iih»j« vsak dan razen »oboi, nedelj In praznikov. issued daily except Saturday», Sundays and Holidays LETO-YEAR XXXVII PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' Cena lista Je $6.00 Januanf >• »«■ »t M* eoct offlo« at Chicago, lttlnota. un Oer Um Act of Coacta« of Mardi S. ICI». Urednllkl ln upravniikl prostori: 2M7 South Lawndale Ave. Office of Publication} 2097 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 CHICAGO 23. ILL. ČETRTEK, 29. MARCA (MARCH 29). 1945 Subscription » 00 Yearly ÔTEV._NUMBER 83 Acceptance for mailing at specisl rate of postage provided for in section 1108, Act of Oct. 3, 1817, authorised on June 4, 1018. Nemške armade beže pred zavezniško silo! Zavezniške armade prodirajo v osrčje majajoče se Nemčije. Nacijske tile razkosane v štirih sektorjih zapadne fronte. Kolone tretje ameriške armade razbile nemške trdnjavske linije ob reki Main.—Moskva naznanila pro-< diranje ruskih kolbn preko severozapadne Ogrske proti Dunaju. Sovjetske sile udrle v Gdansk, pristaniščno mesto ob Baltiškem morju.—Ameriški letalci bombardirajo mesta na japonskem otoku PARIZ. 28. marca.—Nemške | ti Wuerzburgu, Bavarska. armade v Porurju se umičejo v divjem neredu pred zavezniški-mi oklopnlmi in pehotnimi ko lonsml. Ameriški in brltski letalci poročajo o zmešnjavi med Neipel. Druga britaka armada js prebila nemške linije ▼ prodi ranju proti Muensterju. glavne mu mestu Vestfalije. Znamenja razpadanja nemških armad v vish krajih aapadne Ironie so očitna. Glavni atan generala Dwighta D. Elaenhowerja Jo na znanil ujetje generala Franza Sensfussa, poveljnika nemške divizije na porenaki fronti. Šef štaba generala ln val člani so bili ujeti. Prva ameriška armada Je prodrla 120 milj v notranjost Nemčije. Pariz, 28. marca. — Zmagovite zavezniške armade se vale kot deroče vode v osrčje majajoče se Nemčije. Nacijske sile so že razkosane v štirih sektorjih zapadne fronte. General Dwight D. Eisenhow-er, vrhovni poveljnik zavezniških armad, je triumfalno naznanil, "da Nemci kot vojšaka sila na zapadni fronti atAej*na armada." Oklopne kolone prve ameriške armade so prodrle 29 milj daleč V vzhodni smeri po prekoračenju reke Dill, kjer jih je sovražnik skušal ustaviti. Zdaj se nahajajo na ozemlju, ki je oddaljeno 235 milj od Berlina. Vsa zapadna fronta je v plamenih. Ameriške sile drve naprej preko Nemčije, da navežejo stike z ruskimi armadami na vzhodni fronti. Prva ameriška armada je zasedla Herborn in se približala Wetzlaru, strategičnemu mestu, •r>7 inilj vzhodno od reke Rene. Razdalja med to armado in ruskimi četami na vzhodu je 245 irilij. Pet oklopnih divizij prve armade prodira naprej in drobi odpor nemških sil. Ena divizija je prekoračila reko Lahn v bližini zasedenega Limburga in se zdaj vali proti Frankfurtu, devetemu največjemu nemškemu mestu, kjer je v akciji tretja ameriška armada. Wiesbaden, ¿tiri milje žapadno od Frankfur-kjer se spajata reki Rena in Main, je padel/ Krankfurt, rojstno mesto Goetheja in center nemške elektro-kemicne industrije, je v razvali-Ameriške in angleške bom-l>« so razdejale 90 odstotkov po-: '"pij. Samo okrog 200,000 prebivalcev od 550,000 je še v me-: Čete prve ameriške armade .*) ujele dva nemška genera-1' več polkovnikov, 15 podpolkovnikov in čez tri tisoč vojaki »v. ('klopne kolone tretje ameri-k* «rmade, katere poveljnik jei general George S. Patton, so '■"bile nemške trdnjavske linije " ki Main v več krajih np juž-JJ'»vzhodni strani Frankfurta. •" m zavezniških armad je v "ieri/ivl proti nemškim silam ' fronti na vzhodni strani Re-Odpor sovražnika se krha udarci zavezniških armad v N rl krajih. •"ima ameriška armada pod l""< ijxtvom generala Patcha je u tanovila nadaljnja mostišča ' ">o fKl Mannheima in pre-/ glavno cesto, ki vodi iz ' mesta v Frankfurt, v treh *r"'h. Motnost je, da je že na-stike r enotami tretje like armade, ki k vale pro- Te enote so okupirale Lohr, 25 milj vzhodno od reke Main in 225 milj od Berlina. Na severnem koncu zapadne fronte je druga britska armada prebila nemške bojne linije in dospela do ravnin severne Nemčije. V zadnjih treh dneh je ujela čez 16,000 sovražnikov. London, 28. marca. — Moskva poroča, da se ruske oklopne kolone vale preko ravnin severozapadne Ogrske proti Dunaju in pode Nemce pred seboj. Prve so oddaljene 23 milj od avstrijske meje in 61 milj od Dunaja. V nemški Gornji Šleziji in te držeče se poljske Šlezije so se združile enote prve in četrte ukrajinske armade. Poveljnik prve je maršal Konev, četrte pa maršal Petrov. Te sile drže nepretrgano 80 milj dolgo fronto pred nemškimi pozicijami v Kr-konoških gorah. Rusi so zasedli čez 40 trgov in vasi, kakor tudi Rybnik, poljsko mesto, 13 milj vzhodno od Ratibora in 14 milj južnovzhodno od Moravske Os-trave, tretjega največjega čeho-sloVaškcga mesta, kjer se odpira pot proti Pragi in Dunaju. Na severnem koncu vzhodne fronte so Rusi udrli v Gdansk, pristaniščno mesto ob Baltiškem morju, in se približali Gdyniji, drugemu pristaniščnemu mestu ob tem morju. Obe pristanišči in mornarični bazi bosta kmalu pod rusko kontrolo. Manila, Filipini. 28. marca. — Glavni stan generala MacAr-thurja je potrdil poročilo, da so ameriške čete invadirale otok Ccbu. Invazija je presenetila Japoncc. Čete se bližajo glavnemu mestu tega otoka. Cebu je eden izmed treh velikih otokov Filipinske grupe, ki je še pod japonsko kontrolo. San Francisco, Cal., 28. marca. —Radio Tokio poroča, da ameriški bombniki bombardirajo otok Kyushu, južna Japonska. Bombe padajo na Kokuro in Mojo. Kokura je komunikacijski center in ima 170,000 prebivalcev. Raztegnitev trgovinskih paktov Roosevelt naslovil poslanico kongresu Waahlngton. D. Cm 28. marca. —Predsednik Roosevelt je storil prvi korak, nanašajoč sc na reševanje problemov povojne trgovine in polne uposlitve po zaključen ju sedanje vojne. V poslanici je pozval kongres, naj raztegne program trgovinskih paktov, da ostanejo v veljavi nadaljnja tri leta, obenem pa naj zniža carinske postavke za 50 odstotkov. Kongres naj dovoli $625,000 za kritje stroškov reprezentan-tov v novi živilski in poljedelski administraciji Združenih narodov. Roosevelt je razkril, da Združeni narodi skušajo formirati svetovno trgovsko agentu-ro na osnovi načrtov, sprejetih na konferenci štirih velesil v Dumbarton Oaksu. Gotovo je, da bo Rooseveltova zahteva glede podaljšanja veljavnosti trgovinskih paktov izzvala ostro kontroverzo v kongresu. Zakonski načrt, da dobi predsednik potrebno oblast, je pred kongresom. O tem se bo pričela razprava prihodnji teden. "To ni vprašanje, o katerem naj se demokrati in republikanci prepirajo," pravi Roosevelt v poslancii. "Logika dogodkov je jroti kontroverzi. Sprejetje za-conskega načrta narekujejo ameriški interesi, da se poveča uposlenost v povojni dobi in zviša življenskl standard." Indokina bo dobila avtonomijo Preureditev odnoša-jev med Francijo in kolonijami Pariz. 