjevice, mar-
več proti njim. lzgnali so jih, skupščina
jib je za vselej oilstranila od prestola,
na prestol pa je poklicala 14-letnega
vnuka Mihaelovega, Milana. L. 1882. se
je Srbija proglasila za kraljestvo in Mi-
lan je postal prvi srbski kralj. Dal je 1.
1889. kraljestvu novo ustavo, potem pa
se, kakor je se vsem v spominu, odpo-
vedal prestolu in se udal pustolovskemu
življenju v tujini. Na prestol je prišel
mladolotni Aleksander, ki se je 1.
1894. proglasil polnoletnim. Oženil se je
z Drago Mašin. Ker nista dobila otrok,
so nastale velike zadrege radi   prdstolo-
na.sledstVJl.   Kralii^a Dthph i«   irkn^nlfl nri-
pravijo, da svojemu bratu Lunjevioi.
Ljud^tvo so je veiJno bolj razburjalo, ^i-
nla so je nezadovoljnost. Te prilike se
je poslu/il 1'o t e r Karadjordjevie,
ki je šo vedno gojil nade, da pride s
pornocjo Hu>ije in (.rnegore na srbski
prestol. Pndobil je zase nozadovoljno
armado. ki so je spuntala, umorila kralja
in kraljico in re- proglasila Petra Kara-
djordjovica za kralja. Z Aleksandrom je
izmrla rodovina  Obrenovic-ev.
Kraij Aleksander I jo bil rojen 14
avgusta ISTti Vlado je nastopil 6. marca
1SS'.<. L^ta 1H9L se je proglasil polno-
letnim. Star je  bil  zdaj  -~ let.
Mažarom!
MaJarski lluni.
Posluh zdaj  moji  strani.
Posluh. pozur!
Odzdoli vam. in  ne odz?6r
Se končni pi5e o  računi.
Pozor. posluh.
Dan sodoi trobi  ?am po uh'
Dan sodnji1 saj pač že je čas,
Da vrže vam račun v obrAz'
Kdaj že divjaški va5i tropi
Prihruli v kazen so Evropi,
A v kazen najkrutejžo nam
Nokodi iz Mongolske tarn?!
0. davno. davno to je 2e'
0 vas povest pac mnogo ve
lz časa st^rodavnega
A nič za ras kaj slavnega.
Divjaki, roparji ste biii.
tvropo evetno  pustošili,
In kamor stopil važ je konj
Bil dedov nasih trud zastönj —
Zastonj? Ne, bil dovolj ni trud,
Trud plačal slednji njih je ud:
Od vas je ded naš bil teptan,
A vnuk je še današnji dan !
A moja struna
Naznanja zdaj vam dan račana —
Li moja strunica samö,
Brenči. doni vam na uhö'?
Ne! gläsi ti so pač premehki,
Za čut brezčutni vas prelehki,
Ne jaz ! zdaj narod govori.
Gorje vam, oj tirani vi!
Sadna razstava iu rlruai vipayski kmetijski
shod v Prvačini-
(Kont>cO
G. Franc Gombac iz Ljubljane je
govoril kot predsednik komisijo za raz-
redovanje sadja in vin med drugim sle-
deCe: Nastopam pri Vas kot potovalni
ueitelj. Prišel sem več iz radovednosti
med Vas, da se kot učitelj Vam sosed-
nega kraja in Vas sorojak sam prepričam,
v koliko Vi napredujete. Moram priznati,
da sem bil presenečen od tega. kar sem
danes videl. Nikdar ne bi bil toliko pri-
čakoval. V tern gre cast \'am, kmetovalci,
osobito pa tistim gospodom, ki so Vas
pri tem vodili. Ako pojdete po tej poti
naprej, Vam bode to prineslo mnogo
sadu, bodete prišli do večjega imena in
bodete imeli od tega tudi mnogo dobicka.
Priznati pa morate, da ste prišli do te
stopinje le potom pouka. Pouka je troba
v vsakem kraju. Nikdo ni tako učen, da
ne bi bil potreben pouka. Bil je svojčas
mož v ministerstvu, ki je rekel, da kmetje
ne potrebujejo pouka, ker je kmetijsko
vprašanje že reäeno. Če pa pogledamo
danes malo nazaj, vidinio, da je ta izret
jako nezmiseln. Pouk je bil, je in bo
potreben.
Na to je govornik prečital imena
onih, ki so bili odlikovani glede razstav-
Ijenega sadnja (katera imena smo že v
predzadnji številki priobčili), ter posebno
pohvalno omenjal požrtovalno delovanje
g. nadučitelja Orla, kateremu gre hvala,
da je razstava tako vspela.
Konečno je govornik izrazil željo,
da bi to, kar so pokazali Prvatfani s
svojo razstavo, ne ostalo le v Prvačini,
ampak da bi se razširilo po celi Vipav-
ski, in posebno tud i po kranjski Vipavski,
ki si je bila   svojčas   pridobila  svetovno
im«   alfifJft  rH7tin<5ili»nia   «jh ?i'r     Hanna    n«
0. Makso I, i {• e n iz Rihemberga je
utemeljeval resolucijo, ki se glaai : „Vi-
soki deželni zbor se po/ivlja, da ukreno
v sporazumu s predstojniki obtinskih za-
stopov in onimi vinarskih in sadjarskih
druAtev na Goriskem vse potrebno, da
so vxtroji čim prcj doželni zakon, ki naj
vredi obrambo proti slani. Povdarjal jo.
da so i'Osebno na Nižjeavstrijskem rabijo
nolii aparati, ki se naložijo s steljem
i dr. tor so polem, ko se ternperatura
liliža nieli. sami vnamejo. Kakor imamo
poslave skoro proti vsem Skodljiveem na
irti in sadju, tako bi se morala vstrojiti
tudi postava v obrambo proti slani. Re-
solui/ija se je soglasno sprejela.
G. posl. G r (} a je naglasal, da je
namen razstave v prvi vrsti, dvigniti bla-
gostanjo kmetskega stanu. Blagostanje pa
jo odvisno od tega, da so pridelujo dobro,
komorcijolno blago, in da se to blago
dobro razpecava. Dandanes pa so se do-
hodki posebno pri vinoreji jako znižali.
In to po eni strani radi tega, ker so se
stroski pri pridelovanja močno zvisali,
cene vin pa znižale. Gledati moramo to-
rej, da znižamo ätroske posebno s tern,
da bomo posebno gnojila eeneje dobivali.
dohodko pa s tern, da se vinom centt
zviša. Da cene vin padajo, je vzrok ta,
da imamo moenega kcnkurenta v sosedni
dr?.avi. z eno besedo v tern, da obstoja
takozvana vinska klavzula. Vsi vinorejd
v dr/.avi so so izrekli za odpravo te klav-
zule. Tudi pri nas se je že mnogo pro-
testiralo. Torej je vsekakor umestno, da
se sedaj v zadnjem trenutku sprejme re-
solucija: Visoka vlada se pozivija, naj
naloži na italijanska vina tako visoko
vvoznino, da ne bodo mogla več z na-
šimi vini tekmovaii. Sprejela se je ta re-
solucija enoglasno.
G. Ivan Budin iz Zalošč je ate-
meljeval dve resoluciji. ki ste bili tudi
soglasno odobreni in sicer: 1. Visoka
vlada se prosi, da bi nagradila one kme-
tovalce v vipavski dolini, ki se izkažejo
z vzornim sadovnjakom ; 2. Visoka vlada
se pozivija, da naloži na sadje. ki pri-
haja iz Halije v našo državo, vvoznino
vsaj 16 K v zlatu za vsaki meterski slot
vpeljanega sadja.
Po sprejemu teh resolucij je pred-
sednik se s posebno zabvalo omenjal
potovalnega učitelja g. Antona Strekelj-a
za njegovo delovanje med kmetovalci in
npdueitelja g. Orla za njegovo ueiovanje
v prospeh kmetijstva v Prvačini, zahva-
lil tudi zborovalce, ki so opravičili nje-
govo izjavo pred shodom, da so zavedni
in inteligentni kmetovalci, ter zaključil
shod.
