the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of america. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod —- za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. f (Official Organ of four Slovenian organizations.) najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski^ list v združenih državah ameriških. !IEV. (No.) 210. CHICAGO, ILL., SREDA, 29. OKTOBRA — WEDNESDAY, OKTOBER 29, 1930. LETNIK XXXIX. Sijajna proslava 30-Ietnice dr. sv. Jožefa v Waiipu DR. SV. JOŽEFA ŠT. 53, KSKJ. JE PIJONIR MED SLOVEN-SKIMI DRUŠTVI V SLOVENSKI NASELBINI NORTH CHICAGO - WAUKEGAN- — NEDELJSKA SLAV-NOST POTEKLA NA NAJBOLJŠI NAClN. Waukegan, 111. — Slovenska Naselbina v North Chicago -Waukegan je imela zadnjo netijo, 25. oktobra, zopet svoj |osebni dan, ki bo ostal njej, *akor tudi vsem, ki so poseti-'i na ta dan njihovo naselbino, v Prav prijetnem spominu. ■V. Waukeganu je vedno kaj Posebnega. Je to slovenska na-Selbina svojega posebnega , ti-Pa, ki je v čast in ponos vsej Ameriški Sloveniji. Malo je Naselbin, ki bi bile tako kon-Sei'vativnega duha z ozirom na sl°venski značaj, kakor je rav-1)0 slovenska naselbina v North Chicago - Waukegan. Obdana ■le' kakor druge naselbine, z ^rjem tujih narodov, a ko st°Piš in prideš tja na deseto u''co, se ti zdi, kakor bi pretopil mejo naše domovine. Tu ^slišiš našo slovensko besedo, ;i zveni po vrhniškem in bolniškem narečju. Ljudje či-domači, na katerih vidiš in Najdeš tisti kremeniti sloven-vKl značaj, kakor ga je mogo-fe dobiti le na naših slovenskih JUdeh. Posebno priznanje in cast "gre slovenski mladini v ,ej naselbini. Srečaš fanta ali e^leta na ulici, pa če te spo-^najo, da si Slovenec, te obgo-po slovensko in ne po an-eško, kar se kje drugje kaj Uo dogaja. Ponosno govore asno narečje svojih očetov in ater, češ, čegavi smo pa mi. je tista posebnost sloven-j e mladine v Waukeganu, ki Marsikje drugje prav redka ^kazen. Cast taki mladini, ki Jezika svojih očetov in ma-er ne sramuje, ne samo doma, j^Pak tudi zunaj na ulici. Ta-^ naselbine bodo ohranile slo-^lnski značaj še precej časa in Po zaslugi zavedne sloven-Ske mladine. Slovensko naselbino v North tfcago . Waukegan nazivamo j^erifiki Slovenci — "Ameri-Vrhniko". To zato, ker ve-. naših rojakoh v naselbini e doma iz Vrhnike in tamoš-,.Je lepe okolice. Dobro-, pa bom tudi jaz počastil v tem Wsovanju nedeljske proslave ® "Vrhničanje". jj, ^avada je pri naših ameri-• ^rhničanih, da kadar lit,!'0 na Programu kako slav-1)]^' svojo naselbino na >av okusen način okrasijo. j/^Ji teden pa je menda nad-n(),;1 vse dosedanje take Slavka- • Je lahko najti, Sty,)1 to' da je pijonirsko društev Vrnaselbini dr. sv. Jožefa, tri(i" KiSKJ. slavilo svoj.o v2j, e^etletnico, pove zadosten ^lov ^0ga naj se pa amer-Dri|encJ bolj veselo in z večjo Se lun°st'io spominjamo, ako in 8vG bomo svojih pijonirjev kate;j>h Pijonirskih društev, v v6s .ie v£elešeno vse delo in našega delovnega in stva slovenskega ljud- teinuVej' Zem,ii- Da> na Čast di< ('r^tvu, na čast delu te- n°vitGl Va' na čast delu usta" te?a društva se je 8voje Ka Vrhnika oblekla v a j lepše oblačilo zadnjo nedeljo, povabila prijatelje (ce) od blizu in daleč in se je z njimi veselila in zabavala ter proslavljala častno delo tridesetih let društva sv. Jožefa. Kaj pomenijo društva za naše naselbine, vsi vemo. Slovenska društva so bila prva podlaga, na katerih se je začelo vse slovensko skupno življenje po naših naselbinah. Ko bi ne bilo slovenskih društev po naših naselbinah — kaj bi tJile naše naselbine? Mrtve. Mnoge bi že iginile v tujem morju, ne bilo bi nobenih družabnih vezi, rojaki bi se ne poznali med seboj in kolika vrzel bi bila na polju podpiranja bolnikov in revežev, si pa niti misliti ne moremo. Z eno besedo lahko rečemo, vsega kar je slovenskega med nami, so glavni in najjačji steber naša slovenska društva. Zato je na mestu, da se svojih društev spominjamo in jim dajemo priznanje, katero jim gre. Ameriški Vrhničanje so dali lepo častno priznanje svojemu pijonirskemu društvu sv. Jožefa, štev. 53, KSKJ. Najprvo se je proslava začela V cerkvi Matere Božje, katero so si a-meriški Vrhničanje postavili, da v njej časte Onega, ki je Kralj vsega stvarstva. Veren Slovenec na Boga ne pozabi, pač pa z njim začne in z njim konča. Tako se je tudi nedeljska proslava začela najprvo v cerkvi. Pred mašo so se zbrala vsa slovenska katoliška društva v naselbini. Društvene zastave in bandere so plapolale ob pihu lahke jesenske sape in društveniki so naredili špalir od šole na deseto cesto in po isti do slovenske cerkve. Zadnje pa je korakalo jubilantno društvo sv. Jožefa z še zavitima novima zastavama v cerkev, katero je med špalir jem potem šlo prvo v cerkev, za njim pa druga društva. Slovesno peto sv. mašo je daroval preč. g. John Plevnik, slovenski župnik iz Joileta in bodoči duhovni vodja KSKJ. On je izvršil tudi blagoslovljen je nove zastave in bandera, ter imel ob tej priliki slavnostno pridigo. Preč. g. Plevnik je, kakor znano, ustanovitelj slovenske župnije v Waukeganu in kot takemu je najbolj znana zgodovina te naselbine. Kot tak se je v svojem govoru spominjal začetka društva in drugega dela v naselbini. Čestital je ustanoviteljem in naselbini na vsem delu za Boga in slovenski narod v naselbini, današnje voditelje društva in člane pa vzpodbujal k nadaljne-mu delu. Med mašo je popeval cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. J. Kovači-ča. Petje je bilo nekaj posebnega in pevovodja, kakor pevci zaslužijo vse priznanje. Po maši pa se je vršil bogato prirejen banket v šolski dvo-lani nove prostorne šole. Kako je potekla proslava tu, pride v jutrišnji številki. ZDRAVILIŠČE PREDSEDNIKOVEGA SINA Hiša, ki jo vidimo na sliki, stoji visoko v gorah v North Carolina, blizu Ashville. Izbrana je za začasno bivališče predsednikovemu sinu, Herbert Hooverju ml., ki se zdravi v tem kraju za jetiko. MUSSOLINI VIDI POGIN EVROPE SLOVENSKI RADIO- PROGRAM Fašizem bo po mnenju Musso-linija edini preživel sedanjo Evropo. —o— Rim, Italija. — "Do leta 1950 bo Evropa tako oslabljena, da bo ležala v zadnjih vzdihih. Edina država mladih moči bo le še Italija." S takimi besedami se je "duce" Mussolini razkoračil v svojem govoru preteklo nedeljo pred fašističnim svetom na predvečer osemletnice fašističnega pohoda v Rim. Edino v fašizmu je bodočnost Evrope po mnenju Musso-linija in zato tudi poziva v svojem nadaljnjem govoru vse države, da se ga oprimejo in da pometejo s sovražniki tega "znamenja odrešenja." Tudi na vzhod je vrgel oči in se indirektno dotaknil sosede Jugoslavije, rekoč: "Naša mirna ekspanzija se more vršiti le proti vzhodu; zatorej lahko veste, kje naj iščemo svoje prijatelje in zaveznike." -o- TUDI DOBREGA JE KONČNO PREVEČ Chicago, 111. — 151etni ni-gerski deček F. Simpson se je rv svojem domačem mestu, Lovejoy, splazil v tovorni železniški voz, da bi se malo zastonj vozil. Železničarji ga niso opazili; voz so zaklenili in ga odpravili proti Chicagi. — Mladi jetnik si tega ni nič k srcu jemal, kajti voz, v katerem se je nahajal, je bil poln češpelj in deček je češplje nad vse ljubil. Po petdnevni vožnji so končno v Chicagi voz odprli in prve besede dečka, ki je skočil iz voza, so bile: 'Mister, češpelj ne bom nikoli "več jedel." -o- — Haag, Nizozemska. — V mestu Rotterdamu bo postavljena nova tvornica za Zeppeline. Vodili jo bodo nemški inženirji, financirana pa bo od holandskih bankirjev in industrijalcev. Slovenska ura na radio v waukee. ', Mil- Mliwaukee, Wis. — Radio program, ki se bo oddajal v četrtek, dne 30. oktobra od 10:15 — 10:45 P.M. na postaji WTMJ., Milwaukee, Wis. (Kilocycles 620, meters No. 483.6). Izključno slovenski program. "V slovenski vasi." Sodelujejo: Tone Šubelj, bariton, pevski zbor "Naprej" (30 pevk in pevcev) ter pianistka A. Heimlich. Najprej govori "announcer" o Sloveniji, nato sledi pevski program: I. a) Venček slovenskih na- rodnih pesmi, mešan zbor s sopran in bari-ton-solom. b) Venček dolenjskih na-pitnic, mešan zbor. II. a) Zagorski zvonovi, b) Pa moje ženke glas, c) Moja mamica, d) Cez tri gore, poje bariton Tone Šubelj, pri klavirju Miss Heimlich III. a) Ko psi zalajajo, moški zbor, b) Je pa davi slan'ca pa-la, moški zbor z bariton- solo. (Solo T. Šubelj). IV. Pavčič: Slovenska korač- nica, mešan zbor s klavirjem. -o- POLICIJA MU DVAKRAT REŠILA ŽIVLJENJE Chicago, 111. 