28. marca. — Daleko-sežne ustavne spremembe med Francijo in kolonijami francoskega imperija je napovedal v svojem govoru Paul Giocobbi, minister za kolonije v začasni vladi, katere predsednik je general Charles de Gaulle. Minister je dejal, da bo Indokina, ko bo osvobojena, dobila politično in ekonomsko avtonomijo v federaciji petih dežel. Te so Tonkin, Cochin, Cambodia, Laos in Annan. "Ustanovljen bo parlamentarni sistem v vsaki deželi," je rekel Giocobbi. "Francija bo imenovala generalnega governerja, toda vlade bodo tvorili repre-zentantl ljudstev v vsaki deželi. Federaciji se bodo lahko pridružili drugi deli francoskega Imperija. med temi Madagaskar, zapadna Afrika ln nekatere ko- Glasovanje o rudarski stavki Delavska tajnica napovedal* spórazum Waahlngton, D. C» 28. marca. • Okrog 400,000 rudarjev, članov unije United Mine Workers of America, bo danes glasovalo o oklicu stavke. Čez 62,000 rudarjev, ki delajo v rovih trdega premoga, bo glasovalo o stavki mesec dni pozneje. Rudursku uniju, katere predsednik je John L. Lewis, se je pričela pogajati z operatorji glede sklenitve nove pogodbe pred štirimi tedni, toda doslej se ni pokazalo nobeno znamenje za dosego sporazuma. Veljavnost sedanje pogodbe poteče opolnoči prihodnjo soboto. ^ Glasovanje o oklicu stavke je bilo odrejeno v smislu provizij Connslly-Smithovega protistav-kovnega zakona. Rudarji bodo glasovali "da" ali "ne" o vprašanju, ki se glasi: "Ali želite prekiniti produkcijo premoga v vojnem času kot posledico tega spora?" Delavska tajnica Frances Perkins je po konferenci z Lewisom in operatorji napovedala dosego sporazuma glede sklenitve nove pogodbe, preden bo potekla veljavnost sedanje. Dalje je rekla, da je sama sugerirala odobritev načrta, ki bo jhj njenem mnenju omogočil dosego sporazuma med rudarsko unijo in operatorji. nemšffi linije i Načrt obveznega Demonstracije proti Jugoslaviji v Rimu Rim, 28. marca.-Dijaki rimske univerze so demonstrirali proti Jugoslaviji, ki si prisvaja Trst in Reko. Izročili so resolucijo pod ministru za zunanje zadeve z zahtevo, da morata Trst in Reka ostati v italijanskih rokah. Ion i je v francoski severni Afriki." Giocobbi je izrazil upanje, da bodo lahko vse kolonije francoskega imperija ustvarile pogoje za razvoj in blagostanje. Indokina je zdaj pod kontrolo japonskih čet. SE RUSIJO POD UDARCI Apeli na ljudttvo, naj vztraja v borbi F E L D M A R S A L MODEL RANJEN London« 28. marca. — Nacij-ska propagandu skuša uveriti nemško ljudstvo, da še ni vse izgubljeno, čeprav izgleda položaj brezupen zdaj, ko se nemške bojne linije rušijo pod udarci zavezniških armad na zapadu in vzhodu. Guenther Weber, dopisnik časniške agenture Truns-ocean, pravi, "da ni važno, če držimo miljo ali manj zemlje, temveč držanje nepretrgane fronte od Švice na jugu do Ho-landije na severu." Besednik nemškega poveljstva v Berlinu je priznal, "da je vojna stopila v odločilno fazo. V tem kritičnem momentu ne smemo izgubiti poguma in volje za borbo. Držali smo glave kvišku doslej in moramo jih tudi sedaj. Nemško ljudstvo moru vztrajati v borbi do konca." Dr. Rudolph Semmler je po poročilu čusniftke ugenture DNB dejal: "Ne varajmo sami sebe in priznajmo sedanjo kritično situacijo. Naši sovražniki na zapadu in vzhodu nas oblegajo ln naskakujejo nemško trdnjavo v upanju, da bodo zlomili naš odpor. Ameriške, britske in ruske sile so v ofenzivi in skušajo izsiliti odločitev zu vsako ceno. Naše geslo moj« biti ln bo pobijanje sovražnikov, kjer koli se pojavijo. Sovražniki moruio u-toniti v svoji lastni krvi. Če je usoda odločila, da Nemčija postane pokopališče, skrbimo, da postane pokopališče naših sovražnikov." Vest iz podtalnih virov pravi, da je bil feldmaršal Model, poveljnik nemških sil na severnem koncu zapadne fronte, ranjen, ko je bomba treščila nu tlu v njegovi bližini. Prej Je bilo naznanjeno, da je Hitler imenoval feldmuršulu Alberta Kes-selringa za vrhovnega poveljnika armad na zapadni fronti. On je nasledil odstavljenega feld-maršala Rundstedta. Kesselring je bil poveljnik nemških sil na fronti v severni Italiji. Londonski listi podprli ministra London, 28 mareu. — Times, Daily Mail in drugi listi so podprli deklaracijo Oliverja Stun-leyja, ministra za kolonije, katero je podal v parlamentu. V tej je naglasi I. da Velika Britanija ne more in ne bo delila ogrešun «hi 2. jun. Služil Je pri tunkovni diviziji tretje urmude. Zupušču ženo, starše, dve sestri in dva brata. Argentina napovedala vojno osišču Predsednik Farrell podpisal dekret Buenos Aires, Argentina, 28 mureu. Ai gen t m a m« Je |h> šestletni Izolaciji udula pritisku in napovedal« vojna Nemčiji In Japonski. Ona je bilu edina nevtralna država nu zupudni hernl* hferi. /d ji j se Je |x»stavilu nu stran ostalih 20 ameriških republik, ki so v vojni z osiščem Preokrtt Je prišel v momentu, ko vsu znamenju kužejo, du se bo naeijska Nemčlju kmalu zrušila pfid udarci zavezniških armad Dekret z vojno napovedjo osišču Je (Kidplsiil predsednik Kdelmiro Farrell. Vojno napo-ved Je jiotern naznanil fsilkov-ink Taulwr, Farrellov tajnik Farrell upu zdaj, ko je Argentina na|>ovedula vojno Nemčiji in Japonski, du bodo ameriške republike priznale njegov režim Dalje upa, da bo Argentina sprejeta v krog Združenih narodov in luhko posilila reprezentante Več tisoč ljudi paradi-ro/o po mestnik ulicah DEMONSTRACIJA LOJALNOSTI VLADI Belgrad. JugoalavlJa, 28. marca. — Belgrad je bil okrašen z jugoslovanskimi, ruskimi, ameriškimi in britskimi zastavami, ko je mesto z vsemi osvobojenimi pokrajinumi vred proslavilo četrto obletnico revolte proti Nemčiji. Obletnica revolte Je postulu narodni pruznik. Bilo je 27. marcu I. 1941, ko Ja grupu vojuških častnikov pod vodstvom generulu Dušana 81-movlča s podporo jugoslovan-skegu ljudstva razveljavila pakt, kuteregu so podpisali regent Pa-vol, premier Draglša Cvetkovič in zunanji minister Aleksander Cincur-Markovlč s Hitlerjem. Nemčija je na podlagi tega paktu dobila pravico prehoda preko Jugoslavijo, da zdrobi grške sile, ki so zadajale težke udarce itulljunskim Četam. Hitler je takrat snoval načrte zu napud nu sovjetsko Rusijo, prej pu Je skušal dobiti kontrolo nud Jugoslavijo ln drugimi bal-kunskiml držuvumi. Jugoslaviji! Je morala plučatl visoko cono, ker se jo uprla nemškemu diktatorju, Na 6. aprila, nekaj dni po razveljavljanju pakta, bo nemška bojna letala bombardirala Belgrad. Bombnfinu napadu je sledila Invazija Jugoslavije. Odločna in pogumna akcija Jtlgoslnvunskegu ljudstva, ki se je izreklo proti sveži z osličem, je zuveklu nemški napad na Rusijo šest tednov. Princ Pavel ln Nemčiji ter ItuUjunl