Po shodu je bila poskuänja razstav-
ljenih vin, katera so se odlikovala sle-
deče:
I razred : Franc Gregorič iz Prva-
čine št. 19, in Alojzij Krševan z Gradi-
šča, navadna belina iz I. 1902.; slov.
oddelek deželne kmetijske sole iz Gorice,
vlaški rizling iz 1. 1895, 1898. in 1894.;
Iv. iNardin z V'ogerskega, bordo in m. fran-
kinja iz I. 1902.; 3lov. oddelek deželne
kmetijske sole iz Gorice, modra franki-
nja iz I. 1W96. in bordo iz 1. 1897.; An-
tun Kozem iz Prvacine, navadna črnina
iz I. l(.'O2.; Josip Mrevlje iz Dornberga,
navadna belina iz 1. 1902.; Andrej Fur-
Ian; iGoeev) iz Prvacine, beli. moškat iz
1. 1901. in 1902.; Miha Žorž z Gradišča,
navadna belina iz 1. 1902.; Ivan Bizjak
te Dornberga, rizling iz 1. 1902.; France
Zgonik iz Cvetrož Bihemberga, navadna
belina iz 1. 1902.; Ivan Budin iz Zalošč,
navadna črnina iz 1. 1902.; Franc Dru-
fovka iz Dornberga, višnjevi burgundec
iz I. 1902.; Jože Vodopivec iz Uornberga
št. 132, navadna črtiina iz 1. 1902; Pa-
vel Suämelj iz Prvacine, modra frankinja
iz 1. 1902.; Andrej .Sever iz Prvacine,
visnjevi burgundec iz I. 1902,; Jož. Pri-
možič, župnik v Prvačini, burgundec,
nmdra Irank. in rulandec iz I. 1902.; An-
drej Furlani (Gočev) iz Prvacine, modra
frankinja iz 1.  1902.
II.   razred : .lurij Furlani iz Prvacine,
Ivan Saunig iz Bilj, JožefMrmolja iz Sela
št. 12, Jožef  Mozstič   iz   Prvacine,   Ivan
Saunig iz Bilj, Anton Kozem iz Prvacine,
Jože Koc,   krčmar   v   Prvačini   in   Ivan
Bizjak iz Uornberga,   navadna belina   iz
I. 1902.; France  Gregorič   (1'eščetov)   iz
Prvacine, mojina iz 1. 1902.;  slov. odde-
lek dež. kmet. sole   iz   Gorice,   savignon
iz I. 1899.; Jože Gregorič iz Prvacine in
Jože   Vodopivec   iz   Dornberga   št.   132,
navadna belina iz 1. 1902.;   Ivan Saunig
iz Bilj, grganija   iz 1.  1902.;   Henrik Čr-
melj iz Vrtovina,   navadna   belina   iz   1.
1902.; Andrej Pahor iz   Prvacine,   teran
iz I. (?); Jakop Gregorič (Žnidar)   iz Pr-
vacine, brzamin I. 1902.;  Ivan Bizjak iz
Dornberga, teran iz I. 1902.;  Jože   Per-
sic iz Prvacine, modra frankinja in por-
tugalka iz I. 1902.
III.  razred :  Jože Gregorič iz Prva-
cine, Jože Kodrič iz Brji,  Andrej   Sever
i7   Prvn^inP   in    Andrfti   GrßffOriß  Z VOfiTOr-
KrSevan h Oševljaka, brzavin i/. I. 1901.;
Jo?.ef Priuioiir. iupnik v Prvačini, Franc
Bret* iz hornborga in Kočevar, navadna
belina iz I. 1902 ; Anton Berlot, Župnik
na Vogerskom, cividin iz I. 1902.; Josip
Krpan iz Prvačino, Anton Borlot, župnik
na VogPrskoin, Joie Turk i/. Brji $t. 12:"».
Anton Sever iz Rihemborga, Karol Krse-
van iz Dornberga in Andrej Slejko iz
VTel. Zabelj, navadna belina iz I. 1902. ;
Jožef Oebron iz Brji. navadna crnina iz
I.  1902.
Hazstuva je bilu otvorjena šo do
torka zvečer. Udeležba je bila taka, ka-
kor ob tako neugodiuMii ctisu ni večje
pričakovati.
Kaj pobližjega o razstavi gotovo na-
piSe kako strokovnjasko pero. Mi za da-
nec le želimo Vipavcem, da gredi» po tej
poti naproj. da se pridno ravnajo po
naukih, ki so jih dobili na doaedanjih
dveb razstavah in ž njimi združenib sbo-
dih tor nain kmalu pokažejo i*a trotji
razstavi kaj še dovraenejžega.
Dop i si.
V   Cioricl,    10.   junija          (S e j a
upravnega sveta vipavsko I e-
1 e z n i c e.) V dan S. t. m. sklioal je pod-
predsodnik upravnega avela vipavski že-
loznici upravne svetnike k seji s sle-
dočim dnevnim redorn : 1. volitev pred-
sednika; 2 volitev dveh upravnih svet-
nikov; 3. morebitni predlogi.
Ob doloceni uri zbrali so se upravni
svotniki v določenih prostorih na Da-
naju k seji. katere se je udeležil kot
vladni zastopnik. odposlanec železniškega
ministerstva grof Chorinsky. Po kratkem
pozdrava in nngovoru podpredsednika
dr. A. Gregorčič-a, prišli so zborovalci k
prvi točki dnevnega reda. Vladni sve-
tovalec dr. Werner je predlagal, naj se
izvoli za predsednika upravnemu svetu
z vskiikom dr. Gregorčič, čemur so vsi
upravniki z odobravanjem pritrdili.
Ker je s tern postalo prazno mesto
podpredsednika v upravnem svetu, pred-
lagal je isti upravni svetnik, naj se iz-
voli predsednikovim namestnikom za-
stopnik dež. odbora, prof. Ivan Berbuc,
kar je bilo soglasno sprejeto. Predsednik
in podpredsednik se zahvalita za iz-
kazano jima zaupanje ter izjavita, da vo-
litev vsprejmeta.
Pri drugi točki dnevnega reda pred-
lagal je zopet dr. Werner, naj se izvolita
upravnima stvetnikoma s. Leopold Bolko,
župan črniški in deželni poslanec. in
lokavški župan Josip Vidmar. Tadi ta
točka je bila sprejeta in sicer, kar se
tiče g. Bolko-ta, soglasno, kar se tiče g.
Vidmarja, s petimi proti  jednemu   glasu.
Pri tretji točki dnevnega reda oglasi
se za besedo najprej prof. B e r b u č,
kateri je prosil natančnih in avtentičnih
pojasnil o gmotnem vspehu vipavske že-
leznice. Odgovor društvenega opravitelja
je bil ugoden. Ta železnica je po nje-
govih besedah bela vrana med lokalnimi
železnicami, namreč taka, da se njen
promet prav lepo razvija, in da ne bo
zabtevala prevelike držvavne podpore. V
prvem četrtletju tega leta, t. j. od 1. ja-
naarja do 1. aprila, imela je železnica
povprek 4000 K dohodkov na vsak ki-
lometer, torej skupaj nad 100.000 K. Ker
se promet vedno bolj množi, pričakovati
je do konecleta lepega konečnega vspeha.
Isti govornik je naglašal, da ni le
upravni svetnik vipavske železnice, marveč
kot odbornik v prvi vrsti zastopnik go-
riäkega ljndstva in da kot tak mora gra-
jati nekatere nedostatke državne uprave
pri tej železnici. Najprej omenja, de je
mnogo posestnikov, ki so odstopili že-
leznici svoj svet, a ki do danes niso s"e
prišli do plačila. Nekateri so sedaj vknji-
ženi na svet, po katerem teče železnica,
in plačujejo še davke od njega, dasi ga
ne uživajo že leto in dan. Obžalovati je,
da so nekateri tnostovi čez poljsko poti
brez opornic ob straneh kar je v ne-
varnost Ijudem in živini. V Selu na Vi-
pavskem je padel vol čez tak most, in
dotični posestnik je imel precej škode
od tega.