1— Lastniku pralnice Hun Foo Ying, 6716 Sheridan Rd. je neki znanec dolgoval znesek $400, ki mu ga pa ni hotel vrniti. To je moža tako potrlo, da je skušal izvršiti samoumor in je skočil v jezero, a ga je policija: še pravočasno izvlekla ven ter ga odpeljala na stražnico. — Obupanec pa se je hotel na vsak način posloviti od tega življenja in se je skušal v stražnici obesiti na kos platna A tudi tukaj mu je policija na- IKRIŽEMSVETA — London, Anglija. — Nevarna avtomobilska nesreča je zadela hčer angleškega kralja Georgea. S svojim soprogom, Harewood, se je vozila in trčila v neki drugi avto. K sreči pa so vsi utekli težjim poškodbam. — Jeruzalem, Palestina. — Atentat z revolverjem je bil izvršen na ministerskega predsednika Sirije preteklo soboto v Damasku. Prvi strel pa ni zadel in atentator je bil prijet, predno je mogel drugič izpro-žiti. — Istanbul, Turčija. — Tridnevno deževje je povzročilo veliko povodenj v Smirni, radi katei*e je prišlo 20 oseb ob življenje in bilo več sto poškodovanih. Porušenih je več mostov in ves železniški obrat je ustavljen. — Bagdad, Irak. — Tukajšnji min. predsednik je objavil, da se je država priključila novi panarabski zvezi, vključujoči štiri države, ki so vse prijateljice Angliji. -o- "MRTVEC" SEDI ZOPET PRI MIZI Marengo, Ia. — 86letnega farmerja W. H. Dalzell je zadela kap, in sicer tako močno, da ni bilo v njem nobenega znaka življenja in ga je zdravnik proglasil za mrtvega. Poklicali so tudi že pogrebnika. Ko pa so "ga položili s stola na posteljo, je eden domačih opazil, da so se mišice na njegovem licu neznatno zganile. — Pričeli so na njem uporabljati umetno dihanje in res je pričel tekom pol ure "mrtvec" zopet redno dihati in čez par dni se je popolnoma zdrav vsedel z domačimi k obedu za mizo. V ZAPORU SE OBESIL . Chicago, 111. — Dočim je drugih šest ujetnikov v isti celici na Racine Ave. policijski stražnici spalo, si je Jos. Wi-towski, 1231 Marion Ct., ki je bil aretiran zaradi nespodobnega vedenja, zadrgnil ovratnico okrog vratu, jo pritrdil na neki tram in se obesil na njo. --o- ŽRTVE AVTOMOBILA Chicago, 111. — Tekom pretekle nedelje so v chicaškem okrožju zahtevale avtomobilske nesreče deset človeških življenj. Na ta način je na-rastlo število smrtnih nesreč od novega leta dalje na 856. -o-- Iz Jugoslavije- NOV RUDNIK V JUŽNI SRBIJI PREVZELI V ZAKUP ANGLEŽI. — DIVJANJE SAVINJE. — POPLAVE. — SMRTNA KOSA. — RAZNE ZANIMIVE VESTI IZ JUGOSLAVIJE. KRALJEVO LADJO UJEL VIHAR Sofija, Bolgarija. — Ladja, v kateri se vozi bolgarski kralj Boris iz Italije v domovino s svojo nevesto Gibvanno, je bila nekje v Sredozemskem morju ujeta od viharja in ni mogoče dobiti nikake zveze z njo. Bržkone se bodo morali tudi vladni načrti glede kraljeve druge poroke vsled zamude preložiti. Slovesna otvoritev novega rudnika v Južni Srbiji V Trebči, staroslavnem rudarskem okrožju, kjer so že stari Feničani in pozneje Rimljani kopali svinec in baker, se je vršila dne 10. oktobra velika svečanost o priliki otvoritve novega rudnika, ki so ga prevzeli v zakup Angleži. — Že v srednjem veku je tamoš-nja okolica igrala važno vlogo, ko je tam preko vodila glavna prometna žila preko Balkana. S prihodom Turkov je pa vse gospodarstvo in napredek popolnoma propadlo. Mesto in veliki rudniki je bilo opuščeno in opustošeno. Po vojni začeta akcija je ugotovila velikansko bogastvo teh rudnikov, ki bo zelo povečalo blagostanje celega jugoslovanskega naroda in države. -o-- Hude posledice deževja Ljubljana, 10. okt. — Hudi nalivi zadnjih 24 ur so povzročili med prebivalstvom veliko upravičenega strahu. Po mestu so se že takoj v popoldanskih urah širile vesti o velikanski poplavi v Vevčah in Rožni dolini, kar pa k sreči ni odgovarjalo resnici, ker je Grada-ščica in Glinščica le mestoma prestopila bregove. Voda je napravila veliko strahu, ki je kakor hudournik drla po nekaterih ulicah v Rožni dolini. Če ne nastopijo močnejši nalivi, je strah povodnji odstranjen. -o- Savinja preplavlja Celje Celje, 10. okt.— Vsled močnega deževja že od sinoči, je Savinja s svojimi pritoki Lož-nico, Sušnico, Vaglajno, Koprivnico, pričela popoldne nenadoma silno naraščati. Mestni park je bil kaj hitro preplavljen in kmalu nato cel Otok. Ob 2. popoldne je voda že prestopila novo cesto poleg Grofije, ki je bila precej višje zgrajena kakor stara. Ljudje se boje, da jih zadene katastrofa, kakor 1. 1926. Ob četrt čez drugo uro popoldne je yoda narastla že skoro za 2 m. Ob 5. uri pop. je bila skoro 3 in poj metra nad normalo in je še vedno naraščala, in je dosegla že vrh Kapucinskega mostu. Ves čakozvani Otok, to je Gruberjeva, Jurčičeva, Vegova in druge ulice so do višine poldrugega metra preplavljene. -o- Plaz V Črni pri Kamniku se je vdrl s hriba plaz, ki je zaprl vso cesto, tako da je bil promet za nekaj časa ustavljen. -o- Zagorje Vse prerokovanje v boljše čase se sproti razblini v nič. Premogarji morajo še vedno praznovati po dva dni na teden. Nesreča Stroj je zgrabil pri delu 26-letnega ključavničarskega pomočnika Jurija Pukmajstra v Gaberju in mu odrezal konec kazalca na levi roki. mero preprečila. Tretji poizkus je nato menda opustil. Smrtna kosa V Mariboru je umrla Pavla Kocjančič, šivilja, stara 22 let. — V Litiji je umrla Alojzija Slane, soproga veleposestnika, stara 55 let. — V Mariboru je umrla Ana Žagarjeva, zaseb-nica, stara 70 let. — V Ljubljani je umrla Marija Vrhovec, roj. Wisjan, hišna posestnica —- V Mariboru je umrla Karo-lina Novak, zasebnica, stara 37 let. Z drevesa je padel Janež Okoren, sin kovaškega mojstra v Škof j i Loki, je zlezel na divji kostanj. Po neprevidnosti se mu je zlomila veja, padel je kakih 5 m globoko in se precej potolkel. -o- Kolesarska nesreča Pred dnevi sta padla s kolesa Anton Zaje iz Velike Loke, ki si je izpahnil levo nogo in je moral k zdravniku, ter Zupančič Mile, ki je dobil precejšnjo rano na glavi. -o- Celje V Celje je prispel iz Avstrije 501etni delavec Franc Pin-tar, ki je celo življenje delal v Avstriji po tovarnah. Ker je dela nezmožen, so ga poslali po odgonu v domovino. -o- Požar Na Bezeni pri Mariboru št. 2 je zgorelo deloma hišno poslopje posestnika Franca Ka-merja. —t—o- Trta cvete Iz Poljčan poročajo, da pri njih ne cveto samo jabolka, črešnje in češplje, ampak tudi pri trti so opazili ob trgatvi, da poganja zarod. -o- Škof ja Loka Tudi pri nas se po nekaterih vrtovih vidi poleg sadja, ki je že zrelo ali vsaj dozoreva, cele šope cvetja. Posebno jabolka in češplje. Pa tudi španski bezeg po nekaterih vrtovih cvete kakor maja meseca. -o-- Nogo si je zastrupil France Kraševec iz Dol. Ma-harovca pri St. Jerneju je tesal late. Pri tem mu je plan-kača spodletela in ga zadela v nogo. Čez nekaj dni je opazil, da se mu je rana prisadila. Moral je v bolnico. -o- Z nožem v srce V Preddvoru pri Kranju je neki neznanec napadel Franca Omana, ki se je ponoči vračal iz gostilne. Sunil ga je z nožem naravnost v srce in je le za las manjkalo, da ga ni do smrti. Nesrečneža so pripe-iljali v ljubljansko bolnico. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 29. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The First and the Oldest Slove« list v Ameriki. nian Newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-dcljko* in dnevoT po praznikih. day and the day after holidays. Izhaja in tiska Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Phone: CANAL 0098 Naročnina: Subscription: la celo leto_______________$5.00 For one year ---------------------------$5.00 Za pol leta___________2.50 For half a year--------------2.50 Za četrt leta___________________1.50 For three months ------------------- 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_____________$6.00 For one year -------------------$6.00 Za pol leta_________3.00 For half a year----------------3.00 Za četrt leta______________1.75 For three months ---------------------- 1.75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. _ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__ Poslušajte g. Antona Vičiča. Piše: "V Italiji ni bilo po zedinjenju italijanskih provinc in strmoglavljenju papeževe države pred dobrimi 50 leti razmerje med cerkvijo in državo nikoli prijateljsko, je pa iskreno prijateljsko sedaj po Musso-linijevi zaslugi. Fašizem in cerkev v Italiji delata skupno in sporazumno. Tega niso hoteli povedati na shodu." Da bi kak pravoveren socialist ne pregledal tega dejstva, Fioletarec zapiše stvar z debelimi črkami. Na laški fašizem se lahko pozabi, za tiste ustreljene"1 Slovence tudi ne gre, ampak vsa ogorčenost naj bi se obrnila zoper to grdo papeštvo, to je point socialističnega — protestiranja. Tudi pri govoru g. Zalarja, glavnega tajnika KSKJ., pristavi: "Kajpada je protestiral tudi on, ali mislim, da bi več izdalo, če bi jugoslovanski katoličani skušali vplivati na papeža, naj svojega zaveznika Mussolinija omehča, da bo odnehal v terorju." Nikomur ne more niti na misel priti, da bi zagovarjal papeža ali cerkev, ako bi bila kaka krivica na njih strani. Ampak slovenski socialisti dobro vejo, da ni. Toda, ker