naklonjeni ministri su morili resignlratl, zgodaj zjutraj so pričeli prihajati kmetje in okoliških krajev v Bolgrad. Nekatere gru|>e so spremljale godbe. Parlament, narodno gledališče in druga važnu poslopju so bila ruzsvetljenu. Tisoči so se udeležili pohodu po-mestnih ulicah. Prosluvu Je bilu Impozantiia. Kolone Jugoslovanske urmude so korukulo dolgo ure preko glavnega trgu. Sleherni vojak, tank In top je nosil rdečo zvezdo Titovo urmude. Čluni mladinskih orgunuucij, noseči jugoslo-vunsko, ruske, ameriške in britske zastave, so sledili partizanskim enoturn in poveličevali Tita in Stulinu. Mnogi pohodniki so nosili slike Tita in Stalina. . Jugoslovansko ministrstvo za mfoitnuelje Je izročilo spisano izjajo |M>ročevalcem zunanjih listov. V tej je nuglasilo, da so proslave demonstracija lojalnosti ljudstvu vludl maršalu Tita. Izjuva je bilu tudi klofutu onim niedriurodnim opazovalcem, katerim so ne dopude |>ol, po kuterl korukH novu Jugoslavija. "Mnogo ttt/z.alltev naše dežele je bilo izrečenih v zadnjih štirih letih," pravi Izjuva.* "Žrtve, katere je ljudstvo doprinušalo |>od vodstvom maršala Tita, so označevali zu anurhijo, civilno vojno ali revolucijo, ne pu zu resnično Ijudtiko gibunje." Nu odru, mimo katerega so korukall partizani in množice, so stali poleg ministrov Titove vlade rluni ruskih, ameriških in br lliikih vojaških misij. Poleg umetiškegu poveljnika in brit-skega letalskega častniku Je stal runkl general, kur je povečevalo sljuj narodnega praznika. Bel-grad le z zanosom in ponosom proslavil obletnico revolte proti narijski Nemeiji in strmoglav-Ijenje roiirna regenta Pavla, ki je sklenil srumotno kupčijo s Hitlerjem. na konferenco teh narodov, ki se prične 25. aprila v Sen Fran- cisu, Cal, MARCA Glasovi iz naselbin ■pumeo hv neighbors booklet í Avtni delavci, lcl stanujejo v velikih apartmantnih hišah v Inka. ter Ju. Mich. (predmestje Detroita) ao morali hoditi dva milji daleč ▼ trgovino. Prad nekaj meseci ao si ustanovili modarno zadružno trgovino pod lato airaho, kjar atanujajo. Pri tam jim ja šla na roko vladna aianovanjaka adminiatracij^, ki Jim Ja dala tudi posojilo za zadrugo. Zadnji dnevi Hitlerjeve Nemčije Lani smo večkrat čituli napovedi tega ali onega vojaškega ali civilnega "stratega," da bo vojna v Evropi končana do jeseni (lanske), vsaj pa do božiča. Celo general Eisenhower je bil nekega dne kmalu po padcu Pariza tako optimističen, da je napovedal pota z Nemčije predno bo poteklo leto 1944. Slične vesti so prihajale iz visokih krogov tudi iz Washingtona. Generalni štab je bil v tem tako siguren, da je že lani v poletju pričel z reduciranjem produkcije raznega vojnega materiala— lahke municije, aluminija in več drugih stvari. Ko so nekaj mesecev pozneje ti možje spoznali svojo zmoto, so se pa vrgli v silno piopagando o potrebi zvišanja produkcije in pričeli pritiskati na kongres, naj sprejme zakon orlsilnega dela. Ta propaganda je delala vtis, kot da je krivo arfieriško delavstvo, češ, da je v celih trumah začelo zapuščati vojne tovarne in pričelo iskati stalnega dela v civilni produkciji. Poznejša statistika zveznega delavskega biroja je vse take trditve postavila na laž; to seveda ni dosti koristilo, kajti javnost je bila pod drugačnim vtisom, to je zastrupljena po fabricirani propagandi. * * * Danes ni več dvoma, da je nastopila zadnja ura za Hitlerjevo Nemčijo. Kdaj se zruši, je samo vprašanje časa—nekaj tednov ali mesecev. Ugibanja so različna tako med vojaki in poveljniki na fronti kot med časnikarskimi poročevalci in civilnim prebivalstvom. (Zadnjo nedeljo se je na primer širom Chicaga kot blisk raznesli! ustna govorica, da je Nemčija že kapitulirala . . .) U najnovejših poročil iz Nemčije in z zapadne fronte je razvidno, da se v Hitleriji naglo razvija slična situacija kot je bila v jeseni leta 1918 tik pred nemško kapitulacijo. Kljub vsem Himm-ierjevim terorističnim ukrepom so definitivna znamenja, da je zavladal širom Nemčije nepopisni kaos in panika. Ta panika je že ujela tudi armado na več sektorjih zapadne fronte, kjer se bodisi umika.,y naglem begu ali pa podaja brez večjega boja. Ko pišemo te vrstice (v torek), se del Pattonove tretje armade zelo naglo van preko Južne Nemčije proti Čehoslovaški in je že na meji Bavarske. Če se Pattonu posreči ta manever, da preseka Nemčijo in okupira Bavarsko, Ihi s to strategijo zadal tudi smrtni udarec Hitlerjevemu načrtu, po katerem se ima z močno armado najbolj fanatičnih nacijcv umakniti v bavarske in avstrijske Alpe in se boriti do zadnjega moža. Čitali smo že mno^o poročil iz Švice in drugih dežel, da je Hitler spremenil omenjene alpske kiaje v praVe gorske trdnjave, kjer bi se naciji lahko upirali še dolge mesece. Ta poročila govore, da jc Hitler dal zgraditi v Alpah cela podzemska mestu z municij-skimi tovarnami, kasarnami in skludišči, ki so že polna municije, orožja, hrane in potrebnih surovin—vsega dovolj za dveletno bojevanje par stotisoč mož. Sodeč po naglem valjenju tretje armade preko Nemčije, gre Eisenbowerjeva strategija očivldno /a tem, da prehiti Hitlerju ptedno bi mo^el zbrati svyjo izbrano oboroženo silo v bavarskih Alpah. Že po tem je soditi, da mora vladati v Nemčiji največji kaos in panika, kujti ta del tretje armade, ki je že potegnil ozek invazijski pas do polovice poti med Reno in Cehoslovakijo, je v veliki nevarnosti, da bo odrezun od svojega zaledja in uničen. Ako Hitlerjev generalni štab v prihodnjih par dneh ne zapre te pasti, tedaj bo to najboljši dokaz, da je nemšku armada v procesu naglega razkrajanja; to vsuj v osrčju Nemčije in na zapadni fronti. Nobenega znamenja pa še ni, da je ta armada v razsulu tudi na vzhodni fronti, ali v Italiji. Po vsem tem je soditi, da so Nemci stavili vse u|ianje na svojo "nepiemagljivo" Siegfriedovo linijo. Ampak ta linija se je izkazala prav tako "nepremagljiva" kot vse druge obrambne črte v tej vojni. Zdrobila jo je močnejša šilu. S Siegfriedovo črto so naciji uspeli le toliko, da so utitflo-amon.skc armade zadržali od invazije Nemčije okrog pol leta. Zdaj, ko je ta črta padla, aej? z nemško armado zacrflo dodajati nekaj slične^a kot se je zgodili^* francosko aimado, ko je sprevidela, da je bila Maginotovn obrambna črta le prevara, za katero je bila Frahcija "varna" le toliko časa, dokler Je ni zdrobila superiorna nemška mod. Prav tak«» je sut>eriornn m»»č /drobila tudi nemško armado v Potenju in v Pnaarju, Anglo-amrrlškr armade so samo v prvih treh Udnih te^a meseca zajele več kot četrt milijona nemških ujetnikov capadno od Kene. To pomeni katastrofo za vsako armado, posebno i»a /a tako, k* ve, da |e premagana. In najbolj zakrknjen nucist |e danes gotovo zgubil tudi najmanjše upanje, da se bo Nemčija na kak načrt obvarovala preti totulnim