Neverjetno je, zakaj ne odpravi že-
lezniška uprava spak na volčjedraški po-
staji ter ne spremeni imena „Vočjadraga"
v pravilno ;,Volčja Draga" ; zakaj se ne
spoštuje pravica dvoiezičnosti tudi na
postajah v Frvačini in Kamnjah ter se
ne napravi poleg nemSkega tudi slovenski
napis: „Postajališče in skladišče";
Koristi železnice zahtevajo, da se
pomnoži število vagonov, ker sedanji ni-
kakor ne zadostujejo prometnim zah-
tevam.
Vaekako bi bilo v interesu želez-
nice in prebivalstva po Vipavskem, da
bi ae vpeljali v spomlar"nem in poletnem
času ob nedeljah in praznikih zabavni
vlaki, katere zahteva tudi mestno pre-
bivalstvo. ki bi 8i rado ogledalo lepo vi-
Noobbodno potrobno jo tudi, da se
wed«* trotji vlak, ki bi priAel v Gorico
okolu poldno, a bi ^t*l na/nj okolu 2 *ur,
vlak, ki je žp navedon na papirjn v
vo/.nem reda. Zili se, da hočejo inerodajni
(^initelji po sedanjem voznom rodu promot
na tej irti po možnosti skrc'iti, mesto da
dn bi hkrboli zk njega ra/voj.
Upravni svelnik g. G o il i n a iz
AjdovAčme je grajal različne nedostatko
na postajah AjdovSOini, na Costi in v
Dobravljah. Opozoril je na to, da bi mo-
rala žoleznioa voziti tudi po^to ler prov-
zeti vos postni promet.
0 vseh toh tot'kah vr^ila so jo l\-
vabna razprava tor jo bilo soglasno sklen-
jeno, naj se dela na to, da se navedeni
nodostatki odstranijo. Kar so lice tretjoga
vlaka, storili so so Se drugi koraki, da bi
žolozniška uprava zadostila opravičonim
tozadevnim zahtovnm vipavskoga pre-
bivalstva. I'pati s' «. .no, da osobne pro-
moinbe pri državnem promotntMu vodstvu
(Iržavnih žoleznic v Trstu bodo dobro
vplivale na razvoj vipavsko železnictv
Politični pregled.
Najnovt'jse vesti.
Pogreb umorjene kraljevsko dvojico
se je bajo izvrsil koj po storjenem ubojslvu
in sicer mod poldrugo in tretjo uro zjutraj.
Trupli so položili v rakev Obrenovitjev,
ki se nahaja v atari kapeli  sv. Marka.
Knez Petor Karadjordjevir pride v
Boligrad dne 17. t. m. Istotako je že na
poti njegov sin Jurij, kateromu je novi
srbski min. predsednik naznanil, da je
postal srbski pr^tolonaslednik. Pred od-
hodom iz Petrograda bil je kneževič Jurij
pri carski   dvojici in se od nje   poslovil.
Listi poročajo tudi. da bi zarotniki
ne umorili kralja in kraljiee, ako bi kralj
podpisal izjavo, da se odpove prestolu.
a živeti bi moral vedno v prognanstvu.
Kraljica Natalija padla je v nezave-1,
ko je doznala o strašnem koncu, kato-
rega je storil njen nesrečni sin.
Zarotniki so po najnovejših poro-
čilih umorili kralja v spalnici, no da bi
zahtevali od njega naj se odpove prestolu.
Poroča se tudi, da so vojaki oskrunili
trupli kralja in kraljiee s tern, da so jih
obsipali z brcami. Ako je kaj resnice na
toh poročilih, potem so ravnali zarotniki
v resnici hujši nego divjaki.
Huski listi obsojnjo ta grozodejstva
in pravijo, da častniki, ki so izvrsili ta
grozodejstva niso nikakor slovanski čast-
niki, pač pa janičarji. Bati se je v Srbiji
hodih nemirov, kajti v?Hki del vojaštva
se baje ne vjema s tern, kar se je do-
godilo. Posebno je posadka v Nišu po-
polnoma nasprotna vsem dogodkom in
govori se ce'o, da se je bati med raz-
nimi posadkarni krvavih bojev.
Notranjl polltični položaj.
Bliža se dan 30. junija, dan namreč,
do katerega je nameravala vlada v dr-
žavnem zboru re.šiti nagodbo o carinskom
tarifu, a do danos ni niti dotični odsek
izvrsil svojega dela. Do tega dne pa
mora biti dovoljen tudi proraeunski pro-
vizorij, a tudi o tern ni nade, da bi ga
poslanska zbornica do tedaj dovolila. Za-
raditcga pa preli vlaila zdaj s paragralom
14. in co.lo z razpustom državnega zbora.
Ti pretnji pa bodeti pri strankah presneto
malo izdali in bi vlada paČ najbolje sto-
rila, ako bi se s strankami pobotala, po-
sobno pa s Čehi, katerim naj spolni ne-
katero njih zahteve.
Državni zbor.
V   lorkovi seji je posl. zbornica raz-
pravljala o nujnem   predlogu   pos!.   Klo-
i'aca glode dogodkov na Balkanu. Nujnost
predloga je bila odklonjena.   Posl. Mian-
chini je zopet govoril o dogodkih na Hr-
vatskem in protestiral proti temu, da sta
odposlana na   Hrvatsko   zopot   dva   es-
kadrona   ulancev. Bianchini jo   zahteval,
naj so   odstrani bana   Hedervary-ja,   kot
jedini  vzrok hrvatskih nemirov.
V  državnorn zboru so včeraj nemžke
stranke intorpelirale vlado ^lede dogodkov
v Beligradu.
Gosposka zbornica.
V    soboto   je    gosposka    zbornica
vaprejela zakonski načrt gledc zboljšanja
plač avskultantom in sicer nespremenjen,
kakor je bil sprejet v poslanski zbornici.
Minlsterske spremembe na Dunaju.
Razni listi poročajo zopet, da misli
dr. Körber vvesti v svojem ministerstvu
nekatern spremembe. Vsled teh govoric
postal bi pravosodni minister nemški
nacijonalec Derschalta, železniski mini-
ster pa Mladočeh Kaftan. Dr. Körber bi
pa prevzel vodstvo trgovinskega mini-
sterstva, ker nainorava bajo sedanji trgov.
minister Call odatopiti in se vrniti zopet
v dip\omatično službo. Vse to pa bi se
seveda zgodilo, ako bi doälo do kakega
sporazumljenja med Nemci in (jehi, kar
bi se za zdaj zRodilo s tern, da bi Nemci
iVsko VHeucilist'O*. Sicor ko troHijo razui
iisti tako vosti med svet, prihajajo pa
„Narodny Lisly' /, domontiranjem vsega
toga.
Vojaškt! zatluve.
Vojnu uprava nahaja ho v volikih
skrboh, k<»r so jo prepričala, da na
Ogerskem za lotos in vsaj za hli/nji oas
iK^ more biti govora o novaOonja in da
no bodo iinolo do I. oktobra prnv nič
novincov na razpolago. K^r ho vojne
zadove skupna stvur in je tudi naš
drzavni '.bor vsprojol novi vojni zakonski
načrl le pod pogojem, da stopi v voljavo
i^plo takrat, ko bodo jodnak zakonski na-
crt vsproj«4t tudi v otforskem parlamontu,
ne smejo s prvim oktobrom niti pri nws
poklicati v voja^ko službo lotošnjih no-
vincov. Ker pa so s prvim oktolrom od-
puščajo oni vojaki, ki so dosluAili tretje
lolo, zapustila bi vojaško službo skoro
tretjina vojakov. Polrmtakom bi jih no
ostalo pri vojakih niti toliko, kolikor se
jih zahteva v času mini. Do tega pa no
sine priti in vojašbi uprava pomagala si
bode baje iz te zadrego s tern, da no bodo
lelos izpuščeni iz vojaske slu/.he oni, ki
odslužijo tri lela, dne I. oktobrn, ampak
So 1 e due 31. decembra t. 1.