papež "ne omehča svojega zaveznika", to je huda krivica nad goriškimi Slovenci, in edinole zoper papeža imajo naši slovenski socialisti korajžo ogorčenega protestiranja, in kvečjemu še kakega kritiziranja — protestnih shodov. dajo te krasne sadove njiho-i Zatorej vemo, da se bo isto vega truda m truda treh nad-j občinstvo udeležilo njih slav-škofov. Najlepše in najmo- ;nosti, katera se vrši v nedeljo, J. M. Trunk: Protesti V Trstu so bili štirje Slovenci ustreljeni. O dejstvu se je pisalo obširno v dnevnem časopisju in se še piše. Ako bi s pisanjem bilo stvari pomagano, pomoč ne bo izostala, ker pisalo se je dosti. Prišlo je pa tudi do protestov, in ti so še na dnevnem redu. Pri teh pa se je že pokazalo nekaj, da človek ne veš, ali se res protestira, ali pa le — prepira. Ni nič krivega na tem, ako se piše in razmotriva o načinu protesta, o umestnosti, obliki, učinku. Od neke strani sodijo, da bi se smer obrnila na drugo stran, naj bi se skušalo zainteresirati za razmere širšo amerikansko javnost, naj bi se skušalo ustvariti neko amerikansko mnenje, ki naj bi se obrnilo proti zločinom italijanskih fašistov. Kolikor glav, toliko mnenj, bi se lahko reklo o načinu in vsebini protestiranja. Pri vsem tem gre le za to, da se nekaj doselže, in bi neka pomoč prišla. Protestiranje je prešlo v golo prepiranje, ko so svojo odsotnost od protestiranja, nekateri hoteli opravičiti s tem, da baje niso bili povabljeni, ali da iniciativa protestiranja ni izšla iz njih vrst. Tu lahko rečemo, da vsem nihče ne more ustreči. Ker ne gre morda za kako prednost, je iniciativa lahko tam, kjer pač nekaj začnejo, in tu je vsem in vsakemu pot odprta. Neumestno pa je, ako se namen protesta popolnoma izgubi izpred oči, in se .kritizira protestiranje, ker je prišlo od te in te strani. Tako n. pr. kritizira g. Anton Vičič v Prole-tarcu protestni shod v Chicagi, kakor bi bilo na mestu, da se kritizira shod, ne pa morda postopanje laških fašistov zoper Slovence. Piše namreč: "Videlo se je, da so izmed Slovencev prišli največ iz slovenske fare, ki je s svojimi funkcionarji pomagala poklicati shod." Izgleda, kakor bi bilo treba ostrega protesta, da je slovenska fara najmanj pomagala, da se je protestni shod sklical. Ker je predsednik omenil, da se preganja in zapira slovenske duhovnike, najde g. Anton Vičič potrebno, da proti te-mu — protestira, ker "res je, da fašistična vlada slovenskih duhovnikov ne preganja zato, ker so duhovniki, ampak le, čc delujejo za jugoslovanski nacionalizem." Dvoje je toraj temu kritiku shoda v spodtiko, da nekako — protestira, namreč, ker bi fašistična vlada morala preganjati duhovnike kot duhovnike, in drugič, ker je ta fašistična vlada, se zdi, popolnoma na pravem, kajti duhovniki "delajo za jugoslovanski nacionalizem," in kaj takega seve kajt slovenski socialist ne prenese, ^lasi le sam namala na steno ta "jugoslovanski nacionalizem", ko dobro ve, da gre za povsem pošteno narodno življenje. Človek bi pri taki pisavi skoroda mislil, da so slovenski socialisti hujši nasprotniki "jugoslovanskega nacionalizma", kakor pa laški fašisti. Da jim ni prav, če se duhovniki ne preganjajo kot duhovniki, to pa je tako vsemu svetu znano. To so — protesti. Celo fašistična vlada stopi pri teh socialističnih protesti-rovcih v ozadje, v ospredje pa pride — papeštvo, in slovenskim govornikom se nekako zameri in se jih kritizira, ker grmijo zoper fašizem laške.vlade, a ne zagrmijo tudi proti — papeštvu. . • J»1»!...... ZLATI JUBILEJ Chicago, 111. Že zopet. — Zadnjo soboto sem bil navzoč v češki dvorani na Millard Ave. ob priliki slavja zlate poroke Antona in Ane Koren, zadnjo soboto sem bil pa v nadškofijski stolni cerkvi pri slovesnosti petdesetletnice chicaške nad-škofije. Krasno se je izvršila pomembna slovesnost. Chicaška škofija je bila u-stanovljena 28. novembra leta 1843, torej je že stara 87 let. Kardinal Mundelein je osmi škof. Leta 1880 dne 10. sept. je papež Leon XIII. povzdignil škofijo v Chicagi v nadško-fijo in 28. novembra istega leta je bil škof Patrick Feehan slovesno ustoličen kot nadškof. Chicago kot nadškofija ima pod sabo te-le škofije: Belleville, Peoria, Rockford in Springfield. Vse te škofije so v državi Illinois. Za zlati jubliej so določili 25. dan oktobra. Gospe na novo ustanovljenega kluba za katoliške žene so oskrbele o-krasitev katedrale in so agiti-rale za mnogoštevilno udeležbo pri sv. maši in zvečer na banketu v Palmer j evi palači. Generalni vikar škof Sheil je teden poprej poslal na vse župnije pismo, v katerem vabi duhovnike in vernike, da naj se udeleže 25. oktobra zjutraj slovesne zahvalne službe božje, zvečer pa banketa. Služba božja se je pričela ob 10. s procesijo iz šole v cerkev. V procesiji je bilo 40 ministrantov, 200 semeniščnikov, do 300 duhovnikov, 16 monsi-gnorov. Za monsignori je bila azistenca škofova, za škofom Sheilom je šel kardinal in ž njim trije monsignori. Ko je kardinal vstopil, smo vfei po-kleknMi in prejeli blagoslov. Kardinal je po molitvi pred Najsvetejšem šel na tron in z njim azistenca. Pričela se je škofova maša. Pel jo je pomožni škof Sheil. Na koru je orkestralna godba spremljala orgije in pevce. Škof je krasno pel in tudi na koru pevci nad vse izvrstno. Cerkev je bila o-krašena največ z lučmi. Izpod stropa visi 40 lustrov, na vsakem 20 električnih sveč, poleg teh jih je gorelo ob stenah in stebrih blizu 300. Štirje reflektorji so razsvetljevali veliki altar. Krasno so se svetile zlate palmove veje, ki so v polkrogu obdajale altar. Svečniki in križ so najbrže popolnoma srebrni, nato pa tako^ pozlačeni, da bi mislil, da so čisto zlati. Cerkev je bila polna, bilo je tudi par sto sester in nas duhovnikov 300. Po evangeliju je bila pridiga. V tej se je o-menjala na kratko zgodovina nadškofije. V kratkem tudi jaz podam nekaj zgbdovine. Ko je nadškof Feehan nastopil kot nadškof, je bilo v mestu Chicagi 34 cerkva, v celi škofiji pa 104. Nadalje sta bila dva kolegija in 12 višjih šol. Ko je Feehan umrl, je bilo v mestu Chicagi 150 cerkva, v vsej škofiji pa 298. Prvi nadškof je posvetil 250 mašnikov, birmal 200 tisoč oseb, 'vogelni kamen je blagoslovil 80 cerkvam in blagoslovil je nad 100 cerkva. A danes po preteku 50 let je v mestu Chicagi 253 cerkva, zunaj mesta 134, skupaj vseh 387. Duhovnikov v vsej škofiji je 1270. Poleg cerkva sta dva nadškofijska semenišča v Mundelein in drugi v Chicagi, ste dve katoliški univerzi, 7 kolegijev in 59 višjih šol. Katoličanov je pa 1 milijon in 300 tisoč. Kaj ne, lepo je napredovala katoliška Cerkev. S ponosom lahko pionirji, ki še žive, gle- gočnejše pa je veliko nadškofijsko semenišče v Mundelei-nu. Jaz vam ga ne morem opisati, vsak sam naj ga gre pogledat. Gotovo bo to semenišče najlepše in največje na vsem svetu. Teologov, ki se pripravljajo na mašniški stan, je 320. Vsa slovesnost je grajala do tri četrt na 12. Jaz sem zastopal slovenske frančiškane in faro sv. Štefana. Trije drugi frančiškani so bili pa iz nemške provincije sv. Avguština. K sklepu želim, da bi v prihodnjih 10 letih nadškofija napredovala hitro kot doslej, ustanovile naj bi se še nove fare, zidale nove cerkve, novi katoliški zavodi — napreduje naj, da bomo čez 10 let ob 601etnici lahko rekli: večina Chicage je katoliška. Katoliški duh naj veje nad tem svetovnim mestom, naj v svoje okrilje 'sprejme vse, ki so dobre volje, izgubljene naj pa dovede nazaj h Ki-istusu Kralju. Kristus Kralj naj zavlada v vseh družinah in naj v$di svojo nevesto, katoliško Cerkev, do zmage nad paganizmom in brezverstvom. P. A. M. Miklavčič, O.F-M. -o- SLOVENSKI RADIO PROGRAM V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Ker so dopisi iz naše naselbine precej redki, sem se odločil, da napišem par vrstic ter informiram širšo javnost o naših posebnostih, katerih se v Milwaukee nikdar ne manjka. Mnogo črnila je že bilo porabljenega po časopisih o naših razmerah, kar je naselbini kot taki mogoče več škodovalo nego koristilo. Ampak vzemimo razmere kakor so danes, poro-čajmo to, kar je vitalnega pomena, kar bo koristilo našemu toliko opevanemu narodnemu ponosu. Povedati vam hočem namreč, da se pri nas nahaja zadnje čase naš vsem priljubljeni operni pevec Tone Šubelj. Prišel je iz daljnega New Yorka, da sodeluje pri slavnosti našega pevskega zbora "Naprej", kateri obhaja dvajsetletnico obstanka. To je eno izmed o-nih kulturnih društev, ki si je priborilo ugled v Milwaukee, kaljor tudi po ostalih delih A-merike. "Naprej" je zbor, ki je širil kulturo in jo še širi med nami skozi celih dvajset let. Pel je na mnogih koncertih, kakor tudi na večjih konvenč-nih banketih ter si s sličnimi nastopi priboril nekakšno posebne vrste spoštovanje od strani navzočega občinstva. — Marsikateri delegat je odšel iz raznih konvencij, vršečih se v Milwaukee, domov, ter pripovedoval doma, da še sličnega petja ni slišal nikjer poprej. Vse to je pripomoglo, da zavzema mihvauška naselbina precejšnjo mero rešpekta. 