50100200
p.p-126.
855^ ^
knjHNiC*
skl
PPbiviuRSKI DNEVNIK
iu.tnina Pečana v gotovini	n/Wv ,.
Abb- postale i gmppo Lena oOu lir
Lelo XXXVI. Št. 89 (10.609)
TRST, četrtek, 17. aprila 1980
^MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob« ^ ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
IIIDI Nfl VČERAJŠNJEM ZASEDANJU EVROPSKEGA PARLAMENTA
NADALJUJE SE ZAVLAČEVANJE EGS GLEDE IRANSKO-AMERIŠKE KRIZE
Italijanski minister Colombo ni omenil konkretnih ukrepov, y Spovedal pa je, da bo prihodnji teden odločilen - Iran se
pripravlja na dolgotrajno gospodarsko «obleganje»
'itfi .^P^SBOURG — Evropska go-; ir ,j^ars^a skupnost bo sklepala o ”	- iranski krizi na seji mi-
,j, ji,'rov »deveterice*, ki bo prihod-Klf^deljek in torek v Luksem-4	^u- To je praktično edina otip-
iP itattianVsSwna včera-i«njega posega M ioriifcdnske^a zunanjega ministra Co-■( H® zasedanju evropskega par* | Ur^ta v Strasbourgu, je pa tudi y današnjo širšo razpravo o
«®*tyanski minister se je kot pred-“^oči omejil na historiat krize, g j'el je dosedanje pobude EGS, ^ »menil možnosti gospo-ali političnih sankcij proti
.Hi. Jetništvo ameriških diplomant ocenii k°t gmbo kršitev med-!nega prava, ponovil solidar-g?*® izjave ameriški vladi in ljud-»ie |. nem P3 poudaril spoštovali in1 ,°Pe do iranskega ljudstva
fl( pav Željo, da bi Iran čimprej jjjj'1 dejavnik stabilizacije in var-
* »os«
v Zalivu.
^Jombu
^oljii
povedal nič novega. Izjava je bila le ponovitev dosedanjega zavlačevanja in zadrege EGS na Carterjeve pritiske. Tudi današnja razprava verjetno ne bo obrodila večjih rezultatov, saj celo skupni resoluciji liberalcev, demokristjanov in konservativcev nasprotuje italijanski del krščanske demokracije v evropskem parlamentu, ki mu ni po godu predlog o prekinitvi diplomatskih odnosov z Iranom. Po vsej verjetnosti bo evropski parlament odobril tako resolucijo, ki bo obsojala ravnanje iranske vlade, a ne bo sprejela nobenih konkretnih pobud.
Pred sejo ministrov EGS v Luksemburgu pa so v teku mrzlična pogajanja med predstavniki deveterice. Že danes se bo na izredni seji sestal «politični odbor* (generalni direktorji ministrstva za zunanje zadeve), ki bo skušal sestaviti dnevni red in glavne smernice luksemburške seje. Komisija EGS pa je baje že sestavila točno poročilo o trgovinski izmenjavi med «de-veterico* in Iranom, da bi lahko
je torej uspelo, da vse in nikogar, saj
k<l>,il,,ii,,,,„,,,,,,„lm,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,
jftKLJUČELA SE JE RAZPRAVA 0 PROGRAMSKIH IZJAVAH
Danes bodo v senatu izglasovali zaupnico tri strankarski vladi
t*°nat - Cattin polemiziral s KPI zaradi primera Formice
S posegom namestnika
, , !*IM
(l ’ tjlhjh	,	„
,ei »at e krčanske, demokracije Do-Iti v ‘ Cattina se je zaključila sinoči js« iava!!a^u razprava o programskih iz-jj« Predsednika
3
't
p
vlade Gossige. - zjutraj ob 9. uri bo Cossiga v0L.Varjal 30 senatorjem, ki so go-g]gs~’ takoj za tem bodo na vrsti Sarn2Valne izjave predstavnikov po-SoVai?n‘R strank, nakar bodo izgla-zaupnico. Do neljubih prese-frj A ne bi smelo priti, saj imajo p^frjbke, ki sestavljajo vlado, se lisjj} krščanska demokracija, socia-g]a aa >n republikanska stranka, 21 tucR v Večine. Za vlado bo glasoval stfa-.^ator južnotirolske ljudske diltal e SVP. Možnost, da bi se ra-(nS1 Pri glasovanju vzdržali, o
V	^..so se radikalski predstavniki <>jih dneh pogajali s krščan-PPo^JPokracijo, je, kot vse kaže,
a’ danes popoldne se bo nico uVa Preselila v poslansko zbor-^»čn -r bodo najbrž v soboto do-y n° izglasovali zaupnico. jwSv°jem govoru je Donat Cattin jo * veljavnost politike, ki so ltrjA Pr®jeli na zadnjem kongresu da *T^ae. demokracije ter dodal, »e m 'zbira ni niti skrajna in niti na konfrontacijo. Ostro je (lertir.i*ziral s komunisti in socialna	ter se še zlasti skliceval
•latofj °v Poseg komunističnega se-«ov0 a Chiaromonteja in na nje-»ist^Hleraiko s socialističnim mi-
laF
*n moralno linčanje splošna St Političnegi leti af> Je dodal,
gi AJ*8 obtožujejo ljudi na podla-KaJ. P°'noma neobstoječih okoliščin. »arnP?ta. zadeva socialdemokrate je kfacii,n'k tajnika krščanske demo-k0ValJe Poudaril, da je PSDI obli-100 A na krajevni ravni več kot
Med °r°V s*iUPai s
V	A Augim' posegi včerajšnjega g» ufl, omenimo še republikanske-Nrxinika Spadolinija, ki je potrdil c*alcw ,sv°je stranke vladi ter so-Pre^ Sokrata Schietroma (novega fc sL,llta komisije Moro), ki pa tialdZ: Podčrtal nasprotovanje so-viade m°kratov do sedanje Cossigove
tepubhiJi stfl se sestali delegaciji » tekuKansl?e in radikalne stranke, »o [j Pogovorov so radikalci, kot tep»bliueje sami izjavili, predočili °b sedaancem svojo zaskrbljenost žled njem P°btičnem položaju. Nstelfm Se zapleta vprašanje predlo sr, planskih komisij. Potem s°eiaii° ,S1. krščanska demokracija. 5fedSei* ,n republikanci razdelili (l5 soeioij 8 mesta se je izkazalo, ^anii mnkrat Fiorentino Sullo, aa de]a f^bsednik komisije za jav-%tot.:,; n|ma najmanjšega namr a a» Pral:, ln se Pri tem sklicuje >o (. 'V1' ter trdi. da bo odstopil S^a»ka6 °° t° °d njega zahtevala
^ se^tvo krščanske demokracije, ki bo .ral° sestati še ta teden,
rnerii]'“' Formico. Donat Cattin je Vanj ’ da je diskriminacija, obreko-hwJ 'n moralno linčanje splošna Političnega boja komunistov.
ne moremo spre-
4.583.474, CISL 2.893.555 in UIL milijon 260.488.
OB STAVKI VETERINARJEV
Zastoji v prometu pri meji na Brennerju
BOČEN — Zaradi stavke obmejnih živinozdravnikov in neopravlja-nja nadurnega dela carinikov je nekaj stotin tovornjakov s kvarljivimi živili in živino obstalo na mejnem prehodu pri Brennerju. Po pregledu vojaškega živinozdravnika so pa dovolili nadaljevati pot povodnemu konju, bizonu in 11 kačam, ki so bili namenjeni rimskemu živalskemu vrtu.
politični forumi trezneje presodili morebitne gospodarske zaplete, ki bi jih povzročili iranski protiukrepi, če bi EGS podprla Carterjeve pobude.
Carterjeva administracija skuša seda ' prepričati tudi z drugimi argumenti zahodne zaveznike, da o-pustijo dosedanjo treznost in zavlačevanje. Ameriški krogi namreč trdijo, da bo vsak čas usahnil izvoz iranske nafte iz enostavnega razloga, ker Iranu primanjkuje, zaradi ameriškega embarga, nadomestnih delov za naftovode in druge črpal-ne naprave ameriške izdelave. Po takih trditvah bo v kratkem prenehal obratovati ogromni naftni terminal za tankerje na otoku Kharg in bi zato bilo vsako zavlačevanje Evrope nesmiselno.
Iz Irana prihajajo medtem čisto drugačne vesti, izvoz naj bi bil še vedno na isti ravni. Iranski minister za nafto Moinfar pa je včeraj zagotovil, da bodo Japonski lahko prodali vse načrtovane količine, če se ne bo pridružila Carterjevim sankcijam. Moinfar je zagrozil predvsem Evropski gospodarski skupnosti, naj ne sledi Carterjevim «diktatom», če hoče preprečiti nevarno energetsko sušo. Kljub revolucionarni opojnosti pa se Iran pripravlja na morebitno dolgotrajno gospodarsko obleganje Zahoda. Minister za načrtovanje in proračun Sahabi je že sestavil načrt protiukrepov, ki predvidevajo avtarhijo in osamosvojitev glede živilskih potreb ter večjo trgovinsko izmenjavo s prijateljskimi državami kot so Libija, Alžirija, Pakistan in Indija. Sahabi ob tem ni o-menil vzhodne Evrope in Sovjetske zveze.
Medtem je predvčerajšnje izjave Carterjevega svetovalca Brzezinske-ga o premikih sovjetskih čet v Zakavkazju, tik iranske meje, potrdil tudi načelnik iranskega generalšta-

iranska armada skrbno nadzoruje premike, a je izključil, da bi to bile priprave na invazijo, temveč je premike ocenil kot sovjetske manevre. Vsekakor je povečana sovjetska vojaška aktivnost ob iranski meji nevaren simptom.
V Zalivu ni torej nič novega, saj se tudi iransko-iraška konfrontacija nadaljuje z nezmanjšano ostrino. E-dina novost so poskusi obeh držav, da privabita na svojo stran čimveč držav. Do sedaj je bil najuspešnejši Irak, a prave podpore ni dobil, v prihodnjih dneh bo v Damasku poskusil srečo iranski zunanji minister Ghotbzadeh. A politični opazovalci domnevajo, da bodo države Bližnjega vzhoda in Zaliva skušale o-hraniti svojo nevtralnost v iransko-iraški krizi, (voc)
PRESENETLJIVA IZPOVED BIVŠEGA TERORISTA VZBUJA VRSTO VPRAŠANJ
Pričevanje «skesanega» Pecija sprožilo ponovne aretacije v Milanu in Turinu?
Po zadnjem «blitzn» v severni Italiji že 35 oseb obtoženih teroristične dejavnosti-Univerzitetna profesorica Lanzardo na svobodi
Schietroma (PSDI) predsednik «koml$ije Moro»
RIM — Socialdemokratski senator Dante Schietroma je bil včeraj imenovan za novega predsednika parlamentarne komisije, ki proučuje zadevo Moro (pokol v Ul. Fani, ugrabitev in umor predsednika KD in terorizem v državi). Vest je sporočilo predsedstvo senata, ki obvešča, da sta Fanfani in predsednica poslanske zbornice Jottijeva soglasno izbrala Schietromo za predsednika komisije.
Mnogo bolj «razburkano» in napeto je bilo glasovanje za izvolitev predsednika parlamentarne komisije, ki izdaja dovoljenja za začetek sodnih postopkov proti parlamentarcem. Po hudem boju je bil izvoljen na to mesto neodvisnež Salvatore Mannozzu, ki je vpisan v komunistično, parlamentarno skupino. Mannozzu je prejel isto število glasov (10) kot njegov tekmec, demokristjan Silvestro E’errari, a je bil izvoljen (kot predvideva zakon), ker je starejši od njega. Mannozzu se je rodil 7. marca 1930, Ferrari pa 13. septembra istega leta.
Za Mannozzuja so glasovali komunisti (6), neodvisnež, dva socialista in socialdemokrat. Pred odločilnim glasovanjem so socialisti predlagali KD, naj kandidira morotejca Dell'Andra. V tem primeru bi se komunisti vzdržali. Demokristjani pa so vztrajali pri kandidaturi Fer-rarija (bil je edini demokristjan, ki je v preiskovali komisiji glasoval za oprostitev Tanassija) in ga debili po grbi.
■iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiin
NADALJUJE SE OBISK DELEGACIJE KPI NA KITAJSKEM
BERUNGm OBSODIL BLOKOVSKO POLITIKO IN VMEŠA VANJE V ZADEVE BRUCIH DRŽA V
Tajnik KPI je govoril na pekinški univerzi - Včeraj drugo srečanje s kitajskimi komunisti, danes razgovor z Deng Xiaopingom
PEKING — »Zadovoljiv* — tako so z Italijanske strani ocenili dosedanji potek obiska delegacije Komunistične partije Italije na Kitajskem za ponovno vzpostavitev stikov med obema partijama. Kitajci so mogoče pričakovali, da bodo italijanski komunisti bolj trdi do Moskve; čeprav so bile njihove izjave dokaj umirjene in se niso člani delegacije KPI ostreje obregnili ob Sovjetsko zvezo, pa se je obisk včeraj nadaljeval po programu.
Dopoldne je imela delegacija KPI v svoji rezidenci že drugo od pred-
videnih štirih srečanj s predstavniki Komunistične partije Kitajske. Kot se je pozneje izvedelo, so pred začetkom srečanja Kitajci predstavili italijanskim komunistom obširno poročilo politično-ekonomske vsebine.
Pozneje so si gostje (od članov delegacije je manjkal le Giancar-lo Pajetta) ogledali pekinško univerzo Beida, kjer jih je sprejel rektor skupaj z nekaterimi docenti. Obisku je prisostvovalo mnogo i-talijanskih in tujih novinarjev, ki so si skupaj z gosti in domačini
Tajnik KPI Enrlco Berlinguer govori študentom in delavcem pekinške univerze
(Telefoto AP)
ogledali knjižnico in še nekatere druge prostore. Po pozdravnem nagovoru rektorja vseučilišča je imel tajnik italijanske partije Berlinguer daljši govor, v katerem je orisal politiko KPI in položaj v Italiji.
V nagovoru je rektor poudaril, da vsi študentje in delavci univerze cenijo in spoštujejo zgodovino slavnih bojev KPI ter njen prispevek v italijanskem političnem življenju in v mednarodnem komunističnem gibanju.
Berlinguer je s svoje strani orisal v skopih obrisih politiko KPI na notranjem in mednarodnem področju ter v odnosih do drugih prrtij. Tajnik KPI je naglasil, da so italijanski komunisti prepričani v enoten nastop proti vojnam, proti vmešavanju ene države v odnose druge države, za pravičnost in za obnovitev v svetu, in to kljub različnim izkušnjam, različnim potem, različnim presojam in pozicijam. PoL'ika KPI temelji predvsem na italijanskih pogojih; partija zavrača ne samo druge modele temveč tudi samo koncepcijo, po kateri naj bi bil en model prehodnega socializma veljaven za vse. O mednarodnem položaju je na. dalje Berlinguer dejal, da imperialistične sile ogrožajo ljudstva. V odnosih med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, je nadaljeval, se spet pojavlja ozračje hladne volje, ki teži k ustvarjanju kakih odnosov in poglablja zapiranje v nasprotuječe si bloke.
Ob koncu svojega govora na univerzi je tajnik KPI izrazil potrebo po medsebojnem razumevanju in spoštovanju, tudi če med dvema sogovornikoma obstajajo še določene razlike. Podčrtal je, da je prav to smisel današnjih odnosov med italijanskimi in kitajskimi komunisti.
Zvečer si je delegacija KPI ogledala predstavo v nekem pekinškem
Z ODOBRITVIJO SPREMINJEVALNEGA PREDLOGA KPI
Podvojeni davčni odtegljaji na dohodke od dela
!" torek 'i, da se bo v ponedeljek A itj h68^1 vse(lržavni svet stran-botir, '1 ibenoval člane vodstva, in padomestili Gasparija, Rus-v|»tlo. othba, ki so vstopili v
sredo. Tako potem ko
i
•aVli4 "° podatkih, ki jih ob-žensko glasilo KPI «Rina-
RIM — Prve resne težave se za novo Cossigovo vlado začenjajo še preden je sploh prejela zaupnico parlamenta. Pred finančnega ministra Reviglia se namreč že sedaj postavlja vprašanje, kje bo dobil 700 ali BOO milijard lir, ki jih je včeraj poslanska zbornica odtegnila davčnemu prilivu za tekoče leto. Ob odsotnosti znatnega števila poslancev iz strank, ki sestavljajo novo vladno večino (KD, PSI, PRI) je namreč včeraj poslanska zbornica odobrila spreminjevalni predlog k čl. 2 finančnega zakona, ki podvoji davčne odtegljaje na račun stroškov pri ustvarjanju dohodka, od dosedanjih 84.000 na 168.000 lir.
Ustrezni spreminjevalni predlog ki osvaja odločno zahtevo enotne sindikalne zveze CGIL, ,CJSL. UIL,
je predložil komunist Di Giulio, ki je po izidu glasovanja dejal, da sedanja vlada predstavlja novost v zgodovini parlamenta, saj je zašla v manjšino še preden je prejela zaupnico. »Večina ni samozadostna, kot zatrjuje, ampak odsotna*. Omenjeni davčni odtegljaj je bil senat že povišal, s soglasjem vlade, na 120.000 lir letno, z novim poviškom pa se bo davčni priliv zmanjšal, kot omenjeno, za skoraj 800 milijard, medtem ko bodo delavske plače v povprečju »težje* za okrog 8.000 lir na mesec, sorazmerno bodo tudi večje pokojnine.
Ker je poslanska zbornica spremenila sklep senata, bo moral ta parlamentarni dom ponovno razpravljati in glasovati o tej, kot tudi o drugih spremembah, saj morata obe
zbornici odobriti isto besedilo finančnega zakona, časa za to ni še mnogo, saj mora biti po ustavi zakon, skupaj z državnim proračunom, odobren do konca meseca, kar ne bo prav lahko. Med jutranjim in popoldanskim zasedanjem je namreč poslanska zbornica odobrila še vrsto spreminjevalnih predlogov, ki so bili sicer predhodno dogovorjeni med strankami. Pomembnejši zadevajo povečanje izdatkov za sodstvo, zvišanje (za -OO milijard) italijanske pomoči proti lakoti na svetu, in vrste ukrepov za okrepitev staležev in organizacije davčne uprave. O-meniti je vredno, da so poslanci sklenili povišati od 40 na 70 odstotkov obdavčljivo osnovo parlamentarnih prejemkov. To v bistvu pomeni, da bodo prejemali kar 160.000
lir manj na mesec.
Podvojitev davčnih odtegljajev za podrejeno delovno silo in upokojence so seveda pozdravili sindikati, saj je predstavljala eno izmed bistvenih zahtev, ki so jih podprli z dvema vsedržavnima splošnima stavkama. Sindikat UIL je včeraj izrazil zadovoljstvo nad sklepom poslanske zbornice, češ da je pravičen do delovnih slojev, ki nosijo glavno breme davčnega pritiska. Prav tako izraža zadovoljstvo nad ustanovitvijo reda davčnih inšpektorjev, ki bo omogočila ostrejši boj proti utajam in pozitivno ocenjuje moralni in politični pomen večje obdavčitve parlamentarnih prejemkov. Tajnik PRI Spadolini je pa kritiziral sklep poslanske zbornice o davčnih odtegljajih. (Iv)
gledališču., jutri dopoldne se bo srečala s podpredsednikom Deng Xiao-pingom, popoldne pa bo na vrsti tretje srečanje' z delegacijo kitajskih komunistov, (šč)
Sporočilo o zdravstvenem stanju
predsednika Tita
LJUBLJANA — Včerajšnje sporo-e "o zdravniškega konzilija o zdravstvenem stanju predsednika republike Josipa Broza Tita pravi, da je zdravstveno stanje še naprej zelo težko. Nadaljujejo'intenzivno zdravljenje.
Prva obravnava o odpustih v Fiatu
TURIN — Včeraj se je pred sodnico Violantejevo začela prva sodna obravnava od vrste individualnih prizivov, ki jih je vložilo 61 delavcev, ki jih je lani odpustila Fiat. Prvi je bil na vrsti Riccardo Bra-ghin, delavec, ki je kot pričo sebi v prid navedel Lorenza Betasso, bivšega sindikalista CISL, ki so ga karabinjerji ustrelili med napadom na «brlog» rdečih brigad v Ulici Fracchia v Genovi.
Vodstvo Fiata je utemeljilo odpustitev s prepogostimi prekinitvami dela, s čimer naj bi Braghin oviral delovni postooek in z zatrjevanimi sabotažnimi dejanji.
iiluiiiiiiriiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiriiiittniimiiiMiitiiiiiiiiiiiiniiiiiilimiMiuiiiitiMHiimfinitiiiUMi
VEST SE JE VČERAJ RAZŠIRILA IZ BELGIJE
Bodo olimpijske igre preložili za 4 leta?
Po tej domnevi naj bi bile igre leta 1984 v Moskvi
BRUSELJ — Bodo olimpijske igre v Moskvi preložili za štiri leta, tako da bodo leta 1984, ko naj bi se polegla sedanja mednarodna politie na napetost? Vest je prišla iz belgijskih krogov in o tem naj bi tudi morda razpravljali na sestanku Mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo prihodnji teden v Lausanni v Švici.
Hipotezo o preložitvi letošnjih letnih olimpijskih iger je razširil belgijski časopis «La libre Belgique*, ki navaja nekatere visoke predstavnike olimpijskih odborov. Po sklepu olimpijskega odbora ZDA, da bojkotira igre, so se znašli olimpijski odbori drugih držav, predvsem zahodnih, v hudih težavah, saj vlade nenehno pritiskajo nanje, naj se izrečejo za bojkot. Številni olimpijski komiteji bj rade volje sprejeli odložitev iger in taka rešitev, meni belgijski časopis, bi prišla mogoče prav tudi sovjetskemu olimpijskemu odboru. Sedaj je torej vse odvisno prav od Sovjetov.
Bojkot moskovskih iger je še nadalje v središču pozornosti dogajanja v mednarodnih športnih odnosih. Glasnik Bele hiše Jody Povvell je včeraj napovedal, da bo mnogo drugih držav bojkotiralo igre, ni pa hotel povedati imen držav, ki so ZDA že zagotovile, da se ne bodo udeležile OI.
Nemški kancler Schmidt bo v prihodnjih dneh »priporočil* zahodno-nemškemu zveznemu olimpijskemu odboru, naj se izreče za bojkot iger, ker «sedanji politični položaj ne omogoča zahodnonemškega sodelovanja na igrah*. Prav v času, ko se je Schmidt odločil za «priporočilo» pa je prišla iz ZRN vest, da se bo večja skupina zahodnonemških športnikov v ponedeljek udeležila v Dortmundu velike manifestacije proti bojkotu iger. Med udeleženci bosta
tudi olimpijska zmagovalka v teku na 100 metrov Annegret Richter in svetovni prvak v plavanju na 100 metrov prsno Gerald Morken.