Nemci o potrebi češko-nemsk« sprave,
Minulo soboto jo govoril na rokom
volilnom shodu posl. dr. Kppingor o no-
tranjem politicnem položaju, o nagodbi
z Ogersko in prišel po torn tudi na ra/.-
mere med Čehi in Nemci. Gledo spo-
raznmljonja s Čehi je izjavil govornik, da
do sprave mora prili, ker so sicer v
državo ne povrne mir. Poslančev* iz-
vajnja so bila vsprejeta z velikanskim
navduSenjern in so«la«no je bila nprojeta
rosohu-ija, s katoro so mu izraža za-
upanje, obonom pa prepričanjo, da je
sprava meil obema narodoma ne samo
politiška, rnarvoč tudi gospodarskn po-
treba. Do tu bi bilo vse dobro in prav,
ali rosolucija irna pa poleg toga tak red,
ki izkljucujo že naproj vsako spravo mod
Nemci in (Jehi. Dr tppingorjeva roso-
lucija končuje namroč tako, da pravi, da
je sprava mogoča jedino le pod pogojom,
da ho iVska adtninisUrativno loci ter da
so v nemskem delu C'.eske nikakor ne
smojo nastavljati uradniki česke narod-
nosli. Kdor želi češko nemäko spravo
pod takirni pogoji, so mu njegova želja
gotovo nikdar no izpolni, ker ne bodo
Čehi nikdar privolili v admtnistrativno de-
litpv Čoške.
Dogodki na Hrvatskem.
V   Zagrobu   so aretirali  te   dni   vse
polno socijalcov. I'olicija se mouno trudi,
da bi  prisia na sled onim, ki  so zapalili
na živinskem trgu se  nahajajuče   lesene
harake. Casnikar llinko Sirovatka, o ka-
toremseje mislilo,da je zbežal v Ameriko,
so nahaja   sedaj v  Švici   in je  pisal   oil
tarn, da se vrne v svojo domovino  tedaj,
ko bode storjen konec Hedervaryjevemu
tiranstvu.  Po vseh meščanskih   šolah   s->
učenci domonstrirali na razen   način. h-
stopilo jo iz službe vse polno    policajov,
kor so so navoličali volikih  naporov, ka-
tere jim je nalagala  služba.    I'olicija na
konjih pornnožila so jo z ulanci. Na Su-
šaku traja so vodno nagla sodba.  Dotični
oklici [)O  vogaiih olic so  kar izginili čoz
noč, ali pa so bili pomazani.  V veži okr.
sodišča nabit je bil vedno jeden tak oklic,
a   vsak   dan   so   ga   našli   pomazanega,
pa ne da bi zamogli priti na sled storllcu.
Zato pa je   policija  postavila   posobnega
stražarja, ki ni imel drugoga posla, nago
paziti na ta oklic. V torek jo stražar za-
pazil nokega   mladenita,   ko je vstopil v
vežo.   Stražar  plane hitro na  mladenita
tor ga pograbi.   Vsleil   toga prestraAil so
je mladenič tako   zelo,   da je   prisol   ob
hesedo. Stražar spremljal je potem   mla-
deniča mesto v zapor, na dom.  Ta mla-
denič se imonuje Rudolf Susie  in jo  sin
notarja iz Merkopala.
V  Zagrebu je bil  list   „Obzor"  za-
plonjen   zato, ker je   prinosel  oklin,   ka-
terega  je   izdala   kukaviška   večina   hr-
vatskega sabora  na narod   poprej   nego
ga Je priobčil vladni  list   „Narodne  No-
vino".   Ban je   hotol po vsi sili izvedeti,
kje je dobilo „Obzorovo" urednistvo do-
tični   rokopis.   Zaraditega   bode   najbrže
<;elo zaprt   glavni   urednik   „Obzora", g.
Derencin.    Kaj   takoga bi se   zdolo   vsa-
kemu človeku  neverjetno,   in   vondar jo
res. V Varaždinu se je brala v torek sv.
masa zadui5nica za padle žrtve. Vse pro-
dajalnico in delavnice po mestu   so   bile
zaprte in vse mestno prebivalstvo zbralo
se je v cerkvi in okolo cerkve. po kon-
Čani cerkveni slovesnosti, äla je množica,
broječa    ka':ih   3000  oseb,   po   mestnih
ulicah ter kričala:   Doli  Hedervary, doli
z Madjari.  Vojaštvo je množico razgnalo.
Ta pa jo hotela napasti   stanovanje   po-
slan^a Kaša, a branila ji je konjica. Tudi
več tisoč kmetov hotelo  je po   sili   priti
v mesto, a   vojaätvo  jim   je    zabranilo,
Zaprli so  pa vse polno oseb.
Ban Khuen Hedorvary ae je na dan
slovpsnosti. Kočijo, v kalnri se je pnljnl
v iwkev in iz cerkvo, je spromljal jeden
cskadron uiarirov. Nav/.lic vsomu temti
pa ga jo množicn iz/vižgala in nepro-
nehnma vpila : „Doli /. njim !" V Varaž-
dinu je proglasena  nugla soil ha.
Politiskl šknndal v Italiji
ltalijanski momariski minister Bet-
tolo je zapieton zdaj v noko no prav
lopo al'ero. Njegov svak je namrec, tiiko
poroca vkljub raznim dementijem ope-
tovano „(lorriere Mercantile!'1, z vednostjo
ministrovo organiziral trust zu oklopno
ploSče pri ladijah v prilog Invarni za
jeklo v Ternih ler prejel za to posre-
dovanje rnalo provizijo v znesku pol-
drugi miljon  lir.
Renal doublet protl Comlmsovl polltikl.
V listn ,,Hovue politi<jn«* el parla-
menlaire" je priobčil to dni znani I'ran-
coski odličnjak Henal Goublet članek
kateri koneuje s terni le besedami: Od
kar obstoji I'rancoska republika, se ni
nahajala Francija Se nikdar v tako kri-
tu-nem položaju, kakor se nahaja dandanos.
I'rvikrat so sedaj prekucuSke slranke
udrle v eerkvo tor kradle pred očmi po-
licije. Nap edala se je pri nas ;¦-ava
pravcala verska in civilna vojska. Nujno
potrebno je, da se prej ko prej -ton
komv takim odnošajem. To pa ne saino
zarf : tega, da se povrneta v državo mir
in red, ampak tudi /.aradi tega. ker se
naliHJa pod takimi pogoji naš ugled pred
Inozemslvom v veliki nevarnosti. Kak
11 piiv, naj bi imel narod na to, kar se
dogaju drugod, ako se ne zna vladati
niti .-»amega sebeV Ako so poslajale kon-
gregacije promogocne in je zaradi toga
začela biti francoska vlada na nje po-
zorna, o tern se ne da nič reči. Pa ako
se jo že hotela moč kongregacij omejiti
in odpraviti morobitne zlorabe. morala
je vlada na vsak način spostovati verski
cut. Zdaj pa se rnoramo vprašati, kako
bo vse to koncalo V
DoyocJki na Balkanu
Danes je gotovo, da so turAke oblast-
nije razdelile v drinopoljskem vilajetu
med mobamedansko ljudstvo vse pol no
oro/ja. Vsled tega je postal tamošnji po-
ložaj jako resen.
Domače in razne novice.
Za „Šolrtki Dom" so plačp|; pred-
sedniku: Lovro Juvanck', župnik v Dorn-
bergu, o priliki neke kupčije z delnicami
vipavske žoleznico 100 K; g.čno IW nar-
dina, Estera in Hožica Bizjak mesočnino
za maj 60 h.
Šrčna hvala!
„(Yntralna ponojilnlra'' v (iorlel,
rep. zadruga z omejeno zavezo, opozarja
svojc člane, posestnike glavnih deležev,
da dvignejo pripadajoče jim deležnine za
dobo 1900—1902.
N a č e 1 s t v o.
Procesija   sv.   Kcsiijegn   IVU'sa.