2. novembra v South Side Turner dvorani. Krasen program se bo izvajal popoldne, kakor tudi zvečer. Na popoldanskem programu imajo krasne skladbe, sestoječe iz mešanega zbora, moškega zbora in različnih krasnih duetov in solospevov. Krona vsega tega pa bo nastop našega slav-čka, baritonista Toneta Šubelj na. Ima na programu krasno narodno pesem, katera bo zopet zvenela iz njegovega srebrnega grla kakor že dolgo ne. O večernem programu vam pa povem samo toliko, da se pripravljajo z vso vnemo, da občinstvu čim več nudijo na ta dan. Poleg pevskih točk je na programu tudi krasna opereta "Kovačev študent". Vodilno naslovno vlogo v opereti je prevzel sam Tone Šubelj in verjemite mi, da če zamudite to priložnost, potem zamudite eno priliko v življenju, katera te vam mogoče ne bo zopet tako kmalu nudila. Sinoči sem se udeležil ene njih vaj in povem vam, da me je žgečkalo okrog srca, ko je nastopal Tone v vlogi študenta. In tudi drugi igralci so se j ako dovršeno pokazali in jamčim vam, da bo Kovačev študent to pot takšen, kakoršnega nismo navajeni videti na naših odrih. Za našo slavnost so zvedeli že tudi Amerikanci in posledica temu je, da je Milwaukee Journal Radio postaja želela, da bi Šubelj pel zopet 'enkrat na Radio in zgodilo se je, da so aranžirali za petje na radio cel zbor, "Naprej" skupno s Šubeljnom, in sestavili so lep program slovenske narodne pesmi za prihodnji četrtek, dne 30. oktobra, ob četrt čez deset do četrt do enajst zvečer. Ta postaja je ena najboljših na srednjem zapadu, zato-raj vam priporočam, da jo dobite za ta večer ter se pridružite ogromni armadi poslušalcev. Postaja se imenuje "W.T.M.J., The Milwaukee Journal Station", 620 Kilocycle Meters 483-60. Vsem prijateljem krasne narodne pesmi se še enkrat po vdarja, da nikakor ne zamu dite te izvanredne prilike. Prijatelj petja. --o- KAKO JE BILO NA "ŽENIT- VI" V CLEVELANDU Cleveland-Collinwood, O. Prosim da mi ne zamerite, ko se po dolgem času zopet o-glasim. Ako bi bili časi dobri bi se že večkrat kaj oglasil in kaj dobrega in veselega poročal, še posebno v tem jesenskem času, ko se vsepovsod stiska, samo pri meni bo suša. Da, da. Tako se nam godi v tem brezposelnem času nam brezposelnim. — Kaj se hoče. Delavci moramo prav tako delati, kakor nam delodajalci re- čejo. Če rečejo, delaj čez uro; moraš delati, ako nečeš ti, bo drugi. Ako ti pa reče delodajalec, da ostaneš doma za nedoločen čas, moraš seveda tudi ostati. Nič se pa ne vpraša, kako boš potem živel in od česa. Tako je sedaj ob času Hoover-ja, ki se ne zmeni za narod, ki ga je ob času volitev izvolil, da vodi vse pravilno, ki spadajo pod ameriško zastavo. Kaj ima sedaj narod od tega, nič drugega, kakor da je vsepovsod med delavstvom velika revščina in strašna nezaposlenost, da na mnogih krajih ni ne dela, ne jela. V začetku mojega dopisa sem omeil, da bi poročal kaj dobrega, pa sem do tu še samo slabo omenil. Da bo nekoliko spremembe moram omeniti, da se nam obeta, da bo menda bolje. Naj še nekoliko omenim igi'° "Ženitev", ki se je igrala v nedeljo, dne 19. oktobra v Col-linwoodu, v Slovenskem Dom« na Holmer Ave., ki jo je Pf|" redilo društvo Adrija. Ves cisti dobiček je bil naklonjen za Slov. Dom, ker je dom PreC®.| naklonjen in v splošnem zedi-njen, zato se je društvo ja zavzelo, da hoče ves cu dobiček prve igre v tej sezo darovati v korist našega S" venskega Doma. To je jako J mestu. S tem je društvo po«* zalo, da hoče sodelovati z dr gimi in se drži gesla: V slo je moč. — Glede igre, se ^ ram prav pohvalno ^zr3,Z.j0 Omenim pa, da je med PrV!Jo dejanjem po moje mnenju ^ nekoliko preveč pavz med t vorico posameznih igral ^ Sicer so te pavze igralci spi ^ no zakrili, ko so tudi molče Č vorili z rokami in se ni t0 ... TI M'1 poznalo. Ne bom veliKO *. . ziral, ker me lahko katei1 gralcev prime za ušesa, kai ^ ne vidim rad, ker sem se z® . ga odvadil. Za "ta sladke j pa tudi ne pustim vleči-ci so prav dobro rešili sv vloge. Posebno sta se "snubačka" in "snubač". ^ sta tako pošteno potegnila jj nos, vse ženine, ki bi radi i eno in isto nevesto, da so rali nazadnje vsi pobrati j in kopita ter se splaziti s ^ okno. Tako je ostala sama in ženitev je bila k0 j-e. na. — Igralcem Adrije Pa^et čem, naj se le kaj kmalu 2 ^ ^ pokažejo s kakšno igro, ^je-igralci so vsem zelo P1*'1'"^ le ni s svojim humorjem. Le b ' še! Vsi vas radi gledamo V^J slušamo. Pozdrav vsem )Ul nikom in igralcem. Eden, ki je igro v«del -o--- p S PARNIKA ILLE FRANCE y New York, N" f jn Dolžnost do sorodni^ prijateljev me veže, da h,c(fti0 prav lepo zahvalim, . P j. $0 odplujem iz New Yorka- "j ^ mi tako lepo in zanimiv° (Dalje na 3. strani-^ Chronista Sontiacus: "Dom ob Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) "če so Sandrinijevi, jih pa bomo!" je odločno pripomnil Ivan, ki ni mogel verjeti, da bi bili božji računi taki, kakršne bi želel pritepeni gostilničar. "Bomo jih!" je pritrdil Matevž in stisnil pest . . . Ivanove besede so bile za Katrico solnč-ni žarki, ki posijejo izza temnih oblakov, ko še rosi, in pričarajo nad dolino pisano mavrico. Medle so bile barve v mavrici njenega upanja, a ker je srce ljubilo, jo je videlo kakor božjo milost, razodeto verni duši v uri bridkega trpljenja > . . Po večerji je odšel Ivan h Kovaču. Premalo' mu je bilo, kar je povedala sestra, več je hotel izvedeti. Mati, Katrica in oče in še Matevž so pa napolnili peharje z velikega kupa fižola, ob katerem je sedela Lukovka, in ji pomagali luščiti. Vsi so bili zamišljeni in tihi. Lukovka, ki je ugibala, kako bi potolažila Katrico, jo je sočutno pogledala in jo vprašala: "Ali si-sanjala kaj o Francetu?" "Že dolgo nič," ji je odvrnila Katrica in „ženica je zmajala z glavo, zakaj na sanje je mnogo dala in menila je, da bi se iz njih moglo sklepati na resnico, kako je z Budi-novim. "Kaj pa, ali ste slišali kak spomin?" je hotela vedeti, ko ni bilo s sanjami nič. "Pustite vraže, Lukovka, pustite." se je nasmehnil Tratar. "O, jaz pa verjamem v spomine," mu je odgovorila sta»ica in bila radovedna, če je France vsaj Katrici dal kako znamenje, da je umrl. Katrica je pomislila in ni se mogla domisliti ničesar, kar bi mogla smatrati za "spomin". Lukovka je bila zadovoljna in začela je pripovedovati, koliko spominov je že sama slišala, preden je kdo njenih umrl. Pravila je o tem in onem, ki je v vojni padel in se je prišel poslavljat z znamenjem ali pa se je celo prikazal . . . "In one stare zgodbe niste še slišali," je vprašala, "kako je prišel vojščak po nevesto? V turških časih je bilo ali kdaj in je moral na vojsko. Dekle mu je obljubila, da mu ostane zvesta in ga bo čakala. Res ga je čakala leto in dan in ko je bilo vojne konec, je bila vsa žalostna, zakaj njenega ljubega ni bilo domov. Pa je nekega večera pozno ponoči zaslišala, kako je za-rezgetal konj pod oknom, in potem je. potrkalo. Ljubi je bil in vzel jo je na konja in jezdila je z njim predaleč proti Turčiji. Neznansko je podil konja in ga ni ustavil, dokler ni obstal tam doli nekje na velikem pokopališču. Tedaj je pa udarilo eno in konj in vojjščak sta izginila, kot bi se vdrla v zemljo, ona je pa omedlela. Ob jutranjici je prišla k sebi in je gledala, kje je. Dobri ljudje so jo našli in ji pomagali in čez dolgo se je vrnila domov in pravila, kako je prišel ljubi pohjo, in žal ji je bilo, da nista pred eno prijezdila do njegovega groba . , ." "Ali mislite, da je bilo res?" je hotela vedeti Katrica, ki jo zamišljena poslušala čudovito zgodbo. "Res. Kako misliš, da bi drugače ljudje vedeli o tem?" je odvrnila Lukovka pre- pričano in se čudila, kako more dvomiti v resničnost dogodka, o katerem so pripovedovali v prejšnjih časih taki ljudje, ki so ono dekle poznali . . . "Stari stek Lukovka, pa vse verjamete. Kaj vsega si ljudje ne izmislijo! Pravljica je, Katrica, kakršnih si že sto in sto slišala in si jih tudi brala," je menil oče. Mati pa je verjela in omenila, da je vedno koga od rajnkih sanjala, ko so ji bili trije otroci bolni in so potem umrli . . . Lukovka se ni dala ugnati. Še in še je pripovedovala o spominih in strahovih in kup se je nižal in nižal in ko ga ni bilo več, je Tratarica spravila obužgani fižol v vrečo, Tratar je povezal rjuho in odnesel obužgine na skedenj, Katrica je pa posvetila Lukovki do praga. "O, saj se bo lepo videlo, luna je," je bila ženica vesela, voščila lahko noč in šla čez vrt na pot. Katrica je postala trenutek na pragu in gledala za njo, ki je odeta v volneno ruto izginila pod zasneženim drevjem kakor sama črna žalost . . . Tedaj je prišel s skednja oče. \ "Zdaj še pomolimo!" je rekel. In so molili in v priprošnjah se je spomnil Tratar Budinovega Franceta. Katrici je drhtel glas, ko je odgovarjala, m se ji znova orosile. ^ Ivana ni bilo še od Kovača. Niso g čakali. Šli so spat. * * * -h pl'e ^o, pa. Ob sobotah ji je prižiga)11 tu( ki je še pozno v noč'obsvetljeva < obraz, dokler ni prasketajo ugfasn Klečeč pred kipom, je Katrica mi očmi zaupno prosila: "Marija, daj, da bi ne bilo res, ^ bi se vrnil! Na Sveto goro porom ,eV»U• leto za rožnico in se ti bom zan j če me usliŠiš ..." . j^k0'" Milo jo je gledala Marija m v se smehljala njeni žalpsti . • • . ^ ugas)1' . Katrica se je slekla, legla 11 ^e 1> luč ter zaprla oči. Okno je bl "očjnavL strto, a vendar je prodirala m^ o bo in jo polnila s svojo san^ j (Dalje prih.) -Sreda, 29. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. upravni odbor: Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. nadzorni odbor: Predsednik: Matt j. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo. 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon City, Colo. porotni odbor. Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. 2- Porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo. Colo. Porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. 4. Porotnik: Edvard Tomšič, Box 74, Berwind, Colo. 5- Porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Midvale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glar-n®ga tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklop'jo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-stva Z. S- Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa Pojasnita in potrebne listine. Slovenci, pristopajte v zapad. slovansko zvezo i D 0000000(>0000{KK>001^ IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) Društvene vesti in naznanila 12 URADA DRUŠTVA "SLOGA. SLOVENCEV" ŠT. 14 Z. S. z. Spring Glen, Utah. žalostno novico vam imam 2a sporočati. Zgubili smo jfcnreč pred kratkim dva do-^ člana našega društva. Ta Va| sta John Vipolšek in so-Jroga Frances. V petek, dne °ktobra, je John Vipolšek do 4. ure zvečer. Ko je jjr'sPel domov, sta se oba po-p a v mesti Price okoli 5:30. aJe nesreča hotela, da sta >3'a na železniškem križi-■pvno s svojo karo pred , K- Pri strašnem trčenju je j, eSa vrglo za celih 50 čev-®v daleč, drugega pa celo čevljev daleč. Bila sta na estu mrtva. Avtomobil je pa vlekel za sabo za cele pol vij 'e daleč, predno se je usta-^ " Kakor se je moglo poizve-j '' Je vsak izmed pokojnih j g®1 tukaj v Ameriki po eno djf * Ena je v Washington, stallga Pa'v Denver, Colo. Obe 'Prišli na pogreb, ki ga pa ej, obe dočakali, ker se je ,jr;i ^ oral a takoj vrniti domov, j je pa vseeno počakala '^reba, ki je bil v nedeljo, •oktobra. °Rreb se je vršil iz njihove-j>t,. doma iz Spring Glen v kjer je pokopališče in iiitlf k večnemu po- ve,.U- Pogreba se je udeležila množica ljudstva, kar Hoj da sta bila oba polj,,'./'1 dobro poznana med tu-ljudstvom. Za pogre-W..8e peljalo čez sto avto-^ilov. pokojni John Vipol-le bil star 42 let, Prances pa 45. Ona je pristopila v naše društvo leta 1911 ter se zavarovala za $500 posmrtnine. On je pa pristopil 1. 1926 in se zavaroval tudi z*a $500 posmrtnine. Pokojna sta bila rojena v starem kraju, kjer zapuščata vsak očeta in več sester in bratov. Namenila- sta se, da gresta prihodnjo pomlad v staro domovino, pa jima ni bilo u-sojeno. Smrt ju je nepričakovano dohitela in prekrižala njihove račune in namere. Žalujoči sorodniki in prijatelji jima (želijo, naj jima bo lahka ameriška zemlja. Na svidenje nad zvezdami! Tem željam se pridružijo vsi sobratje ZSZ. A. Topolovec, tajnik. -o- Poštenjak. — Našel sem 100-dolarski bankovec in takoj sem ga odnesel na policijo. — Zelo lepo si storil. — Zato mi ne gre. Hotel sem ti samo predlagati, da stopiš na policijo po bankovec, da si ga razdeliva. Trmoglavež. — Sodnik: Oče Slamnik, pravdo ste dobili! — Slamnik: Pa rekuriram, gospod sodnik! -i- Sodnik: Zakaj, ko ste dobili pravdo, ste li blazni? — Slamnik: Ne, nisem blazen; a pri višjem sodišču naj tudi zvedo, da imam prav!" Samo ccnt in pol stane "Am Slovenec" paročnike dnevno In vendar koliko zanimivost! in koristnega berila na;dete v njem za ta cent in pol. OOOO-OOOOO o o o-o-oo o-oo o-oooo-oo oo oooo ooooooo ooo oo oo^ VOLITE redili "Surprise-Party" pred mojim odhodom. Rad bi vsakega omenil po imenu, pa mi radi tega, ker jih je bilo preveliko število nikako ni mogoče. Med vožnjo do New Yorka sem videl veliko zanimivih krajev, tovarn in gora. Iz North Chicage do New Yorka sem se vozil 22 ur. New York se mi še precej dopade,vendar bi jaz ne hotel tukaj živeti. Danes, 24. okt.., ko to pišem odpotujem v Evropo na parniku, lile de France. V Evropi hočem nadaljevati svoje učenje in med počitnicami se bom vstavil v Sloveniji, da bom enkrat videl Stari kraj. Več vam hočem povedati o mojem potovanju pozneje, ker danes ni ravno preveč časa za to. Na-! pisati sem hotel samo toliko, j da se javno zahvalim vsem, ki , so se tako skrbno trudili za ta- j ko izvanredno uspelo in dobro j prireditev. Vsem, ki so bili navzoči in splošno vsem dobrotnikom v North Chicago kličem hvala ter vas vse najlepše pozdravljam. Matthew J. Setnicar, Jr. -o-- ZA VOLITVE NA ELY Ely, Minn. Iz slovenskih časopisov posnemamo, da so se začeli Slovenci in drugi Slovani po večjih naselbinah organizirati na političnem polju, zavedajoč se, da z združenimi močmi se veliko doseže. V mnogih slučajih se pokaže tudi lep uspeh ob času volitev. Na zmago je pa vsak bojevnik na političnem polju ponosen, in ponosna je cela organizacija, tem bolj, ker listi poročajo skupni nastop vseh Slovanov. Dal Bog, da bi tudi po drugih naselbinah, kjer je večje število Slovanov, posnemali Jolietča-ne ter se politično organizirali. Dasi drugače različnih prepričanj, vendar nas bi držala ena vez v političnem in gospodarskem problemu. Na ta način je naš obstanek zasiguran. Živimo v resnih časih, ko se ljudje takorekoč borijo za kos kruha, — borba za prehrano samega sebe in naših družin. Mi Slovenci se jako malo, in nekateri sploh nič ne brigamo in se ne zavedamo, kaj nam je treba storiti, da si zagotovimo boljši obstanek, verjamemo rajši onim, da nam bodo na u-slugo, kateri bi nam vzeli še to, kar imamo. Tistim, ki znajo veliko obljubiti ter namazano govorijo, gremo na limani-ce. Obljubo spolniti je takim španska vas. glavna njih naloga je, da si utrdijo svoje lastno sedlo, da v njem trdneje sedijo. Siromak, ki je že več mesecev brez dela, si naj pomaga kakor si zna. Nikogar ni, da bi zanj posredoval za kos kruha, do katerega je upravičen vsak človek. Ako bi se od gotovih oseb gledalo za prehrano ljudi, od tistega denarja, ki je pripravljen za ceste, oziroma za četrto komisarsko okrožje, bi ne bilo nobenega pomanjkanja za prehrano o-nih ljudi, ki ne dobijo dela, oziroma ki niso sposobni za delo v rudnikih. Poglejmo o-koli sebe, koliko naših ljudi je že dlje časa brez kruha. Nikogar ni, da bi se za nje pognal, ker nismo organizirani, ker nimamo nič skupnega, zato se nima siromak na koga opirati. Narod, ki je politično in gospodarsko razkosan, je sam sebi v pogin, od njega imajo dirugi dobiček, ki znajo politiko izkoristiti v svojo korist. Kakor je bilo poprej omenjeno, kjer je narod razkosan, je sebi v pogin. To velja za nas v Ely. Razcepljeni smo v razne strančice ali skupine ter vlečemo vsak k sebi. Eni sem, eni tja. Nekateri, ki potegnejo v nasprotni tabor, so ponosni, da je zmagal oni, ki nas tepe z bičem, katerega smo sami spletli. To je resnična slika iz naše okolice, ki je samo površno o-pisana. Pred par leti je bilo vse drugače. Bili smo drugim za vzgled, pa smo pustili, da je pritajeno prišel zli duh, ki je politično zastrupil našo narodno zavest, Največjo vlogo seveda igra pri tem naš stari greh, ki ga vsak samo na drugem vidi, pa ga ima tudi sam. Saj veste, kakšen greh. To je največja rak-rana, ki se ne da zaceliti na našem narodu. Treba bo zopet nanovo začeti, treba se nam bo organizirati v eno samo skupino, da nam bo mogoče prirejati ali udeleževati se sestankov, na kojih bi se razpravljalo o političnih in gospodarskih problemih. Brez teh ne pridemo nikamor naprej, ako hočemo, da bomo imeli kakšen ugled pri drugih narodih ter sami sebi ugotovimo boljši obstanek. Volitve so pred durmi. Vsak volilec naj bi bil sodnik svoje lastne vesti in srca. Slovenski rodoljub. nik, ki se ga še prav nič ne bojimo. — Možaki so dobili nekoliko počitnic. Delodajalci pravijo, da je dovolj delati po tri dni na teden. Na delo ne vzamejo nikogar na novo. Pač pa jih vedno več od dela odpuščajo. t Smrtno se je