Med vestmi o olimpijskih igrah gre zabeležiti še odločitev francoskega olimpijskega odbora. Slednji se bo boril za uveljavitev predloga grškega premiera Karamanlisa, ki je ob izbruhu »olimpijske krize* predlagal naj bi se olimpijske igre vedno odvijale v Grčiji, tako da bi v Olimpiji ustanovili prosto cono z mednarodnim statutom, blizu Aten pa naj bi zgradili prireditveni prostor, kjer naj bi tekmovali v atletiki in drugih športih, (šč)
Poleti srečanje Schmidt-Brežnjev
BONN — Glasnik bonske vlade Griinevvald je včeraj uradno potrdil vest dnevnika «Die Welt», da je sovjetski predsednik in prvi sekretar KP SZ Leonid Brežnjev povabil zveznega kanclerja Helmuta Schmidta, naj obišče poleti Sovjetsko zvezo. V krogih bonske vlade poudarjajo, da je povabilo dokaz, da Moskva noče prekiniti dialoga z Zahodom in vsestransko podpira sklic jesenske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
V Bonnu pa izključujejo, da bi lahko Schmidt odigral kako posredovalno vlogo v sedanjem vzdušju napetosti med velesilama, obenem poudarjajo, da se bo ZRN vedno zavzemala za popuščanje napetosti in za odpravo vseh ovir, ki rušijo medsebojno zaupanje.
MILAN — število aretiranih o-seb v severni Italiji zaradi ustanavljanja ali pripadnosti oboroženi tolpi, torej domnevnih teroristov in njihovih simpatizerjev, narašča iz dneva v dan. Včeraj se je namreč izvedelo, da so aretirali še tri osebe. V Milanu sta za zapahi 28-., letni Giuseppe Piccolo in 27-ietna Anna Nobile, oba zaposlena v tovarni Sit-Siemens, v Turinu pa 23-letni Diego Lovato, uslužbenec tovarne . Lancia. Obračun zadnjega »blitza* generala Dalla Chiese je presenetljiv: 35 domnevnih teroristov za zapahi, poleg tega pa še 20 sodnih pozivov za vse atentate,-ki so jih teroristi pod različnimi oznakami izvedli v severni Italiji, še posebno v trikotniku Turin - Milan - Genova v zadnjih štirih letih.
Kljub nepropustnemu zidu molčečnosti sodnih preiskovalcev pronicajo vesti, ki trdijo, da so znana vra imena avtorjev raznih umorov, a-tentatov, ranitev in ropov v severni Italiji. Preiskovalci naj bi izrisali mapo teroristične organizacije in njenih podpornih članov, znana naj bi bile vsedržavne in mednarodne povezave rdečih brigad. Zadnji «blitz» je bil izredno «učinkovit», saj je dejansko uničil (mislimo na umor štirih brigadistov v Genovi, katerega okoliščine niso še sedaj jasne) turinski in genovski vod RB. Odgovornost za vse to pa baie nosi »skesani* brigadist Patrizio Peci.
Njegova razpoložljivost za tako izčrpno in dramatično pričevanje vzbuja vrsto vprašanj, saj je težko razumeti, kaj je privedlo tako »vplivnega* terorista do tega koraka. Domneve se kar vrstijo. Morda si ie hotel tako zagotoviti vsaj delček u-panja na svojo prihodnost, morda je že pred aretacijo bil policijski vrinjenec (ta domneva je izredno huda in kot taka sproža spet vprašanja o ravnanju policijskih poli-tičjih oddelkov), nekateri pa domnevajo, da je klonil med abstinenčno krizo, češ da je narkoman.
Mladi brigadist je vadil turinski vod, sam je bil poleg Morettija, Balzaranijeve (oba se skrivata), Betasse in Dure (slednja sta bila ubita v Genovi) član- operativnega vodstva rdečih brigad. V za pom v Pescari, kjer je sedaj zaprt (govori pa se, da ga bedo v kratkem iz varnostnih razlogov premestili ) se zadnje dni vrstijo vsi italijanski preiskovalni sodniki, ki vodijo preiskave o terorizmu. Peci je živ studenec imen, okoliščin, povezav, naslovov. Poleg odkritij, ki so omogočila zadnje «blitze* v severni Italiji pa je pomembno tudi njegovo pričevanje o pokolu v Ulici Fani in ugrabitvi ter umoru bivšega predsednika KD Alda Mo-val. Konkretne posledice njegove »izpovedi* so dejansko vidne po zadnjih aretacijah in zaplembah orožja ter drugega materiala. Ni pa vse res, kar Peci trdi. Tako bi se dalo sklepati po izpustitvi na svobodo dveh osumljencev, ki so ju aretirali med zadnjim «blitzem». Gre za zoboteh-nika Walterja Perrera in univerzitetno profesorico Liliano Lanzardo, ki je poučevala na tržaški fakulteti za zgodovino. Lanzardovo so izpustili zaradi pomanjkanja dokazov, izbrati pa bo morala stalno bivališče v Trstu ali Turinu, ker bo v teku razpleta preiskave njena prisotnost še pomembna. Izvedelo se je, da so profesorico aretirali zaradi domnevnega stika, ki bi ga imela z nekim pripadnikom rdečih brigad. Brigadist ki je sedaj v zaporu (baje je sam Peci), naj bi jo povabil k sodelovanju v prevratniški organizaciji, kar pa je Lanzar-dova, vedno odklonila.
Tudi italijansko predstavništvo PLO je včeraj ostro demantiralo Peerevo trditev, da je palestinsko osvobodilno gibanje nudilo orožje rdečim brigadam. Sam Arafat je že večkrat obsodil teroristično nejavnost v Italiji in umor Alda Mo-ra- kj .ie kot eden prvih evropskih političnih predstavnikov prizna1 PLO za legalnega predstavnika palestinskega ljudstva.
Glede včerajšnjega protiterorističnega doga jan ;a pa velja zabeležiti tudi aretacije treh neofaiistov v Rimu in odkritje teroristične baze blizu Ostie, kjer so pripadniki desničarske teroristične organizacije «NAR» skrivali velike količine orožja, razstreliva, nabojev in za-žigalnih vrvic. Karabinjerji so odkrili tudi seznam 50 imen političnih predstavnikov (v glavnem č'a-nov levičarskih organizacij), ki so bili baje tarča možnih atentatov. Včerajšnje odkritje rimskega Di-gosa je verjetno zadalo hud udarec tej prevratniški celici, ki nosi odgovornost za številne umore in napade na rimske predstavnike naprednega gibanja. V zadnjih časih se je neofašistično ustrahovanje še posebno izostrilo. V noči med torkom in sredo so prav pripadniki »NAR* izvedli osem atentatov na sedeže političnih strank (od PDUP do KD) in na sedež RAL kjer so popolnoma uničili gledališče »del-le Vittorie*. (nf)
Na sliki (telefoto AP); orožje Jn razstrelivo, ki so ga karabinjerji zaplenili v neofašistični teroristični bazi blizu Osti«,
17. aprila 1981
_______________-
7 VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA
Le z glasovi KD, PSI in republikanca Comellijeva vlada prejela zaupnico
Vse ostale svetovalske skupine bodo v opoziciji • lapletljaj med glasovalnimi izjavami- Comelli potrdil sprejete obveze glede vprašanja slovenske narodnostne skupnosti
Z glasovi Krščanske demokracije, socialistov in republikanca, torej z glasovi le tistih strank, ki sestavljajo novo večino, je deželni svet po dvodnevni razpravi odobril programske izjave predsednika odv. Comel-lija; program je podprlo 31 svetovalcev (odsoten je bil socialist Pit-toni, ki je bil zadržan na seji strankinega pokrajinskega vodstva) proti pa so glasovale vse ostale svetovalske skupine, ki so zbrale 26 glasov. Nova tribarvna koalicija je s tem prejela zaupnico, v prihodnjem tednu pa jo že čakajo težke in odgovorne naloge. Deželni svet se bo namreč sestal v torek ter razpravljal o zakonskem osnutku o pravici do študija, ki ga je skupščina pred časom že odobrila, a so ga vladni organi zavrnili, v četrtek pa se bo po vsej verjetnosti začela razprava o treh zakonskih osnutkih, ki predvidevajo določila za izvajanje zdravstvene reforme.
Glasovanje o zaupnici je bilo seveda le sklepno dejanje dvodnevne razprave, v katero je poseglo 26 svetovalcev ter odbornik Barnaba, ki je edini predstavnik republikanske stranke v deželni skupščini. Razprava se je zaključila z repliko predsednika odbora odv. Comelli ja in z glasovalnimi izjavami, v katerih so svetovalske skupine le ponovile že znana stališča do predstavljenega programa, oziroma do nove koalicije, ki ga bo izvajala. Med slednjimi pa je prišlo do manjšega zapleti ja ja: demopro-letarec Cavallo je namreč svojo izjavo začel v furlanščini. Predsednik skupščine Colli ga je zato moral opomniti, da tega ne more storiti; kljub temu je nadaljeval branje v furlanščini, zaradi česar je bil predsednik Colli prisiljen prekiniti sejo. Sklical je načelnike svetovalskih skupin, katere se Cavallo ni udeležil in z njimi proučil nastalo vprašanje: sklenili so, da Cavallo lahko nadaljuje svoj poseg, toda le v italijanščini, ker tako določajo juridični predpisi in že ustaljena praksa.
Predsednik Colli je še posebej poudaril, da sploh ne postavlja v dvom pravice o uporabi drugačnega jezika od italijanščine, ampak način, kako si je to pravico Cavallo hotel zagotoviti ter dodal, da je poleg vsega deželna skupščina brez tistih štrumentov, ki bi svetovalcem omogočili poslušanje v drugačnem jeziku od italijanščine. Svetovalca Ca-valla je zato pozval, naj svojo izjavo nadaljuje v italijanščini; tega pa ni demoproletarec sploh upošteval in nadaljeval v furlanščini, zaradi česar mu je moral predsednik Colli
je tudi predsednik ministrskega sveta Cossiga obvezal za sestavo zaščitnega zakona, pri izdelavi katerega bo sodelovala dežela. Do tega pa bo prej prišlo, je dejal, če bodo opuščane vse strumentalizacije. V odgovor svetovalcu Štoki je pozneje dejal, da ni s tem mislil ne na Slovensko skupnost, niti na Slovence. V zvezi z osimskimi sporazumi je predsednik Comelli še dejal, da bo treba tudi po izgradnji predvidenih struktur, še nadaljevati po poti in v duhu tega mednarodnega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
V glasovnih izjavah je svetovalec Štoka še enkrat poudaril, da Slovenci že 35 let čakamo na priznanje naših pravic, svoja stališča pa je do tega vprašanja v imenu KPI ponovil tudi svetovalec Battello. Oba svetovalca sta tudi napovedala, da bo-
sta njihovi stranki odslej v opoziciji, kar so sicer napovedali tudi načelniki PD, PDUP, MSI, PSDI in Liste za Trst. (as)
Jutri srečanje o razvoju gradbeništva
Na pobudo zveze tržaških gradbenikov in zbornice inženirjev in arhitektov bo jutri v prostorih Palače Hotela v Grljanu strokovno srečanje na temo «Prve izkušnje pri izvajanju zakona štev. 457 iz leta 1978 o desetletnem načrtu za razvoj gradbeništva*. Srečanje se bo začelo ob 10. uri in bo trajalo ves dan. Nastopili bodo številni izvedenci iz Trsta in iz notranjosti Italije.
iiiiiiiniitfimiiiiiiiiHiiiMiiiiuiiimittiiiiiiiiiitMimmHiiiiiiniiMiiiiiiiimiiiiiiMiiimiiiMtiitmiHmmmmn
IZJAVA SEN. GERBČEVE IN BACICCHIJA
KPI: VLADA NAJ PREIDE OD OBVEZ K DEJANJEM
S PRIVOLJENJEM POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE
Kruh v tržaških pekarnah od včeraj ponovno dražji
«Navaden» kruh stane po novem 860 lir kilogram - Podražitev znaša od 100 do 250 lir
Neprijetno presenečenje je čakalo tržaške gospodinje, ko so včeraj zjutraj stopile v pekarne: cena kruha je ponovno poskočila za 100 do 250 lir pri kilogramu. Novo podražitev je dovolil pokrajinski odbor za cene, ki je po ustreznem pozitivnem mnenju posebne posvetovalne komisije, ki deluje v okviru trgovinske zbornice, pristal na ustrezno zahtevo tržaških pekamarjev.
Besedam predsednika vlade Cossige o zaščiti Slovencev v Italiji morajo slediti konkretna dejstva
A. Pittoni novi pokrajinski tajnik PSI
Na sedežu stranke v Ul. Mazzini se je sinoči sestal pokrajinski odbor PSI, ki je izšel z zadnjega kongresa. Po daljši razpravi je odbor izvolil iz svoje srede člane novega tajništva. Za pokrajinskega tajnika je bil izvoljen Arnaido Pittoni, za podtajnika Paolo Coslovich in Branko Pahor, za člana tajništva pa Gianfranco Carbone. Zaradi pozne ure so odložili izvolitev preostalih sedem članov izvršnega odbora na novo sejo, ki bo v prihodnjih dneh.
odvzeti besede; svetovalec Cavallo je iz protesta zapustil dvorano.
Dvodnevna razprava je bila v glavnem le političnega značaja, v njej pa so kljub temu prišli do izraza številni deželni problemi, ki še čakajo na rešitev. Nakazale so jih vse svetovalske skupine, za premostitev takega stanja pa so seveda predlagale različne rešitve. Vsekakor pa je bila soglasno poudarjena mednarodna vloga naše dežele; vse demokratične sile so se zavzele za okrepitev mednarodnega sodelovanja z obmejnimi deželami, predvsem pa z bližnjo Jugoslavijo, ki je v luči no vega sporazuma med EGS in SFRJ še pridobilo na svoji važnosti. Ne bomo se zaustavljali ob posameznih problemih in o posameznih posegih, ker so stališča strank že znana, o-menili pa bomo nekatere.
Tako je predsednik Comelli v svoji repliki odgovoril na številna vprašanja, ki so mu bila med razpravo zastavljena glede vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Predvsem je obžaloval, da se ocenjujejo obveze odbora in večine, ki ga podpira, za rešitev vprašanja slovenske manjšine le po številu vrstic, ki so vprašanju posvečene v programskih izjavah. Še enkrat je potr dil sprejete obveze in dejal, da se
Kot smo že poročali, je predsednik vlade Cossiga v svojem programskem govoru v obeh vejah parlamenta posvetil en odstavek svojega posega tudi vprašanju zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in med drugim izrazil namen vlade, da po zaključku dela posebne komisije in ob sodelovanju z deželo Furlanijo - Julijsko krajino predstavi organični ukrep za zaščito slovenske manjšine.
V tej zvezi sta komunistična senatorja Jelka Gerbec in Bacicchi dala izjavo, v kateri jemljeta na znanje obvezo, ki jo je sprejel predsednik vlade, opozarjata pa, da sta poslanska zbornica in senat že leta 1977 zavzela stališče o tem vprašanju s posebnima resolucijama ter da sta obveze v tem smislu v preteklosti prevzela tako posl. Andreot ti kot tudi sam posl. Cossiga.
«Ne gre podcenjevati vrednosti izjav posl. Cossige — sta poudarila komunistična parlamentarca — od vlade pa pričakujerVio' fn-edvsefri cfej-stev. Se pravi, da pričakujemo, da bo vlada hitro'predstavila- napovedani ukrep" ter da ‘še ’ bd”V"pkHa-mentu začela razprava o temah, ki jih vsebuje komunistični zakonski predlog. Na ta način se bo napravilo konec odlašanjem in manevrom, katerih namen — ko je treba vzeti na znanje, da se je premostila faza zanikanja samega obstoja vprašanja pravic slovenske manjšine v Italiji — je vsekakor zavlačevati z reševanjem teh vprašanj, oziroma nakazovati povsem nezadovoljive rešitve, kot so one, ki so se pred nekaj meseci pojavile tudi v sami posebni komisiji, ki jo je omenil predsednik vlade.*
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Privlačne melodije «Splitskega akvarela*
Zagrebško gledališče *Komedija», zdaj že kar tradicionalni gost našega gledališča, je sinoči navdušilo tržaško občinstvo v razprodanem Kulturnem domu z znano in priljubljeno Tijardovičevo opereto «Splitski akvarel». Z odra so se dobri dve uri zlivale v avditorij spevne melodije dalmatinskih napevov in z njimi prisrčnost, duhovitost, radost in ljubezen preprostih dalmatinskih ljudi v okviru ljubezenske zgodbe Marice in Tončija pa ob njiju Toma in Jovane, Le-šandra in Pierine in galerije drugih oseb, ki se prepletajo skozi dogajanje in ga pestrijo od začetka do konca. Ob solistih velja posebej izpostaviti vlogo zelo dobrega orkestra, zbora in pa baleta, ki učinkovito soustvarjajo ta prikupen splitski akvarel, ki ni samo v petih in muziciranih melodijah, pač pa tudi v sočno mehki dalmatinski govorici in v karakterizaciji posameznih akterjev.
Navdušeni aplavzi tudi ob odprti sceni, predvsem seveda ob solističnih in zborovskih spevih, so potrjevali, da je občinstvo uživa lo. Zaradi pozne ure se bomo k predstavam, ki bodo še danes, jutri in v nedeljo, še povrnili.
• Tržaški pokrajinski svet se bo prihodnji teden sestal v ponedeljek in torek (21. i . 22. aprila). Na obeh sejah bodo svetovalci obravnavali v glavnem vprašanja, ki zadevajo proračun za letošnje leto.
Vipotnik sprejel tržaško delegacijo bivših aktivistov NOB
Včeraj je republiški odbor Združenja zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije obiskala delegacija Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju, ki deluje v okviru Slovensko kulturno-go-spodarske zveze v Trstu. Delegacijo je sprejel predsednik združenja zveze borcev Slovenije Janez Vipotnik, ki je skupaj s sodelavci zadržal predstavnike tržaških aktivistov na daljšem razgovoru. Ti so obvestili tovariša Vipotnika o njihovi že nekajletni plodni aktivnosti, usmerjeni
predvsem na oživljanje tradicij na-rodnoosvobodiln. in revolucionarne borbe l.a Tržaškem ter o prenosu teh tradicij na mlajše demokratično u-smerjene generacije, (ni)
Novi odbor PD Kraški dom
Na prvi seji si je novoizvoljeni odbor repentabrskega prosvetnega društva Kraški dom razdelil funkcije v novi mandatni dobi. Za predsednika je bil potrjen že dolgoletni »prvi mož* Milko Križman, v odboru pa je predvsem veliko mladih kadrov.
Sestava upravnega odbora: Predsednik: Milko Križman, podpredsednica: Tatjana Guštin, tajnica: I,oredana Guštin, blagajničarka: Sonja Lazar in gospodar: Renco Milič.
Odgovorni po resorjih: glasbena vzgoja; :Vesna Guštin-Grilanc, pevski zbor; Fulvij Jurin-čič, balinarska sekcija: Egon Škrk in moderni plesi ;V«iiana Purič.
Nadzorni odbor: Rado Komar, Milan Škabar in Emil Škabar.
—bs—
Pokrajinski odbor za cene je dovolil 1 podražitev obeh vrst kruha, katerih cena je podvržena njegovemu nadzorstvu, in sicer «navadnega» kruha v hlebcih po 250 g in »posebnega* kruha v manjših kosih (od 60 do 100 g). «Navaden» kruh, ki predstavlja osnovno življenjsko potrebščino za najrevnejše sloje prebivalstva. je doslej stal 760 Ur kg in je njegova cena v pekarnah včeraj poskočila za 100 lir, na 860 lir kilogram. Ko je bila ta vrsta kruha prav zaradi njegovega pomena za revnejše občane podvržena nadzorstvu javnega organa, je bilo izrecno poudarjeno, da ima kupec pravico, če bi v pekami v določenem trenutku tega kruha ne bilo na razpolago, da po isti ceni dobi zaželeno količino drugega, finejšega kruha. Ta pravica — vprašanje pa je, v kolikšni meri so se je občani dejansko posluževali — se je nekam natihoma izgubila in najnovejši sklep pokrajinskega odbora za cene ne le je ni potrdil, ampak celo dovoljuje pekamarjem, da sedaj zahtevajo od odjemalcev, naj zaželeno količino «navadnega» kruha naročijo v pekami dan poprej. To praktično pomeni, da pekarne sploh ne nameravajo dajati redno vsak dan v prodajo najcenejše vrste kruha.
Druga vrsta kruha s kontrolirano ceno, »poseben* maslen kruh v kosih po 60 do 100 g, je stala doslej 950 Ur kg, včeraj pa so ,io podražili za 200 lir, to jo na 1.150 Ur kg. Kar zadeva druge vrste kruha, katerim določajo cene pekarnarji sami v okviru svoje stanovske organizacije, so se cene včeraj ponekod prav tako povišale, in sicer za 200 do 250 Ur pri kilogramu ter se bodo druge pekarne seveda zdaj »prilagodile*. Tržaške gospodinje kupujejo največ kruha, katerega cena se zdaj suka med 1300 in 1400 Urami za kilogram, boljše vrste kruha, tako na primer »kruh z olikami* pa so že presegle ceno 2000 Ur.
stroškov, na podlagi katerega se
določa višina draginjskih doklad tako da vsebuje najnovejša podražitev že zametek novih poznejših prilagoditev nezadržno naraščajoči draginji.
Tržaška avtonomna federacija KPI je v zvezi s podražitvijo kruha sinoči izdala poročilo, v katerem izraža svoj protest tako proti podražitvi kakor tudi proti načinu, kako je do nje prišlo. Pokrajinski odbor za cene se namreč o tem sploh ni posvetoval s komerkoli, razen z zvezo pekarnarjev. V odboru sedi med drugimi tudi član občinskega odbora LpT, ki pa tudi ni imel za potrebno, da bi o nameri odbora za cene poročal v občinskem svetu. KPI na koncu poročila napoveduje vrsto nastopov pri pristojnih oblasteh, da bi dosegla . preklic sklepa o podražitvi vsaj kar zadeva obe vrsti kruha z nadzorovano ceno.
24. IN 25. APRILA V KRIŽU
Bogat spored prireditev za obletnico osvoboditve
Vaško sekcijo KPI bodo poimenovali po partizanskem komandantu Josipu Verginelli
Kriške družbeno-politične organizacije bodo prihodnji teden enotno in svečano praznovale 35. obletnico osvoboditve. Za to priliko so pripravile dvodnevni program prireditev pod geslom miru v svetu ter prijateljskega in ustvarjalnega sožitja med tukaj živečima narodoma v sklopu globalnega priznavanja pravic slovenske narodnostne skupnosti v ItaUji. V četrtek, 24. aprila, bo v večernih urah v Ljudskem domu v priredbi PD Vesna in ŠD Mladina bogat kulturni večer s sodelovanjem moškega in dekliškega pevskega zbora Vesna ter otroške baletne skupine ŠD Mladina.