porazom. Vsa naeljnka ptopair.anila. ki je noč m dun z vsemi sredstvi gradila to upanje je nadlrt v vodo. Sploh je velika /agonetka, da se Nemčija pod tako allnimi udarci »n stiašnim bomluirdltanjem tz ziaku sploh še drži pokonci. Najbolj zagonetno je to, da ae ne zru&t in upre zaledje—civilno prebivalstvo, in to posebno še, ko jc vendar v Nemčiji od onem do pet-najat milijonov hu/enjsk^ delavcev Iz okupiranih dežel. Ampak Hitler je s svojimi |k močniki oeividno /gradil tako efektivno repi esi v no in teroristično organi/atijo, da se ne morejo dvigniti niti ti milijoni tujih sužnjev. Ampak ae po vsem videzu tudi med njimi ni mof.la razviti rtobena podtalna organi/arija. Toda kljub vaaj tajni nacijski policiji, kitu!» vsemu terorističnemu aparatu bij« Hitlerjevi Nemčiji zadnja ura. iTEK, 29. MARCA '¡tov govor o programu vlade ^ 9 marca je jugoslovanski ministerski predsednik in mi-narodne obrambe, maršal Josip Broz Tito povedal po radiu rúda sledeče deklaracije o politiki nove vlade, na kateri bo Jel^la federalna demokratična Jugoslavija: ' ves tisti nacionalni teritorij, kateri je ostal izven Jugoslavije PROSVETA K", ve Sv ^ava začasna vlade .vlada demokratične federa- ne Jugoslavije, katera je bila Jvljena dne 7. marca 945, a nrevzela državne naloge. L/a kakor je sestavljena, je WZs komiteja za narodno o- Jmb0 ustanovljen v Jugosla-ftiTodloku prezidija AVNOJ 30 novembra 1943 s prero- livo začasne vlade, in pa kra-jugoslovanske vlade, se- ,-ljene zamejno v 1944 pod Verstvom dr. Ivana Subaši-_ spojitev, dosežena na po--i sporazuma med dr. Suba-■em m načelnikom komiteja »oslovanske narodne obram-Poleg tega so stopili v vla-mnogi predstavniki politi-ih skupin, dotlej nezastopanih teh skupinah, za katerih for-kije je bilo poskrbljeno s >razumom od 2.' novembra S tem je dobila naša do-Ivina eno samo vlado, potre- 0 za te pogoje, da se pohiti ipešnim zaključkom vojne in naglo ter sistematično rekon-ukcijo naše domovine, iflada, katera stoji danes pred ioslovanskimi narodi s to mi- 1 je rezultat obojnih notra-in zunanjih zahtev. Na eni ani bo njena formacija poma-zbrati vse tiste, ki niso bili npromitirani glede kolabora-i z vpadniki in njihovimi pogači; po drugi strani bo vla-vsestransko olajšala vsa pri-levanja za rekonstrukcijo na-domovine v atmosferi za-nja in bo nadalje konsolidi-obstoječe prijateljske raz-re med našimi zavezniki. NALOGE: Osvobojenje Jugoslavija od okupacija flada je prepričana, da bo i-la popolno podporo od ljud-in njegovih zastopnikov, ji bo dalo moč pri rešitvi tih dnevnih nalog. Pred m smatra vlada za svojo dol-ist poudarjati to, da bo posve-vse svoje moči za dosego pega in poglavitnega namena,( teri je ta, da se fašistične vpa-ike prežene kolikor mogoče talu, da se jih uniči po vseh lih delih domovine, kateri ni-bili še osvobojeni. Enako bo-strte in uničene sile kvizlin-v in izdajalcev pod praporji tdnikov, kakor tudi reakcio-me ideje, sovražne naši do-ivini. Podpora armadi l vestno podporo ljudstva bo Ida storila vse, da se omogoči loslovan.ski armadi vztrajati skrajnega konca, da na ta na-i prispeva svoj delež k sku-Nnu prizadevanju Združenih rodov za končni poraz Hitler-ft Nemčije. V ta namen bo ida zbrala vse svoje sile, da oboroži, pojači, razširi in za-i jugoslovansko armado, da ji s tem omogočeno izvršiti ve-t naloge, katere jo čakajo. Mledje mora odgovarjati žr-K ki jih daje armada na Prti z neutrudnim delom in iterjjalnimi žrtvami za dobro-I na fronti. "Vse za fronto," ,n mora biti naše temeljno po. Akvizicija ozemlja »lada bo storila vse, kar je v toi moči ^ ..... da zagotovi, da bo po prvi svetovni vojni, združen z njo. Zlasti odkar so začeli z vstajo narodne osvoboditve proti fašističnim sovražnikom, so ti teritoriji že da facto združeni in deklarirani z demokratično federativno Jugoslavijo. Oni so pridobili pravico, da se združijo z domovino ne samo po principu narodnega samoodločevanja, to je s faktom, da so obljudeni izrazovito večino Jugoslovanov ampak tudi pred vsem z veliko pomočjo, katero so njih narod dajali z oboroženo silo za skupno stvar Združenih narodov. Enakoei naradov v Jugoslaviji Veliko demokratično doseže-nje, za katero je naš narod plačal take strahovite žrtve in ka tero je bilo izraženo v sklepih drugega zasedanja AVNOJ Jajcu na 30. novembra 1943, bo temelj za konstruktivno delo vlade. Držeč enakopravnost vseh narodov v Jugoslaviji za sveto, bo vlada nadaljevala z de lom za konsolidacijo in zbliža nje med vsemi, zavedajoč se fakta, da je to temeljni kamen za srečnejšo bodočnost, ki nosi prosperiteto in mir za vse. Danes je jasno vsakemu, da vidi, da si z dosego takega zbližanja med našim narodom pridobi naša skupnost — demokratična federalna Jugoslavija — prestiž in moč, kakršne ni Jugoslavija uživala nikdar prej. Zaeno je trd boj za svobodo še enkrat potrdil in dokazal, da je Jugoslavija vitalna zahteva vseh njenih narodov, da ni ona kaka trenutna kreacija, pač pa zgodovinska potrebnost, brez katere bi ne bila mogoča svoboda njenih individualnih narodov. Civilna svobodščine Demokratične pravice, katere so pridobile mase našega naroda med vojno za narodno osvobojenje, so bazično začrtane v strukturi ljudske administracije, morajo biti zavarovane in razširjene, kakor daleč je mogoče v sedanjem vojnem položaju. To se posebno nanaša na take civilne svobodščine, kakor osebna svoboda, verska svoboda in pa svoboda govora, tiska in združevanja, i Kaznovanja vojnih sločincev in kolaboraclonlatov Vlada bo polagala zahtevano pozornost vprašanju stroge kazni za vojne zločince in napram onim, ki so služili za orodje vpadnikom in so postali izdajalci naroda, tako da ne bodo zločinci, katerih se drži kri našega naroda, ušli zasluženi kazni. Stotisoče nedolžnih žrtev zahteva to od nas. Vlada smatra, da mora biti bazični princip, da se izpelje ta naloga, pravica in želja, da se ohrani mir in red v deželi proti antidemokratičnim elementom. Vlado bodo vodili ti principi in verujoč, da ne more bit; želja po maščevanju resnična smer za varnost notranjega reda in konstruktivne rehabilitacije, bo dala priliko vsem tistim, ki so se dali zapeljati, da popravijo svoje napake iz preteklosti s poštenim delom. Novi demokratični elementi Lojalni principom demokracije in trdno, odločeni, da iztrebi- Avtna unija UAW-CIO oakrbuja skoal prosvetni deparimeni svoja krajevne unije tudi s unljsklm! filmi vsgojnega značaja. Vsak meaec vidi te filme okrog 350.000 članov. Judy Mlrak ln Olivar LaGrone. ki Imata filme v oskrbi, Jih ogledujeta, če so bili vrnjeni v dobrem stanju. * mo kakor hitro mogoče nega tivne — moralne in politične — efekte sovražne okupacije in vojne, hoče vlada delati z vsemi tistimi, ki se niso kompromitirali s kolaboracijo z vpadniki in njihovimi kvizlinškimi