ponesrečil v rudniku dne 24. sept. Matt Straus Jr. Velik kamen mu je padel na glavo in v dveh dneh je po hudih bolečinah izdihnil v bolnišnici, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Rojen je bil v Calumetu in je bil sedaj star 25 let ter .je bil ože-njen 15 mesecev. Kako je bil vsem priljubljen je najbolj pokazal njegov pogreb. Na mrtvaškem odru je ležal ves v cvetlicah. Cerkev sv. Jožefa je bila na dan pogreba polna do zadnjega kotička. Pokojni zapušča žalujočo ženo, stariše, brate in sestre ter več,sorodnikov in prijateljev. Počivaj dragi sorodnik v miru v svoji rojstni zemlji. Nikar naj bralci ne mislijo, da imamo samo žalostne novi- -o- ^0<>0<>00<>0-C>0-00-OOOC OOOOOOOOO-OOOOOOOOOb'OOOOO^O^^'J HOWARD P. SAVAGE REPUBLIKANSKI KANDIDAT za okrajnega zakladničarja Trgovec za javno službo Frank E. *>ALACZ VePublikanski kandidat za senatorskega distrikta v Illinoisu, ki se RAZNO IZ CALUMETA Calumet, Mich. Ne vem, kako je to, da je iz Calumeta tako malo novic po-ročanih, ko se pri nas vendar zgodi toliko novega. Upam, da se bomo po zimi malo bolj pogosto oglašali. Sicer se je zima že nekoliko oglasila ter nas o-dela z belo odejo. Veste, g. u-rednik, to je najbrže samo "kvartir mohar", ali predhod- HOWARD P. SAVAGE Noben urad, ki bo zaseden pri prihodnjih volitvah, 4. novembra, ni tako velike važnosti za davkoplačevalca Cook County, kakor je urad okrajnega zakladničarja. Važno je, da postane okrajni za-kladničar kak tak mož, kakor je Howard P. Savage. Njegova zmožnost, neoporečnost, izkušnja in znanje ne bo samo varovala javnega interesa, ampak bo tudi predlagala novo zakonodajo, ustanovila nove metode delavnosti in varčevanja, kar bo izboljšalo upravo in prihranilo denar za davkoplačevalce. Plačevanje davkov v obrokih je prvi in največji korak pri rešitvi davkoplačevalcev neupravičenih kazni, ki so zdaj perdpisane po zakonu. Namesto, da bi se plačevalo v eni sami svoti, bi se mogla polovica davka plačati na dan zapadlosti, in ostali znesek bi se lahko plačal tekom petih mesecev brez kazni. To je prvo resnično gibanje, da sf rešijo lastniki domov in malih posesti. Mnogi taki mali posestniki so pod sedanjimi okoliščinami v nevarnosti, da izgube svoj lastni dom. S plačevanjem j v obrokih bi lažje zmagovali. V tem smislu pravi Mr. Savage-"Kot okrajni zakladničar bom podpiral tako zakonodajo, ki bo zagotovila, varstvo proti nepotrebnim in neupravičenim kaznim za neizogibno zamudo pri plačevanju davkov, in se bom zavzemal za to, da se bodo mogli davki plačati v obrdkih. Obvežem se, da bom skrbel za to, da se bo varčevalo z vsakim dolarjem davkoplačevalca in davčnih odsekov in da bom varoval interese pre bivafetva v Cook County." Vsi državljani vseh ver in političnega naziranja, kakor tudi tujejezične skupine po vsem mestu podpirajo Mr. Savage, ker ga poznajo kot neustrašenega moža, kadar gre za dobrobit okraja, in zaradi njegovih zmožnosti iri izkušenj, in bodo glasovali zanj 4. novembra. ♦ SRČNA HVALA Cicero, III. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za prireditev, veselega sestanka, v sobota večer, dne 18. oktobra 1930 v dvorani Masonic Temple, 23. in Millard Ave., Chicago, 111. "SURPRISE PARTY", v spomin 50 letnice našega zakonskega življenja. Ni nam mogoče izraziti iz-nenadenja, ko sva stopila v dvorano, napolnjeno naših o-trok, sorodnikov, prijateljev in znancev. Mize obložene z o-kusnimi jedili,okrašene s cvetlicami, ter krasni kinč v znamenje 501etne ali ZLATE POROKE. Z solzami v očeh sva prejela srčne častitke od vseh navzočih ter krasni dar skupnih u-deležencev, podarjen nama po najinih vnukih, in darilo od tretjega reda, in krščanskih žen in mater. Bog Vam povrni. Nemogoče nama je popisati utis, katerega je naredil na nas omenjeni večer, kateri nama ostane v trajnem spominu. Starost nas je dohitela, nemogoče nama bo povrniti Vašo naklonjenost, trud in po-žrtvovanje, da ste priredili tako veliko slavnost, toda bodite uverjeni, da spomin tega dne nam oštane v srcih na veke. Želja naša je v srcih, da bi vsi omenjeni srečno in zadovoljno zdravi veseli dočakali enako slavnost, katero smo midva obhajala v sredini svojih dragih sorodnikov, da bi dočakali visoke starosti s svojimi sorodniki in otroci. SREČA NAJ VAS SPREMLJA POVSOD. Bodi Vam stokrat povrnjeno!! ! ŽIVELI MNOGO LET!! Zlatoporočenca Jožef in Anna Koren, Cicero, 111. ce na Calumetu. Koliko slovenskih ohceti smo že letos imeli. Mislim, da ne bom lagal, če bom povedal, da 12 parov. Dne 18 okt. sta se poročila Rudolf Stariha in Mary Kuzma. Oba sta rojena tukaj na Calumetu. Pa tudi zlato poroko smo imeli letos, ki sta jo obhajala Jožef D. Grahek in njegova žena Marija. Doma sta iz Černomlja. Tu pa tam zajde med nas tudi slavna štorklja. S prvorojencem se je oglasila pri Mr. in Mrs. Joseph Straus, ki sta jo z veseljem pozdravila. Moje častitke. Se že vidimo na botrinji. — Želim, da bi jih veliko naročilo Amerikanski Slovenec za ; svoje drage v domovino, ker |tam ga radi prebirajo in so ze-|lo hvaležni zanj. Jos. Sustarsich. Pošten Zanesljiv • Zmožen in t Praktičen nahaja v 11, 12, 13, 21 in 22. ■ vardu mesta Chicago. Priporoča rojakom Slovencem kot njih prijatelj na volilni dan Volitve 4. novembra 1930. 2<>0000(HX)00<)<)0000000000000000<^ CEMU Ivi,1* !Uu£ili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ce 'lr'demo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo m Pokličite nas na telefon! pARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. fran grill, predsednik 1?2s W. 21st Street, Chicago, III. Tel. Canal 7172-7173 HOWARD P. SAVAGE Obvezuje se da bo zagovarjal zakem, po katerem bo omogočeno plačevanje v dveh obrokih, da se s tem rešijo z davki obloženi lastniki h'š visokih kazni, ki jih zdaj predpisuje zakon. Oddal bo ves denar, ki ga bo prejel, raznim davčnim odsekom, kakor hitro mogoče. To bo prihranilo davkoplačevalcem veliko denarja, kajti občino bodo dobile obresti za svoje vloge, namesto, da bi plačevale obresti od svojih posojil. Obvezuje se, da bo storil vše, kar bo v njegovi moči, da bo izvedel varčevanje vsakega dolarja davkoplačevalcu in vsakemu posameznemu davčnemu odseku in da bo varoval interese prebivalstva Cjok County. Glasujte za HOWARD P. SAVAGE Volitve v torek, 4. nov.—Volišča odprta od 6. zjutraj do 4. popold. ZAZNAMUJTE S X REPUBLIKANSKI KROG • OO OO OOOOO O O O O-OOOOOOOOOOOOO 0CK>0<>00^. POZOR! Velika Blasnikova Pratika " za leto 1931 JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala. Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. / Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111. V STARI KRAJ Večina naših starokrajskih potnikov prihodnjih par mesecev bo potovala v sledečih skupinah: 11. novembra na najnovejšem in najmodernejšem francoskem parniku — LA FAYETTE — se vrši posebno skupno potovanje za one potnike, ki nimajo veliko denarja. Tretji razred do Ljubljane skupno z davkom stane samo $109.73. Poleti je ta parnik samo za turiste, a sedaj se nudi tudi potnikom tretjega razreda. Kdor hoče poceni potovati, naj se pridruži temu potovanju; 12. novembra VULCANIA na Trst; 21. novembra zopet odpluje ILE de FRANCE; 29. novembra na SATURNIJI božično potovanje na Trst; 3. decembra skupno potovanje na AQUITANIJI; 5. dec. 1. božično potovanje po Francoski liniji na priljubljenem PARISU; 12. dec. glavno božično potovanje na prvaku — ILE de FRANCE; 16. den. EUROPA, ki nudi zadnjo priliko za božično potovanje. Ako želite potovati na kakem drugem parniku, pišite po naš Vozni red. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na: LEO ZAKRAJŠEK Midtowii Bank of New York 630—9th Avenue, New York, N. Y. SLUŽBO DOBI slovenski pomočnik v lekarni. Biti mora pošten in delaven, z dve do tri leta skušnje. Pokličite Cana? 0151 ali Canal 0164, FARMA NA PRODAJ Želim prodati farmo v Alberti, Canadi, 161 akrov; ima lesa za poslopje in drva za kurjavo in dosti odprte zemlje za polje. Dobra voda. Zemlja je vzeta vsa okoli. Slovenci so za soseda in drugega naroda je dosti. Ena milja do šole in cerkve. 