Na dan praznika osvoboditve bo v jutranjih urah povorka po vaških ulicah ter polaganje vencev na spomenik padlim in spominska obeležja NOB. Spregovorila bosta predsednik ZZB NOB iz Sežane Jože Grmek ter pokrajinski tajnik VZFI-
ANPI in domačin Dušan Košuta. Ob 15.30 bo poimenovanje vaške sekcije KPI po španskem borcu in partizanskem komandantu Josipu Verginelli, nakar bosta nastopila moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline ter godba na pihala s Proseka, končno pa bo politični shod, na katerem bosta govorila pokrajinski tajnik KPI To-nel in član federalnega komiteja KPI Dušan Lovriha. Svečanega poimenovanja se bo udeležila tudi množična delegacija naprednih organizacij iz Lumezzaneja pri Brescii, kjer je junaško padel Josip Verginella, ki je bil kot znano odlikovan s srebrno kolajno za vojaške zasluge. Pri navedenih prireditvah sodelujejo sekcija VZPI -ANPI, antifašistični odbor, ZŽI -UDI, KPI, ZKMI, SSk, PD Vesna, ŠD Mladina, ŠD Vesna, Združenje staršev in Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine.
MiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiuiiiiiuiiiiiMiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiM
NA SINOČNJEM PREDAVANJU NŠK V KULTURNEM DOMU
Položaj in vloga Slovencev v prvi svetovni vojni in nastanek SHS
Predaval je zgodovinar dr. Janko Pleterski iz Ljubljane - Prihodnji teden izredno predavanje članice CK ZKJ Vide Tomšičeve
Pekamarji trdijo, da so bili primorani dvigniti ceno kruhu zaradi stalnega-, naraščanja proizvodnih stroškov, predvsem kar zadeva o-sebje oziroma višje draginjske. do* klade za zaposleno delovno silo.; Kruh pa se uvršča med tiste življenjske potrebščine, po katerih se izračunava pokazatelj življenjskih
aiiiiiiiiiimiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifniii
Na tržaškem učiteljišču srečanje z matematiki
Društvo naravoslovcev in tehnikov je včeraj priredilo srečanje z Društvom matematikov in fizikov iz Ljubljane. Srečanje se je odvijalo v prostorih učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu in so se ga udeležili pedagogi, ki poučujejo te predmete na naših goriških in tržaških šolah. U-deležence srečanja je najprej pozdravil ravnatelj tržaškega učiteljišča prof. Egidij Košuta, nakar je pred-
sednik društva ijUbnansKin matematikov prof. Anton Suhadolc predaval o vidnih slovenskih matematikih, predvsem o Juriju Vegi, Francu Močniku in drugih. Ob tej priložnosti je prof. Suhadolc razdelil predstavnikom slovenskih srednjih šol iz Trsta in Gorice tudi strokovne publikacije, nakar so se udeleženci srečanja zadržali ob zakuski v prijetnem pogovoru.
Slovensko vprašanje v prvi svetovni vojni (1914 -1918) in nastanek države SHS je bila tema sinočnjega predavanja iz ciklusa Politična in kulturna zgodovina Slovencev skozi stoletja, ki ga v Mali dvorani Kulturnega doma prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Včerajšnjega predavatelja dr. Janka Pleterskega je predstavil predsednik NŠK dr. Franc Škerlj, ki je ljubljanskega gosta, profesorja na . ljubljanski filozofski fakulteti, strokovnjaka za zgodovino Novega veka in pisca številnih knjig prav prisrčno pozdravil. O-benem je dr. Škerlj napovedal tudi izredno predavanje, ki bo v sredo, 23. t.m., ko bo članica CK ZKJ prof. Vida Tomšič spregovorila o izhodiščih mednarodne politike SFRJ.
Dr. Janko Pleterski se je lotil izjemno mikavne teme, , ki ja privabila v Kulturni dom številnp občinstvo, in uvodoma.. skušal razrešiti vprašanje, kako so v času vojne vodilni dunajski krogi gledali na Slovence. Ob tem je še dejal, da je Avstrija že pred izbruhom prve svetovne vojne načrtno pripravljala vojno samo in za to so imeli Avstrijci pripravljen načrt, oziroma več kombinacij, ki so predvidevale vojno z Rusi, vojno na Balkanu in vojno z Italijo.
Prva svetovna vojna, je dejal dr. Pleterski, se je začela brez sodelovanja Slovencev, ker ti niso bili priznan politični subjekt, pa tudi sami niso bili še dovolj politično pripravljeni, da bi lahko imeli kakšno vlogo v tem dogajanju. Nasprotno, imeli so optimistični odnos do Avstro-Ogrske, tudi zaradi pritiska Italije, ki bi lahko zasedla slovensko ozemlje. Predavatelj je nato orisal položaj znotraj slovenskih političnih strank in r>ri tem dejal, da Je bil leta 1914 le del Slovencev pripravljen podpirati avstrijsko vojno politiko (klerikalna stranka), medtem ko je liberalna stranka zaradi atentata v Sarajevu nastopila proti Srbom. Socialdemokratska stranka je obsodila vojno, zaradi tega pa je nanjo udarila tudi
cenzura, ki je prizadela socialistič-
no glasilo «Žarja». Ko se je vojna začela, pa je tudi liberaln; stranka izrazila svoje patriotično stališče (Ivan Tavčar).
Dr. Janko Pleterski je na zelo zanimiv način podal nato še vojna leta, oziroma dogajanje znotraj slovenskih strank in trpljenje ljudstva, orisal je najznačilnejše letnice in dogodke, ki so nekako pripeljali do avtonomnega in skupnega slovenskega nastopa v prid jugoslovan-stvak označil je dejstva, ki so
MiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiinimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiimniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
«RADI0 TRIESTE POPOLARE - TRST LJUDSKI VAL>
Spodbudna novost za Trst in okolico
Zasebne radijske in televizijske postaje predstavljajo danes pomemben dejavnik v svetu množičnega obveščanja in ne gre torej podcenjevati njihovega vsakdanjega vpliva, predvsem na mlajše generacije. Vloga teh sredstev v sedanji družbi je še vedno predmet zelo ostrih in bučnih razprav ne samo med tako imenovanimi izvedenci, ampak tudi med javnim mnenjem. Eno osnovnejših vprašanj je vsekakor to, v kolikšni meri pomeni pristop teh zasebnih medijev do informacije in do stvarnosti nasploh res vsebinski korak naprej na poti demokratizacije družbe. Vprašanje je sicer še zelo odprto in mnenja so si večkrat zelo delje na. Nekateri trdijo, da je nepriča kovan razvoj teh radijskih in te levizijskih postaj sad vse večjega vpliva zasebnih ekonomskih krogov in določenih političnih sil, ki smatrajo javno radiotelevizijsko usta novo kot preveč pluralistično in od prto določenim zahtevam levice Zasebna sredstva množičnega obveščanja pa predstavljajo priliko za
nekatere sile in kroge, katerih stališča ne bi sicer prišla z lahkoto v javnost, da lahko prosto izpričajo javnosti svoja gledanja in tudi svojo politično linijo.
Tudi v Trstu deluje prava «dzun-gla» predvsem zasebnih radijskih postaj, mnoge od katerih je zelo težko politično klasificirati, najvažnejše pa so vsekakor v rokah določenih ekonomskih in političnih krogov, ki ne slovijo po odprtosti in po občutljivosti do najbolj perečih družbenih problemov. Do pred kratkim je oddajal «Radio canale 89», ki je predstavljal pomemben korak naprej pri obravnavi nekaterih problemov, a je moral nato zaradi pomanjkanja sedeža in u-streznih finančnih sredstev preki niti delovanje. Skupina bivših sodelavcev te postaje pa je nato dala pobudo za nov zasebni radio «Ra-dio Trieste popolare — Trst ljudski vaI*. Dejstvo, da ima postaja uradno dvojezično ime pomeni prijetno novost in to posebno če pomislimo kako druge tako imenovane proste radijske postaje obrav-
navajo našo manjšinsko problema tiko. Sodelavci in uredniki lega radia, ki bo začel v kratkem oddajati. so predvsem študenti z različnimi političnimi in družbenimi izkušnjami, ki jih združuje potreba po novi informaciji in novi kulturi, ki ne sme biti privilegij le določenih razredov in krogov.
Nova pobuda ne temelji torej na nobeni strankarski liniji, ampak so v njej prisotne vse mladinske levičarske komponente, ki so več ali manj aktivne v našem mestu ter tudi skupina mladih naprednih Slovencev. Brez dvoma čaka pobudnike «Radio Trieste popolare — Trst ljudski val» nelahka naloga, saj splošni «tržaški pogoji» za tovrstne pobude res niso najboljši. Program omenjene postaje, ki so nam ga njeni uredniki in sodelavci poslali v ogled vsebuje vrsto načrtov, ki če bodo učinkovito izpeljani bodo mnogo pripomogli za poznavanje in utemeljitev nekaterih aktualnih vprašanj našega mesta in med drugim tudi življenje in probleme naše narodnostne skupnosti.
Dr. Janko Pleterski (levo) in predsednik NŠK dr. Škerlj na sinočnjem predavanju v mali dvorani Kgaltufjpggg doma
opredeljevala politiko slovenskih
strank, skratka, dal je celotno podobo obravnavanega zgodovinskega obdobja. Opozoril je tudi na temeljno »majniško deklaracijo*, kjer so
Slovenci zahtevali vključitev v Ju-
goslavijo, kar se je po zmagi antante zgicdilo 29. oktobra 1918, ko je nastala nova državna enota SHS. (mč)
niimimmiiimimimiiiiiiimiiiimttiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimauiiHiimiiMiiiiiiiiitiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimt
UPRAVIČEN SKLEP V2H0DNOKRASKEGA RAJONSKEGA SVETA
IZ PROTESTA PREKINILI VČERAJŠNJO REDNO SEJO
Vse politične sile obžalujejo pomanjkanje potrebnih občinskih struktur in uslug - Negativno mnenje o občinskem proračunu
Sinoči se je na Opčinah sestal rajonski svet za vzhodni Kras, ki je imel na dnevnem redu sklepno razpravo o občinskem proračunu za tekoče leto, predstavitev dveh resolucij KPI, ustanovitev protipožarne službe in sporočila predsednika. Iz protesta zaradi ponovne odsotnosti tajnika ter občinskega prevajalca pa je svet sklenil prekiniti svojo redno sejo po obravnavi prve točke dnevnega reda. V ta namen je svet na predlog predsednika Grgiča soglasno izglasoval resolucijo, v kate. ri seznanja javnost, da ne more v skladu z zakonom in s pravilnikom o delovanju teh izvoljenih organov pravilno in v celoti izvrševati svojo funkcijo in vlogo in to zaradi stalnega pomanjkanja potrebnih občinskih struktur in uslug. Svet se končno zavzema za pozitivno rešitev sindikalnega spora, ki je v teku ter za takojšnjo odpravo vseh obstoječih te. žav, ki negativno pogojujejo delovanje rajonskega sveta, ki je omenjeno resolucijo poslal tudi županu Ce-coviniju.
Kot smo že omenili, je svet na svoji včerajšnji seji sklenil razpravo o občinskem proračunu za leto 1980, ki jo je načel že prejšnji mesec. Kot znano je takrat naslovil občinskemu odboru dokument o tem vprašanju in bil mnenja, da sploh ne more o njem sklepati, ker obračun ne upošteva temeljnjih zahtev in potreb prebivalstva vzhodnega Krasa ter prizadevanj in načrtov rajonskega sveta. V prvi vrsti gre za gradnjo nove občinske izpostave in novega pokopališča na Opčinah, namestitev kanalizacije ter za grad. njo in potenciranje nekaterih šolskih in športnih struktur na področju rajonskega teritorija. Splošno negativno mnenje o proračunu pa so včeraj potrdili svetovalci Wilhetm (KPI), Moro (KD) in Turrito (PSI), ki so obravnavali različne potrebe vzhodnokraškega področja, ki jih sedanji občinski odbor sploh ni vzel v poštev. Vsi so ostro kritizirali tudi metodo izdelave proračuna, ki ga je odbor predstavil brez nujnega j predhodnega posvetovanja z rajonskimi sveti, ki v prvi vrsti odražajo potrebe prebivalstva.
variš 36-letni Gualtiei;o Patich, ki pa so ga v bolnišnici le obvezali in. poslali domov. Delavca sta bila na tem, da namestita kable plavajočega žerjava Ursus na pomol, ob katerega so nameravali žerjav zasidrati. Nenadoma pa se je ena izmed jeklenih vrvi utrgala in o-plazila Srebernicha po levi nogi, Paticha pa po desni lakti. Oba ponesrečenca so z avtom Rdečega križa prepeljali na ortopedski oddelek tržaške glavne bolnišnice, toda Paticha so odpustili, Srebernich pa se bo moral zdraviti 40 dni zaradi večkratnega zloma leve golenice.
Priletna ženska pod avto
76-letna Lina Marar.gcne por. Co-ren je včeraj kmalu po dvanajsti u-ri zapustila svoje stanovanje v Ul. F. Severo 102 in se podala proti središču mesta. V višini štev. 98 je hotela na neoznačenem mestu prečkati cesto, tisti hip pa je privozil 24-letni Giulio Tarabacchia s svojim golfom in žensko povozil. Na kraj nesreče so prihiteli mestni redarji in rešilec. Nesrečno Lino Ma-rangone so odpeljali na nevrokirurški oddelek tržaške glavne bolnišnice, kjer so ji ugotovili zlom leve stegnenice ter rane in odrgnine po
■ •MAMA 4a1/\OII	MM J J _ _ _	_ s
Sindikat slovenske šole
vabi šolnike, da se udeležijo predavanja o temi
eksperimentiranje in reforma v višji srednji šoli
ki bo jutri, 18. aprila, ob 17. uri v veliki dvorani liceja F. Petrarca v Ul. Rossetti 74. Govorila bo predsednica navpičnega odbora vsedržavnega sveta za javno šolstvo prof. Rosa Calzecchi - Onesti.
-
PD PRIMOREC TREBČE
Ob nabiralni akciji za popravilo Ljudskega doma vabi na otvoritev slikarske razstave
ATILIJA KRALJA
ki bo jutri, 18. aprila ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
Gospodarsko društvo Kontovd
sklicuje
80. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v soboto, 19. aprila 1980, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenih irostorih z navadnim dnevnim redom.
Vabljeni vsi člani.
Izleti
vsem telesu. Zdravniki so ji predpi-oravlje-
sali najmanj dva meseca zdravljenja, v kolikor seveda ne bodo nastopile komplikacije.
Prosveta
SPDT prireja v nedeljo, 20. tJ«? izlet na Nanos z osebnimi avtom«’«' li. Zbirališče je na Foru UlpiaI* v Trstu (pred sodiščem) ob 8. ali pa ob 9.30 v Razdrtem Prp: gostilno. V Vojkovi koči na Na**®' su se bodo naši planinci srečali * člani PD Viator iz Ljubljane. V«f 'jeni!
Sekcija VZPI - ANPI občine V lina priredi 11. maja 1980 izlet Dražgoše pri Škofji Loki s posta« kom v Ljubljani, kjer si bomo « gledali sedež RTV. Vpisovanje ’ večernih urah: Dolina - Drago Sl*: vec; Prebeneg - Marjo Sam#1 Mačkolje - Vilko Smotlak; Rici*!* nje in Log - Josip Deponte; Bob* nec - Boris Bandi; Pulj - Cvet* Slapnik; Domio, Krmenka in h*’; kotišče - Just Klun; Boršt in brežec - Milka Žerjal.
Združenje Union priredi enodn®* ni izlet na otok Krk - Baška, d” 27. aprila t-gn leta. Informacije J’ sedežu Združenja Ul. Valdirivo 3» II. nadstropje, telefon 64459, v ura* nih urah vsak dar od 17. do 19* razen ob sobotah.
Razstave
o*
V avli sole Caprin bo aanes, . 11.15 odprl razstavo svojih del
faele Bova. Razstava bo odprta ‘
2. maja z urnikom ob delavnih od 9. do 13. ure.
V centru Barbacan je odprta ra*
stava «11 Montello di Ottorino S“ fani (1969-1980)».	J
V	novinarskem krožku, Korzo
lia 12, je odprta razstava slika1' Parne in Ondine Brunetti. Razst*' Ijali bosta do 24. t.m.	.J
V	galeriji Torbandena razstav'? Lojze Spacal.
V	galeriji II Tribbir na Pia*?
Vecchia 6, razstavlja do jutri,
aprila furlanski slikar Fred Pittir*^
V galeriji Tcatro Romano je
(J*
prta razstava Demetrija Ceja. stava bo odprta še danes.	j
V Kosovelovi knjižnici v Sežan' sodelovanjem Narodne in unive*-? tetne knjižnice Ljubljana, je Jv 20. t.m. odprta razstava n PreŽ'*^ vem Vorancu ob "0-letnici njeg°v smrti.
Razna obvestila
Uprava občine Dolina vabi v***! gradnike dolinske občine, ki bi rS razstavljali na 24. razstav' dol** čih vin v Dolini 4., 5. in 6. h1*'
tega leta, naj prinesejo svoje v2jJ
ur«"
ce na županstvo, soba 41 v — nih urah še danes, 17. aprila leta.	,!lif
Združenje aktivistov osvobodi*" ga gibanja v Trstu, Odbor zv** vojnih invalidov NOV in
Drušj'
slovenskih upokojencev v Italiji ya*. jo svoje člane in prijatelje j*"L 18. aprila, ob 18. uri v Gregorc*«: sv. Frančiška
jo svoje člane in
vo dvorano Ul. na pripravljalni sestanek v ^ zi z ustanovitvijo rekreacijskošp0' nega odbora.
Konzorcij pridelovalcev vin trža^j
občine sklicuje jutri, 18. aprila, ■ 20.30 v kriškem Ljudskem do’\ sestanek predstavnikov vseh vaS*^ organizacij. Na dnevnem redu j® l stanovitev vaškega jusarskega ^
Sindikat slovenske šole, tajni^J
Trst, obvešča šolsko osebje (*£< in neučno), da je na sedežu SS®j Ul. Filzi 8 na ogled zakon 29 iz <Bul
V i.eueiju, 2u t.m., ob tu .Su go stujejo v SPD Tabor - Opčine moški in dekliški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine in godba na pihala Nabrežina.
7. 2. 1979, ki obravnava priznal podjejJ
za državne uslužbence. Zainte*):)!
službenih let v zasebnih
rani bodo dobili
S?
na sedežu vsak torek in petek od 16. do , ure tudi ustrezne formularje prošnje.
V	ladjedelnici Sv. Roka ranjena dva delavca
V	ladjedelnici Sv. Roka je pri šlo včeraj dopoldne do nesreče, v kateri se je huje poškodoval 40-letni Emilio Srebernich iz Ul. Mo-lino a Vento 152, nekaj lažjih prask pa je dobil tudi njegov delovni to-
V 87. letu starosti je preminila naša draga teta
IVANKA RUST vd. ZECA
Pogreb bo jutri, bolnišnice.
18. aprila, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne
Žalostno vest sporočajo: nečak Ludvik Levak z ženo, pranečakinja Ksenija * možem in drugo sorodstvo
Trst, 17. aprila 1980
■
Gledališča
MIRKO GUŠTIN 60-LETNIK
KAKO ate OBNOVA BIVŠC STAVBI ECA V Ul. BAIAMONTI
RUPENCI SE PONOVNO PRITOŽUJEJO
R0SSETT1
Danes, ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine Predstavilo delo Pier Paola Pason-®jja «Calderon». Režija Giorgio tTessburger. Red «četrtek*. Zadnja Predstava v abonmaju.
avditorij
Na pobudo Verdijevega gledališča so spet na sporedu baletne predstave za šole. Za rezervacije in nabavo vstopnic naj se šole obme-J?na tiskovni urad gledališča, tel. 04931.
VERDI
Danes ob 20. uri tretja uprizoritev opere «Knez Igor» Aleksandra oorodina. Prodaja vstopnic pri bla-Sajni gledališča. Abonma red C/E.
Kino
Cappella Underground 18.00, 20.00 in
22.00	«11 dittatore dello stato li-bero di Bananas». Woody Allen. Aldebaran Zaprto.
Nazionale 16.00 «Porno erotic mo-vie». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ariston Dvorana rezervirana za francoski kulturni krožek. tden 16.30-22.00 «La cittš delle d°nne». Režija F. Fellini, igra M. Mastroianni. Prepovedan mladini Pod 14. letom.
tjccelsior 16.30 «Kramer contro Kra Oer». D. Hoffman. M. Streep. "rattacielo 16.00-22.00 «1 mastini del Dallas». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom, renice 17.00 «Star trek*. Barvni film ■jgnon 16.00 «Tess». N. Finski. Barvni film za vsakogar.
•Olodrammatico 15.30 — 22.00 «Pro-fondo porno*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom, “tetallo 16.30 «Interceptor». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «La rivoluzione ses-suale in America*. Prepovedan mladini pod 18. letom. aurora 16.30-22.00 «Unico indizio [m filo di fumo». Prepovedan mla-dini pod 14. letom, apitol 17.00 «Una coppia perfetta*. V«arym film za vsakogar, morio Veneto 16.30 «Io sono mia». Rarvni film Prepovedan mladini vP»d 14. letom.
°lta (Milje) Zaprto.
Ob življenjskem jubileju pevovodje
MIRKA GUŠTINA kličejo člani pevskega zbora Srečko Kumar z Repentabra še na mnoga zdrava in uspehov polna leta. Čestitki se pridružuje PD Kraški dom in balinarska sekcija.
SLOVENSKO f STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE GLEDALIŠČA »KOMEDIJA» IZ ZAGREBA
IVO TIJARDOVIC
SPLITSKI AKVAREL
opereta v treh dejanjih
danes, 17. aprila, ob 17. uri jutri, 18. aprila, ob 20.30 v nedeljo, 20. aprila, 16. uri
Vstopnice so v prodaji vsak Jan, razen nedelje od 10. do 14. ure in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
11. revija pevskih zborov
PRIMORSKA POJE 80
SOBOTA, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu NEDELJA, 20. aprila, ob 15. uri v Ljesah
Predprodaja vhfJHMTrtl- danes, 17. aprila, ‘ttelje na se-' 'dežu SPZ, Ul. sv. Frančiška, v uradnih urah, ter eno uro
Pred pričetkom.
.unfrir tvt o/
in.it v	|..
te T.‘
VABLJENI
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
TEČAJ ZA ANIMATORJE SKUPIN V KATERIH SO VKLJUČENI HANDIKAPIRANI OTROCI
Obveščamo vse udeležence, da morajo do predavanja danes, 17. aprila, in jutri, 18. aprila, javiti udeležbo na hospitacije na Posebnih šolah, ki bodo v Ljubljani 25. aprila tega leta. Prijavite se lahko tudi telefonsko od 14.30 do 17.30 na tel. št. 574-310.
>l,|Ml|||(,|||||||||||u|M||||||||||||||t|,||||,n|||n|||||||||,||||t|(|l|||||||,,„||||||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiii
Včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 17. aprila So-.	RUDOLF
Ig vzide ob 6.15 in zatone ob to , 7~ Dolžina dneva 13.39 — Lu-^'de ob 8.C5 in zatone ob 22.46. Jutri, PETEK, 18. aprila KONRAD Vre
ra včeraj: naj višja tempera tu-U« ir stopinje, najnižja 10,3, ob 18. Usta]. stopinj, zračni tlak 1021,8 mb Seva en’ vet®r 6 km na uro zahod Hgk r°zahodnik, vlaga 78-odstotna, Ho t P°°blačeno, morje skoraj mir-’ temperatura morja 11,8 stopinje.
ROJSTVA in smrti
aifiP^lLl SO SE: Paola Cauter, De-ter p tt°ssi, Alessandra Sticotti Pe-tlrurfbatti, Giovanni Rossj.