agenti, da vzamejo aktivno delo v rekonstrukciji domovine. Tako kmalu, kakor je mogoče, bo vlada in prezidij AVNOJ podvzela korake, da se zagotovi, da bo AVNOJ in prezidij izpopolnjen z reprezentanti progresivnih političnih in demokratičnih grup, ki niso bile kompromitirane s kolaboracijo s sovražnikom. (Konec prihodnjič.) Revija o borbi naroda v Jugoslaviji Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev je izdal svojo prvo revijo v slikah o borbi naroda v Jugoslaviji. S slikami je odbor poskusil, da prikaže vse faze in razyitek borbe, udejstvo-vanje naroda v borbi, žrtve naroda, zločine okupatorja nad narodom, slavne borce in njih voditelje. Naslov revije je "Liberation" (Osvoboditev) in portretira dogodke od leta 1941 do 1945, Material je obdelan v glavnem takole: Narod se bori, v položaju, partizani v akciji, maršal Tito, komandanti narodne osvobodilne vojske, politični vodji, žene v akciji, parlamenti in kongresi, vera in cerkev, sprevod nekega Američana, ranjenci, sabotaža aroti sovražniku, porušene vasi, osvobojeni Belgrad, življenje ne-borcev, otroci. Revija je zelo poučna in važen dokument o borbi naroda v Jugoslaviji. Slike skoro ne potre-3ujejo komentarja. Slike govore same zase in puste globok vtis na čitatelja. Zato je potrebno, da vsi naši ljudje v Ameriki kupijo to revijo, da se tudi potom slik spoznajo'z življenjem, borbo in trpljenjem našega naroda v domovini. Mnogo naši ljudje bodo v teh slikah spoznali mesla, hiše in ljudi, ki so jim blizu. Vse naše ljudi bo obšel nov ponos ob pogledu na slavna dela naših bratov in sester, kateri ta revija najbolj natančno prikazuje. Revijo je uredil naš poznani književnik Louis Adamič, naroči se pri United Committee of South • Slavic. Amerlcsns. 465 Lexington Avenue, New York 17, N. Y. C**U. ki Jo vidita na sliki, ae nahaja okrog oeem milj vzhodno od Rena v Nemčiji, kjer briška armada napravil, mostišče vi. a vU Remao.na preko Hlndenhorgoveg. iale.nL R k"«*f» M««» »Uk> pognali v «rak radi kalne "betai. (Del m~tu a. Je »<**>•*>< H *"'tkodb.) Ameriška vojaka Je ie pretrgala tudi "Hitlerjevo' cmU>. ki Jo vidite na sliki. De Gaulle-ove težave Napisal Donald Bell De Gaulle bo moral v teku prihodnjih prihodnjih tednov razrešiti tri važne probleme— prvič, določiti, kakšno stališče naj zavzame francoska delegacija v San Franciscu, drugič, ali naj Francija sprejme okupacijsko zono v Nemčiji, katero so velike velesile prisodile Franciji, in tretjič, doseči spornzum s silami odpora glene preustroji-tve Francije in začetka gospo-narske obnove. . De Gaullev načrt je bil, da bo najprej razrešil zunanje težave, misleč« na mu bo potem lažje priti no notranje umiritve. To je bilo tuni popolnoma v skladu z njegovim političnim nazira-njem. De Gaulle je velik patriot in so je naslonil na levičarske elemente le radi tega, ker so pe-tainisti izdali Francijo, v bistvu pa je vedno ostal konservativen. Dolgo Časa je bilo videti, ko da mu bo uspelo. Posebno po njegovem obisku v Moskvi. De Gaulle je mislil, da ima od takrat naprej mogočnega zagovornika, ki mu bo odprl možnost, da kot četrti vstopi v svet velikih treh zaveznikov. Obenem pa Je s tem olajšal svoje notranje težave, kajti oni elementi, ki so zahtevali takojšnje socialne in gospodarske reforme, so izgubili brezpogojno podporo komunistov, ki so pristali na to, da.nekoliko počakajo s temi refbrma-mi. Zadnji tedni so pokazali, da je bila De Gauleva politična strategija napačna. De Gaulleva sodba o poziciji Sovjetske unije ni bila pravilna. Tudi Stalin je imel dvoje namenov, ko je sklenil svoj pakt z De Gaullem, toda bili so popoflnoma različni Gaulle je pozsbll, ds tega svojega cilja ne more doseči proti volji svojega |*ertnerjs. Nepovoljni odgovor )*■ prišel iz Moskve Krancoaiut delegacija na kon- ferenci v San Franciscu bo mo-1 n i j • • rala prilagoditi svoje postopa- rTOOleil} TtfJUfaClJ s* nje tem dejstvom. Vprašanje zasedbene zone v Nemčiji je tesno povezano z vprašanjem zveze z Rusijo. Po1 naključju stoje danes zavezniške armade ravno na onem delu nemške meje, kjer bodo ostali—Rusi na vzhodu, Angleži na severozapadu, Američani na ju-gozapadu. Le Francija je na kraju, kjer noče ostati. Nasproti francoskim armadam leži pokra jina Baden katero so zavezniki, jj ttli ,, dobavami blaga iz Nem-najbrže tudi namenili Franco-zom. De Gaulle pa je hotel Po-) ' . .. . . renje in dominantno pozicijo vi \ 1 tf,nlJIVeli Porurju. Brez ruske podpore ni 8 kr°Ki' klltdeIu^0 t0*«"*«vne zanj nobenega upanja, da dose-! ^[^LL?^]^ J° ie, kar hoče. Tudi v tem pogle- ................. Napisal Herbert Saligmann Reparacijska komisija, ki se bo sestala v začetku aprila v Londonu, bo imela pred vsem odločati o naslednjih treh poglavitnih vprašanjih: 1. Koliko more Nemčija plačati v poravnavo škode? 2. Kako razdeliti reparacije meti nemške žrtve? 3. V kakšni obliki naj Nemčija plača? V denarju, delu, s stro- du se bo moral torej prilagoditi novim razmeram. Tretje vprašanje, zadeva no- rošitev problema lahka. Znano je, da zahteva Rusija zelo obsežne reparacije za obnovo njenih opustošenih pokro- tranje-političnih razmer, je tudi ji*V üd mei® Pa a*0™ do Urala. precej zamotano, kajti komuni sti so se zdaj pridružili drugim silam odpora in zahtevujo prenovitev francoske gospodarske strukture. Stvar je velike važnosti, kajti volitve se bližajo. Tudi Angleži zahtevajo nekaj reparacij. Zedinjenc države polagajo veliko važnost pred vsem na popolno in trajno razorožitev Nemčije. Eden problemov, s katerimi se Ker sc mu ni posrečilo razrešiti bo bavila komisija za reporoci-pred volitvami zunonjo-politlč-| ju< je nemška imovina, katero so nih zadev, bo imel De Gaulle nacisti poslali ven in jo poskrili vsak dan čedalje hujše notranje probleme pred seboj. Tudi tu so bo torej moral prilagoditi novim razmeram.