3 milje do žel. potsaje in 8 milj do mesta. Raste vse; trava zraste po 3 čevlje visoko. Ker sem ostala brez gospodarja z otroci sem primorana prodati. Ce koga veseli kmetija in če dobiti še več pojasnila, naj se oglasi na moj naslov: MRS. BARBARA WERTIN 205 Watson Ave., Butte, Montana. DR. J, E URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 West 22nd Street,. CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI • NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. (Poleg EleTatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (471 V NAJEM STANOVANJE na 1833 W. 22nd St., 2. nadstropje, Chicago. Pet sob, e-lektrika, kopalnica J $20.00 na mesec. Pokličite Welliijgtpn 4528. (3285) POZOR! Najuspešneje zdravila na svetu izdelujem jaz. A L PEN ( TINKTURO zoper izpadanju in za rast( las od katere preneha-* jo lasje odpadati in v* kratkem času krasno izrastejo ako so še korenine na glavi. BRUSLIN TINKTURA zoper sive lase od katere vam postanejo lasje v par dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. FLUID zoper REUMATIZEM in trganie po-kosteh ozdravi to bolezen najdalje v 8smih dneh. ELZA žauba ozdravi vsako r4no .opeklino, bule in turo v najkrajšem času. Najuspešneje zdravilo zoper mozulce, lišaje, solnčnate pike, srbečo kožo in prahute na glavi. U-spešno zdraivlo zoper kurje oči, bra-dovice, potne noge in debelo kožo na nogah. Imam.še dosti drugih domačih zdravil, kdor bi rabil moja zdravila brez uspeha mu dvojno povrnem denar. Pišite po brezplačni cenik. ^loja zdravila za Ameriko so v Washing-tonu registrirane in za Canado so registrirana v Ottawa, Ont., Canada. JAKOB WAHČIČ, 1436 E. 95th St, Cleveland, Ohio. Sreda, 29. oktobra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC NASI ZASTOPNIKI SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec je trgala in grizla v prsi in vrat. Sreča je bila zame v tistem trenutku, da sem imel na sebi jopič iz prešite bombaževine, drugače bi me bila zver raztrgala; a tudi spričo te pomoči me je grozno razmesarila in še danes se mi poznajo znaki njenih krempljev na mojem telesu. Ko pa se je zdelo, da sem izgubljen, je silni udarec, katerega sem ji bil zadal, začel učinkovati; ena ost je namreč prodrla zveri v možgane. Vzdignila je glavo, kremplji so se krčevito stisnili v mojem mesu, nato je zatulila kakor pes, ki ga zaboli, in se zvrnila mrtva čez mene. Tako sem ležal na tleh in se nisem mogel ganiti, kajti bil sem močno ranjen, dokler se niso tovariši osrčili in vrnili ter potegnili pumo z mene. Ob tem času je Guatemok zopet vstal; videl je bil vse, a se ni mogel ganiti, ker ni imel nič sape. "Tjule," je zasopel, "v resnici si srčen možak ; ako boš živel, prisegam, da ti bom vedno stal ob strani kot prijatelj, kot si ti stal meni ob strani." Tako je govoril meni; ostalim spremljevalcem ni rekel ničesar, tudi očital jim ni ničesar. Nato sem se onesvestil. PETNAJSTO POGLAVJE. Na dvoru cesarja Montezume. Ves teden sem bil tako bolan vsled ran, da se nisem mogel ganiti; ko smo odrinili dalje, so me morali nositi v nosilnici, dokler se nismo mestu Tenoktitlan ali Mehiko približali na tri dni hoda. Potem sem se zopet lahko postavil na noge in hodil, kar je bilo tem lažje, ker so bile ceste dobro zgrajene in o-skrbovane, boljše kot vse angleške, kar sem jih bil videl. Tega sem bil prav vesel; nič kaj mi ni bilo všeč, da so me nosili drugi ljudje po ženski indijanski navadi, in povrh tega sedaj tudi ni bilo treba kakor v vročih krajih, ker smo prišli v mrzle pokrajine in je cesta držala po prostranih visokih planotah in preko gorskih vrhuncev. Nikoli nisem videl j bolj pustih krajev, kot so te. neizmerne planjave, poraščene z aloami in drugim tr-njevim in sočnim grmovjem čudnolike oblike, ki more uspevati na peščenih tleh brez vode. Čudna je ta dežela, ki se lahko ponaša, da ima tri vrste podnebij in lahko pokaže vse lepote tropičnih krajev poleg neizmernih puščav. Neko noč smo prenočevali v počivališču, zgradbi, kakršnih je mnogo ob cestah za u-porabo potnikov; stalo je skoraj na vrhu sier-re ali pogorja, ki obdaja dolino mesta Tenoktitlan. Drugo jutro smo še pred svitanjem dneva odrinili na pot; mraz je bil namreč v tej višini tako hud, da mi, ki smo prihajali iz vroče pokrajine, nismo mogli dosti spati, in tudi Guatemok je želel še tisto noč dospeti v mesto, ako bi bilo le mogoče. Ko smo bili hodili nekoliko sto korakov, je pot dospela do grebena pogorja; nenadoma sem obstal, se čudil in ves zavzet občudoval krasni razgled. Pod menoj je ležala prostrana kotanja suhe zemlje in vode, česar pa nisem videl, ker so jo.še vedno zakrivale nočne sence. Ampak pred menoj sta se dvigala vrhunca dveh s snegom pokritih gora, prodi-rajočih celo v oblake, in na njih se je prelivala svetloba še nevzišlega solnca, ki je že izpreminjala svojo belino v krvavo rdečo barvo. Popokatepetl, to je gora, ki se kadi, je ime eni, drugi pa Iztakcihuatl ali speča ženska. Prepričajte se in pošljite 1 na upravo AMERIKANSKI SLOVENEC in prejemali bote ta zanimivi list za dobo 2 mesecev. Prepričali se bote, da je Amerikanski Slovenec list, ki prinaša svojim čitateljem zanimive povesti in romane, zanimive vesti iz slov. naselbin, dnevne svetovne do-godke in novice iz vaše rodne grude in da je Amer. Slovenec list, brez katerega res pravi Slovenec v Ameriki biti ne more. . . I SBr TISKARNA ^Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejšib cenah. Mnogi so se tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva'— Trgovci - Posamezniki ♦ dobijo v naši tiskarni vedno solidno in jtočn« postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. k ' Amerikanski Slovenec ^,„ A Še sodbe o starem kraju. di Opravičena in umestna kri-tika se ne sme kritizirati, ker p' bi se tako lahko zabranil uči- f nek take kritike,, ki stremi za -,<: dobrim učinkom. Ako n. pr. izletniki v stari kraj vidijo marsikaj, kar je s< graje vredno, bi se moralo od- ' praviti, zboljšati, je na mestu, da o tem zapišejo svojo sodbo. s Naše "narodne živalice" na 1 jugu so vse graje vredna nič- ^ vredna roba. V Sloveniji so ^ smrdljiva gnojišča pred hišami, vališča ostudnih muh, 7' škodljiva, kvarljiva zdravju. Vse to je vse graje vredno, če izvira iz nemarnosti, nesmisla x za potreben napredek, po- ^ manjkanja za snago. Grajati je treba, kritizirati, hudo grajati. Nič ne pomaga, da je vtis 1 , ..vv C neugoden, ako so gnojišča, nesnaga, muhe, zanemarjenost. -Usojal bi si pa pripomniti, f da se mi zdi sodba le malo ( pretirana. Poznam bolj Go- 1 renjsko, manj Dolenjsko. Kri- ; tik sicer sam pravi pravilno ( "izjeme, slabe in dobre, so povsod," ampak sodba je taka, : da bi bile slabe razmere občne, kake dobre le izjema. — ; Moji vtisi na Gorenjskem so • bili nasprotni. Snago sem za- 1 pazil kot red, nesnago, zanemarjenost le kot izjemo. Nikakor pa nočem ugovarjati, ako drugi drugače vidijo. Vsekako pa je potrebnega in zaželjenega napredka tre-. ba vsepovsod. Kdor je imel priliko, da poučuje in oporni-j " nja, pozna težkoče celo tam, , kjer ničesar ne stane, kakor n. pr. naprave, sanitarne naprave za gnojišča. V cerkvi so pljuvali na tlak, da je izgledalo gnusno, in vsakdo ve, ' da je to vrlo nesanitarno. Ampak vrlo grdo so me pogledovali in me čudno sodili, ko sem prosil, da naj tega ne delajo. Kritizirati je lahko, a naj se le kritizira. * * * Nix. Je bosa. Prodaja se kot modrost: "Premagati svet se pravi: premagati težo in srfedobežnost zemlje." Dobro razumemo. Modrost hočejo premagati s tako modrostjo. Svet, svet, svet noče vedeti ničesar o — premaga-nju, in zato ta svet govori, da je premaganje sveta nemogoče, budalost. He, he. Svet je enkrat svet, ki nima ničesar opraviti s svetom, kjer vlada teža in sredobežnost, in če se ta dva sveta porrfešata in zme--šata, se zmeša tudi modrost. Premaganje sveta bi ne bila. modrost, ker modrost bi bila « # le, ako kdo sploh ne poizkuša premagati sveta, ker to je budalost, in je modrost, ako sploh ne poizkuša. Nix mešati. Kdor meša in tako govori, se hoče iznebiti tako potrebnega premagan j a sveta, in se sklicuje na svet, da bi s tem opravičil, ako gre, kakor gre, ker gre svet baje po teži in po sredobežnosti zemlje. "Ko so bili nespametni, so se imeli za modre." Nix. Je bosa taka — modrost. * * * Mižanje in — denar. Najprej pri izletnikih, kateri so bili v Jugoslaviji na obisku. Tu moramo razločevati med oficielnimi in nekako zasebnimi izletniki. Zadnji pravijo, da je bilo tako tako. Posebnega navdušenja ni videti. Vseh zadovoljiti je pač nemogoče. Nič na tem. Oficielni izletniki so bolj ! zadovoljni, kar je tudi umevno in čisto naravno. I Ti oficielni so zadovoljni tu- f Btran 1 tr Potovali smo ves mesec; glavno mesto je bilo daleč in pot slab; včasih smo morali prodirati skozi gozdove, včasih zopet smo morali čakati ob bregu naraslih rek. Mnogo novega in neznanega sem videl na tem potovanju, in mnogo mest, v katerih smo se ustavili m ki so si oblekla praznično oblačilo; vendar mi ne dopušča prostor, da bi vse to opisoval. Samo o enem dogodku bom poročal, dasi na kratko, in to zavoljo tega, ker je izpreme-nil spoštovanje, ki sva ga gojila knez Guatemok in jaz drug do drugega, v prisrčno prijateljstvo, ki je trajalo do njegove smrti m ki traja v mojem srcu še v tem trenutku, ko to pišem. Neki dan nas je zadržala močno narasla reka in podali smo se za kratek čas na lov na jelene. Ko smo