89-ip? .Ll SO: 60-letni Silvano Milli, Seoni 1 Romolo Baldi, 77-letna Giu-in2lla Orsini, 80-letni Nicolo Ra-letnl’,rletni Astorre Davanzo, 71-Vittn»• ar‘a Nives de Reya, 86-letni Crjj-.te Modena, 60-letni Fernando ca 7v ® mesecev stara Sara Bellan-',etna Maria Suban vd. Rahle, n' Adelchi Bortolotti, 83-letni
Paolo Boccasini, 53-letna Giorgina Rota por. Penco, 82-letna Bianca Fegitz.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure tel. 68441.
I.EKARNF V OKOLIC)
Bol junec: tel 228 1 24; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211 (Kil. Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel 213137; Milic: tel 271 124
Cene na občinski tržnici na debelo
(CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 16. APRILA 1980
^esen
7®d>č «4en
tEUS*"
fe£:j*
p^mpir bei
'Vika
ptelena
»/Hdižnjki
fes.
V.
Tin	Maks.	Prevl.
1600	2200	2000
1600	2400	2000
240	360	360
350	450	400
50	70	50
48'	720	600
690	920	805
	360	
1380	1610	1495
748	1380	978
800	1000	900
400	700	600
300	420	360
Sadje	Min.	Maks.	Prevl.
Ananas	935	1045	990
Banane	1430	1540	1540
Jagode	2420	3850	2750
Jabolka jonathan I.	345	403	403
Hruške abate fetel I.		1035	
Pomaranče taroki L	805	1035	920
Limone I.	518	633	575
Grenivke	385	440	385
V prenovljenem socialnem središču bo poskrbljeno zlasti za stare ljudi
Z načrti za prenovitev so pričeli že leta 1969, stavba bo najbrž vseljiva čez leto dni - Na občini preučujejo možnosti za vsestransko uporabo tega središča
Z odlagališča smeti v Mlakah se širita neznosen smrad in dim
Na zoprno zadevo so že nekajkrat opozorili, vendar brez uspeha
Pri Ovčarjevih v Repnu je danes slavje pri hiši. Neutrudni kul-turno-prosvetni delavec Mirko Guštin slavi namreč v krogu svojih dragih 60. rojstni dan, z njim pa se veseli tega osebnega jubileja vsa krajevna skupnost, ki mu je hvaležna za vsa prizadevanja in kulturne dobrine, ki jih že toliko let nesebično razdaja.
Kot štirinajsti otrok velike kmečke družine iz Zgonika je že v rani mladosti pokazal veliko zanimanje za zborovsko petje. Sodeloval je pri cerkvenem zboru, nakar je osnoval vaški instrumentalni ansambel vse dokler ni moral obleči vojaško sunjo. Po razpadu Italije se je najprej povezal s piemontskim odporniškim gibanjem, vendar pa zavest ga je privedla v domače kraje, kjer se je v NOB izkazal kot zelo aktiven terenec. Takoj po demobilizaciji je odločno krenil po stopinjah marljivega prosvetnega delavca, izšolal se je kot pevovodja v Kojskem, kjer je spoznal glasbenika in pedagoga Srečka Kumarja, ki mu je bil vselej za svetel vzor. Ustanovil in vodil je moški pevski zbor v Kopru, vodil je pevska zbora na Proseku -Kontovelu oziroma v Križu, osnoval je v Repnu moški pevski zbor, ki so ga poimenovali prav po Srečku Kumarju, pred nekaj leti je vo-i dil v Saležu mladinski pevski zbor Rdeča zvezda, trenutno pa je nenadomestljivi animator domačega zbora Srečko Kumar, ki je pod njegovo strogo in veščo roko dosegel zavidljivo umetniško raven.
Vedno je izstopal kot zaveden, napreden in pošten človek, ki ne sprejema kompromisov in je nače-: len ter dosleden pri svojem družbenem delu. Prav njegov resen , pristop in spontano iskanje najpo-j polnejše oblike manifestacije svoje ' osebnosti je botrovalo številnim nje-| govim uspehom, ljudje pa ga za-; radi tega spoštujejo in imajo radi.
Čeprav po svojih anagrafskiii po-, datkih spada v družino upokojen-j cev. pa je s svojo življenjskostjo, j zagnanostjo in ustvarjalnostjo ostal ' večno mlad in aktualen. Želimo ' mu. da bi se tak ohranil še vrsto, vrsto let, ker ga naša skupnost takega potrebuje, (bs)
f Čestitke
GOBARJI POZOR!
Danes, 17. aprila, ob 20.30 vas črka v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
dr. M. ČEBULEC s polno košaro diapozitivov o kraških gobah
Vabljeni!
Jutri bo praznoval svoj rojstni dan IVAN VOGRIČ. Vse najboljše in mnogo zdravja mu želijo starši.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
IIIŠNO pomočnico za poldnevno delo enkrat tedensko išče družina v zgoniški občini. Telefonirati vsak dan od 13. do 4. ure na tel. št. 040-30685.
OSMICO je odprl Edi Glavina, Lo-njer 255. Toči belo in črno vino.
PSIČKA, bretonka, 5 mesecev stara, bela in rjava, s tetoviranimi številkami v ušesu se je izgubila pri Sv. Ani. Najditelja prosimo, naj telefonira na tel. št. 69316 ali 61579 v uradnih urah.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
SONČNO ogrevanje sanitarne vode nudi podjetje Bogdan Butkovič Sovodnjah - tel. 0481/882123.
OSMICO je odprl Olenič v Padričah Toči pinot in pristno črno '-raško vino.
KUPIM Fiat 127 v dobrem stanju Telefonirati v večernih urah na telefonsko številko 742-071.
SENO kupimo ali zamenjamo za hlevski gnoj. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 200-463.
UGODNO prodam skoraj nov popol noma opremljen 3-metrski pla stični motorni čoln z motorjem 4 KS. Naslov pri upravi Primorskega dnevnika v Gorici.
USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646
iSSMS.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S P A.
TRST - ULICA r FILZMCJ -	Gi-dd6
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 16. 4. 1980
Ameriški dolar	860.—
Funt šterling	1900,-
Irski funt šterling	1.730,-
Švicarski frank	488.—
Francoski frank	198.—
Belgijski frank	28,-
Nemška marka	461 —
Avstrijski šiling	64,-
Kanadski dolar	720,-
Holandski flnrint	421,—
Danska krona	148.—
švedska kron*	197.—
Norveška krona	170.—
Drahma	18,-
Mali dinar	36,75
Veliki dinar	36,75
MENJALNICA
vseh tujih valut
Pred kratkim so Ulico Baiamonti spet odprli za avtomobilski promet. Odstranili so ramreč zidarski oder, ki je bil postavljen na tej ozki ulici ob stavbi bivše ECA. Stav. bo so docela prenovili, sedaj imajo v njej polno dela z notranjimi inštalaterskimi deli.
V letu 1969 je goriška občina dobila od vlade 300 mibjonov lir, da bi proslavila 50-letnico priključitve k italijanski državi. Občinska u-prava je takrat, na predlog takratnega odbornika za zdravstvo in socialno skrbstvo dr. Tomassicha, sklenila nameniti ta denar za preureditev stavbe ECA v Ul. Baimcnti in za ustanovitev večnamenskega splošnega socialnega središča. O tem je takrat sklepal tudi goriški občinski svet in načrt sprejel, že leta 1970 je načrt za popravilo stavbe izdelal arh. Salvatcre Romano. Od takrat je poteklo že polnih deset let, stavba pa ni še vseljiva, kako bo v njej potem, pa bodo šele razpravljali v teh dneh.
Zakaj so se dela zavlekla tako dolgo? Stavba je zelo stara, nad glavnim vhodom je vklesana letnica 1780, in zaradi tega je tukajšnje nadzorništvo zavoda za spomeniško varstvo zahtevalo od načrtovalca neke spremembe. Te so odobrili šele v letu 1975 in šele potem so pričeli z deli. Ljudi, ki so bili v središču ECA, so preselili v bivši hotel Pri treh kronah v Carduccijevi ulici. Gradbena dela so napredovala počasi, ohranili so vse značilnosti te stare stavbe. Pravijo, o stvari je bil govor na zadnji seji občinskega sveta, da bo stavba vseljiva čez leto dni. Zaradi takih zakasnitev 300 začetnih milijonov seveda ne bo zadoščalo, videli bomo čez leto dni, kolikšen je bil strošek za celotno goriško skupnost, kajti sedaj govoriti o številkah se nam zdi preuranjeno.
Kaj bo v novem središču, kjer so pridobili zelo veliko prostorov, ki bodo seveda bolj funkcionalni kot so bili oni v stari stavbi? Občinska uprava v Gorici ima v svoji režiji celo vrsto ustanov predšolskega in socialnega značaja. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali na občini, izhaja, da ima goriška občina v o-skrbi 1.218 ljudi, od teh je nad 700 otrok (otroške jasli, otroški vrtci, zavod Lenassi) in približno 500 starih ljudi. V domu za starčke v Loč-niku je 154 ljudi, v socialnem središču (bivši ECA) v Carduccijevi ulici 55 ljudi, v novem občinskem socialnem srdfflšču v naselju Sv. Ane, kjer imajo 52 malih stanovanj,' je 60 ljudi. Nadaljnjim približno sto ljudem nudijo oskrbo na domu. Nadaljnjim 120 starčkom dajejo denarno pomoč. Za vse te službe je na občini zaposlenih 148 ljudi.
Ko bodo odprli novo središče v Ulici Baiamonti, bodo tu osredotočili nekatere službe. Seveda bodo vrtci, otroške jasli in druge mladinske ustanove ostale tam, kjer so, prav tako ne bo sprememb v demu in stanovanjih za starčke v Ločni-ku in pri Sv. Ani.
Bodo pa v novem domu uredili zdravstvene in socialne pisarne, ambulante, prenočišča (tu bodo pravzaprav enosobna stanovanja), menzo, tu bo tudi kuhinja, v kateri bodo pripravljali hrano za tiste starčke, ki jo dobivajo na dom. Skratka v Ulici Baiamonti naj bi nastalo novo socialno središče, v katerem bi upoštevali vse najnovejše prijeme na tem področju.
Semkaj nameravajo preseliti tudi delovno zadrugo handikapiranih otrok «La ruota*, ki deluje sedaj v drugih prostorih.
Z osredotočenjem vseh teh služb bodo tudi pridobili na drugačen način, kajti tako bodo lahko bolje razporedili osebje, s katerim sedaj razpolagajo.
Na občini so pripravili obširen načrt bodočega delovanja tega sredi
Ob navzočnosti vidnih predstavnikov deželne uprave bo cav. Rava-nello, pooblaščeni upravnik SPA «Societa funivie del Lussari* na tiskovni konferenci v soboto v Trbižu predstavil načrt družbe za razvoj zimskega turizma v Kanalski dolini. Gre za pomemben napor, ki ga je družba že izvedla v tem in v prejšnjih letih s posodobitvijo starih ter z izgradnjo novih žičnic in ki ga bo še povečala v prihodnje z izgradnjo nove nihalke na Vi-šarje.
Kakor nam je povedal Mario Mar-con, športni direktor smučarskih naprav v Tibižu in na Višarjih, so v tej zimi pognali novo žičnico, ki povezuje Presnik s Florjanko. Spodnja postaja je na višini 1.309, zgornja pa na višini 1.644 metrov nad morjem, kar pomeni, da je med zgornjim in spodnjim delom proge dolge 1.750 metrov 335 metrov višinske razlike. Poglavitna značilnost te proge je v tem, da je položna in široka ter omogoča prijetno družinsko smučanje. Ker je tudi dovolj visoko, se na njej sneg obdrži tudi za spomladansko smuko. Naprava, ki jo je izdelalo podjetje Grafer iz Trenta, omogoča prevoz 600 oseb na uro. Lansko leto si> posodobili tudi sedežnico na Preš nik, ki je hitrejša od prejšnje.
Med najpomembnejše pridobitve
šča. O njem bodo sedaj razpravljali načelniki skupin in tisti, ki imajo opravka v tem sektorju. Sestanek bo jutri popoldne na županstvu. Ne vemo, ali bodo o tem razpravljali v občinskem svetu še v tej mandatni dobi, saj bi razprava zahtevala precej časa, do odprtja novega središča pa je itak več kot leto dni.
Organizirana skrb za zdravje delavcev
Delovni ljudje, zlasti zidarji, delavci v kemičnih, prehrambenih in tekstilnih obratih pričakujejo od go-riškega zdravstvenega konzorcija, da bo nadzoroval obrate, v katerih so zaposleni. Ta zahteva je prišla do izraza na sestanku enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL z delegacijo nove zdravstvene ustanove. Delavci predvsem pričakujejo, da bi zdravstveno osebje občasno pregledovalo delovna mesta, skrbelo za preventivno zdravljenje in preprečevalo poklicne bolezni, ki se pojavljajo pri delavcih zaposlenih na določenih delovnih mestih in v nekaterih obratih.
D:Goriškžr ■Slovenoč'1Je vtorekapopol-dne Obiskala delegacija športnikov, ki-so jo sestavljali nekateri elani jdgoslovanske smučarske reprezentance ter njenega vodstva. Delegacijo, ki jo je vodil Miha Ravnik, predsednik Skupščine telesnokultur-ne skupnosti Slovenije, so sestavljali: Marjan Lenarčič - Tomo, predsednik Zveze telesnokultumih organizacij Slovenije, Miloš Rutar, član predsedstva ZTKOJ, Tone Vogrinec, direktor alpske smučarske reprezentance, Jože Drobnič ter smučarji Jure Franko, Boris Strel in Anja Zavadlav .Srečanje z jugoslovanskimi najboljšimi smučarji je pripravil goriški Mladinski krožek.
Gostje so si ob prihodu najprej ogledali gradbišče kulturno - športnega središča v Gorici, kjer jih je pozdravil predsednik gradbenega odbora Gorazd Vesel. Nato so slovenski športniki bili gosti Teritorialnega odbora SKGZ, kjer jim je predsednik Mirko Primožič orisal položaj naše narodnostne skupnosti. Za povabilo v naše kraje se je zahvalil Tomo Lenarčič, ki je poudaril nenehno prizadevanje matične domovine za naš razvoj, ki se kaže tudi v sodelovanju zamejskih športnikbv s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in v Jugoslaviji.
Najzanirhivejši del obiska pa je vsekakor bdi večer v Slovenskem dijaškem domu, kjer so organizatorji
za zimski in tudi za poletni turizem v Kanalski dolini pa sedi predvidena gradnja nove nihalke iz Žabnic na Višarje. V kabini bo prostora za 60 oseb, po svojem «skoku» več kot tisoč metrov v višino iz doline na Višarje bo ta naprava med najdaljšimi v Evropi. Njena vrednost se bo sukala od 3,5 do 4 milijarde lir.
Nove čase v Kanalsko dolino, to od nekdaj znano zimskošportno središče, ki je dolga leta životarilo zaradi nepravilnih odnosov do zimskega turizma, bo prinesla tudi avtomobilska cesta, ki jo naglo gradijo od Karnije proti avstrijski meji.
ŽUPANOVA ODREDBA
Ogrevanje podaljšano do BO. aprila
Goriški župan je podaljšal ogrevanje do 30. aprila. To pravico daje županu zakonski dekret od letošnjega marca. Sklep o podaljšanju gretja je sprejel občinski odbor. Svojo odločitev je utemeljil z nizkimi nočnimi temperaturami v sedanjem začetnem spomladanskem razdobju in z uvedbo legalne ure. Odredba, ki je pričela takoj veljali, daje pra vico kurjenja po 14 ur na dan.
Na tem sestanku so zastopniki zdravstvenega konzorcija, zdravniki in strokovno osebje ugotovili koristnost doslej opravljenega dela te službe, opozorili pa so tudi na pomanjkanje osebja in tehničnih pripomočkov, da bi bili kos naraščajočemu povpraševanju delavcev po večji zaščiti in varnosti na delovnem mestu.
Na podlagi danih možnosti so sestavili načrt posegov v tem letu. Izvedli bodo zdravniške preglede ter nadzor nad delovnimi pogoji na gradbiščih ter v tekstilnih, prehrambenih in kovinarskih obratih.
Sindikalna federacija bo koordinirala te posege, v katere bodo vključili službo za medicino dela in sindikalne organizacije zainteresiranih kategorij. Skrbele bodo za izvajanje zdravstvene reforme, za preventivne ukrepe in za delovanje laboratorija za higieno in profilakso. Ob tem bodo skrbele tudi za naloge, ki jih bosta morali opravljati splošni bolnišnici v Gorici in v Krminu.
Sestanek so sklenili z obojestransko obveznostjo po ponovnih občasnih sestankih, da bi ugotovili sadove tega in naslednjih sestankov in da bi spodbujali sodelovanje vseh inštitucij, ki lahko pomagajo delavcem.
priredili okroglo mizo.vnar.ksrterb je sodelovalo veliko-ljubiteljev belega športa, še posebno pa^-mladine.
številnemu Občinstvu je Igor--Komel obrazložil vzroke, ki so narekovali, da so v njihovo sredo povabili nekatere člane jugoslovanske reprezentance. V imenu celotne delegacije pa se je Miha Ravnik zahvalil za vabilo.
Direktor reprezentance Tone Vogrinec je uvodoma obrazložil, zakaj r.i v delegaciji tudi Bojana Križaja. Dejstvo je namreč, da so smučarji prav v nedeljo zaključili večmesečno sezono in zato je prav, da dobo kratkega počitka prebijejo v krogu svojih. Priprave za novo sezono se bodo namreč pričele že 17. maja.
Vprašanja, ki so jih prisotni dajali gostom, so se, seveda, nanašala na razna tekmovanja svetovnega pokala ter na olimpijske igre v Lake Placidu. Tako smo izvedeli, da je Jure Franko, doma iz Nove Gorice, zasedel odlično 16. mesto v eni tekmi svetovnega pokala, potem ko je skozi vso progo vozil z odpetimi smučarskimi čevlji. Izvedeli smo, da se Janje Zavadlav polasti trema komaj 'pred startom, ko si peš ogleduje Drogo in ko izve za startno številko. Vprašanja pa so zadevala tudi področja, ki spadajo v širši okvir smučanja. Tako je Vogrinec povedal, da se je tovarna Elan z uspehi Stenmarka ter jugoslovanskih smučarjev covzpela med najboljše na svetu (letos nameravajo izdelati milijon smuči) in da smučke, ki jih rabijo slalomisti so iste kot one, ki jih kupujemo v trgovini. Na vprašanje, zakaj se jugoslovanski smučarji ne uveljavljajo v smuku, je Vogrinec povedal, da to zahteva velike denarne izdatke, poleg tega pa je treba razpolagati s primernimi progami. V tej zvezi pa je poudaril, da bo treba od letošnje sezone dalje, kljub težavam, trenirati tudi v smuku, saj se bodo jugoslovanski smučarji le tako lahko uvrščali v sam vrh skupne lestvice. Uspeh slovenskih smučarjev pa ni muha enodnevnica, saj razpolagajo z vrsto dobrih, mlajših smučarjev. Eden med temi je 14-letni Rok Petrovič, trenutno gotovo najboljši v svoji kategoriji (pr).
Na sliki člani smučarske reprezentance in njenega vodstva.
Umrl je krojač Fcrdinando Cutrofello
Včeraj so pokopali na goriškem pokopališču v ponedeljek umrlega 83-letnega krojača Ferdinanda Cu-trofella, ki je imel po vojni svojo krojaško delavnico v Codellijevi u-lici. Delal je do zadnjega. Pokojni Ferdinando Cutrofello je prišel v Gorico s Sicilije po prvi svetovni vojni, v kateri je tudi sodeloval, ni pa bil med tistimi Italijani, ki so se pridružili fašizmu. Vedno je izpovedoval z liberalnih pozicij svoje protifašistično stališče in med drugo svetovno vojno so ga zaradi njegove dejavnosti nacisti tudi zaprli in ga obsodili na smrt. Oproščen je bil skupno z nekaterimi drugimi obsojenci, moral pa je v nacistična taborišča. Po osvoboditvi je bil dolgo vrsto let med voditelji goriške sekcije združenja bivših deporti
Ekologija je veda, ki raziskuje, kako žive živa bitja in njihova razmerja do okolja. Tako piše v leksikonu Cankarjeve založbe. Ekologija je veda, ki bi jo morali pravzaprav poučevati v šoli, spoznavati in poglabljati. Tako ra se na žalost sklicujemo na ekologijo le, ko ugotavljamo, kako največkrat brezbrižno in zelo kratkovidno ravnamo v odnosu do narave, v odnosu do okolja, ki nas obdaja in v katerem smo primorani živeti. Vsakdo ima pravico do zdravega in čistega okolja, vsakdo ima pravico vdihavati čist in zdrav zrak ter obenem dolžnost, da teh dobrin ne odreka drugim.
Sicer pa bo filozofskih razpravljanj zaenkrat dovolj. Raje preidimo k stvarnim ugotovitvam, da smo in še zmeraj varstvu okolja posvečamo oremalo pozornosti. Raje o tem vprašanju govorimo, kakor da bi kaj stvarnega, čeprav malenkostnega, naredili. Ponavadi dvignemo vik in krik, ko smo sami žrtve neodgovornega ravnanja, ko se okoli našega bivališča začnejo nabirati kupi smeti, ko se moramo zapirati v stanovanja pred neznosnim smradom, ki se širi s smetišč, ali pa pred bolj ali manj škodljivimi plini, ki jih spuščajo skozi dimnike tovarn.
i O Rupi in težavah, ki tarejo prebivalce te mirne, vasice ob Vipavi
rančev,,v, nacističnih. taboriščih, v ;«fttiŽujejo slovienški in i-
v »Codellijevi .. ulici je. sluzila tudi kot zbirališče za te ljudi.
Sindikati ponovno opozarjajo na nevzdržen položaj v umobolnici
Sindikalni svet uslužbencev goriške psihiatrične bolnišnice je včeraj z daljšim letakom ponovno opozoril na nevzdržen položaj, v katerem se nahajajo tako bolniki, kakor uslužbenci te zdravstvene ustanove zaradi popolne brezbrižnosti in neodgovornega početja pokrajinskega odbora. Reforma psihiatričnega varstva je, vsaj kar zadeva Goriško, do zdaj ostala le na papirju. Bo ta ko tudi v bodoče?
Drevi predavanje o skritih lepotah
Soče
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi drevi na zanimivo predavanje in predvajanje barvnih diapozitivov, ki ga je pripravil Željko Cimprič, uslužbenec kobariške Planike. Prikazal bo vrsto barvnih diapozitivov o lepotah zgornjega toka Soče, posebej pa s tistega predela, ki ga neposredno ogroža načrt gradnje HE Kobarid in Kamno. Prav ta predel skriva nešteto naravnih zanimivosti in lepot ter predstavlja enkratno krajinsko podobo, ki jo je treba v celoti zaščititi.
Predavatelj je poskrbel tudi za primerno glasbeno spremljavo.
Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gregorčič s pričetkom ob
20.30.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo vabi danes, 17. aprila, ob 20.30 na predavanje Željka Cimpriča o lepotah zgornjega toka Soče. Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gregorčič.