— V čelrtek vršila se je v Gorici na
jako slovesen način in pri prav ugodnom
vremenu proeesija sv. Uesnjega Telesa,
katero je vodil mil. nadskof ob veliki
azistenci duhovščine. Vse ulice koder se
je pornikala procesija, bile so lepo okra-
Sene z zelenjem. Na oknih his pa so bili
razobeäeni raznobojni semtertja jako dra-
goceni proslirači. Z več oken plapolale so
pa tudi cesarske in doželne zastave in
na oknih gorele ho tudi v svečnikih sveče.
Procesije so so udeležile vse lukajšnje
civilne in vojaske oblasti. vsa šolska
mladina ter razni zavodi. Oeklice bile so
večinoma obleeene v belo in nosile so
v rokah šopke cvetlic. Med Solskimi za-
stavarni, videli smo lepo zastavo „Šol.
Doma", katero so se le pred kratkim
blajjoslovili. Svirali sta pri procesiji vo-
jaška in mestna godba. Pred in za Naj-
svelejäim, korakala je dastna vojaska
stotnija tukajšnjih brambovcev, ki je po
vsakem blagoslovu oddala svojo salvo in
sicer jako točno in precizno. Ob obeh
slraneh neba, pod katerim se je nosilo
Najsvetejše, bodili so topnicarski pod-
častniki z golimi sabljami. Ob straneh,
koder se je pornikal sprevod, gnjetilo se
je vse polno ljudstva. Posebno je bil na-
tiačen ljudstva Travnik, kjer je bil raz
postavljon jeden bataljori lukajšnjega peš-
polka. Streljanje iz topov na gradu pa
se je letos nekoliko zakasnilo, streijati
so začeli še le pri tretjem blagoslovu. —
Procesijo na Kostanjevici, ki so je vräila
zvečer ob G. uri, je pa motilo deževno
vreme. Navzlic temu pa se je zbralo tudi
pri tej procesiji vse polno ljudstva.
Izrcdni javni obc>ni zbor poli-
ti^nc^a druätvu „Slo^a" in pa „Sociii"
t'alot. — Politično družtvo „iSloga" je
sklicalo, kakor je znano, v nedeljo v Öt.
Peter pri Gorici izredni javni občni
zbor, katerega glavni namen je bil, da
protestuje proti dogodkom na Hrvatskem.
Pole« tega in ker ie bilo nn'^nknvati. da
Ijndstva, kar bi se tudi zgodilo, da ne
bi tega preprečilo skrajno neprijetno
vreme, j)ostavilo j<^ na dnevni red ludi
driige, za vse Slove.nce broz razlike njili
političnega mi.sljenja. velevažnc todke, ka-
kor slovensko vseučilišče v Ljubljana,
slovenske s rod nje in mestne sole, v Go-
rici in pa c. kr. kmelijska družba. K
ternu shodu je vabilo druAtvo vso Slo-
vence brez razlike političnega mi^ljenja.
Ker izkljuc'ujejo zgorej omenjene točko
žc same po sebi vsako strankarstvo, je
objednem drnstvo razglasilo, da govon'1
pri tern sbodu labko tudi taki govorniki.
ki niso člani pol. driistva ,.SIoga-l. brez
razlike na njih polilično "djenje, samo
ako se v zinislu obstojočib postavnih do-
loc'b zglase pri predsedništvu, da jim to
izda posebno vabilo, glasece se na do-
tično osobo. Kornur bi bilo torej mar, da
se napravi skupna manilestacija proti
dogodkom na Hrvalskem. storil je to
prav labko, ako je le količkaj hotel v
korist dobre stvari brzdati svoje stran-
karske strasti. Ker pa tega storiti niso
mogli nekateri liudje, sklicali so svoj
po.sebon ^bod, k čemur so imeli tudi
pruvico. Nam ni sicer tako poslopanje
dopadlo, a mok'ali smo, čeravno !,i se
bili mi protestnega sboda za brate Hr-
vate udeležili brez pomisieka, ako bi ga
bil sklical kdorkoli, predno ga je skli-
calo politično dru.štvo ,.SIoga". In da bi
se bil tudi shod, katerega so sklicali ,.na-
prednjakr in soeijalni demokratje, dobro
sponesel, zato smo popolnoma prezrli vse
neopravičene in podle napade od strani
,.boče>l, s katerimi nas je obsipala že pred
shodom. ter tako indirektno ščuvala prol.i
našemu shodu. Na vse napude na druAtvo
,.SIoga", kal^ri izhajajo vsi iz jednega
in istegH intrigantskega peresa. ne bi mi
niti danes reagirali, da ni ,.Sočin"* t'alot
zabrusil narn v lice po svoji umazani
denuncijantski navadi najpodlej^e inai-
nuacije, kakor da bi mi ne imeli sočutja
7. naširni nesrečnimi brati llrvati, ter da
ji» bi la nasa manit'estacija zgolj le nekak
strankarsk manever. Takih podlih insi-
nuacij ni pac: zmožen nihče drugi, razun
..Socinega" 1'nlota.
Še 27. maja je pisala ..Soča%'( da
njena stranka ne skliče protestnega sho-
da, češ, ,.tisti, ki bi radi stopili na relo,
ne čutijo dovolj legitimacije za to resno
akcijo, no. nic ne dajo od sebe glasu
tisti, ki so danes preditavitelji narodove
volje". In glej, koj ko so sklicali «hod tisti,
ki so predstavitelji narodove volje. za-
hrAčala je ,.Soč«". da noče imeti skup-
iietja shoda in sklicala je svoj shod ter
tako zaprečila skupno manifestacijo. To
pa, kar je storila „Sočina" stranka, to
predbaciva zdaj „Sočin" talot nam, če-
mur se mi pa prav Oisto nič ne čudimo
in bi se le tedaj čudili. ako bi to člo-
veče postopalo drugače.
Dr. TiiniA uu'd sonjalnimi dc
inokratl. — Zaradi dogodkov na Hr-
vatskem, priredili so v Nt:brežtni v ne-
deljo tudi soeijalni demokratje protestni
shod. K temu shodu je prišel tudi dr.
T u in a in govoril je tudi on na shodu.
O tern, kar je govoril dr. Tuma o do-
godfeih na Hrvatskem, se narn ne zdi po-
trebno ničesar omenjati, ker ni povedal
nič novega, marveč obsojal je tudi on
razmere na Hrvatskem, kar so storili
tudi vsi drugi govorniki in kar delamo
tudi mi v vsaki številki svojega lista,
odkar so postale razmere na Hrvatskem
neznosne za nase brate Hrvate. Ali dr.
'Tuma ni niti na tern shodu mogel storiti
odmanje, da ne bi omenjal tudi naših
slovenskih razmer. In o teh nažih raz-
merah rekel je dr. Tuma, kakor čitamo
v ,. Kdinosti", med drugim tudi to-le:
„Med drugim da jo na sedanjem žalost-
nem stanju Slovencev in Hrvatov kriv
boj mej liberalizmom in klerikalizmom,
kntera sta le tuja rastlina. Klerikalizem
ne Ie da ne vzgaja, ampak celo uničuje
vsako svobodno gibanje; liberalizem pa
je tu le radi par oseb, katerim stranka
slepo sledi čez dm in strn". Potemtakem
priznava dr. Tuma, da je liberalizem tuja
rastlina ter da je Skodljiv nam Slovencem.