—ONA. Vlak zalog za naie ujetnike Kot poročajo predstavniki A-meriškega rdečega križu iz Ge-neve v Švici, je dala švicarska vlada na razpolago vlak petdesetih vozov, kateri je bil dne 6. marca zjutraj naložen z živili in zdravilskimi potrebščinami ter obvezami za noše vojne u-jetnike. Vlak je odpeljal vse to v Moosburg, Nemčija, kjer je središče distribucije za potrebščine in živila, namenjena ameriškim vojnim ujetnikom. Naslednji dan je bila no poti iz Švice v Nemčijo karavana motornih vozil, naložena z zalogami za ujetniki. Karavane je vodila Constance Meersburg. Moosburg, severno od Mona-kova, je najbližje mesto, iz katerega je mogoče dostavljati pomoč v taborišče, nszvsno Stalag VII-A, v katerem Je, poleg mnogih ujetnikov iz rsznih dežel, tudi okfog deset tisoč Američanov, ozir. ameriških vojnih ujetnikov. V to ogromno taborišče je bilo pred kratkim pripeljanih 4000 ameriških fantov iz Stalo-ga Luft III, kjer je bilo prej največ ameriških letalcev. Karavano motornih .vozil bo pripeljala živilskih in medicinskih potrebščin za taborišča v okrožjih Lubcck in Karlsbstf-Morienbad. Vozniki motornih vozil tega konvoja morajo biti Švicarji. Na nemških tleh spremljajo konvoj nemške strs-že. Potrebščine, ki Jih prepelje ta konvoj v taborišča, preskrbi Ameriški rdeči križ, u pri do-stuvi in porazdelitvi sodeluje Mednurodni odbor Rdečega križa. Nova policija v Belgradu Belgrad. (ONA)—"Stara pred-vojna Jdgoslaviju je bila diktatura, ki se je držuls v sedlu le s pomočjo brutalne policijske sile. Današnja novu Jugoslavija pa si grudi novo policijsko silo, katera naloga bo, da branil ljudstvo in ščiti njihove demokratične pravice." To mi Je povedal Vlada Zeče-vič, bradat srbski pruvoslavni Srb, ki nosi uniformo polkovnika. Na prsih ima polno odlikovanj, katero si je zaslužil v borbah proti nemškim okupacijskim četam. Danes Je Zečevič minister za notrunje zadeve In Jma radi tega nadzorstvo nad policijskimi silami ns osvobojenem teritoriju, PU»sen in energičen mož Je to, govoreč z veliko čela. Pod avtokratičnim starim režimom so izbirali policijo od zgoraj - odgovorna je bila le vladajoči kliki v Belgradu. Unnes izvoli narod svojo policijo, a odgovorna je lokalnim komitejem narodne vlade " W|«S OM ID Tttf k toms« wrru ou* v nevtralnih državah. Ministrstvo financ in Foreign Ecnnomic Adminištration se bavita mnogo s tom vprašanjem. Drug problem, s katerim se bo ukvorjolu ameriška javnost v zvezi z vsemi temi zadevami, Je problem uporabe nemških delavskih sil za obnove krojev, katere so nemške armade opustolile v teku vojne. • Rusi so prepričani, da bi bila le pruvico, oko bi se prisilile nemške armade, ki so brez potici«; uničile in porušile tovarne, zasebne domove in Javne napru-ve—v mnogih slučajih brez vsake vojaške potrebe ali koristi— do prispevojo delovne moči vsaj za del potrebnih popravil. V ameriških krogih, ki se ba-vijo z načrti glede povojno Evrope, prevlutluje deloma mnenje, do so ruske zahteve upravičene. Totlo Ameriško delavsko federacija se je postavila no stališče, da bi bilu uporaba nemških delovnih sil za delno popravo uničenja v opustošenih krajih suženjsko delo. Vsled te-iga je AFL proti temu projektu. Oni pa, ki so mnenja, da bi bilo pravilno uporabiti nemške delavce za pozidanje opustošenih pokrajin, poudurjajo, da bodo potrebovali tudi Francozi nekaj stotisoč delavcev, ter du Inu-Jo tudi Belgijci in Poljaki sllč-ne probleme pred seboj. No kakšen nočin se to izvede v praktičnem pogledu, t. j., ali bodo Nemci delali v nemških to-vuinoh In oddajali blago, katero bodo producirali, ali šli sami tja, kjer Je treba zidat«, to nevažno, poudarjajo ti krogi, kajti v nobenem slučaju ne bo šlo za resnično suženjsko delo. Ti krogi tudi naglašajo, da je Varšava samo še kup razvalin. Opustošenje Evrope Je strahovito, nepojmljivo, Od fl do 10 milijonov tujerodnih delavcev Je moralo garati v Nemčiji v tako strašnih razmerah in s toko slabo in nezadostno hrano, da Je njih delovna moč začasno, v mnogih slučajih tudi permanentno zmanjšana in pohabljena. Pravica zahteva, naglašajo zagovorniki rtparseljskega dela, da ne Nemce prisili, da s svojimi delavci nodomeste one delavske sile, katere so ugonobili ali pohabili, svojemu vojnemu noporu v prid. Vsekukor Je potrebno, du orno-riška Javnost doseže v tem vpia-hjdiju svoje lastne zaključke, Oni, ki snujejo načrte za po vojni svet, se ne ixije nobenih IMiMimih težkoč. Britske, ame-ilške, francoske In ruske armade, ki prodirajo naprej v Nemčijo, bodo prevzemale ozemlju In se Mmatrale kot poverjeniki zedl-njtnih narodov. Karkoli sl bo piisvojila katerakoli deMa, bo | v | ji.hm no na njen tučun, in jI bo všteto v hkupni znesek reparacij, katere ima dobiti. Bistvo je, du IhmIo morali Nem ci odškodovati narode, kf m» trpeli ihjH nemško okupacijo, do «•krajne mere svoje sposobnosti Zavezniki Jih ne ImmIo puhnili v lakoto, kot so to HTON H 'II IN DRUGIH l.f.KARNAII IN DKIT PRODAJALNAH I>1 SI RIMI.'TOK HAMIKTON KEELING ft CO. HER VICE WHOLESALE DRUG. GALLKIt DRUG. PROSVETA RDEČA KOKARDA Roman iz velik« francoske revolucije STANLEY WEYMAN (Nadaljevanj«) "Srečna sem, da to slišim," je rekla z mičnim nasmeškom. "Ali ste v Ni mesu že znani?" "Doslej ga nisem poznal. A zdaj mi je, kakor da sem tu doma." "Preveč ste ljubeznivi," Je dejala ln brez zadrege prestregla moj pogled. "Da vam bo bolj udobno, vara hočem povedati svoje ime. Po vaiem imenu vas ne vprašam." 'Tedaj ga ne veste?" sem vzkliknil. "Razume se, da ne!" se Je zasmejala. Ta smeh mi je razodel, da Je zelo mlada. Bila je malone še dekletce. "A poveste mi ga seveda lahko, če vam je to v zabavo," je dodala prostodušno. "Drago mi bo, gospa," sem galantno odvrnil. "Moje ime je vikont de Saux, iz Sauxa pri Ca-horsu." Roka ji je obvlsela v zraku in skoro minuto je kar osuplo strmela vame. Zdelo se mi je celo, da vidim v. njenih očeh izraz nekakšne groze. Nato je povzela: "Iz Sauxa pri Cahorsu?" "Da, gosps. In učinek mojih besed me navdaja s strahom, da ste me imeli za nekoga drugega." "Nikakor ne!" je dejala. Nato je dala svojim čuvstvom duška ter se zasmejala in zaploskala z rokama. "Ne, gospod," je veselo vzkliknila, "verjemite mi, da ni govora o pomoti. Narobe, zdaj, ko vem, kdo ste, pijem na vaše zdravje. Alfonz, nalijte gospodu vikontu!" je povzela. "Hočem, da tudi vi pljete z menoj na zdravje ..." ' Premolknlla je in me poredno pogledala. "Poslušam vas, gospa," sem rekel ln se naklonil. , "Lepe Denize!" je končala. Zdrznil sem se in obsedel z odprtimi usti, ves presenečen in zmeden. Toda ona se je ie bolj zvonko zasmejala in velela, v deški razposajenosti ploakaje z rokami: "Pijte, gospod, pijte!" Ves rdeč od zadrege sem izpolnil njeno voljo. "Izvrstno," j« dejala, ko sem postavil kozarae na mizo. "Zdaj, gospod, bom lahko poročala tistemu, komur je mar, da ate zvest kavalir." «< "AH, gospa," sem vprašal, "odkod poznate ti-atega, komur je mar?" "Odkod ga poznam?" je dejala neprisiljeno. "Oh, da, to je vprašanje!" Namestu da bi odgovorila, Je ubrala v razgovoru povsem noyo struno. Jela me je obsipati s pravo ploho duhovitega Čebljanja in tako ljubkih domislic, da sem ji komaj odgovarjal, zakaj izprevidel sem, da je v tej umetnosti večji mojster od mene. Ta igra s toll zalo nasprotnico ni bila brez mika, tem bolj, ker so bile Deniza in moji odnošaji do nje glavni predmet njenih šal; a vendar mi ni bilo nevšečno, ko Je udarilo osem in se je njena razigranost nenadoma lzpremenlla v molk. Obraz se Jije zmračil, vzdihnila je in se resnobno zagledala predse. Osmelil sem se in vprašal, ali Jo kaj teži. "Da, gospod." je odvrnila. "Zdaj vas moram preizkusiti; le čuvajte se." "Čeaa telite od mene?" "Želim, da me spremite tja, kamor