Društvo slovenskih upokojencev na
Goriškem vabi člane in prijatelje v soboto, 19. aprila, ob 16. uri v Gregorčičevo dvorano na Verdijevem korzu 13, na predvajanje filma cO-koli sveta*,
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo izlet na Nanos v nedeljo, 27. aprila, in ne 20. aprila, kakor je bilo doslej objavljeno. 27. a-priJa bo namreč na Nanosu srečanje s planinci PD Vipava.
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence nedeljskega družinskega izleta na Repentabor, da bo avtobus vozil po sledečem voznem redu: odhod s Travnika ob 14. uri, pevmski most ob 14.05, Podgora 14.10, štandrež 14.15 in Sovodnje 14.20. Priporoča se točnost.
smo že nekajkrat poročali, vendar doslej vzrok težav, ki ga pravzaprav predstavlja odprto odlagališče gospodinjskih in industrijskih odpadkov v sosednjem Mirnu, še ni bil odpravljen. In tako morajo prebivalci Rupe občasno še zmeraj vdihavati nič kaj prijeten vonj, ki se širi iz omenjenega odlagališča, posebej v večernih in jutranjih urah.
Takega darila so bili Rupenci ponovno deležni te dni, ko je na odlagališču smeti v Mlakah spet gorelo.
Kaj napraviti? Nekateri vaščani so protestirali, tako kakor že nekajkrat doslej, na sovodenjskem županstvu in prosili, naj bi občina posredovala, da bi bili rešeni postopnega zastrupljanja. Nekateri so napravili še korak več in se pritožili na višja mesta ter seznanili z dogaj-njem goriško podružnico svetovnega sklada za varstvo narave. Ne gre namreč samo za občasno zastrupljanje zraka. S smetišča, ki leži v neposredni bližini Vipave, narasla voda odplavlja vsakovrstno navlako, ki se potem ustavi na vejah dreves ob vodi, tako da ves breg cveti, seveda od plastičnih torbic in druge šare.
Bo tokratni protest Rupencev zalegel? Za nekaj časa že, vendar obstaja bojazen, da se bo zastruplje-nje zraka (pri tem ne gre pozabiti, da leži Rupa v nekakšni kotanji, kar pravzaprav izpričuje že ime samo) nadaljevalo.
Najboljša rešitev bi bila vsekakor, da bi smetišče nasploh odpravili. Ker pa se to zdi zaenkrat nemogoče, bi kazalo poiskati drugih rešitev. Tako naj bi se skupno pomenili, med Rupenci in Mirenci, da smeti ne bi sežigali, ali da bi to storili samo ob vetrovnem vremenu. Eno je gotovo, tako kakor doslej ni mogoče več ravnati.
Danes v palači Attems predstavitev knjige o pravni zgodovini šolstva
V naših krajih, kjer so si sledile v teku zadnjega stoletja najrazličnejše civilne in vojaške uprave, če bila tudi zakonodaja na najrazličnejših področjih raznolika. Tako je bilo tudi na šolskem področju. Zaradi tega smo bili Slovenci najbolj prizadeti saj so nam marsikdaj tako krajevni oblastniki kot državne o-blasti kratile pravico, da bi imeli šole v našem jeziku.
Lani je izšla obširna knjiga prof. Dur.iela Bonomoreja o pravni ureditvi šolstva v naši deželi. Vemo, da j&‘*tvtor več let zbiral dokumentacijo o tem vprašanju in v svojem delu seveda primerjal različno šolsko zakonodajo v nekdanji Avstriji, v fašistični Italiji, v povojni italijanski demokratični državi in v času zavezniške uprave. Vključil je tudi londonski memorandum in o-simski sporazum. Logično je torej, da najdemo v tej knjigi obilo gradiva, ki zadeva slovensko šolstvo v naših krajih.
Knjigo bosta predstavila danes zvečer v dvorani palače Attems tržaška univerzitetna profesorja Giorgio Conetti in Pietro Zovatto. Predavanje prirejata skupno goriška pokrajinska in občinska uprava v sodelovanju s šolskim skrbništvom.
Predavanje se prične ob 18.00. Zanimivo je zlasti za tiste, ki se u-kvarjajo s šolskimi vprašanji.
Razstave
V	deželnem avditoriju v Gorici je odprta skupinska razstava šestih mladih slovenskih in italijanskih slikarjev, Chersicle, Duga, Schiozzija, Kravosa, Pengova in Zajca. Odprta je vsak dan od 10.30 do 12.30 ter od
17.30	do 19.30. V petek bo v razstavnem prostoru avditorija tudi goriška predstavitev monografije o Avgustu Černigoju.
V	razstavni galeriji II torchio v Gorici je do 25. aprila odprta razstava slik Vladimira Klanjščka.
Razna obvestila
Doherdobska občinska uprava
namerava tudi letos prirediti razstavo domačih vin. Zato obvešča vinogradnike, ki nameravajo na razstavi sodelovati, naj se do 26. aprila zglasiji na županstvu. Prireditev bo predvidoma ob koncu junija letos.
Kino
U, urica
VERDI 17.30—22.00 «H prigioniero di Zenda*. P. Sellers in E. Som-mer. Barvni film.
CORSO 17.30-22.00 «Amity ville hor-ror». J. Broling in M. Kidder. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTOR1A 17.00— 22.00 «Africa exci-tations. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 — 22.00 »Capo blanco*.
PRINCIPE 18.00 - 22.00 «La notte delle streghe*.
Nova Gorica in okolicu
SOČA 18.00—20.00 «Zadnji karate u-darec». Hongkonški film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Povsem navadna zgodba*. Francoski film.
DESKLE 19.30 «Avtopralnica». Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 2879.
V SOBOTO TISKOVNA KONFERENCA
Napovedujejo boljše čase zimskemu turizmu v Trbižu
Letos so zgradili sedežnico Florjanka - Predvidena gradnja nove nihalke na Višarje
iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiirntiuiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiB
OB SMRTI FRANCOSKEGA FILOZOFA PAULA SARTRA
PROTISLOVEN GLASNIK SODOBNEGA SVETA
Sartre je dosledno zastopal stališča človekove svobode
Jean Paul Sartre in njegova družica Simone
PARIZ — Predsinočnjim okoli 21. ure je umrl v bolnišnici Brous-sais francoski filozof, dramaturg, pisatelj Jean Paul Sartre. Pokojnik je bil sin nekega pomorskega častnika ter Ane Marije Schvveit-zer, nečakinje slovitega znanstvenika in filantropa dr. Alberta Schweitzerja, ki je pred leti prejel Nobelovo nagrado.
Jean Paul Sartre se je rodil v juniju leta 1905. Njegov oče je umrl, ko je bilo bodočemu filozofu komaj 18 mesecev. Otroka so vzgojili v hiši, kjer so prevladovale ženske Njihovo družbo je imel najrajši skozi vse njegovo življenje. Na potek njegovega življenja je zelo vpiival ded po materi Charles Schvveitzer, ki je poučeval nemščino ter je bil vnet za književnost. Sartre je s šestimi leti začel pisati pripovedi in novele.
Od leta 1924 do 1928 je Sartre o-biskoval normalko v Parizu in v tistih letih se je utrdilo njegovo prijateljstvo s Simone De Beau-voir s katero je ostal čustveno povezan vse svoje življenje. Dvojica se ni nikoli poročila, a Simone De Beauvoir. ki je bila ena od pr vobork feminizma v Franciji, je svoj čas izjavila: «Odkar sem spoznala Sartra sem zvrnila nanj odgovornost za opravičenje svojega življenja.*
Ko je izbruhnda druga svetovna vojna leta 1939, je Sartre šel k vojakom, bil zajet od Nemcev letu 1940, toda kmalu nato so ga pustih domov. Sodeloval je s francoskim odporniškim gibanjem ves čas vojne, toda v vsem tem času je poučeval filozofijo ter se je lotil dramaturškega ustvarjanja.
Leta 1945 je ustanovil revijo »Les temp mcdernes*, kjer"šo našle svoj odraz njegove tri osnovne življenjske izkušnje: filozofske. književne in politične.
Nato se je posvetil novinarstvu ter odšel v ZDA ter začel vrsto svojih potovanj po svetu. Leta 1947 je skupaj z nekaterimi drugimi vidnejšimi ljudmi ustanovi: novo stranko »Rassemble-ment democratique revolutionnai-re», ki je bi'a sicer marksistično usmerjeno, toda brez razredne o-snove. Naslednje leto so volilni rezultati zbrisali gibanje s političnega odra.
Sartrova politična zavzetost pa ni prenehala: leta 1952 se je udeležil svetovnega kongresa za mir. Leta 1953 je zavzel stališče proti vojni v Indokini in leta 1956 -75 se je uprl sovjetskemu vdoru v Budimpešto.
Leta 1931 je objavil «Manifest 121», v katerem se je priznavala pravica Francozov, ki so jih mobilizirali za vojno v Alžiriji, da se uprejo oblastem V tem času je Sartre pristal odkrito na zamisli ♦Organizacije Jeanson», se pravi ilegalne organizacije, ki je u-poštevala «Alžirsko narodno o-svobodilno fronto*.
Leta 1966 je Sartre bil med pobudniki «Russelovih sedišč*. V teku »francoskega maja* leta 1968 se je približal političnim stali ščem nekaterih skupin izven parlamentarne levice. Kasneje je poudaril to svojo usmeritev, ki je bila hudo kritična do KP Francije ter na mednarodni ravni do Sovjetske zveze. Ostro je nastopil tudi ob priložnosti sovjetske oku-
pacije Češkoslovaške ter je potem prevzel glavno odgovornost filo-kitajskih periodičnih publikacij.
Ko je bil na vrhuncu svoje slave na mednarodni ravni, ga je silovito napadla sovjetska kritika, njegove knjige pa je Vatikan postavil na indeks.
Sartre je bil vsaj navidezno precej protislovna osebnost. Kmalu po letu 1960. ko je prišlo do terorističnih izpadov francoske desnice, je bil dvakrat žrtev terorističnih napadov (teroristi so postavili eksplozivne naboje pri poslo-
stro obsodil ameriško intervencijo v Vietnamu, toda leta 1979 je o-stro kritiziral tudi vietnamsko o-svobodilno gibanje, ki ga je toliko let podpiral.
Leta in leta je bil Sartre v središču literarnega krožka, ki je zasedal v «Cafe du flore* na levem obrežju Seine.
Kljub svojemu mednarodnemu slovesu je Sartre živel v delni zaprtosti v svojem stanovanju v Montparnassu, skupaj s Simone De Beauvoir in drugimi njenimi prijateljicami. Vedno je bil brezbrižen do mondenih srečanj, kakršne koli vrste ter še posebej do družbenih kosil. V tej zvezi je dejal: «Ne greste tja, da bi jedli, ampak da bi vas pojedli.* V zadnjih letih svojega življenja, kljub temu da skoraj slep je Sartre še vedno delal osem ur na dan.
Sartre je bil filozof, romanopisec, dramaturg, kritik in teore tik književnosti. Kot tak je nekaj desetletij ogromno vplival s svojo kulturno navzočnostjo na sodobna dogajanja.
Sartra so proglasili za eksistencialističnega filozofa, človeška narava ne obstaja, je dejal — obstoj je pred bistvom. To pomeni, da so najrazličnejše človeške dejavnosti vedno oblike svobode.
Sartre je napisal svojo prvo filozofsko delo «L'imagination» leta 1935. Leta 1939 je sledilo delo «L’esquisse d’une theerie des e-motions*. Leta 1938 pa je izšel roman »La nausee*.
Patronat KZ-INAC svetuje
Kakšni bodo letos poviški minimalnih pokojnin
Vpr.: «Sem eden izmed tistih številnih upokojencev, ki imam le minimalno pokojnino INPS, čeprav sem dejansko delal skoraj 25 let. S takim dohodkom je z današnjo draginjo res težko živeti, zato človek vedno živi na upanju, da se bo morda le kaj spremenilo na bolje. Pred nekaj meseci sem slišal, da bo verjetno prišlo že v letu 1980 do nekaterih poviškov, ki jih mi vsi nestrpno pričakujemo. Zanima me, kot verjetno veliko drugih, od kdaj bodo stopili v veljavo ti poviški in po katerih kriterijih jih bodo dodelili. Zahvaljujem se vam za odgovor.* V.F.
V svojem pismu se nanašate na določila zakonskega dekreta štev. 663/79, ki ga je parlament pravočasno odobril in ima sedaj polno veljavo. Zakon vnaša vrsto novosti za leto 1980, v pričakovanju dokončne reforme pokojninskega sistema. Ena izmed teh zadeva prav minimalne pokojnine, ki so bile s 1. januarjem 1980 že povišane na osnovi porastka življenjskih stroškov. Predvideni so namreč še naknadni poviški le v teku letošnjega leta, in sicer bodo nekatere pokojnine v prihodnjih treh mesecih povišali še dvakrat. Povišali bodo tako minimalne pokojnine odvisnih in samostojnih delavcev kot tudi socialne pokojnine.
Kar zadeva minimalne pokojnine odvisnih delavcev pri splošnem obveznem zavarovanju, bodo aplici-
Vrsta pokojnine	Mesečni zneski minimal. pokojnin Od 1. 1. 80 Od 1. 5. 80 Od 1. 7. 80		
ODVISNI DELAVCI: — z zavarovalno dobo manj kot 15 let	142.950	152.950	
— z več kot 15-letno zavarovalno dobo	142.950	152.950	162.950
SAMOSTOJNI DELAVCI: — ki so že dopolnili 60 let (ženske) oziroma 65 let (moški)	117.750		142.950
— ki nimajo še 60 let (ženske) oziroma 65 let moški)	117.750	—	127.750
SOCIALNA POKOJNINA	102.350	—	—
pju, kjer je stanoval). Sartre je o-
V NABREŽINI OB SLOVENSKEM KULTURNEM DNEVU
Nastop komornega dua
v V	"*■
C. Siškoviča in C. Froiveina
Obetajoča prihodnost dveh mladih glasbenikov
Slovenski kulturni dan je letos SPL) «lgo Gruden» žal res praznoval nekoliko kasneje, zamislil pa si je, da bi se ga spomnil na svojevrsten način. Zato je povabil v Nabrežino prestižna gosta — komorni duo, ki ga sestavljata violinist Črtomir šiškovič in pianist Cornelius Froivein.
Crtomiro Siškoviča naši publi-
ki res ni	iudi>\R0JC
Ijati, saj vemorda nastopa ud sa-

sedbah v Avstriji in Nemčiji. Svoj violinski študij je pričel na šoli Glasbene matice pod mentorstvom Oskarja Kjudra, nadaljeval pa v Ljubljani pri prof. Cirilu Veroneku. Zdaj pa končuje svoj študij v Kolnu pri Igorju Ozimu. Cornelius Froivein je doma iz Franckfurta, kjer je tudi pričel s svojim klavirskim študijem. Zdaj nadaljuje svoje šolanje pri Gun-terju Ludivigu na visoki šoli za glasbo v Kolnu. Oba glasbenika nastopata v raznih komornih in simfoničnih zasedbah, pa tudi kot solista, poleg tega pa sta sodelovala pri raznih radijskih in televizijskih oddajah.
Duo sc je s komornim koncertom predstavil nabrežinski publiki v sredo. 9. aprila.
Najprej je občinstvo in pa seveda še prav posebno mlada glasbenika pozdravil Stanko Devetak, ki je gosta predstavil občinstvu ter se jima v imenu SPD «lgo Gruden* zahvalil, da sta se odzvala društvenemu povabilu, ter jima zaželel še obilo uspeha na njuni umetniški poti.
Ob priložnosti Slovenskega kulturnega praznika je spregovorila Tatjana Rojc. Prebrala je nekaj svojih misli o slovenski kulturi in umetnosti.
Sledil je nato koncert mladih gostov. Umetnika sta se najprej predstavila s sonato v D-duru op. 12 št. 1 L. van Beethovna, nato z Brahmsovo sonato v G-duru op. 78. Vrh sta glasbenika dosegla v drugem delu sporeda, ko sta nastopila s Prokofjevo sonato v
D-duru op 94. Lahko bi rekli, da
je bil koncert mladih umetnikov res enkratno doživetje, kar je dokazal tudi bučen aplavz, ki je zaključil večer, pa tudi morda najlepše nagradil mlada izvajalca. Lahko torej rečemo, da je bil koncert dua Šiškovič - Froivein res eden najlepših načinov, da smo počastili Slovenski kulturni
Odkritje doprsnega kipa pilotu J. Križaju
Pretekli petek je bila v Piranu razširjena seja domicilnega odbora letalcev prekomorcev, katere so se udeležili tudi predsedniki pododborov letalcev prekomorcev iz vseh primorskih občin in Istre ter občinskega odbora ZZB NOV občine Piran. Celotno sejo so posvetili dogovoru v zvezi organizacije in izvedbe proslave ob letošnjem dnevu letalstva in protiletalske o-brambe, ki bo v nedeljo, 18. maja ob 10. uri na novem letališču v Portorožu. Ob tej priložnosti bodo na letališču odkrili doprsni kip Josipu Križaju, pilotu španske republikansko in narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije.
Doprsni kip je izdelal akademski kipar Jože Pohlen iz Kopra in bo postavljen pred vhodom v upravno zgradbo portoroškega letališča. Na proslavi bosta govorila Stane Bobnar, predsednik sekcije španskih borcev RO ZZB NOV Slovenije in predstavnik letalske garnizije JLA iz Pulja. V izvedbi kulturnega programa bodo sodelovali pevski zbor in godba na pihala KUD »Karol Pahor* iz Pirana, Stane Raztresen, član Stalnega slovenskem gledališča iz Trsta in Ernest Zega, član primorskega gledališča iz Nove Gorice.
Na letališču bo ob tej priložnosti odprta tudi razstava, ki jo je pripravil muzej ljudske revolucije Slovenije iz Ljubljane in ki
prikazuje razvojno in borbeno pot prekomorskih letalskih enot od leta 1943-1945. Ta razstava bo nato- obiskala tudi druge kraje v Slovenskem primorju in Istri.
Slovesnosti ob odkritju spomenika Josipu Križaju se bodo udeležili letalci prekomorci, ki so tudi dali pobudo za postavitev doprsnega kipa, njegovi soborci iz španske republikanske in narodnoosv.oi.-_ bodilne vojske Jugoslavije, predi stavniki pilotske akademije in Jero talske garnizije iz Pule in drugi. Svojo udeležbo so najavili tudi piloti, ki so združeni v klubu pilotov v Ljubljani. Organizatorji pričakujejo tudi udeležbo organizacij letalske zveze Slovenije in še zlasti aero klubov iz Ajdovščine, Postojne in Ljubljane.
Na pobudo domicilnega odbora letalcev prekomorcev bodo, dne 12. maja letos organizirali predavanja in razgovore na vseh srednjih šolah v Piranu in Kopru.
A. Klun
Slovenska imena naših krajev
BAZOVICA
Praslovansko buzu, buza, prvotno slovensko bez, beza — poleg bezeg, bezga «Sambucus» — se je ohranil na slovenskem Zahodu v Reziji: bez; iz pridevniške osnove bazov— se ime za ta grm glasi v terskem narečju bazovina, iz iste osnove s pripono —ica je krajevno ime Bazovica; it. oblika Ba-sovizza je fonetična prilagoditev sl. imena s hiperkorekturno ge-minato.
Pridevnik je bazovski; oblika bazoviški je nastala 1. 1930 kot časnikarski spaček in se je uveljavila v stalni zvezi »bazoviške žrtve*. V drugih zvezah je ne kaže rabiti. Spaček je: «Bazoviški dom*. Prebivalci: m. Bazovec, ž. Bazovka. Predložna zveza: v in na Bazovici, —o, iz in z Bazovice.
rali še dvojni povišek. Vsi upokojenci bodo s 1. majem prejeli 10.000 lir poviška, se pravi 152.950 lir namesto sedanjih 142.950 lir. S 1. julijem pa bodo pokojnine povišali še za nadaljnjih 10.000 lir na 162.950 lir), vendar pa le tistim upokojencem pri splošnem obveznem zavarovanju, ki uveljavljajo več kot 15 let dejansko opravljene zavarovalne dobe (vsaj 781 tedenskih prispevkov), torej ne pridejo v poštev simbolični prispevki (vojaščina, prostovoljni prispevki, bolezen).
Pokojnine samostojnih delavcev (kmetje, obrtniki in trgovci) bodo tudi povišali, vendar pa v nižji meri in dejansko se še vedno izvaja diskriminacija do teh kategorij bivših delavcev. S 1. julijem bodo pokojnine tistih upokojencev, ki so že stari 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske), povišali od sedanjih 117.750 lir na 142.950 lir mesečno: vsem tistim pa, ki niso še stari 65 oziroma 60 let, bodo zvišali pokojnine le za 10.000 lir, torej na 127.750 lir. V primerjavi z odvisnimi delavci so torej razlike v višini minimalnih pokojninskih zneskov čedalje večje (20.000 oziroma 35.000 lir).
Že od 1. januarja dalje pa prejemajo uživalci socialne pokojnine 102.350 lir namesto prejšnjih 82.350 lir na mesec.
Mislim, da je bil odgovor na vaše vprašanje dovolj izčrpen, zaradi večje preglednosti pa objavljamo tablico.
ski pedagoški delavec Venceslav čopič.
Žena je bila po rodu s Koroške, on pa je bil vipavski rojak, rojen leta 1893 v Lokavcu pri Ajdovščini. Izhajal je iz delavske družine. Žilavost, vztrajnost, temeljitost in delavna vnema se ga je držala vse življenje, pa tudi pogum in optimizem ga nista zlepa zapustila. Kot pedagoški delavec je opravil pomembno delo. za kar mu bo naše šolstvo vedno hvaležno.
Strokovno se je šolal najprej na učiteljišču v Kopru in Gorici, kjer je maturiral leta 1912. Po krajšem učiteljevanju na Primorskem v Povirju in na Štjaku ga je prva

KMEČKA
OTROŠKA DOKLADA
Vpr.: «V preteklih dneh so številni prijatelji, ki so. kmetovalci kot jaz, dobili iiplačdhg bttoško doklado za lansko mo. jaz pa: ni-
sem debil ničesar,čeprav sem idar
vložil prošnjo kadar oni. Zakaj ta diskriminacija?» L.D.
Upravičeno se hudujete, ker vam ni zavarovalni zavod INPS še izplačal otroške doklade za leto 1979, saj bi moral po zakonu to storiti v dveh obrokih do konca koledarskega leta. Ker je za likvidacijo doklade pristojen osrednji sedež INPS v Rimu, morajo iz Trsta poslati vse podatke preko terminala. Iz tehničnih (beri birokratskih) razlogov so podatke prošenj, ki so bile vložene maja lani, poslali komaj decembra meseca (sic!), plačilni nalogi pa so prišli iz Rima prve dni tega meseca. Vendar pa po podatkih, ki smo jih prejeli na tržaškem sedežu zavarovalnega zavoda, niso še likvidirali vseh kmečkih otroških doklad in pričakujemo, da bo v nekaj dneh prišla »zelena luč* še za ostale pratike.
Tako stanje je sicer nevzdržno, vendar pa dejansko ni mogoče vplivati, da bi se trenutno izboljšalo. Verjetno bo bolje v bodoče, saj z letom 1980 so postali pokrajinski sedeži INPS (in ne več Rim) pristojni, da izplačajo kmečke o-troške doklade.