Objednem pa priznava tudi, da je li-
beralizer» stvar par oseb, katorinv stranka
slepo sledi čezdrn in strn. Vprasamo pa, ali
ne spada tudi dr. Tuma k onirn par osebam,
katerih stvar je bil liberalizem samo
zato, da so lovile nanj. kaline, ki so slepo
za njimi drvili čez dm in strn samo
zato, da bi dospele do svojih sebičnih
namenov, ne glede na velikansko škodo,
katero je trpela pri tern lovu po sebič-
nem cilju skupna narodna stvar. Vpra-
samo, ali ni bil dr. Tuma, kateri je na
Goriškem zasejal seme te tuje in tako
škodljive rastline samo zato, da bi dose-
gel za svojo osebo to, po čemer hrepeni
njegovo častilakomno sree in sploh nje-
gova sebičnost ? Dr. Tuma je bil in je
torej prepričan o škodljivosti libera-
lizma   za   alovenski   narod.   Potemtakem
smo to v Hvojem |i->tu sto- in stokrat
povdarjali, ko je dr Tuma na raznih
shodih v deveta nebe.sa povzdigoval li-
beralizem kol edino zvezdo voditeljico,
ki pripelje nase Ijad.stvr» k pravi sreči in
neodvisnosti, ter tako vedoma nlepil naSe
ljudstvo in rnnogo njih tiidi v resnici tako
oslepil, da so slepo drli za njim icz drn
in strn in tako neizrečeno škodovali
slovenski stvari, a slepo služili par ose-
bam, ki so iniele pri ti gonji pred očmi
jedino le svoje sebične namene. Zdaj pa,
ko so Ijudje dr. Turno spoznali, zdaj pa,
ko so se začele Ijudntvu odpirati oči in
je začelo hrbet obra^ati libcralizmu.
katerega je hotel dr. Tuma uvesti med
nas goriSke Slovence, zdai pravimo. ko
je dr. Tuma spoznal in sprevidel, da a
pomočjo svojega deteta liberalizma ni-
kakor ne doseže na GoriSkorn svojih
osebnih namenov, zilaj ima ta mož dovelj
predrzno lice, da preklinja sam svoje
dete, ter da je hoče, kakor kukavica svoja
jajca. podložiti v tuje gnezdo, ter prid;-
govati proti liberalizmu in pozivljati k
slogi, katere ni na Goriškem noben drugi
tako grdo razru3il,  nego on.
Dr. Tuma. jc postal zdaj sodja-
llst. —• Vsaj tako čitarno v časnikarskih
poročilih o nabrežinskem protestnern
shodu. Politični vranec, katerega je za-
jahal dr. T a m a, se imenuje narodni
socijalizem. Na tern vrancu hoče dr.
Tuma torej prijahati tje, kamor ni mogel
dospeti. ko se je hlinil, da hoče ostati
vedno zvest programu političnega društva
,.SIoga-l in kamor ga ni dovedel libera-
lizem. katerega je zasejal med goriške
Slovence in katerega danes on sam
proklinja, pa ne rnorebiti zaradi tega,
ker je nasemu narodu škodljiv, marveč
zaradi tega, ker ni mogel z njegovo po-
močjo doseči za svojo osebo tega, po
čemur vroče hrepeni in za kar je pri-
pravljen žrtvovati ne svojo srečo, mar-
več srečo celega našega naroda. In če
bo dr. Tuma za nekaj casa zopetkje na-
stopil ter razjahal svojega novega vranca
ter se poprijel celo klerikalizma, o ka-
terem danes pravi, da ne le naroda na-
Sega ne vzgaja, marveč da zavira in vni-
čuje vsak njegov napredek, čudili se ne
bodemo tudi takemu nastopu prav čisto
in malo nič. ko smo že davno do dna
du$e preprieani in smo tudi že neštevil-
nokrat dokazali, da je dr. Tumu sveto
Ie jedno načelo, ki se glasi : kakor
m u k a /. e !
Bohiiijska železniea. — Tvrdka,
katera je prevzela v izuršitev del bo-
hinjske železnice od St. F'etra do Kanala,
prične svoje delo prihodnji mesec. F'o
črti hodi ie šest inženerjev dotične tvrdke,
ki si ogledujejo svet in se tudi pogajajo
za odkup istega. Del* glede tukajšnjega
kolodvora niso še oddana in se ima to-
zedevna dražba še le vršiti. Vsa po^lopja,
kakor kolodvorsko skladišče, delavnice,
poslopje v katerem bodo stali stroji itd.,
stala bodo cez poldrugi miljon kron. Po
Gorici hodi že vse polno delavcev, manjših
podpodjetnikov in delavskih nadzornikov,
ki Oakajo na delo.
Izprt'd sodlsc'a. — Te dni je stal
pred tukajšnim sodiščem Mohor Dornik
in so je moral zagovarjati. ker se je ne-
spodobno vede! v županstvenem uradu
v Št. Ferjanu, in tarn hudo razžalil ta-
mošnjega župana, ko je isti vršil avojo
župansko dolžnoat. Dornik je bil obsojen
na dva meseca ječe in na jeden post in
trdo ležižče vsaki mesec.
Aretirali so na Uekl nekega člo-
veka, ki je zamotan v tatvine, ki so se
dogodile v Gorici pretekli mesec. Ta
elovek hotel je krasti tudi na Reki, a
prijeli so ga na delu.
Zaprli    so    v    sredo     zvooer
Izidorja Kanteta iz Šmarij na Vipavskem.
Tiček, ki ima še le 18-let, postal bi s
časoma lehko imeniten tat. Kante bil je
naj prej 10 mesecev pri oo. Frančižkanih
na Kostanjevici in je irdil, da hoče po-
stati menih, ali ker se ni spodobno vedel,
pokazali so mu vrata. Potern je služil
nekaj časa v hotelu ,,Central1', pa tudi
tu mu ni ugajalo. Hotel je postati pek
in je stopil najprej v službo pri g. Fajtu
v Gledališki ulici, pri katerem je ostal 5
mesecev. Ogoljulal je g. Fajta za 5 kron
in je potem izginil. Preselil se je k g.
Draščeku in tudi pri tern ostal je 5 me-
secev. Nekega dne pa je izginil tudi
od tu in odnesel 16 kron, katere je prejel
na gospodarjev račun od raznih odje-
malcev kruha. Kar najedenkrat se znajde
Kante pri peku g. Gollavini na stolnem
trgu in bil je pri njem do zadnjih dni.
Nekega dne pa je nesel kruh na kolodvor
in vraoajoč se, vrgel je v stran jerbas,
ker se mu jo zdel prenadležen in ni se
vrnil več k gospodarju. Ko ga zapazi g.
Drašček, da brezposeln pohaja po Gorici,
opozori na to policijo, ki ga je v sredo
večer   poiskala in  naäla v neki  gostilni,
ir:n_   „^v   :^   •»—™—  J»»U—^   .„i,„„„i     Lr„_i«   : —
parije in povedal je So ve<\ Povedal ji
je narnrec, da je narn^raval se dati za-
preti nekega vecera v Drascekovo pro-
dajalnico, pokra^ti tarn, kar bi se našlo
in jo potem popihati Povedal je tudi. da je
ukradel pekarici Ani Skerjanec iz miznioe
1(J kron ter nekemu drugemu iz Prvacine,
hlače.
V(»litc\ zii|)«iui in njicovih nn-
iiiestnlkoN \ (ioricl. —- V torek je bil
izvoljen za /.upana goriAkega dosedanji
župan dr. Karol Venuti. Za njegovega
prvega namestnika je bil izvoljen Bombig,
za drugega narnestnika pa dr. liader.
I'redsedoval je ti seji kot starosta castiti
gosp. Zoratti.
(iolijulijc na škodo zavaroval-
nt'^a dru^itva ,,Mutual". Ze pred
meseci pisali ho ameriäki listi o velikan-
skih goljutijah, storjenih na $kodo zavt-
rovalnic zn življenje, ki so se dogodile
s tern, da so se bolne osebe zavarovale
za visoke znfske. o katerih je b;lo znano,
da se nahajajo že pri koncu življenja.
Med take vrste goljufov, zaäla sta tudi
Alojzij Grebenc in Cleric Viktor, katera
sta bila v pondeljek aretirana v Trstu
Alojzij Grebenc. trgovec s praSiči, sta-
noval je v Trstu v ulici Coroneo St. 9.
Viktor Čerič pa je bil zavarovalni nad-
zornik pri zavarovalnici „Mutual" najprej
v Trstu, a se je zadnji čas prenelil v
Ljubljano. Delala pa sta tako-le: Poiskala
sta si bolnlh ljudi in sicer o katerih sta
bila prepričana, da ne bodo na nobeden
način več dolgo živeli. Potem je 3ol Orič
s temi bolniki k zdravniku in ga kot
strokovnjak prepričaval. da mu je oseba
popolnoma znana že delj časa ter da je
zdrava ali ga pa tudi nafarbal s tern, da
je oseba že zavarovana in da se hoče
zavarovati le ^e za nekoliko večjo svoto.