moram iti, in nato domov." "Evo me," sem vzkliknil in vneto vstal. "Če bi se odtegnil tej dolžnosti, bi bil res slab kavalir. A zdi se ml, gospa, da ste hoteli povedati svoje Ime." "MoJe Ime je madamc Cattnot," je odgovorila. Ne vem, kaj je čitala na mojem obrazu, kajti zardela je kakor mak in dodala: "Vdova sem. A zdaj veste toliko kakor preje." "Vzlic temu sem vam iz srca na razpolago, gospa." "Prav, gospod de Saux," je povzela prostodušno. "Če me hočete počakati v veži, pridem takoj za vami." Odprl sem ji vrata in odšla je; nato sem se ves zamišljen in poln radovednosti, kaj naj bi pomenila ta neobičajna prigoda, nekaj minut sprehajal po sobi sem ter tja. Ko sem se naposled odločil in krenil za njo v razsvetljeno vežo, me je že čakala ob vznožju stopnic. Lasje so ji izginjali pod cepcem iz črnih čipk in obleka pod enako temno mantiljo. Sluga, ki me je bil sprejel, mi je molče podal plašč in pokrivalo; nato je gospa Catinotova brez besede krenila pred menoj po dolgem hodniku. Nad vrati, h katerim je vodil hodnik, je visela druga svetiljka. Obsijala mi je klobuk, baš ko sem ga hotel dati na glavo, in tisti mah sem osupel obstal. Trobarvna roža, ki sem jo navadno nosil, je bila nadomeščena z majhno rdečo kokardo. Gospa, ki ni več slišala mojih korakov, se jc ozrla in videla, za kaj gre. Roka, ki" mi jo je položila na komolec, je trepetala. "Samo eno uro, gospod, samo urico," mi je šepnila na uho. "Dajte mi roko." Dokaj zmeden, zakaj slutnja opasnih zaplet-ljajev mi je bila mahoma prešinila dušo, sem se pokril in ji ponudil roko. V naslednjem trenutku sva stala pod milim nebom, v temni uličici, ki so jo z obeh gtrgni obdajali visoki zidovi. Moja vodnica je takoj zavila na levo; molče sva stopala kakih sto petdeset korakov daleč ter dospela do pokritega loka, skozi katerega je sejala luč. Z lahnim pritiskom lakti me je gospa povabila, naj vstopim; onkraj loka sem zagledal pred seboj ozka, visloka vrata; še trenutek in z začudenjem sem videl, da stojim v cerkvi, ki je bila do polovice napolnjena z ljudmi. Gospa si je položila prst na ustnice, češ, naj molčim, in me ja odvedla v senco ene izmed obeh stranskih ladij. Ko ava prišla do praznega atola za nekim atebrom, mi je mignila, naj ae ustavim, aama pa je pokleknila. • Kakor v sanjah sem gledal okoli sebe. Slabotno razsvetljena ladja cerkve je bila videti še bolj mračna od plaščev in črnih pajčolanov klečeče množice, ki je naraščala od trenutka do tre-nutqa. Iz globine cerkve ae je zdaj .pa zdaj vzdignilo rahlo, resnobno mrmranje, edini zvok, ki je prekinjal morečo tišino. Rdeča večna luč pred oltarjem Ja dajal» sliki še bolj mrko lice. Pričakovanje nečesa neznanega mi je težilo dušo in srce mi je burno utripalo. Ta občutek je postajal že neznosen, ko se je sredi tišine turobno oglaaila izpred oltarja ritmična tožba psalma "Miaarere Domine!" Čim delj bo zvoki molitve ihteli v aloveani mrak pod vlaokimi oboki ter napolnjevali raz-žaloščena arca vernikov s trepetom, tem bolj se je zdelo, kakor da nas davi za grla nevidna roka; megla se Je delala pred očmi, glave krepkih mož in šibkih Žena so se čedalje globlje pobe-šale na prsi in sklenjene roke so drgetale. Mi-serere Deus! Miserere Domine! Tuinl prizor je bil pri kraju. Psalm je utihnil in sredi teme se je v luči osamljene sveče zdajci pojavil bled obraz, čigar žareče zenice se niso upirale v množico vernikov, ampak v prazni prostor pod oboki ... In pridigar Je iz-pregovorll. (Dalje prihodnjič.) Spomini Krištofovega Pepčka Josip Suchy Gadje leto in čreanje (Nadaljevanja.) Sveičev Janez Je prišel pome. Vsakikrat, kadar se je tam izza nasprotne hiše pojavila njegova čokata postavica, sem že vedel, koliko je ura bila. Prav oprezno sem smuknil v veliko gostilniško sobo in če ni bilo gostov, sem odprl kredenco, vzel hlebec kruha ter al ga odrezal dobršen konec, ki naj bi zado-atoval zame in za tovariša. Pogledal sem nato Še po veti, če ni morda kje v bližini stara mati, ter smuknil skozi železna vrata iz veže v "špehkamro", kjer so vlaele pod stropom vsakovrstne mesne dobrine, počen-Ši pri kranjski klobasi pa vse do gnjatl in krač. Dve klobasi sta brž Izginili v mojem prostornem žepu. In hajdl v svobodo! Pred tu-tensko cerkvijo vsa se nesla. "Imaš kaj malice s seboj?" me Je vprašal Janezek, ln ko sem pritrdil, se je zadovoljno namu-Mil. "Danes greva na gade!" Jc rekel. Meni Je bilo prav in tako ava jo zavila čez bistriški most okrog vogala mimo nekdanja šrange proti Vrhpolju. Na desno sva sc izgubila v gostem smrcccvju ter sopihala v hrib, da se jc kar kadilo od naju. Tolsta gora stoji vštric s Starim gradom, malce višja Jc morda in ploščnata na vrhu. Radi tega menda se tudi imenuje Tol-sta gora. Ko sva prišla na vrh, sva se seveda najprej lotila klobas in kruha. Omenim naj, da sem za vse take ln enake pustolovščina nosil vedno s aeboj cekar in mslho, kamor sem običajno zložil provljant ln kamor smo po uspelih pohodih spravljali tudi — plen. Ko sva se do sitega najedla ter si iejns usta poplukntla a periščem vode iz žuborečegg studenca, svs počela skrsjno o-prezno tavati po vrrsju in travi Tolste gore. Ker Je bilo tistega leta mnogo črešenj naprodaj, iva sklepala, da mora biti spet vse polno gadov. Povedali so nam namreč ljudje, da se z črešnjaml vred kadar dobro obrode, pojavi vselej tudi gadja zalega. Čim več črešenj, tem več gadov. Bila sva pa prava mojstra v tem poslu. Že precej evanega-rlc sva si bila v preteklem letu zaslužila na okrajnem glavarstvu. Za vsako gadjo glavo so nam plačevali po en lep, svetel zeksarček. Iz skuplčka sva si potem kupovala smodnika in bonbončkov: * Opremljena sva bila z gorja-čami ln s štaberlom, špansko trstiko. Paličico sva na koncu preklala, v precep pa vtaknila nekako leseno zagozdo v obliki kllnca, ki sva jo imela pritrjeno na vrvici. Čim je gad siknil, je bila tratika že nad njegovo glavo. zagozda se Je izprožila in gad Je bil — najin. Tisti dan svs jih precej nalovila. Tsk posel seveds zahteva precej dobrih živcev, korajle ln preudarnosti. Vsega tega sva midva, ki sva med tovariši slo-vels kot najdrznejša gadarja, I-mela dovolj ln še preveč. Useksla sva po potem kar po sosednih vrhovih v prijazne Ps-lovče. ta slavni eldorado za Iju-bttelje črešenj. Tako nekako ob Poeaben oddelek ameriških vojakov spušča raketne bombe na ki so pritrjene na avtih. Japonce na otoku I wo iz naprav. treh popoldne sva že obirala črešnjo, ki je obrodila, da so se kar lomile veje. Posebno izbirčna pa nisva bila, zakaj če je veja bila malce preobilno obdarovana s slastnim sadjem, sva jo enostavno odkrhnila od debla, da sva jo potem povsem mirno lahko obrala na tleh. Ko sva baš polnila cekar s črešnjami, evo ga gospodarja! "Boata šla, smrkavca, sem s črešnjami!" Mož pač ni računal z