Umrl je profesor Venceslav Čopič
2. aprila so r.a ljubljanskih Žalah pokopali upokojeno učiteljico Elizabeto čopič roj. Broman. šest dni za tem je umrl v visoki starosti njen mož in zaslužen sloven-
Urof. V. čopič
svetovna vojna vrgla iz učilnice na avstrijsko fronto v Galicijo, Romunijo in nato v Tirole, kjer je bil težko ranjen. Pred plebiscitom je učiteljeval v Rudi na Koroškem, nato v Pišecah pri Brežicah. Nadaljeval je študij na za-
grebški štiriletni ^mji pedagoški šoli, poučeval na mSSčhnski šoli v
Ptuju, več kot poldrugo desetletje je bil profesor ica ljubljanskem učiteljišču. Med zadnjo vojno je bil aktivist Osvobodilne fronte, bil je zaprt kot talec, nato interniran v Višku (Visco) in še v Dachauu.
Po osvoboditvi se je neuničljiv, kakršen je bil, zagrizel v delo. Čutiti ga je bilo povsod tam, kjer so bile potrebe največje. Deloval je pri ministrstvu za prosveto SR Slovenije, bil predsednik pedagoškega sveta, kot organizator in realizator je sodeloval pri številnih akcijah za obnovo slovenske šole in za njeno socialistično preobrazbo. Svoje moči, sposobnosti in znanje je vlagal zlasti pri reševanju problemov šolske mreže, pri usposabljanju učiteljev tečajnikov in se posvečal drugim pedagoško _ didaktičnim problemom, predaval je in pisal. Tudi po upokojitvi (1951) je delal naprej z nezmanjšano silo.
Profesor čopič je bil nenehno prisoten, dejaven in o vsem na tekočem v našem povojnem pedagoškem dogajanju. Sodeloval je pri Zvezi pedagoških društev, pe-dagoškodidaktične probleme je obravnaval v strokovnem tisku zlasti v Sodobni pedagogiki, v raznih zbornikih in v dnevnem časopisju. Izdal je več samostojnih didaktičnih publikacij za učitelje, u-redil štiri zvezke Male pedagoške knjižnice,
čopičeva zapuščata sina in hčer, dva znana slovenska javna delavca. Sin Milan je znanstvenik, a-tomski fizik, hči Jelisava - Špel-ca je znana umetnostna zgodovinarka. Obema iskreno sožalje!
A. Š.
ITALIJANSKA TV Prvi kanai
12.30	Šolska vzgoja: Muzeji
13.00	Dan za dnem — rubrika DNEVNIKA 1
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu 14.10 -Omer Pascha*
15.00	Evro vizi ja: Kolesarstvo
17.00	3. 2. 1... stik!
17.30	Prigode Hucklebenya Fin-na, risanka
18.00	šolska vzgoja:
Napotki za energetsko varčevanje
18.30	Vesolje 1999
19.00	DNEVNIK 1 - Kronike
19.20	Nagradno tekmovanje, ki ga
vodi Raimondo Vianello
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Varietejska oddaja
21.45	Posebna oddaja Dnevnika 1
22,35	Glasbena oddaja
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Poštni nabiralnik, tedenska oddaja
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14.00	Trideset minut za mladino Mladinska oddaja
17.00	čebelica Maja — Risanka
17.30	Nadaljevanje v naslednji oddaji
18.00	Šolska vzgoja: Kaj po obvezni šoli?
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — športne vesti
18.50	Dober večer z ...
Divjim zahodom Osvajanje Divjega zahoda, TV nadaljevanka Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Ceste San Francisca TV film
21.35	«Alfa — Nissan*
22.35	16 in 35 — Petnajstdnevnik o kinu
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
Tretji kanal
18.30	Šolska vzgoja: Turizem
19.00	DNEVNIK 3
19.33 DNEVNIK 3— Deželne vesti
20.00	Malo gledališče
20.05	Glasbeni program iz Spoleta
21.00	DNEVNIK 3 - Tednik o de želnih problemih
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.00	šolska vzgoja
18.00	Poročila
18.05	Življenje na zemlji
19.00	Otroštvo mladosti
19.30	Obzornik
19.40	V slogi je moč 20.10 Risanka
20.24 Zrno do zrna 20 JO TV DNEVNIK
21.00	Tretja razsežnost
22.35	Odprto za ustvarjalnost
22.05	V znamenju
23.20	Za lahko noč
Koper
20.50	Stičišče
21.00	2 minuti
21.05	Otroški kotiček
21.30	TV DNEVNIK
21.50	Rop tisoč milijard — film
22.20	Politična tribuna
23.50	Glasba brez meja — London 79 Zagreb
19.15 Ptice selivke, izobraževalna oddaja
19.45	Glasbena oddaja
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Paralele
21.50	Kviz
22.40	TV DNEVNIK 22.55 Baletna oddaja
ŠVICA
19.05	Oddaja za mladino
21.30	DNEVNIK
21.45	»La cortina di bambu* film
23.30	Evropa med Združenimi dr žavami in Sovjetsko zvezo
TRSTA
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17X0, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Človek v sodobni družbi:
9.00	Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: aša pristna vina, kje in kako; 12.00 Mikrofon v razredu;
12.40	Jugoslovanski pevci; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence: «Tomi na obisku*; 14.30 Mladi pisci; 14.45 Odmevi iz Francije; 15.00 Glasbeni piopoldan za mladino: Najnovejša izdaja plošč: Narečna igra v treh dejanjih »Rusa riga čjez uograde*; 17.10 V
RADIO 1
6.00,	7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00,	13.00, 14.00, 15.00,	17.00.
19.00	Poročila; 6.00 - 8.45 Glasba za dobro jutro; 9.03 Glasbeno govorni program; 11.03 Igra orkester in zbor Jamesa Lasta; 11.15 Radijska priredba; 12.03 Glasbeno govorni program: 13.25 Poštna kočija: 13.34 Pogovor s poslušalci; 14.03 Klasiki lahke giasbe;
14.30	Glasbeno govorni program: 15.03 Rally; 15.25 Popoldanska srečanja; 17,03 Patchwork; 18.3o Programi pristopanja: 19.25 Na božna oddaja; 19.30 Radijska pri' redba.
RADIO 2
turni dogcdJd;£el4&by^rečanja; Priljubljeni »mow».' v.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30,
18.30.	19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 8.20 Horoskop dneva: 8.50 Glasbena oddaja; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.15 Knjiga po -adiu: Povest o dobrih ljudeh; 10.32 Glasbena oddaja; 11.00 Horoskop dneva; 11.10 Leteči zmaj, o-troška oddaja: 11.32 Kirn, svet mladih: 12.05 Glasba po željah;
14.00	Kim. svet mladih; 14.33 Lah-
ka glasba; 15.00 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.33 Glasbena oddaja; 15.45 Z nami je...; 16.00 Leteči zmaj, otroška oddaja; 16.45 Mini juke-box: 17.00 Orkestri lahke glasbe; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.15 Glasba; 18.32 Jugoslovanska pop glasba; 19 15 Poje Lavezzi; 19.32 Lestvica LP; 20 (X) Lirična glasba:	tenorist Peter
Dvorsky; 20.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
14.05	Popevke se vrstijo; 14.40 Mladi izvajalci — posnetki z 9. tekmovanja učencev in študentov glasbe Slovenije; 15.00 Mali koncert lahkih not; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.00	Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon — naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic; 17.30 Primorski dnevnik;
17.45	Zabavna oddaja.
1,6,30.	JJ0-,' 8.30, 9.30, 11.30, 12.30.
13,55. 16-.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila! -6i()0 - 8.45 Glasbeno prebujanje; 9.05 Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Radio 2 3131: 11.32 Tisoč popevk; 12.50 Program z Renzom Arborejem; 13.35 Filmska glasba; 15.00 - 15.42 Radio 2 3131; 16.32 Pop - rcck koncert: 17.32 Radijska priredba; 18.05 Glasbena oddaja; 18.32 Glasbeno govorni program; 19.50 Šolska vzgoja-
LJUBLJANA
7.30,	8.00, 9X0, 10.00, 11.00, 13.00.
15.00,	16.00, 20.00 Poročila: 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz na ših sporedov; 9.08 Z glasbo v b° ber dan; 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti, vmes ob 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.05 Rezervirano za..J
12.35	Znano in priljubljeno; 13 10 Znane melodije; 13.30 Kmetijsk' nasveti; 13.40 Od vasi do vasi:
14.00	Danes do 13 00 — Iz naših krajev; 14.20 Zabavna g'asba:
14.30	Priporočajo vam...; 15.05 Me hurčki; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 16.30 Zabavna glasba; 17.C0 »Vrtiljak*; 18 00 Studio ob 17.C0:
19.00	Vsa zemlja bo z nami za-
pela...; 19.15 Lokalne radijske P° staje se vključujejo; 19.35 Roben Schumann:	Fantazijske sklad_
be; 20.25 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Ansambel Slavka Žnidaršiča; 21.00 Četrt-
kov večer domačih pesmi in napevov; 22.05 Literarni večer: 22.1°
Lepe melodije; 23.30 Plesna g'-aS' ba iz jugoslovanskih studiev:
24.00	V gosteh pri tujih radijskih, postajah; 24.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev.
3.
Janko Jež
MOJ S. SEPTEMBER 1843
v delavskem bataljonu v Arezzu
S tem je bilo našega kvartanja in poslušanja radia, ambulanti seveda, konec. Drugih posledic ni bilo. Ka-ibrež — vsaj tako izgleda — za radijski sprejemnik ni edel, vedel je le, da se zbiramo v moji pisarni in o em našem shajanju poročal kapetanu Rosaiu. Po tem ogodku nismo več toliko kvartali niti v krčmah in re-tavracijah, ampak smo raje prepevali. Radio je bil do-iro skrit	v vojašnici. Poslušala ga	je le	ožja skupina, ki
e nato s	primerno previdnostjo o	vojni	poročala	le naj-
lolj zanesljivim tovarišem.
Medtem je prišlo do znanih julijskih dogodkov leta 943, in sicer do aretacije Mussolinija in nastopa nove ■lade maršala Badoglia. Kapetan Rosai se je popolnoma premenil. Nekega popoldneva sva bila sama v ambulan-i. Bolnih vojakov za pregled je bilo iz dneva v dan ve-Ino manj. Raje so se zdravi zbirali po raznih kotičkih n vsak po svoje tolmačili zgodovinske dogodke, ki so ie trdno	spletali okrog nas. S kapetanom sva	slonela
ja oknu	pisarne in gledala na	ulico.	Sam je	spio-.il
•azgovor o polomu italijanskega fašizma. Dejal mi je, da
njegova hči doma samo joče, ker se nikakor ne more sprijazniti z novo politično situacijo. Svoj monolog (jaz sem namreč previdno molčal, le tu pa tam posegel čisto kratko v njegove besede z nepomembnimi pripombami kot dokaz, da ga poslušam) je zaključil z ugotovitvijo: »Mussolini ci ha fatto vivere un bel sogno di gloria e di gran-dezza! — Mussolini nas je zazibal v lep sen slave in veličastja!*
Polom italijanske fronte smo pričakovali iz dneva v dan. Tudi Italijani, ki so bili z nami. Med temi sta bila dva, rojena v Piemontu, enemu je bilo ime Vittori, ki so ju Italijani aretirali v Franciji in dodelili našemu delavskemu bataljonu. Nekega dne sta oba prišla k meni. Vittori mi je rekel, da prihaja čas, da bi tudi Italijani začeli z oboroženo ilegalo proti fašizmu. Obrača se na nas Slovence, da bi jim pomagali organizirati to borbo v Toskani. O tem sem govoril s prijateljem Hodnikom, ta pa me je napotil na Dodiča, krepkega Kraševca, ki je rad samotaril, zato se ni družil z našo ožjo skupino. Našel sem ga na vojaškem vežbališču. Čepel je naslonjen na stavbo vojašnice in zamišljeno zrl predse. Sporočil sem mu željo, ki mi jo je posredoval Vittori v imenu italijanskih antifašistov, ki so bili z nami v delavskem bataljonu. Molče sva se razšla. Vedel sem, da sem svojo nalogo opravil. Baje so bili naši tedaj že povezani tudi s slovenskimi interniranci v bližnjem koncentracijskem taborišču v kraju Renicci. Prav tako je s posredovanjem naprednih italijanskih jetniških paznikov obstajala povezava s slovenskimi dekleti v sosednjem zaporu.
V začetku septembra smo bili nepričakovano pozvani v zbor na vojaško vežbališče. Brez vsake razlage so nam
dali opasače in vsakemu po dve majhni rdeči ročni bombi, ki smo ju varno shranili v oba predela, namemena nabojem za puške. Bili smo zares presenečeni, ker so nam nato ukazali, da moramo odslej tako oboroženi ho diti tudi v mesto. Vendar je že naslednjega dne prišel protiukaz-. vsakdo naj nemudoma vrne dobljeni bombi skladiščniku. K sreči ta ni vodil imenske evidence oseb, ki so mu bombe vračali, kajti v kratkem času 24 ur je ogromno teh nevarnih rdečih pirhov romalo v okoliške gmajne. V naslednjih nočeh so za njimi romale tudi vojaške odeje, ki so bile v izobilju na ogled v slabo zastraženem skladišču.
Ozračje med nami je bilo naelektreno. Vedeli smo, da se pripravljajo veliki dogodki. Vsi smo molčali in samo pričakovali na navodila. Ta so prišla 7. septembra. Po kapitulaciji Italije naj se vsi razbežijo po majhnih skupinah. Kdor hoče domov, naj se ne poslužuje vlakov, ker so Nemci pri Benetkah začeli prestrezati vse moške, ki potujejo proti Trstu in jih pošiljali v razna taborišča v Nemčijo. Do Pada se je treba prebiti po možnosti peš in ga prebresti »v verigi* ali posamično na področju kraja Monselice. Kdor pa nima izgledov, da bi varno prišel domov, naj gre na jug in naj v Rimu počaka na prihod zaveznikov. V Rimu naj medtem poišče stik z organizacijo Mednarodnega rdečega križa. Nismo vedeli, da bo začetek te akcije stekel že 8. septembra. To se je izvedelo šele v noči od 7. na 8. september.
Napočilo je usodno jutro 8. septembra. Sušanj in jaz, ki sva spala v vojaški ambulanti, ki je bila, kot rečeno, ločena od vojašnice, čeprav je bila nanjo naslonjena, sva zadnje dni opazila, da ni bilo več bolnikov. Ti so se
raje vrnili v vojašnico, da bi o pravem času izbr®!l svobodo. S Sušnjem sva bila nemalo prizadeta, ko sv® se zbudila sredi strašnega molka. Ni bilo slišati obič»); nega vrveža po bližnji vojašnici. Celo z ulice pod ok®1 ambulante naju je splošni molk zlohotno moril. Stopič sva na cesto, kjer nama je mimoidoči meščan povedi’ da je Italija kapitulirala. Pogledala sva v vojašnico: bil* je prazna. Prav tako poslopje komande na drugi stra®1 ulice. Vrnila sva se v ambulanto po svoje stvari in ° žalovala, da nisva tudi midva spala v vojašnici, kajti °' čitno je bilo, da so naju ponoči pozabili obvestiti, da i® nastopil toliko časa težko pričakovani trenutek bega. Praz' ni so bili tudi bližnji zapori, kjer so bila zaprta sl°' venska dekleta.
Radovana sem prosil, naj stopi do perice, ki je na«1® prala perilo in kjer sva imela shranjena svoja civilna °b' lačila in naj me tam počaka. Sam sem vzel iz lekarni^0 omare dve veliki posodi z antibiotiki in ju nesel v nek®1 sto metrov oddaljeno vojaško bolnišnico, kjer je bilo ®il zdravljenju več naših fantov; eden med njimi je bil ce>° težko bolan. Kapetan, ki je bil šef bolnice, se mi je tedaj redka zdravila toplo zahvalil. Nato sem se vrač® proti vojašnici, da bi se pridružil Radovanu, ki me čakal pri perici, ki je stanovala prav nasproti komand® Ko sem prišel do cilja, sem se spomnil polkovnika BfllJ nozzija, o katerem sem vedel, da je z družino stano'®, v tretjem nadstropju palače in ki je prav gotovo še edi®1 ostal na svojem uradnem mestu. »Skočim še k njemu, d® ga pozdravim* sem si dejal, ne da bi pomislil na tveg® nje, ki sem se mu izpostavljal, kajti — kot sem se sa®1 kmalu moral prepričati — Nemci so mesto že zasedb'
košarka
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
FINALE JUGOSLOVANSKEGA POKALA
PO DOKAJ POPREČNI IGRI CIBONA PREMAGALA BOSNO
Nezbrana igra Sarajevčanov - Delibašic (28) in Nakic (21) najboljša strelca
10, Bosiočič, Benaček Zrno 2, Vučevič, Djo-Mutapčič 2, Bila-
Cibona — Bosna	68:62
(33:31)
.»OSNA: Delibašic 28. Varajte 2, Radovanovič
W, Izic 4,
<•
CIBONA: Petrovič 18, Nakič 21, “?spot 9, Pavličevič 6, Gospodne-Dogan, Bečič, Ušič 2, Uzelac, Akik, Knego 12.
GODNIKA: Jakšič in Oblak.
Bosna 13:15, Cibona 24:31. tipični tekmi za konec sezo-e J® Cibona v finalu za jugoslo-anski pokal zasluženo premagala "®sno. Zagrebčanom je tako konč-® uspelo osvojiti vsaj ta pokal, •»tem SQ k]oniii v finalu Kozavega pokala proti Arrigoniju . se v prvenstvu uvrstili na tre-'Je mesto,
Treba^ je sicer poudariti, da so ■amjevčani po osvojitvi državnega asiova zaigrali tokrat dokaj ne-diH*00, pa čeprav ne moramo trte da se niso potrudili. Vendar r* Tanjevičevim varovancem nika-l” ni šlo od rok, če izvzamemo ifnbašiča, ki je moral sam, kot g. temu pravi, peti in nositi križ. jub njegovemu prizadevanju pa zkipa zdržala nasprotniku le dve betJmi tekme.
Vftri na te vsekakor pokazala neuko veg, čeprav so tudi Zagrebete1* zagrešili več neumnih napak. jj°u nezbranim nasprotnikom pa J zadostoval dober nastop Petrolov3 'n .Dakiča, da si je Novose-Va ekipa zagotovila zmago.
Marko
KVALIFIKACIJE ZA SP
Polugajevski in Korčnoj prva polfinalista
pre°. K°rčnoju, ki je prepričljivo ka bivšega svetovnega prva-po/etrosjana, je znan tudi drugi g. .balist boja za naslov svetovnega, Šahovskega prvaka, ki se bo sre-p.. Prav s Korčnojem. To je Lev k P?ajuvski, ki je v četrtfinalnem dt tematskem dvoboju premagal bivšega svetovnega prvaka Tal-i? TalJa- s čistim 5,5 proti 2,5. u J' ki je bil v tem dvoboju favorit, jj PbPustil na vsej črti, tudi iz ^stvenih razlogov, ter dal mož-Polugajevskemu, ddlfse •V*pbl-jRtelu sreča s Korčnojem !};f 6 je to-bvo^ekaka Ponovitev j^ilfinMtiegč Pa 'Ja projšnjega ciklusa, takrat Pol,'16 fčisident* gladko slavil nad gajevskim s 5 proti 1 ob sedmih
i^t^udad Mexicu pa se nadaljuje
Š0rtisd
o se®
3,5 proti 2,5, treba pa poudariti, da je do sedaj Portisch pokazal mnogo več od bivšega svetovnega prvaka in nihče se ne bi čudil, če bi' vodil še z večjo razliko.	D. J.
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
Hurlingham — Kontovel 137:60 ( 71:29)
KONTOVEL: Volpi 3, Pertot 2, Davorin Daneu, Kerpan 8, Perini 9, Vasilij Daneu, Rauber 21, Ukmar, Piccini 5, Kojanec 10.
Kontovelci so v nedeljo po predvidevanju visoko izgubili proti mladinski ekipi tržaškega prvoligaša. Nasprotniki so že v prvih minutah igre pokazali, kaj veljajo in so iz vseh strani polnili Kontovelov koš. Kontovelci so se jim upirali z zasebnimi akcijami, saj prave ekipne igre na tej tekmi nismo vide-
li. Kljub temu pa na taki porazni tekmi so se izkazali mladi igralci Rauber, Kojanec in Ukmar, ki so brez vsakršne treme igrali proti tehnično in fizično bolje pripravljenim nasprotnikom.
Lukša
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Rossi, Bettega in Graziani po trikrat uspešni
BIELLA — V okviru priprav na prijateljsko nogometno tekmo proti poljski reprezentanci je včeraj italijanska reprezentanca premagala mladinsko postavo Bielleseja s 13:0 (8:0).
Rossi, Bettega in Graziani so dosegli po tri zadetke. Uspešni pa so bili še Altobelli (2), Cabrini in Causio.
NA 14. REDNEM OBČNEM ZBORU TREBENSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA
Pestro delovanje ŠD Primorec
ir
V odbor stopilo več mlajših članov * Priznanje Nardu in Marčelu Kralju
Dne 11. 4. je bil v Ljudskem domu v Trebčah 14. redni občni zbor Športnega društva Primorec ob prisotnosti zadovoljivega števila članov in simpatizerjev.
Občni zbor je pozdravil predstavnik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Vojko Kocman, ki je poudaril pozitivno delovanje društva.
Iz poročil predsednika, tajnika in blagajnika je razvidno, da je bilo udejstvovanje v preteklem letu dokaj razgibano, čeprav so bili rezultati, zlasti članske ekipe nezadovoljivi. Ob diskusiji so se porajala razna vprašanja. Društvo se ne bi smelo ukvarjati izključno z nogometom. Večji poudarek bi morali dati mladinskemu nogometu, vključiti v sodelovanje mladino iz bližnjih vasi.
Vsi prisotni so izrekli še posebno zahvalo, ki jo ima za zgraditev športnega centra v Trebčah neutrudljivi Nardo Kralj, ki poleg tega še trenira razne ekipe, še posebno pohvalo so izrekli dosedanjemu predsed. niku Marčelu Kralju za nesebično vodenje društva vseh 17 let. Na občnem zboru je bilo poudarjeno tudi, da Športno društvo Primorec tesno sodeluje z ostalimi organizacijami v
{ * Ciu
utetfinalni dvoboj med Madžarom
l,0rUschem in Borisom
stih partijah vodi Madžar
Spasskim. s
Nogometni enajsterici Krasa (zgoraj) in Gaje (spodaj), ki sta se v nedeljo spoprijeli v odločilnem srečanju z,a osvojitev drugega mesta v 3. amaterski ligi. Zmagal je Kras z 1:0.
mm- ~ f% m. A m. a a
:..............
vasi. Sledile so volitve novega odbora.
V novi odbor je letos pristopilo več mlajših članov.