bili nekoliko časa lovili m ustrelili tri jelene, je naključje naneslo, da je Guatemok uzrl lepega jelena, ki je stal na nekem griču, in šli smo ga zalezovat; vsega skupaj nas je bilo pet. Toda jelen se je nahajal na odprtem prostoru in drevje m grmovje se ie končalo celih sto korakov od kraja, kjer je jelen stal, tako da se mu od nobene strani nismo mogli približati. Tedaj me je Guatemok začel dražiti in dejal: "No, Tjule, cele zgodbe pripovedujejo, kako dobro znaš streljati z lokom; sedaj pokaži, kaj znaš! Daljava do tistega jelena tam-le je trikrat večja od one, v kateri smo mi Azteki gotovi svojega cilja." "Bom poskusil," sem odgovoril, "dasi je daljava jako velika." Podali smo se v okrilje velikega drevesa, čegar najnižje veje so visele kakih petnajst čevljev od tal; položil sem puščico na struno loka, ki sem si ga bil naredil po vzorcu onih, kakor jih rabimo doma na Angleškem, pomeril in sprožil. Puščica je zletela in zadela jelena naravnost v srce; od začudenja so vzkliknili vsi, ki so videli ta strel. Pravkar smo se pripravljali, da bi se podali k ustreljenemu jelenu, kar je skočil puma _ki ni drugega nego mačka, samo petdesetkrat večja —, ki je prežal na jelena, z veje drevesa, pod katerim smo stali, knezu Guatemoku naravnost na rame in ga podrl na tla, kjer je obležal z obrazom navzdol, silna zver pa mu je mesarila hrbet z ostrimi kremplji. Da bi Guatemok ne imel zlatega oklepa in čelade, bi nikoli ne postal cesar države A-nahuak, in nemara bi bilo boljše, da ne bi bil postal. * Ko se trije plemiči, ki so bili z nami, videli pumo, ki je renčal in trgal njihovega kneza, se jih je polastil silen strah, dasi so bili srčni možaki, in so pobegnili, misleč, da je knez že mrtev. Jaz pa nisem zbežal, dasi bi bil prav vesel, če bi bil. Ob strani mi je viselo ono indijansko orožje, ki jim služi namesto meča, nekaka lesena gorjača, v katero so na obeh straneh vdelane bodice iz obsidi-jana (vulkanska skala podobna steklu), podobne zobovju ribe sabjače. Izdrl sem jo iz pentlje in navalil na pumo, ga udaril po glavi, da se je zvalil po tleh in se mu je takoj vlila kri. Kakor bi trenil, je bil zopet na nogah, zarjul od togote in skočil name. Z obema rokama sem zavihtel gorjačo, ki ga je zadela v zraku med šapama naravnost na gobec in glavo. Ta udarec je bil tako silen, da se mi je orožje zlomilo; vseeno puma še ni odjenjal. V mahu sem bil na tleh in zver me Širite "Amer. Slovenca"!; COLORADOi ! < Canon City. —Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapach. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. . Leadville, — Rev. M. Trunk, John ^ Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., 1. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Elmhurst, — Karolina Milost. Galesburg, — Anna Dolinšek. Granville, — Frank Perše. Lockport, — John Koreltz. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich, John Kramarich. No. Chicago, — Joseph Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. , Peoria, — Jim Terlep. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek. Waukegan, — Andrew Košir. W. Pullman. — Frank Gabriel. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, Ind.: Mrs. T. Gerbeck. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljan. Detroit, Mich.: Charles I. Prazen in Steve Potočnik. Grand Haven, — Ang. Resner. Harrietta, — Frank Zakrajšek. Iron Mountain, — Kath. Hebeiu. Calumet, — Jos. Sustarsich Manistique. — Ana Schwab. St. Charles - Saginaw, — John Gri-čar. MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Chisholm, — B. Globočnik, Frank Launch. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-nia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Mrs. B. Globočnik. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth, —• Peter Stampfel. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar, Rice, — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte, — Marko Gornik. East Helena, — Frances Ambro. Walkerville, — Mary Kotze, Kath. Tomazich. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schneller, Little Falls, — Amalia Furlan. New York, — Rev. Kerubin Begelj in Vine. Ovca.- DHIO: Barberton, O. — Rev. A. L. Horn- bach, Joseph Lekian, A. Okoliš, Jos. 1 Shega. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — A. Jaksetich, glavni zastopnik, J. Resnik, Rev. J. J. Oman, g Rev. M. Slaje, Rev. M. Jager, Matija 8 Kavasz. Conneaut, — Angela Berus. Euclid, — Frank Požar. Noble, — Jennie Intihar. Lorain. — Mamie Perusek. Petersburg, — M. Ohlin. b PENNSYLVANIA: r £ Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolaj Simonich. J, Braddock, — Joseph Lesjak. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. _ 1 Canonsburg, Houston, Strabane in ( okolica, — John Pelhan, Michael , Tomšič. " Cairnbrook, — Angela Satkovič. J ' Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. , Farrell, — Anna Lumpert. ^ Forest City, — Mrs. Mary Grum. J Homer City, Mary Gorichan. ] Homestead, — Jos. Simcic. I ^ Johnstown, — Andrew Tomec, C ^ Pristau. . „ Lawrence in okolica—Car. Rosman j Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. ] Pittsburgh. — John Golobich, G. Weselich. Sheffield, — Frank Debevc. Steelton, — Anton Malesich, Doroteja Dermeš, Ana Lopert. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar. West View, — Jos Briski. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Racine,,— Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar, John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perušek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville,— Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviel, Mo. — John Breznik. Neelyville, Nayor in Poplar Bluff, Mo. — Ant. Slanc. CANADA: Hamilton, Ont., Canada. — Mart. Geld. Trail, B .C., Kanada: Frank Balko-vec. Princ George, B. C., Canada. — Fr. Saje. PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Go-• lob, George Ferenchak. West Linn, Ore.. — Marija Plantan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. , Maplewood, N. J. — Jennie Mevzek Helper, Utah. — August Topolovec. j Valley, Wash. — Mary Swan. Richwood, W. Va. — Nich. Bado-vinac. Pierce, W. Va. — Tohn Jurca. Thomas, W. Va. — John Lahajna' ff>CK><>00CKM>^^ 9 If PJSANO PQLJE J | gooooooooooo« X M, Trunk ^<>000000000 ... ......- --- "V .................. di z oficielno Jugoslavijo. Ni bilo nobenih težkoč, narobe, povsod so jim šli oficielni krogi na roke. To je lepo, da ima; jo tam nekaj smisla za tujski promet, ako že ne gre za^nic drugega. Oficielni izletniki pa se tudi malo "poštrekajo", M ravno neopravičeno, če je ko. Pravijo namreč, da so pustili do 75 tisoč dolarjev v Evropi sicer, ampak "večina vsote je ostala v Jugislaviji- 1« je pomagalo, da so v Beogia du zamižali." Vrlo lepo, da so zamižali. Že macedonski kraU Filip je mesda rekel, da z z tom natovorjen osel odpr vsa vrata. Denar je pač sv« vladar še dandanes, in vlad tudi v Jugoslaviji. Ni samole morda v JllgoS.-j viji. Tudi v sosedni AvsOT mižijo, se zdi, ko se Prikaze^ denar. Zadeva je malo dJ " \J A»* gačna, a zadene bistvo, v striji je grof Starhemberg " do odprl usta radi bojev^. namenov Heimwehra. USP avstrijskega Hitlerja v ^ čiji so podvigali pogum- ^ vorilo se je, da pride d^ žavnega puča, in bo Hen*1 ^ vse pohrustal. Ampak Prl ^ se je — denar. Malo drug ^ je roba. Ni morda bilo ka ^ denarja, ampak baje bi g . bilo, ko bi Ileimwehr izvesti svoje grožnje, P ^ ji baje ne bilo, in to je i | d i—denar, in zato je Sk ^ berg in Heimwehr začel kati, in zdaj mižijo. I Roba v obeh slučajih ^ -jtrebuje nobenega kofflen ' -0--- •» Posledice pasjega Ugr • #" Že meseca aprila Je 1 .^o* 1 kega posestnika leno 541etno posestnico A .se ' jo Prebil v Izjakah. Bana'ceda) je ;že davno zacelila, .1e "jev " vnovič otekla. Podala ^ 1 bolnico, ker se boji, da • .' morda pes stekel. " ŠIRITE 'AMER. SLOV^, Bolnišnica ni poma£a'a ^ želodčni neredi 1 AMPAK ~TRINBBjEV£° ■ GRENKO VINO PRINESO POMOU a ^^ -v * m m JI a H V^j •• |ilk.4l H le ? a. sem JP/ ■ ffjj a kadar sem še ievo grenko vino meni ve „ a Opravilo je veliko za mene- ^ Izredni zeliščni predpis^ z3 O liki priporočajo, je v°7' iff. uspehe za izčiščenje v ".^Jjie"1 pl štorih—v želodcu, jetrih. v7r0k lcit n hurju in v črevih. T«j< ^ prinese pomoč proti w i . pekočini, vzdiganju. "in' ,k<> ^ a ti zaprtnici. 'l"rilu'r.j,C,skaf0' ^ vsebuje "Buckthorn K<' vi„o ekstrakt in kalifornU?*0 J e čisti zeliščni ekstrakti. gf0J j Preskrbite si dokaz ^ ^ Tukaj nam 0 Vprašajte vašega ^ -d^V V steklenim Trinerjevcgni 0 j5, e „a. Jemljite kot je 1 ^ dni. Potem če se >» / nesite kar ie ostalo , narju in zahtevajte dal1e*Jr Napravite ta poskn^^^r ~POGLEJrt ' 5 funt«" . RAUSCHERJ^ '- w.—'/: Vsako