urnimi bedri, ki so naju nesla po hribu nizdol, kakor gazele v pustinji, če jim je lev ža petami. Drugega dne sva se izmuznila iz hišnega varstva na okrajno glavarstvo — prodat gade. Prav ko so mama odštevali lepo vsotico cvancgaric, viš ga hu-dimana, ali se ne pojavi pred nama črno zamazano lice oglarja iz Palovč, ki je baš prišel na davkarijo plačat fronke. • "Oh, glej jih, glej, glej, ali vaju i-mam.' Np, že dobro, vaju že poznirm!" » Midva na vrat na nos skozi vrata na Plač in čez klanec na Šutno. Stara, mamica je morala o-glarju za pozobane črošnjc odšteti cel goldinar. Meni se ni zgodilo nič. Za Sveščevega Janeza pa sajasti Palovčan sploh ni porajtal. Prvi šolski dnevi Da sem koihaj pričakoval začetka šolanja, se razume po sebi, zakaj z znanjem, kar so mi ga bili vtepli v glavo pri gospe Ce-rarjevi, sem bil brezdvomno brez konkurence. Prvi dan smo imeli mašo. Šele drugi dan so nas prišli ogledovat kamniški patri — učitelji Ehrenfried, Fortunat, Rajner in Kornel. Seveda je bila petero-peresna deteljica spet zbrana v prvih dveh klopeh na levi. Desno je stala tako zvana oslovska klop —- ezelponk, klop za repe-tente in včasih tudi za deli-kvente ter tiste, glede katerih preiskava še ni bila končana. V drugih klopeh za nami so sedeli naši vrstniki iz sovražnega tabora, kakor Medvedov Tone, Tajetan, Napoleon, Filec i. t. d. Čisto od zadaj so tiho ždeli — Podgorčani, Tunjičani, Nevljani in Stranj ani. Tudi Palovče, Gozd in Županje Njive so imele tu svoje zastopnike. Kar nas je bilo purgarskih sinov, smo nosili na hrbtu torni-stre, iz katerih so na vrvicah bingljale nove rumene gobice. Nova je bila tudi tablica in pi-salce, ki smo mu rekli "po kranjsko" grifel. Tisti dan nas niso preveč mučili. Toliko, da so nas vpisali v razredno knjigo, nam vtepli, da moramo vstati, če stopijo gospod pater v šolo in da moramo potem moliti. Drugi dan je tik pred začetkom šolske ure vstopil v razred velik fantalin ter začel brisati tablo. Repetenti so nam povedali, da je ta fant prav za prav patra Fortunata profos in krvnik obenem. Pomagal mu je namreč vselej piji tepežu zakrknjenih grešnikov. Držati je moral hudodelnika, dočim mu je pater Fortunat na zadnjico s štaberlom odmerjal udarce, tri do deset po številu, kakor je bil pač greho manjši ali večji. Ta profos je tudi na patrov ukaz marsikaterega obsojenca peljal na stranišče, kjer mu je iz hlač izvlekel — podlogo, ki naj bi varovala izvesten, preveč občutljiv in žlahtni del telesa. O besnosti tega dolgina sem se na žalost mdral pozneje tudi sam prepričati in z menoj vred tudi moji prijatelji. Tretji dan je prišel v razred pater Rainerij, ki je na tablo kaligrafično napisal pet do šest črk, ki so tisti dan prišle na vrsto. S patrom Kornelom smo se že prvi dan spoprijaznili. Najprvo nas je naučil tisto starodavno pesmico: "Barčica po morju plava . . ." in "Izpod skale spo-ke male . . ." ali ono "Stvar-nica je spala in zopet je vstala . . —. Pozneje so se vrstile heroične in bojne pesmi, kakor n. pr. "Bubanj sildo budi nas a boj krvavi ... — " in našo koračnica: "Rado ide Srbin u voj-nike, zelene že bere lovorike". Ob desetih so se odprla šolska vrata in na vrat, na nos smo FAMOUS CtOSC SHAVES By Barbar Sol S3 ««s s bili že v klopčičih drug na drugem na glavnem trgu, dokler se ni prikazal pater Fortunat. Razpršili smo se na vse strani, kar pa seveda ni prav nič pomagalo, zakaj drugi dan smo bili že citirani pred tablo ter tepeni čisto po predpisih. Pater Rainerij je bil posebno strog. Morali smo mu — pokazati desno dlan. Nato je potem s štaberlom prav po kmečko zamahnil, enkrat, dvakrat, trikrat — "Asa, asa —" smo vpili, kar pa oledenelega srca patru Rai-neriju ni niti najmanje genilo. Pater Ehrenfried nas je tepel s cingulom in sicer z vozlom na koncu, da je bolj bolelo. In vendar smo jih imeli vsi radi in oni nas. Živeli smo kot velika družina v brezprimernem soglasju. Svetila jim večna luč! (Dalje prihodnjič) Ali ste naročeni na dnevnik "Proeveto"? Podpirajte svoj list! ČETRTEKJ*^ Razni mali ogl^ POMOČNI cilTi^ Stalno začasno delo p S jedila in pomivalkc posode čenh, nedeljah m p^ ,0* dela. Oglasite se V ?- -office, 3rd floor. WploH MARSHALL FIELD 4 ^ State WashuuM^J 4 SOBE BUNGALoV^r^ ia. Garaža in V< akra^S Milwaukee in Greciw sweet 8959. ' H $50.00 NAGRADE ako nam naznanite nekoga ki dobro karo na prodaj aii kupim vašo karo in vam ffl $50.00 posebej v gotovim * Tel. Se*ley 0607 ^ Po 6. url P. M. Juniper 7810 DELO DOB Hitel "JANITRES® Ženske za čiščenj Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. urs iti^ Vojno nujna industriji Rabimo tudi pomočnice v jedilnici VPRAŠAJTE pri: illinois beul TELEPHONE company "EMPLOYMENT OFFICE ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washingtoi Street C WAk STAMM'. TISKARNA S J.P.I JCJ9V« sprejema v tiskarsko obrt spada,jota dela Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnic«, časnike, knjige, koledarje, letake itd. alovenskem, hrvatskem, alovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8NPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAHM .... Vsa pojasnila daje vodstvo taktna .... Cena smerne. unUsko delo pro mb Pišite po informacije no naslov: SNPJ PRINTERY ¿66759 S. Lawndale Avenue • • Chicago 23. Illinob TEL. ROCKWELL 4904 naroČite si dnevnik prosveio Po sklepu 12. redne konvencije se naroči na list Prosv* b prišteje eden. dva. tri. fttiri ali pet članov te ene družino k «al sarot* BinL Ust Prosveta stane se vse enako, sa člane aU nečlana M M* eno letno naročnino. Kei na člani ša plačajo pri asesmentu ll-Mj tednik, m Jim to prišteje h naročnini. Torej sedaj nI vsroka. w& da Je Ust predrag sa člana 8!fPJ. List Psesveta Je vata lastnlsab gotovo Ja v vsaVI družin! nekdo. Id bi rad čital list vssk dan. Pojasnilo!—Vse'?j kakor hitro kateri teh člsnov preneha biti ¿1« SNPJ, ali če se preseli pr<* ->d družine ln bo zahteval sam ivoj U tednik, bode morsl tisti člaT. te dotlčne družine, ki je tako «kup* naročena na dnevnik Prosveto. to tskoj naznaniti upravniitvu lii* ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tei« * stori, tedaj mora upravnlitvo znižati datum z» to vsoto narointl» Cena ilstu Prosveta Ja» Za Zdruš. dršave In Kanado gO.iO 1 tednik 1*. 2 tednika ln 9 tednike In 4 tednika ln I tednikov in JTk U Za Chicago ln okolico )• 1 tednik ......- 2 tednika I tednike ln 4 tednika In.----- « tednikov ln..............lM 99.00 J.H U in Za Evrope Ja.._______„____ Zapolnite spodnji kupon, prtlošlte potrebno vsoto d*«"'* Money Order v pismu In si naročite Prosveio. list. kl I« *ste PROSVETA, SMP J, 295T Se. Lawndale Ave. Chicago 29. DL Priloženo pošiljam naročnino sa Ust Pres vete vsoto 9 L tea------.-CL društva H.- IV šalov član^S? d^S"1 ^ ** Vi*** k meji naročnini od