Ta je odslej tako sestavljen: predsednik Albert Čuk, podpredsednik Doro Možina, tajnica Ticjana Križ-mančič, druga tajnica Nataša Kralj, blagajnik Egidio Canciani, gospodar Milan Čuk, odgovoren za igrišče Rado Štok. Ostali odborniki: Bruno Kralj (Trebče štev 177); Renato Kralj, Nardo Kralj, Florijan Kralj, Dario Čuk, Elio Čuk, Livio Sosič, Da-rio Vremec.
Nadzorni odbor pa sestavljajta Darko in Marko Kralj ter Jože Ma-glica.
Bruno Križmančič
ODBOJKA
V MOŠKI C LIGI
Zanesljiva zmaga Krasove šesterke
3:1
Kras — Valdosport (15:9, 15:12, 9:15, 15:6)
KRAS: B. in L. Milič, I. in V. Budin, Bitežnik, Rebula, Kralj.
V	zadnjem nastopu pred domačim občinstvom je Kras brez velikih težav pospravil četrti par točk. Tekma proti Valdosport je bila na papirju že dobljena, če se ne bi v zadnjem trenutku pri Krasu poškodovali Grilanc, Marušič in S. Budin. Kljub temu pa moramo povedati, da ekipa Valdosport res ne sodi med tretjeligaše, saj je tudi tokrat osvojila set bolj po zaslugi zmedenosti domačih igralcev kot pa po lastnih sposobnostih.
Tekma je imela enosmeren potek. Kras je zaigral umirjeno in vestno nabiral točke. Valdosport pa mu je bil stalno za petami. Pri tem so bili krivi prav naši igralci, saj so zgrešili vse preveč servisov. Kljub temu so povedli z 2:0.
V	tretjem setu se je našim fantom povsem zataknilo.
Četrti set pa si ga niso naši fantje pustili izmuzniti iz rok in so s tem osvojili tudi tekmo.
Od mlajših igralceV moramo posebno pohvaliti Jožeta Bitežnika, ki je v vlogi prvega podajača zaigral res izvrstno.
M. L
NOGOMET
NAJMLAJŠI Op. Supercaffe — Kras (2:0)
rič. Peric, Rebula, Terčon, Šuc,
škfk Migor punč. :,, (vr, ;1:;';',
Krasova ekipa je v prvi zaostali tekmi utrpela visok poraz proti nekoliko močnejšim domačinom. Na-
preostalih dveh tekmah se bodo morali mladi Krasovi nogometaši bolj potruditi, če bodo hoteli popraviti slab položaj na lestvici.
R. B.
Španija in ČSSR igrali neodločeno
MADRID — V prijateljski nogometni tekmi sta se včeraj Španija in Češkoslovaška razšli pri neodločenem izidu 2:2. Prva je prišla v vodstvu enajsterica ČSSR v 33. min. prvega polčasa. Španci so i-zenačili v 3. min. drugega polčasa, vendar so gostje že pet minut kasneje z gelom Nehodie znova povedli. Končni izid pa je postavil Quini v 68. minuti.
LEIPZIG — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Vzhodna Nemčija z 2:0 premagala Grčijo.
BOKS
Hsnsen — Singleton
KOPENHAGEN — Danec Joergen Hansen bo drevi branil naslov evropskega boksarskega prvaka v vvelter kategoriji proti Britancu Singletonu.
tmiittiHiiiiiiimiiiiimmitiimiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiitiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiimiiiiiiMiiiiiiitiiuiiiniimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHuiimiiiimiiiia
Iz planinskega sveta
Otroci navdušeni na Volniku
To nedeljo je SPDT v okviru športne šole priredilo izlet za osnovnošolske otroke ter za malčke, ki obiskujejo otroški vrtec, na hribe okoli Volnika ter na Volnik sam. Izlet je zelo dobro uspel. Osnovnošolcev, ki so se med peturnim pohodom podali na Široki hrib, Goli vrh, na Volnik
ter obiskali samotarko E/o, je bilo kar 145 z 20 vodiči, otroci otroškega vrtca pa so šli na kratek enourni izlet na Mali Volnik. Teh otrokov je bilo 40, staršev, ki so jih spremljali, pa okoli BO. Skupno srečanje je bilo naio v prostrani tivčevi dolini, le malo oddaljeni od Repna. Tu pa so bile na sporedu igre za najmlajše, med katerimi otroški poligon. Naslednji izlet športne šole v orga-
ši fantje se na majhnem igrišču tu di tokrat niso znašli. Kljub majhnemu igrišču pa so nekateri igralci pokazali malo volje do igre in so soigralcem zelo malo pomagali. V
Posnetek slovenskega derbija prve ženske odbojkarske divizije med Bregom in Slogo. Zmagale so slogašice.
''luiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ifiiviiiittiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiaiiai(ti*tMiiiiiiMiiitiiai8aiiiiiiiiitiiiiaiiiiiaRiafviaiaii(iiiiiaaiiiiiaiaaiiatii>irtffMaiiiiiiaiii>aMafittiiiigiiiaiiaiMt«iini8iiMiii|
ilpGOMET
V TRETJI AMATERSKI LIGI
Kras in Mladasi m praga 2. Al
Krašovci bodo morali odigrati še dodatno tekmi z drugouvrščenim moštvom N skupine - Doberdobci v nedeljo pred odbčilnim srečanjem v Marianu
Na tržaškem
biiQ ^vetna zaostalima tekmama je nedeljo konec nogometnega tern if^a 3. AL skupina M, medte btZč0 v skuP’ni N odigrali pa-V T^adnjega kola. iteaPUPini M je končno zmago o-SezUa ekipa CGS, ki bo prihodnjo se igrala v 2. AL. Ekipa CGS bfn j . že od samega začetka dobe	ter je v nadaljevanju,
kii^teagi nad Krasom, izkoristila tešbv V katero je zašla ekipa zgo-t«rn tepentabrske občine in si s ZftigggP^dčasno zagotovila kočno
je tako odprto vprašanje mesta in o tem je bil Gajg 7° Prav nedeljski derbi med s pifiln Krasom, ki se je končal tedel °j zmaS° Krasa, ki je tako za-$ ,drugo mesto.
dolgjtem uspehom, ki ga je po daj u ^zi dosegel Kras, bodo se-fdr>je aS°Vci Uigrali odločilno sre-PiruT,? drugouvrščeno ekipo sku-PrastJ’ (GMT ali S. Andrea) za fai v? •v višjo ligo. Kras bo mo-igrižfte^teo čez 15 dni ponovno na bo Daai 81 v odločilnem srečanju Kraj a a dokončna odločitev ali bo ali v v. Prihodnji sezoni igral v 2. Ica^j amaterski ligi, čeprav je t>iw °b koncu zimskega dela irrieij stea, da Kras letos ne bi smel go, p težav za prestop v višjo li-Vrirstv° Pričnem prvem delu pr-Vanjg a k ekipa Krasa v nadalje-^tesu 'tebfsedno odpovedala. Pri tea ^ te torej zgodilo popolno-atno kot pri Gaji. Padriško-
Stertal a enateterica je res slabo Povse^1 vedar je v nadaljevanju te jtea Presenetila in postala prav blest- najhujši tekmec za drugo Mih .te ie namreč po vrsti de-borj2 Pozitivnih nastopov doživela • k«. Prav v Dosledniem srečaniu
asom.
teamjtepini N je sedaj vse zani-jti ij osredotočeno na dvojico GMT te ^drea. To sta ekipi, ki ima-?te. pn°st, da zasedeta drugo me-od] te.v nedeljsko, zadnje kolo Mje I:l no- Po našem mnenju Ima teoinosti GMT.
Skupina M
Gai?->A ZAOSTALIH TEKEM L,Kras	0:1
^ TS - S. Luigi	2:2
KONČNA LESTVICA						IZIDI NEDELJSKEGA	KOLA
CGS	18	14	3 1	49:14	31	Farra - Azzurra	2:2
Kras	18	11	4 3	33:12	26	Piedimonte - Mariano	0:1
Gaja	18	8	6 4	27:17	22	Mladost - Brazzanese	1:0
S. Luigi	18	7	7 4	28:17	21	Isonzo - Fogliano	1:1
Edera	18	6	6 6	19:18	18	Capriva - Poggio	1:1
Inter TS	18	5	6 7	20:21	16	Juventina - Audax	5:1
Esp. S.G.	18	7	0 11	30:35	14	Vermegliano - Sovodnje	2:2
Aurisina	18	3	5 10	16:34	11	LESTVICA	
Sistiana	18	2	7 9	17:38	11	Mariano 37. Mladost 36.	Azzurra
Cave	18	3 4 11 Skupina N			12:43	10	35, Farra 33, Poggio 29. San Ix>ren-zo 27, Isonzo 26, Juventina, Fogliano, Brazzanese 24, Vermegliano 20,	
IZIDI 21. KOLA
Rabuiese - S. Anna 1:1; S. Vito-Artigirni 1:0; S. Andrea - Roianese 3:0; Chiarbola - Op. Supercaffe 0:4; Union - S. Sergio 1:2.
LESTVICA
Op. Supercaffč 35, GMT 27, S. An drea 25, S. Anna 21, Roianese 20, Artigiani 18, S. Vito 15, Chiarbola in S. Sergio 14, Rabuiese 13, Union 4.
B. R.
NA GORIŠKEM
Bolj ko se bližamo koncu (še 3 kola) prvenstva 3, amaterske lige na Goriškem, postaja vprašanje napredovanja bolj zapleteno, Zmagi Mariana in Mladosti ter remi Az-zurre so namreč povzročili rahlo spremembo na vrhu lestvice. Ta položaj bi se v nedeljo lahko še spremenil, saj se bosta v neposrednem spopadu, ki bo vsekakor veljal za napredovanje, srečali Mariano in Mladost. V primeru zmage furlanske ekipe, bi si ta skoraj stoodstotno zagotovila mesto v višji ligi. Remi pa bi pustil položaj na istem, zmaga Mladosti pa bi Kraševcem dala velik odstotek možnosti za osvojitev končnega prvega mesta.
Doberdobci so v nedeljo proti Brazzaneseju zmagali z minimalno prednostjo, a vsekakor zasluženo. Slovenski igralci so po tem uspehu zabeležili 7. zaporeden ugoden izid.
štandreška Juventina je v srečanju proti Audaxu opravila pravo žetev golov. «Belo-rdeči» so tokrat na igrišče poslali več mladih igralcev, ki so se dobro izkazali.
Tudi Sovodenjci dobro končujejo letošnje prvenstvo. V nedeljo so namreč remizirali v Romjanu ter potrdi h, da z več sreče bi zasedali višje mesto na lestvici.
ATLETIKA
«POKAL ADRIE» ZA DEČKE IN DEKLICE
Trinajst zmag za naše mlade atlete
Doslej največji uspeh naših društev v tej kategoriji tekmovalcev
Capriva 17, Audax 15, Piedimonte 14, Sovodnje 13.
PRIHODNJE KOLO San Lorenzo - Vermegliano; Sovodnje - Farra; Azzurra - Juventina; Audax - Isonzo; Fogliano - Pie dimonte; Mariano - Mladost; Braz-zanese - Capriva.
(mA
TENIS
FAOUNTAIN WALLEY - Važnejši izidi mednarodnega teniškega turnirja v tem kalifornijskem kraju: Tanner (ZDA)
Frawley (Avstral.) Nastase (Rom.) -	7:6, 6:2
Krulevitz (ZDA) Solomon (ZDA) -	6:3, 6:4
Wilkinson (ZDA) Leonard (ZDA) -	6:1, 5:7, 6:2
Lloyd (VB) Lendl (ČSSR) -	6:2, 6:3
Mottram (VB) Fillol (čile) .	6:2, 7:6
Dupre (ZDA)	6:7, 6:4, 6:1
KOLESARSTVO
»VALONSKA PUŠČICA»
Brez Moserja
MONS (Belgija) — Na današnji kolesarski dirki za »Valonsko pu-ščičo» ne bo Italijana Francesca Moserja, odsotni pa bodo tudi nekateri ostali odlični kolesarji, kot so; De Vlaeminck, Pollentier in Thurau.
Vseeno pa bo zastopstvo na današnji dirki dokaj kakovostno. Poleg Saronnija bodo startali še Hi-nault, Laurent, Raas, Koetemann, Zoetemelk itd.
Proga je dolga 248,400 km.;
Petkovo tekmovanje za dečke in deklice, katerega je skupno z atletsko zvezo organizirala lanjerska A-dria, je doživelo res izreden uspeh. Na startu raznih disciplin se je predstavilo čez 400 tekmovalcev, v predstavništvu vseh tržaških klubcv, ki gojijo atletiko v propaeadnem sektorju. Tekmovanje samo je bil tudi dober test za pregled meči pred pokrajinskim prvenstvom, ki to čez mesec dni in do katerega je na vrsti le še pokrajinski del mladinskih iger (9. maja). Lahko rečemo, da je v tem pogledu tekmovanje doseglo svoj cilj, saj so se na startu predstavili res vsi najboljši tržaški atleti te kategorije. Prav zato je usoeh, ki so ga dosegli naši tekmovalci z osvojitvijo trinajstih prvih mest, (šestih med deklicami ter sedmih med dečki), poleg nepredvidenega drugega mesta na društveni lestvici med dečki, ki ga je zasedla Adria, ter tretjega s strani Bora, ki je enako uvrstitev dosegel tudi med deklicami, toliko pomembnejši. Lahko rečemo, da ;e to skupinsko največji uspeh, ki so ga doslej dosegla naša društva v propagandnem sektorju. S tem dosežkom je lonjer-sko društvo spet dokazalo, da bo letošnja sezona zanj res tako plodna, kot še nikoli doslej.
Oglejmo si tudi najboljše posamezne rezultate naših atletov. Najuspešnejši sta bili vsekakor borovki Jana Veljak ter Tiziana Natural, skupno s članom Adrie Vaskom Pečarjem. Vsi trije so dosegli vsak po dve zmagi, od katerih bi omenili predvsem zelo dober čas 11"1, ki ga je na progi 80 m dosegla Naturalova, 4.34 m Veljakove v daljini, ter 12,27 m Vaška Pečarja v peteroskoku. Vsi trije rezultati predstavljajo nove o-sebne ter (razen dosežka v daljini) tudi društvene rekorde, Takoj za njimi bi omenili mlado atletinjo Adrie Mirjam Gregori, ki je kljub temu, da rii zmagala, dosegla morda še največji uspeh; na progi 1000 m je med deklicami B kategorije zabeležila čas, ki 'e najboljši, kar so jih kdajkoli dosegle naše atletinje tudi v starejši A kategoriji. Kljub temu, da je zasedla končno drugo mesto, je dokazala, da je nedvomno velik talent, saj so bile vse ostale tekmovalke leto starejše. Čas 3’39”9 bi bil po lanskih deželnih lestvicah tudi krepko najboljši.
Med dečki so se (poleg že ome-
njenega Pečarja) izkazali David Gregori, ki je na 2000 m dokazal, da letos v pokrajini nima resnejših nasprotnikov, Marko Saksida ter Borut Race na zaprekah, Dario Bla-žina v metu krogle in pa Omar Bachi v metu kroglice. Ne bi omenjali posebej vse izboljšane osebne rekorde, ki so se vrstili kot na tekočem traku, razen časa 6’42"9 Gregorija na 2000 m, ki predstavlja tudi nov društveni rekord Adrie.
V tekmovanje je bilo vključenih še par tekem C kategorije, na katerih so slovensk° barve branih le člani Adrie. Med deklicami sta na progi 600 m Marisa Viller ter Lara Milano zasedli prvi mesti tako v kategoriji C-l, kot v C-2. Med dečki ■ia je tretje mesto na progi 800 m pripadlo Davidu Milanu.
REZULTATI
DEČKI
KAT. A Hoja 4 km:
1. S. Battiston (S. Giacomo) 22'41"4 3. Alfred Zudek (Adria) 25'43”0 80 m ovire:
1.	R. Pagliaro (CSI-Prev.)	14”8
2.	Marko Saksida (Adria)	16"3
3.	Rudi Primosi (Bor)	16"6
Krogla:
1, F. Procetti (S. Giacomo) 10,78 m
6.	Andrej Čok (Adria) 7,65 m
7.	Sandro Cercego (Adria) 7,24 m
8.	Rudi Primosi (Bor) 7,10 m 300 m:
1.	A. Vigolo (CSI-Prev.)	43”7
80 1:
E. D’Allesandro (CSI-Prev.) 10”5
David Inamo (Bor)	11”5
Marko	Saksida (Adria)	11”8
Marko	Umari (Bor)	11”9
Marko	Furlani (Bor)	11”9
Daljina:
1. A. Scomegna (CSI-Prev.) 5,05 m
5.	David Inamo (Bor) 4,07 m
6.	Massimo Viller (Adria) 4,07 m
12.	Andrej	Bavčar	(Bor)	3,58	m
22.	Karlo	Glavina	(Adria)	3,16	m
Višina:
1. A. Pecchiar (CSI-Prev.) 1,45 m 5. Fabio Brigadini (Adria) 1,40 m 16.	Marko	Umari	(Bor)	1,20	m
18. Valter Verduno (Adria) 1,20 m
Disk:
1. Vasilij Pečar (Adria) 19,10 m Peteroskok:
Vasilij Pečar (Adria) 12,27 m Massimo Viller (Adria) 11,46 m Andrej	Furlan	(Bor)	11,39	m
1.
2.
3.
2009 m:
1.	David Gregori (Adria)	6’42”9
7.	Andrej Pangos (Bor)	7’05"4
13.	Deva,n Cesar (Bor)	7'52"4
Kroglica:
1.	A. Scomegna (CSI-Prev.) 48,05 m
2.	Andrej Furlan (Bor) 45,80 m
7.	Andrej Čok (Adria) 3\29 m
8.	Marko Furlani (Bor) 32,03 m 11. Valter Verduno (Adria) 28,13 m
13.	Sandro Cercego (Adria) 27,41 m
14.	Karel Cavina (Adria) 27,29 m
15.	Andrej Bavčar (Bor) 27,16 m
KAT. B 80 m G~'rc:
1. Borut Race (Bor)	16”7
Daljina:
1. Alan Oberdan (Bor) 3,90 m 5. Daniele Giacomini (Adria) 3,32 m Krogla:
1. Dario Blažina (Bor) 5,58 m
3.	Dario Metton (Bor) 5,16 m 80 m:
1. P. Benna (CSI Prev.) 12"0 10. Sandro Lorenzi (Adria) 13”5 Kroglica:
1. Omar Bachi (Adria) 26,12 m
DFČKI
KAT. C-l
50 m:
1. A, Davide (S. Giacomo) 8”1
5.	Massimiliano Mahorčič
(Adria)	8”9
10. Pavel Fontanot (Adria) 9’'7 800 m;
1. E, Romano (Marathon) 2’56”6 3. David Mileno (Adria) 3T8"8 KAT. C-2
50 m:
1. M. Crocetti (S. Giacomo) 8"7
6.	Peter Fontanot (Adria) 10”3 800 m:
L M. Cocolo (S, Giacomo) 3’08"6
DEKLICE
KAT. A 80 m ovire:
1. Jana Vel ak (Bor)	14’'5
3. Ivana Gerdol (Bor)	14”9
7.	Tatjana Škerlavaj (Bor) 18"0 80 m:
1, Tiziana Natural (Bor) 11"1
7.	Sara Umari (Bor)	11”6
19. Katja Turk (Bor)	12”8
22, Jasna Taucer (Bor) 13”0 31, ,’atjana Martellani (Bor) 13"7
Krogla:
1. M. Fait (CSI-Prev.)	7,77 m
8.	Irena Petaros (Bor)	6,83 m
300 m:
1. M, Casaretto (SGT)	46''5
Višina:
1. P. Debemardi (Edera) 140 cm
4.	Lučka Počkaj (Bor)	115 cm
5.	Jasna Taucer (Bor)	115 cm
9.	Katja Turk (Bor)	115	cm
Daljina:
1.	Jana Veljak (Bor)	4,34 m
3.	Sara Umari (Bor) .	4,14	m
13.	Lara Štrajn (Bor)	3,66 m
14.	Lučka Počkaj (Bor)	3,68 m
22.	iAtjana Martellani (Bor) 2,80 m
Disk:
1. Tiziana Natural (Bor) 22,98 m 1000 m:
1. A. Mifmemi (CSI-Prev.) 3’27”2 Kroglica:
M. Fait (CSI-Prev.)	31,72 m
Moira Fontanot (Bor)	29,78 m
Tatjana Škerlavaj (Bor)	19,98 m
" ‘	~ '	15,82	m
1.
3,
M.
21. Lara Štrajn (Bor)
25. Iren« Petaros (Bor)
KAT. B 60 m ovire: ‘
1. B. Bolgna (S A AT)
4.	Veronika Gerdol (Bor)
60 m:
1. D. Zoch (CUS)
4.	Erika Fornazarič (Bor)
6. Aleksija Labiani (Bor)
8. Helena Calzi (Bor)
11. Monica Mosetti (Bor)
Krogla:
1. M. R. Slatich (SAAT)
Višitin *
1. E. Savarin (SAAT)
Daljina:
1. A. Perrone (CSI-Prev.)
1000 m:
C. Štor (CUS)
Mirjam Gregori (Adria) Kroglica:
A. Capitanio (SGT)
Ivana VerPinella (Bor)
KAT. C-l
50 m:
1. S. Tedesco (S, Giacomo)
5.	Varka Kozlovič (Bor)
600 m:
1, Marisa Viller (Adria)
KAT. C-2
50 m:
1. R. Girardi (S, Giacomo) 9"1 600 m:
L Lara Milano (Adria) 2'26"9
DRUŠTVENA LESTVICA
DEČKI
1.	CSI-Prevenire
2.	ŠD Adria ,
3.	ŠZ Bor DEKLICE
1. CSI-Prevenire ?. Edera 3. ŠZ Bor
R. F.
8,24 m
12”0
12”8
9”0
9"4
9"6
9"8
11**6
5,68 m
115 cm
3.66 m
3’39”4
3’39"9
26,46 m 11,22 m
8”4
8"9
2'14”7
nizaciji SPDT bo v nedeljo, 18. maja, v dolino Rezije in ne na Ojstrnik, kot je bilo pred kratkim po pomoti napisano.
« • •
Izlet na Nanos
SPDT prireja v nedeljo, 20. aprila, izlet z osebnimi avtomobili na Nanos, kjer bo ob 12. uri pri Vojkovi koči na Pleši srečanje s člani PD Viator iz Ljubljane ob skorajšnjem pobratenju obeh društev. Zbirališče bo ob 8. uri na Foro Vlpiano v Trstu (pred sodnijo) ali pa ob 9.30 v Razdrtem. Srečanje bo neformalnega značaja, pobratenje pa bo po vsej verjetnosti letos jeseni, ob koncu visokogorske sezone.
Predsmučarska telovadba
Predsmučarska telovadba za odrasle, ki jo že ob oktobra lani vodi na stadionu «1. maj» dvakrat tedensko prof. Giani Furlanič, bo od prihodnjega tedna naprej samo ob petkih ob običajni uri, ob 20.30. Čeprav je bilo prvotno predvideno, da se bo ta telovadba zaključila t marcem, so zainteresirani odločili, da se ta' rok podaljša zaradi velikega povpraševanja.