Zdravnik, videč pred seboj nadzornika
zavarovalnega društva. zanesel se je nanj
in pregledal je pripeljane osebe le po-
vr^no. Da bi pa ne nastala pri zdravniku
kaka sumnja, napovedale so se le nižje
svote, za katere se hoče oseba zavarovati
in so se še le potem dostavljale ničle,
tako, da je prišlo iz 2000 K 20.000 K, iz
6000 K 60.000 K itd. Vse te zavarovalne
police pa so se glasile tako. da je v slu-
čaju smrti vdobil svoto oni, ki je imel
polico v rokah. Zaraditega pa je Grebenc
bolnim strankam, katere je v ta namen
rabil, dal nekako odskodnino po kakih
60 do 100 gld., ter plačeval zanje zava-
rovalne premije tako, da se niso stranke
potem za nič več brigale. Potakem potu
je pri&el Grebenc pred nedolgim časom
do 40.000 K in bi bil kmalu dobil še
60.000 K, da ni prišla zavarovalnica o
pravem času na sled taki goljutiji.
„Dlvji lovfe" v Vipavi. — Pevsko
dru^tvo v Vipavi priredi v nedeljo 28.
junija Finžgarjev narodni igrokaz s petjem
„Divji lovec,,. Prosi se si. društva v oko-
lici, da to vpoštevajo.
Zveza slovenskih pevskill dru-
štev. -- Ustanovna skupšcina zvezina
bo v nedeljo, na dan b. julija I9US. v
Ljubljani dopoldne ob pol 10 uri v dvo-
rani ^Glasbene Maticeu v Vegovih ulicah
št. 5. II. nadstropje, kjer se zbero de-
legatje imenovanih drustev. da si ustanove
in izvolijo upravni odbor zveze slo-
venskib pevskih društev. üoslej je pri-
stopilo zvezi slovenskih pevskih društev
12 društev.
Nevseoen dosjodok za nnSejja
eesarji. — Ko se je naš cesar peljal
včeraj zvečer v Schönbrun, približal se
je kočiji neki clovek ter žugal s palico
proti cesarju. Bil je to neki Jakob Heis,
trgovski agent, norec, ki je bil že večkrat
v noriänici  in ki pravi, da je sin   božji.
„Slovanski vek" prinaša na str.
490—493 sestavek pod naslovom „Slav-
jane i Finljandija*'. katerega je spi?al
Lavr. Leskovec. Iz tega sestavka je raz-
vidno, da je pisanje nemških listov o ru-
sifikaciji Finlandije goli hambug. Na Fin-
skem so razmere nekako take, kakor v
Istri. Ena šestina prebivalcev, ki veci-
noma prebivajo ob morskem obrežju. go-
vori žvedski jezik, 5/',; je pa Fincev. Vseh
prebivalcev je kaka dva milijona. Manj-
šina prebivalcev (Švedi) ima v fmland-
skem zboru 337 zastopnikov, Finci pa le
62. Znano pa je, da Švedi po Finskem
simpatizirajo s Švedi in Nemci in zato
ruska vlada gre bolj na roko zatiranim
Fincem. katerih je r< ,; v deželi. Odtod
vedno zabavljanje po nemških časopisih.
Da se o kaki rusifikaciji po Finskem ne
more govoriti, je jasno. Večina uradnikov
po Finskem ni niti dolžna znati ruski
jezik in ga tudi ne zna. Znanje rušcine
se zahteva le od nekaterih viäjih urad-
nikov, da morejo občevati z osrednjo
vlado v Petrogradu. Avstrijski Slovani bi
lahko Boga hvalili, ko bi imeli približno
tako avtonomijo, kakor prebivalci Fin-
skega.   Kdaj  pridemo   Slovenci  do tega,
j..    u:    —a:_~     ----J--#i-----      --    -'--------L-
Proll mn/Aiiju oku/cnega uiiir- '
vim»ea |»«tjh. - Kükor je znano, je
priAla tmli ntt murvino pprje v listtiii
neka t>oltv,»»n, krttero invnnjejo stro-
kovnjaki ..ilmpsis pentagon»". 1>h hi s^
tit l>oW»zf>n ne zanesla tudi v n»»$t» krajt\
}p ddredilo poljedolsko ministrrstvo, da
morn l)iti miirvino perjo, ki se uvaža iz.
Italijp k nam, preskrhljeno i uradnimi
rortilikati, dokuzujoeimi. da je p^rjo
zdravo. Carin>ki uradi ima o strotj uka^.
da pazijo na to, da se ta določba točno
izvrSujtv
I'oinldoro In kromplr. — Nekdo
je cepil na krompirjevo steblo pomidoro.
Vsled lega so na steblu dozoreli pomidori.
a  pod zomljo jp dozorel krompir.
SpoiiuMiik t'asiil^klin porcnVvalft'in,
ki  so padli v anpleSko-burski vojni, Iwjo
naineravajo   postaviti   v   Londonu     Kot
žrtvp  svojok'a   poklica   padlo je   namreö
12 (Hsnikarjcv  in sicpr pet naravnust od  j
kropljp zadetih, druzih sodem je prbrnhi j
mrzliea v ondotnih nezdravih krajih. Mod
njimi   bila je tudi   neka   dnma   kot   po
ročpvalka    londonske.kia    \'\>Ui   ..Morning |
I'ost".   Spornenik   bode  imei   na   krasni  j
plo^-i fsekana  imena poroeevalcev, kraj
in   vzrok  njpgove   smrti.    Za   to   častno
zadoSöenje   padlim.   zanimajo   se   nmogi
krogi   in   nič   ložjp^a ni bilo, kakor na-
baviti  potrebni   denar,   katere^fi   se je v
kratkem nabralo več kot dovolj.
(udat*   prlkazni v   At'riki. —   V
Tunisu je padal te dni gost   peščen dež.
lsti eas se je temperatura čudovito spre-
niinjala. V kratkem času ip namrpč tern-  !
peratura   poskoeila   od l.'> na   3S" in to  j
se je v jednem in istem   dnevu   veekrat
ponavljalo.
Wilht'Im-ovo <\ iu kr. priv tekoce
nia/.ilo „Kntsoi'iu" »t;uif 1 koiuad K 1 - .
{Miitn;i posiljiitfV 15 körn. \\'J'f-. Wilht'lin-ovo
m:i^iIo ..Bassorin" je sredstvo. katt-rega uCiiu'k
st' opira na znanstvoiia preiskovanja in dejansk»-
izkušiijo U-T se izdeluje izključljivo v lekani.
Friina Wilhelm, c. in kr. dvurm-ga zalagaMja v
Nfunkircht'ii (Spodnje avstrijskoV Ma/ilo deluje
{Müiiirovalno. bol blažoč in ute«S!jivo pri bolezni
živifv. kakor tudi pri bolečinah niižic, udov in
^      /-,töh.
Zdraviuki 2a radi rabijo v   takih   slučajih.
bno.Ot' nastupijo bolečiiu" vslt'd kako napunif
ali zastart'Iih bole/nij; zato se ga   tudi   po-
služujejo L najboljiim vspehom   turisti.   gozdarji.
vrtnarji. tclovadci in kolesarji. Hvali se vsestraiisku
tu niazilo tudi kot varstveno sredstvo proti niröes-
lifiiiu piku.
V znak pristnosti je odtianjen na vsakem
zavitku grb trga Xeunkirchen ineun Kirchen).
Dubiva se ga po vseh lekarnah. Kjer ni zaloge,
9P pa direktiu) dupošlje.
na
izredni obcni zbor
„Hranilnice in posojiliiice" v Pevmi
reg. zadruge   z neomejeno  zavezo,
ki se bode vršil  dne   21.  junija t. 1. HI.
pobink. nedeljo, ob V , popoldne v žap-
nišča v Fevmi
z iliicMiim rtMloni:
1.  Yolitcv noveqa  načclstva (vsled od-
povedi sedanjegaj.
2.   j'rememba f? 33. pravil.
V Pevmi 12   jiinij.-i  \\)W.
Nacelstvo.