* « •
Slavnostni «Tek miru«
Občine Dolina, Milje in Koper prirejajo skupno ob 35. letnici osvoboditve v dneh 24., 25., 26. in 27 t.m. slavnostni «Tek miru*, ki bo potekal po štafetnem sistemu ter bo obiskal omenjene občine. Štafeta bo svojo pot pričela v četrtek ob 15. uri m bazoviški gmajni pred spomenikom Bazoviškim junakom ter se nato podala mimo Gročane na Pesek, kjer jo bodo sprejeli člani SPDT. Ti bodo štafetno palico ponesli * Peska v Botač ter skozi dolino Glinščice, kjer se bodo pri plošči padlim partizanom - planincem ustavili, saj bo tu krajši kulturni spored, štafeta b0 nato nadaljevala pot skozi Bo-ljunec do pokopališča v Borštu, kjer se bo za ta dan ustavila. Naslednjega dne bo štafetna palica v rokah predstavnikov raznih organizacij dolinske občine, nadaljevala pot v milj-sko občino ter zaključila dan■ ob petju TPPZ pri Korošcih. Tretji šta. fetni dan bo ves na Koperskem, v nedeljo, 27. t.m., pa bo ob 10.30 pred spomenikom NOB v Boljuncu zaključna slovesnost. SPDT priredi ob priliki prvega dneva štafete, v četrtek, 24. t.m. izlet v dolino Glinščice, točneje do plošče, kjer bo postanek štafete in kulturni program. Zbirališče je ob 15.30 pred ploščo. Vabljeni vsi člani!
• « «
Planinske postoj'anke
že odpirajo
V petek, 25. aprila, bo PD Radovljica začela redno oskrbovati Valvazorjev dom pod Stolom. Prav tako bodo za 1. maj odprli Pogačnikov dom na Križkih podih, čeprav bo le za silo oskrbovan (čaj in prenočišče), odprt pa bo do 4. maja. Odprt bo tudi planinski dom v Logarski dolini, ki je postal že prava turistična točka, tako da so se celjski planinci odločili odpreti novo postojanko, ki bo v prvi vrsti planinska. Tako bo že itak prelepa Logarska do* lina postala še privlačnejša. ■ ’ J
*** ijŠff
Dvanajsti triglavski
turni smuk
Sanje marsikaterega planinca * smučarja so, da bi se vsaj enkrat v življenju udeležil prelepega triglavskega turnega smuka. Tradicionalni turni smuk po snežinah našega očaka skozi Krno je sicer naporno, zato pa zelo prijetno doživetje, za katerega bodo poskrbeli organizatorji PD Javornik - Koroška Bela, Jesenice, Mojstrana in Martuljek. Prireditelji upajo, da jim vreme ne bo zagodlo in da bodo smuk lahko izvedli to soboto in nedeljo. V vsakem primeru opozarjajo, da morajo biti planinci visokogorsko - smučarsko opremljeni, imeti hrano za dva dni ter še druge pripomočke. Če se bo vreme skalilo, bodo turni smuk odložili, organizatorji pa bodo to pravočasno obvestili.	D. J.
OBVESTILA
ŠD Mladina
organizira vsak torek in četrte rekreacijski namizni tenis, ki b v občinskem rekreatoriju v Kr tu od 20.30 naprej.
Uredništvo, uorovo. oglasni oddelek
TRST, Ul Montecchl 6, PR 559	Tel, (040)	79 46 72 (4 linije)
Po.-ruinica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačano celotna 38.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80.00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6	17. aprila 1980
Za SFRJ	Zlro račun 50101 603-45361 «ADIT» CZS 61000 Ujubljona |
Gradišče 10/11 nud.. telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 s!„ vlš 43 mril I
22.600 lir Finančni 800. legalni 700 osmrtnice 300. sožallO. 400 lir za mm višine v širili 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo,. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije - Juliisk* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh druaih rw v Italiji pri SPI.
tzdaiaLJzTT
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	mitska p^Trst zaiožnikov fieg Vir
PRED JUNIJSKIM VRHOM RAZVITIH DRŽAV V BENETKAH
«NA$VETI» VELEPOSLANIKA ZDA GLEDE SVETOVNEGA GOSPODARSTVA
V predavanju na višji šoli za javno upravo je enostransko prezrl stališča držav v razvoju
vanje na «klub» dovolj zgovorno označuje miselnost veleposlanika ZDA in nedovzetnost do drugačnega, pravičnejšega svetovnega gospodarskega reda, za katerega se potegujejo tako države v razvoju kot svetovno sindikalno gibanje.
Ta odnos je prišel jasneje do izraza v delu predavanja, ki ga je Gardner posvetil razmerjem Sever -Jug, oziroma med razvitim in nerazvitim svetom. Po njegovem bo zadostovala razširitev programa Svetovne banke pri raziskovanju in razvijanju energetskih virov, mednarodne finančne ustanove pa naj posredujejo pri prilivanju ka-pitalov iz petrolejskih držav (OPEČ) k deželam v razvoju. Enako nedotakljivost privilegijev, ki so si jih bogate države pridobile v glavnem
RIM — Beneški vrh med voditelji najbolj razvitih držav na svetu bo verjetno najpomembnejši v zgodovini takih gospodarskih srečanj, ker bodo njegove odločitve morale prilagoditi gospodarstvo bogatih držav višjim cenam energetskih sredstev in bodo bistveno vplivale na blagostanje povprečnega zemljana. To je vsaj mnenje ameriškega veleposlanika v Italiji Richarda Gardner ja, ki je predaval na višji šoli za javno upravo o temi «Svetovno gospodarstvo:	per-
spektive za osemdeseta leta».
Veleposlanik ZDA je podrobneje o-bravnaval 5 glavnih tem, o katerih bodo zastopniki gospodarsko najbolj razvitih držav razpravljali v Benetkah v dneh 22. in 23. junija: energija, mednarodni monetarni problemi, vodenje gospodarstva (boj proti inflaciji in pospeševanje razvoja), odnosi Sever-Jug iri trgovinska izmenjava. Vsa omenjena vprašanja je seveda Gardner »osvetljeval* strogo z gledlišča interesov ZDA in zahodnega industrializiranega sveta in v smotru ohranjevanja njegove prevlade v svetovnih gospodarskih odnosih.
Glede energije je priznal, da ni kriza odvisna zgolj od ravnanja OPEČ, ampak predvsem cd prevelike porabe, ki močno presega razpoložljivost novih naftnih ležišč. Zato bi morale razvite države po njegovem mnenju do leta 1985 zmanjšati uvoz petroleja še pod ravnijo, o kateri so se bile dogovorile lani v Tokiu.
Pri vodenju gospodarskih poslov bi se po Gardnerjevem mnenju morale udeleženke zasedanja v Benetkah sprijazniti z dejstvom, da so se nekatere temeljne prvine svetovnega gospodarstva spremenile in da bo v osemdesetih letih prvič vstopilo v «klub» razvitih držav nekaj novih članic. Že samo sklice-
Počastitev velikega «SatcInna»
s kolonialnim izkoriščanjem nerazvitega sveta, je Gardner zagovarjal tudi glede trgovinskih izmenjav.
Zavzel se je namreč za ohranitev «odprtega trga», kjer je vedno zagotovljena prevlada bogatejših, ne da bi niti z besedico omenil utemeljenih zahtev držav v razvoju po zagotavljanju tržne vrednosti surovin pred inflacijo, ki jo zahodni razviti svet »izvaža* v glavnem v njihovo škodo. Gardner je tudi izkoristil priložnost, da bi po tradiciji ameriških veleposlanikov poklonil Italiji »nasvet* glede njenega zadržanja na beneškem vrhu: med vsemi udeleženkami je po njegovem še najbolj zainteresirana za ohranitev odprtega sistema trgovinskih izmenjav, ker je najbolj odvisna od uvoza. (Iv)
V Zimbabveju pred neodvisnostjo
V Zimbabveju je že vse pripravljeno za svečano proglasitev neodvisnosti, ko bodo sneli britansko in dvignili novo, -imbabvejsko zastavo. Krojači imajo torej dovolj dela, kar zgovorno izpričuje slika (AP)
BENEŠKI DNEVNIK
Deželni odbornik Renzulli o načrtih za reševanje problemov izseljeništva
Potreben je organski politični načrt - Ovrednotiti deželni odbor za izseljeništvo - Razviti pobude v korist slovenskih izseljenca*
ČEDAD — Deželni svetovalec Gabriele Renzulli je ob prevzemu od-borništva za delo, družbeno skrbstvo, izseljeništvo in zadružništvo poslal vsem izseljeniškim organizacijam v deželi, med katerim tudi Zvezi izseljencev iz Beneške Slovenije, svojo poslanico, v kateri pojasnjuje stališča o bodočem delu na tem področju.
Odbornik poudarja, da misli deželni odbor uzakoniti resolucije, ki so bile sprejete lanskega junija na drugi deželni konferenci o izselje-ništvu. Reforma deželnih intervencij mora v tem smislu vsebovati organski politični načrt za povratek izseljencev in za učinkovito družbeno in kulturno službo v njihovo korist, ki ne sme več imeti značilnosti družbene podpore, kot

PRED PORDENONSKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
«ŠKANDAL VAJ0NT : PR VI TRIJE ZASLIŠANI ZAVRA C A JO OBTOŽBE
Bratje Ditali in Narciso Spessot naj bi dobili podporo za obnovo svojega skladišča, zgradili pa so stanovanja
PORDENON — Na procesu o »škandalu Vajont*. ki se je začel v torek pred pordenonskim kazenskim sodiščem, so bila včeraj na vrsti že prva zasliševanja nekaterih obtožencev, ki pa ne spadajo v ožji okvir »velikih rib* tega škandala. V sodni dvorani se je zbralo 12 od skupnih 14 obtožencev, manjkala sta le švicarski notar Pier Fran-
V New Orleansu so v orck odprli park posvečen velikemu jazzistu Louisu Armstrongu, v katerm so postavili tudi njegov kip. Odprtja sta se udeležila tudi Lucille Armstrong in vibrafonist Lionel Hampton
(Telefoto AP)
cesco Campana (zaprt je v zaporu v Bergamu) in trgovec Aldo Roma-net iz Pordenona.
Potem ko je sodni zbor spet zavrnil prošnje kolegija zagovornikov, češ da ne bi smeli sprejeti kot zasebne stranke tri italijanska ministrstva, ki naj bi jih obtoženci ogoljufali za več milijard lir, so sodniki prebrali obtožnico. Vse osumljence krivijo goljufije, nekatere od njih pa tudi podkupovanja in poneverbe.
Nato so se začela zasliševanja. Prva sta bila na v$gti brata Ditali Iz Sačileja,"za njima' pa še Narciso Spessot in Corinna Gava. Brata Ditali in Spessot sta obtožena, da sta prejela prispevke za obnovo skladišča orodja. Trojica pa ni obnovila skladišča: spremenila ga je v stanovanja. Obtoženi so še, da so nezakonito prejeli od komisije za Va-jont vsoto 37,5 milijona lir, denar pa so vrnili malo pred začetkom preiskave, ko jim je začela voda že teči v grla. Vsi trije so zavrnili obtožbe, češ da je bil lastnik skladišča ob poplavi oče bratov Ditali, ki pa je pred časom umrl. (šč)
Mati in 8 otrok umrli v požaru
MARSEILLE — Devet oseb — mati in njenih osem otrok, od katerih je imel najstarejši 15 let, naj-mlajši pa komaj poldrugo leto — je umrlo v torek ponoči v požaru svojega stanovanja v Marseillu. Mati in najstarejši sin sta se hotela rešiti smrti s skokom skozi okno z osmega nadstropja ljudske hiše, a sta bila pri priči mrtva, ostalim sedmim otrokom pa ni uspelo uiti o-gnjenim zubljem.
Požar je izbruhnil v kletnih prostorih in se je takoj razplamtel po plinskih ceveh do osmega nadstropja.
Šiba za študente
GABORONE (Bocvana) — Na glavnem trgu v bocvanskem glavnem mestu so včeraj javno s šibo pretepli 70 študentov in študentk, ker so pred časom bojkotirali lekcije na neki podeželski višji srednji šoli v znak protesta proti slabi kakovosti učenja. O zadevi je razpravljal sam minister za šolstvo, ki je predlagal študentom dve možni kazni — pretep s šibo ali ponovitev razreda.
Študenti so se odločili za telesno
lniiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiilMiiiifiiiiiiiiuiriiifiiiuifiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimii«
VELIK RAZMAH KONTRACEPCIJSKIH SREDSTEV
18 milijonov tablet dnevno
LIZBONA — «Na svetu vedno več žensk uporablja sredstva za preprečevanje nosečnosti». Tako je na nedavnem mednarodnem sociološkem kongresu v Lizboni dejal a-meriški profesor z univerze Toledo v Ohiu Panos Bardin, ki je v svojem posegu omenil tudi nekaj številk o uživanju kontracepcijskih sredstev v svetu. Po teh ocenah naj bi lani jemalo tablete za preprečevanje nosečnosti nad 18 milijonov žensk. Jemanje oralnih kontracepcijskih sredstev je večje v razvitejših državah, vendar raste v zad njem času tudi drugod po svetu.
Ameriški sociolog trdi, da se je v zadnjih letih povsem spremenil odnos žensk, pa tudi moških, do kontracepcijskih tablet, tako da se je poraba povečala za kar 250 odstotkov v industrializiranih državah m za 90 odstotkov v deželah v raz-
voju. Bardin je tudi opravil raziskavo med univerzitetnimi študenti držav iz vseh petih kontinentov, da bi izvedel za njihova mnenja o mnti-babp* pilulah.
Iz raziskave dokaj presenetljivo izhaja, da proizvaja Italija največ oralnih kontracepcijskih sredstev. Med študentkami se jih je 59 odstotkov izreklo za tableto, med študenti pa je bil pristanek na kontracepcijska sredstva še večji: 67 odstotkov.
Od drugih razvitih držav je bil predvsem nepričakovan izid anketiranja na Japonskem. Tu je splav uzakonjen, kljub temu pa se je Združenje za družinsko načrtovanje presenetljivo izreklo proti pilulam (*Zato, ker še ne vemo točno, kakšne učinke ima lahko na človeški organizem», meni Združenje, *zato, ker bi lahko privedlo do nepredvi-
denih družbenih posledic in tudi zato, ker demografska rast v državi stagnira*). Večina japonskih študentov ni hotela odgovarjati na zastavljena vprašanja, od tistih, ki so pristali na anketo, pa jih je bilo med moškimi 59 odstotkov in med ženskami 47 odstotkov za kontracepcijo.
V državah Južne Afrike sta odstotka nekoliko višja (59 moški in 57 ženske), v Južni Koreji pa se je izreklo za tablete kar 66 odstotkov anketiranih študentov in 60 odstotkov študentk.
Iz ankete je izšlo, da jemljejo največ kontracepcijskih sredstev v Združenih državah, iz raziskave pa je tudi razvidno (spet presenečenje). da je med ženskami, ki uživajo tablete za preprečevanje nosečnosti, kar 25 odstotkov katoličank. (š()
kazen in tako je vsak mladenič pred številnimi radovedneži dobil po dva udarca s šibo po hrbtu, dekleta pa po zadnji plati.
Kdo je najbolj seksapilen?
LONDON — »Kdo je najbolj seksapilen na svetu?* je vprašal pred nedavnim britanski časopis «Sun» svoje bralce. Med ženskami je bila Sofia Loren druga, Raquel Welch tretja, Bo Derek četrta, med moškimi pa se je povzpel na drugo mesto Robert Redford, sledili pa so mu po vreti Clint Eastvvood, Paul Newman in Tom Jones.
Kdo pa je bil prvi?
Med 700 anketiranimi bralci in bralkami so osvojili naslov najbolj seksapilnih — njihovi zakonski partnerji, fantje ali dekleta. Pred vsemi filmskimi idoli in lepoticami so torej vendar odnesli prepričljivo zmago moški in ženske iz «krvi in mesa* z vsemi vrlinami in pomanjkljivostmi.
PO PREDSIN0ČNJI NAPOVEDI 0UEBESKEGA PREMIERA
0 usodi Quebeca bodo odločali na ljudskem glasovanju 20. maja
Predsednik zvezne vlade Trudeau nasprotuje referendumu in obljublja ustavne reforme za večjo avtonomijo te frankofonske dežele
MONTREAL — Napoved predsednika quebeške vlade Levesquea, da bo referendum o bodočnosti te frankofonske države 20. maja. ni bistveno spremenil vzdušja v največjem mestu, Montrealu,
Takoj po napovedi pa je spregovoril kanadski premier Trudeau, ki je poudaril, da se bodo vsi tisti, ki bodo oddali privolilni glas na referendumu, znašli v slepi ulici. Premier je poudaril, da je referendum protisloven, saj poverja mandat Le-vesqueu za pogajanja z osrednjo vlado, ne da bi določeval nobenih smernic. Vsem. ki bodo zavrnili referendum, je Trudeau obljubil, da se bo zavzel za ustavne spremembe, ki bodo omogočile usklajevanje med zahtevami po večji avtonomiji za Quebec in potrebo po enotnosti Kanade.
Volilna kampanja je v teku že nekaj tednov, s predsinočnjo napovedjo pa ne sme nobeden od obeh nasprotujočih si taborov porabiti več kot 2 milijona in 200 tisoč kanadskih dolarjev za prepričevanje volivcev.
Že sedaj postaja jasno, da bo vo-
lilna kampanja lahko konkurirala s podobnimi severnoameriškimi »prireditvami*, predvolilni cirkus se je namreč začel s pristno ameriškimi prvinami, kljub francoskemu poreklu večine prebivalstva. Politično «angažirani» meščani Montreala i-majo v gumbnicah ali modre značke z napisom «oui» (da) ali pa bele in rdeče z napisom «no» (ne).
Povsod se razvnemajo živahne razprave, ki imajo kot glavno temo problem »domoljubne* dolžnosti posameznikov na referendumu. Saj predvsem Levesqueovi privrženci poudarjajo «patriotski značaj referenduma*.
Predvidevanja so skoraj nemogoča, saj so dosedanje raziskave javnega mnenja proučevale samo problem quebeške neodvisnosti, ki jo večina prebivalstva zavrača, je pa obenem za večjo avtonomijo v sklopu federacije. Kako nepredvidljivi so volivci priča dogodek pred dnevi, ko je ministrica za ženska vprašanja Payette označila vse ženske, ki bodo oddale «ne», za «Yvette», po i-menu ženske, ki je v osnovnošolskih učbenikih primer pohlevne hišne
gospodinje. V svoji izjavi je ministrica izjavila, da vodja opozicije R.van hoče, da bi bile v Quebecu same Yvette, in je podkrepila svojo izjavo, češ, saj ima eno celo za ženo.
Gospa Ryan pa je bila nemalo presenečena, ko se je nekega zborovanja udeležilo kar 15 tisoč žensk, ki so imele s seboj napis »Yvette». Ministrica se je torej uštela, ko je računala na posrečeno propagandno gesto, saj so tudi številne zagovornice avtonomije in neodvisnosti zadovoljne, da so le «neumne Yvette*.
(voc)
RIM — Agenti rimske kvesture so včeraj zaplenili pri štirih mladeničih dva kilograma čistega heroina. Razpečevalce so aretirali. Cena mamila presega 600 milijonov lir.
PALERMO — V palermski bolnišnici je včeraj popoldne umrl za Pickvvickovo boleznijo 34-letni Giuseppe Serafini, znani supernavijač italijanskih nogometnih in drugih e-kip »Serafino*. Znan je bil tudi po svoji postavi (tehtal je 230 kg).
je bilo doslej. Zato je potrebno * delati prožno zakonodajo, ki naj J° na splošno označuje sistemsko na; črtovanje posegov, istočasno pa na) bi y okviru racionalizacije open tivnega ustroja omogočila kak vostni skok delovanja urada za i seljeništvo. Slednji bo moral pre< vsem načrtovati deželne posege i izseljence, za njihovo upravljan pa naj bi bili odgovorni razni op rativni sektorji, ki so za to P stojni.
Da bi izseljeniški urad bil čitlF bližje stvarnim problemom izseljt ništva naj bi ustanovili ločen se dež tudi v Vidmu.
V tem okviru bodo tudi ovredn tili deželni odbor za izseljeništv v katerem bo treba, zajamčiti več prisotnost izseljencev in njihov organizacij. Njegova vloga naj n* bi imela samo posvetovalnega zna' čaja. ampak naj bi v okviru prv gramskih posegov deželne upravi lahko razvijala tudi promocijsko vW| go. Zato je v tem oziru posebne" pomena tudi združitev v eno sai odborništvo raznih odsekov, kot problematika dela, družbeni skrbstva, izseljeništva in zadru; štva. V načrtovanju politike, ki rt omogoča vrnitev izseljencev, ima, namreč zadruge velik pomen i" morajo zato biti ovrednotene. ...
Deželni odbor za izseljeništvo j* j lanskega decembra in letos janus; rja pregledal in v glavnem tud1 sprejel predlog zakonskega osnut' ka za reformo deželnih posegov n« področju izseljeništva. Ta predlo? bo sedaj treba izpopolniti, nakar s5 bo moral deželni svet izreči o njeri-
Na koncu poslanice odbornik Reri zulli poudarja še potrebo po uskl*' jenem in povezanem delu vseh kori' ponent, ki se bavijo s to problc matiko ter posebno pozornost z* razvoj ustreznih pobud v korist seljencev slovenske manjšine, naj zaščitijo etnično pripadnost i* kulturne ter jezikovne značilnosti'
Maja zasedanje OPEČ
DUNAJ*— Ministri za nafto dr' žav članic OPEČ se bodo 7. majf sestali v saudskem mestu Ta»j' da bi razpravljali izključno o goročni strategiji organizacije drža* izvoznic nafte. OPEČ je medtem že napovedala, da bodo vsake 411 mesece avtomatično podražili naft®: V Taifi bodo med drugim prouči možnost povečanja pomoči državari v razvoju zaradi naftnih podražite^ obenem bodo razpravljali o lib'J' skem in alžirskem predlogu o u' stanovitvi posebne organizacije. P0' dobne svetovni banki za razvoj.
m vase hrana«
odlične kombinacije z medom in čebeljimi pridelki
medex
csr..
VRTNI TIMIJAN, THYMUS VULOARIS
C-'J/
(BALDRIJAN)
VALERIANA OFFICINALIS

UČINKI:
sestavine blažijo krče gladkih mišic in umirijo kašelj in želodčne krče pa tudi glavobol, če je posledica ore-bavnih težav. Poleg tega povečalo tek, blažijo napenjanje In prepode gliste. Thymol in cymol sta tudi blagi razkužili, ki ublažita neprijeten vonj iz ust.
UČINKI:
valpotrljatl mirilo centralni živčni sistem, predvsem miselne in čustvene možganske centre. Blažilo nespečnost in želodčne krče, če je vzrok zan|e notranji nemir In živčna prenapetost. Izovalerianova kislina blaži krče gladkih mišic. Sestavine zdravilne špajke umirijo nervozno utrlpan|e srca in pomagajo celo pri migreni.

NAVADNA KRHLIKA, RHAMNUS FRANGULA
UČINKI:
sestavine pospešujejo izločanje žolča in delujejo kot blago odva|alo. td prime šele v debelem čreves|u, učinkuje pa nekaj dni. Pomembno je. da se telo na odvajalne učinke krhlike ne navadi.