^W      ^      ˇ      ^      ^       ^      -w      -w      -w^      -w^      -v
Y najem
se odda pod z^\o ugodnimi pogoji
enoixadstropna hiša z vrtom ob šem-
peterski cesti v Ši, Petru pri Qoriei.
JVsatansiriejc se poizve pri ta-
mošnjem županstvu.
Leop. Reja,
gostilničar .Pri Goluhu
na voglu ulice Morelli
Priporočapristna briskabe-
la in črna vina. Izborna
kuhinja postreže o vsakem
času z okusnimi lurslimi in
gorkimi jedili.
Zastopstvo za prodajo pra-
vega Ijubljaiiskeqa k i s 1 e q a
zelja v zaboj[ili od2ö do 50 kg.
Za mnogobrojen obisk so pri -
poruöM slav. obeinstvu v inestu
in  n:i deželi.
Jakob Miklus,
trgovec z lesoin in opoko, zalo^u
vsakovrstnega trde^a in mehkega
koroškpL:i in kranjske^a lesa ter
pohištva. rakov i'rujiV vinskib po-
sod, stiskalnice za vino in sadje
vsake velikosti
* v Pevmi,
za Soškm mostom. p. Gorica.
priporoča p.   n.   obeinstvu  svojo
bojjato    zalo^o,    za^otavlja   naj-
hitrejšo postrežbo  in  jako   nizke
cene.
Anton   Pečenko
Vrtna   ulica 8 GORU'A  Via Giardino 8
priporoča
priatna bela
in črna «ina
)z   vipavskih,
briskih,   dal-     '
matinskih   in
isterskih   v i
nonradnw.
iJosiavija na iinrn in razposilja pit /.clez-
aici na vse kraje avstro-eftt-rske snonarhije T
•odih  od   56   litrov   naprej.   Na   zahtevo   puäilja
tuiii   uznrce.
Cene interne. Postrazba  poitena.
Teodor Slabanja.
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,    I
priporoea precast, duhovščini za j
izdelovanje   cerkvenih   posod   in  I
orodja.   Pripravo cerkvenega   o-
rodja   olajšuje   revnim   cerkvam
s tern, da daje  tudi   na   obroke.
Obroke si pa preč. p. n.  gospod
naročevalec   sam   lahko    določi.
Anton Kuštrin
Gosposki ulici h. štev. 25,
priporoča eastiti duhovščini in slavnemn
občinstvu v mestu in na dfiželi svojo
trgovino jedilnega biaga n. pr. kavo:
Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto
rice i. dr. 01 je: Lucca, Si. Angelo, Korfü
istersko in dalmatinsko. Petrole.j v zaboju
Sladkor razne vrsle. Moko st. 0, 1, 2, 3
4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in
drugp. vrste, namreč po 7» kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič &
Valenčič v II. Mistrici. Zveplenke družbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v
Ajdovščini. Vse blago prve vrate.
Po poiUi se razpošilja   v   zabojčkih
UHJmanje po b Kg. na vse  kruje.
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma'.
Tomaž Huala,
trgovec z lončarskimi, por-
celanskimi in steklarskimi
izdelki, v Gorici naTravniku
h. štev. 8, (prej Weidlich)
si' ]iriporo(;i si. obriii -1 vu v nic-
stu in na il«*>.«* 1 i / /anotoviloin
toe ni' in snluln«' post ic/Im1, opi-
l'a.j«' sc na svojr ohilno /tianj»'
v ti j slroki Uot v»'(I»'tni 11xIu/-
licnt'c v tr^o\ inal) gg. Sturli
in Monari na Travniku.
Vse po üajuizjili ceuali!!
Javna dražba.
i
j                Due   2'2.   juinjji    I.    I.     (.l.    lire
pi(Ml|>i»lii(liic   pit   do   I I .   lire   bode  v
I  M.  IiO\ 14'in u pri Nrhlrni/iiianj
[ šcv;ilii;i   (Ir.-i/.ha  oddajc «Ida v naiiicii
pnpia\(    /iipüijsKr   <<Tkv<k \  M.
\ L(>\rrncii  in  /upnisnt   istolain.
I'o^oji   in  slroskovnik  sta   na   la/po-
laii,o  v  ^iipnišrii.
Stavbeni odbor.
Si.  i, ivrciu1  pri  Neblem.   "2. junija   190S.
Spedicijska poslovnica
GašparHvalič
\ ulifi Morelli ^t. 12,
Priporoea sc toplo Sloven-
t'fiii   v   inestu    in   rojakom
na   de/.oli    /ai    prcva/.anjt1
;     vsakovrstnegn blaga in   po-
i     bistva v  vse kraj(\ Kcr  itna
'   tri nove zaprte vozove
za prevazanje.
zagotavlja. da se blago  ne-
poškodovano dostavlja.
S^        Pri svetem Antonu Padovanskem    __^VJ
PRVA ZALOGA
cerkvenih oblek in naboznih stvari.
Trst. Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi so bogata izbira piaiict, dalniatik, pluvial, huiiKTal, roki'tnv
kvadratov, kolarjcv l.co, prsnikov, misalov, brevirjev, riluaUtv, diuninv in
neštevilno nabožuiii različtio fino vezauih kiiji^,, svediikov, križcv, svctilni»:.
kcliliov, ciborjcv se srebrno kupo.
Jedina zalog-a za celo Primorjo kipov o vsakm-rstiii volikosti
in kvaliteti, umetnisko delo v ronianskciii karloim, priporočljivih posebno
za vlažne ccrkve.
Zaloga svoč iz čistoga čebolnoga voska kakor tmli mh'smih1
svcče I.  in  II.  vrstc, podob,  venrev, kri/.ivv  in  svcliuj vsakovrstuili.
Lastna izdelovalnica palm i/ umcinili rv^tlir in vsakmistmli
dru^ih del spadajočih k bo^orasljii, i/vrsijn se vezenja (rirami) najliiiejša
za zastave, prc^rinjala i. dr.
Popravlja   se vsakovrstno   stvari za ccno,------------         -------------¦-
:—                               --------pn Kojej jo izključona vsaka konkuronca.
Narodtve se izvršijo točno  in  liilro.
3^T*   Ob nucleijali in  praznikili je prcnlajalnira zapria.   "TKf
t         z odlieimn spostovnnje.il                        Anton J. Vogrič
Nova zaloga pristnih vin.
Andrej Abuja,
v Gorici, Križne ulice (Via della Croce) štev. 4,
priporoča zasebnikom, krčmarjem in drugim svojo
zalogo belih in črnih vin po zmernih cenah. Dostavlja
na dom in razpošilja po železnici v sodih po 56 litrov
naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Postrežba
poštena in točna.
„Krojaška * *
###zadruga"
Gorica,
Oosposka ulica St. 7.
Ravno došle
so zadnje novosti raznega krojnega
biaga za spomladansko in letno sezono,
kakor: Volne, perkal, Ok^fort, Batist,
satin, Zefir, svilo za prati, Tennis,
Pique bele in barvane. — Moška sukna
po vsaki ceni in veliki izberi. — Nada-
lie ima bogato zalogo platna, Chif-
rona in prtenine, hlačevine,volnene
odeje, kovtrov, bombaževine, zepriih rut,
robcev, ovratnikov, naprsnikov in raznih
,_________          drobnin.
J'r^proi;<% zai;riiijala in po- |
iArinjaia i/ volne in I>oiiiJmi-
ŽeviiK1!. Tudi se še nnzrijanju
Mlavnemu občinslvu, da se ra/-
]iro<Ia vac od pvejšnjili
Hezon xaoHlalo bla^o pod  ;
I US< IIO   CMM1O.
mr Na zahtevo stranke
pošiljajo se uzorci poštnine
Drosti hitro in točno. ~W
Koneciio ne iiazuiaiija
slav ne in is občinslvii, da
ho cene tudi vnemu 110-
vtMiiu  I>la«n  tako  nizke,
da «e ni bati nikake
konkurence!
Cene so stalne!
Zdaj se nudi rojiikoin v inestu
in na dezeli prilika za poSteno
in   solidno uoslrežbo 1