Leto IV., šiev. 25. V Celfu, čeiriek due 2. xnarca 1922. PDAs Äna«sDtovlnu B ^^ V*^^ ^""^v ^^* \L vB^BBv^IBL fl^^^S^^^H K^RaHr" '-\J9ul ^^HMHK/j Stane Jetno 18 Din, mesečno 4 Din, za inozcms^^SW^gJ^ui. — Oglasi za m/n viSine stolpca 40 p. Reklarncine'cfiekstorn, osnirtnice in zahvalc 50 p. Posamczna številka stane 50 p. IziiaSa vsaK toreft, cetrftek in soboto. i wfeui.ioiwii Upravnififvc ^.y».nu,«j»:v;i ul. St. 1,1.nadstr. Teleton St. *>. Strossmajerjcva ul. St. 1 pritličje. Telefon ät. 65, Račun kr. poStiiega čekovnega urada štcv. 10.066. IV Aft pREKORŠEK: Političiio pismo. Mi vsi srno vzrasli iz narocla, ki ni bil sam svoj gospodar, ki sc k v vsem moral pokoravati ukazom iz Dunaja in Gradea. Na vseh teh državnih uredbalu ki nam jih je clajal Dtinaj in Oradee, nl- snio nii mogli sodelovati, še manj sond- ločcvati. Da ie bil naš nekdanji avstrl]- ski vladni sistem v gospodarskem, na- eijonalnem in kulturncni pogledu nam Slovcnceni hudu krivičen in dosledno nasilen v vsc najpodrobnejše detajle, to smo vsi bridko občutili ier sc tega tuCtl šc danes poluo zavedamo. V kolikor pa siuo to našo preteklost morcla žc poza- bili all pit smo že na tcm, da jo pozablja- nio, je dolžnost našega tiska, da uas na vsc to od casa do časa trdo opomni. Naša vsebiua preteklosti ie b;l od- por, negacija, kritika proti vscinu. kar je bilo avstrijsko-državnega, ker ie bifo vse za nas nacijonalno in gospodarsko krivično, .drobtinice, ki so sc nam poda- jalc, so služile le našcmu uspavanju, bile so strupene iniekcije, s kojimj se je Sv roko plasl naroda od zgoraj mamilo, hr;inite1je oportunistične politikc pa \-t- drževalo na površju. Da smo z našim osvobojenjem prc- ko iiioči stopili na povsem druga in nam vsem, po vscj naši preteklosti tuja tla, (o danes na vsak korak občutimo. saino du sft tcga point) ne zavedamo. Psihološko absolutno naravncirm p.raznieno - slavnostnemu razpoložen.iu v dncvih in tcclnih prevrata je sledilo vsc.splošiio iztrez.Ticnje, nastopilo jc rc- snično življenje, bilo je trdo in vsak dan postaja bolj trdo. Mi vsi pa, mi otroci prcteklosti jadikujemo, tarnamo, kritizi- ramo, padamo v drug ekstrem: mi du- ševno in nioralno propadamo. Kje so vzroki? Vem da si stavi to vprasanje tisočc in tisočc mislečih id'C- alnih Uudi vsak dan, čitamo tucli vsak tfüu odgovorc v vseh listih opozicije tf- Sfth strank, ki niso pravkar v vladi. Orf časa 'Prve vlade po prokhtmiiciji ujcdi- njenja smo imcli mi Jujcosloveni dovojj raznih vlad. v kojih so bile men.iajo^c zastopane najraznovrstnejše politične strankc; Izmed strank, ki imajo na Slo- vcnskem svoj delokrog, so bile v vladi že vsc. Tisti pri nas, ki so bili vajeni od vlad ali strank pričakovali Cudežev, so sKotovü iztreznjeni, le škoda da v teh preizknšnjah. ki jih preživlja nas nilad državnl orKanizeni, propada toliko voljc. toliko cncixije in idealnc duševnc poten- ce. Žulczni zakon narave je, da v živ- Ijenjn. ki jc boj, propadc, kar ni dovolj iiKjCno, človcški razmn pa ic napotil clo- vcka, da ščili rastlino, ki jo potrcbuje, pred zeliščem, ki bi siccr isto zadušilo. Država jc živ organizem, država je na- rod, država stno mi vsi. Za državne vo- ditelje, za vsakokratne vlade izhaja iz pravcjja pojmovanja državncjfa bistva velika in odKovorna naiosa, da vcs kompliciran aparat državnega življctrja vodijo v sinereh, ki omosočajo državi. - y-or proti državnemu sistcmu, ki nani Je bil za obstoj nevaren. Naše naloge se- danjosti in bodocnosti pa morajo biti v vsem pozitivne, vstvarjajoče. Urcjcno ^ospodarstvo in vsaj nekam znosnei živ- ljenske razmere za vseh onih 80—90?L miroda, ki tvori tudi integralen del dr- zave. to je danes prvo in največje ctr- /avnopolitieno vpraSanj-e. Clovek. ki iinn i>o!cg svoje slave še vest in sree in o- ^roinen zaklad ljubczni do državc — m teh je v nasi domovini še dovolj — pač tcžko razurne. kako je to mogočc. da žf- vinio v drŽLivi, ki je bogata na zeniclj- skih pridelkili, pa nima vec kruha za svoje državljaiie, ker je dotnač knih predrag za vso ono pretežno večino na- roda, ki si ga služi z deloni svojih roK ali s svojo glavo. To ni slovcnsko, ne hrvatsko,- ne velesrbsko vprasanje. to je nase skr.p- no jugoslovensko vprasanje! Na uspeSni rešitvi tega državnega vitalnega vpra« šanja so dolžni sodelovati z na.iboljsimi moeini. brez strasti in laži vsi posiancl cele dTŽave, ne saino oni, ki so slučajno v vladi. Narod je izvolil Vsc poslanec, in vsi so narodu odgovorni. Davki niso saino denar, davki so tudi delo, ki u- stvarja kapital, duševno delo, ki ustvaT- ja dusevne vrednote, je tudi Uragoccn davek, brez kojega ui zivljenja luirodu. ne drzavi. Mi Slovenei in Hrvati snio bili v siuzbi Diinaju in Pesti pridni, dobri in zvesti podaniki, bodimo danes sebi in svoji domovini iskreni in zvesti držav- Ijani z vseini doižnostmi in vsenvi pra- vicami. Resevaiij© hrvatskega vprasaiija. (Konec.) Na podlagi teh zakonskih osnov bi dobila vidovdahska ustava popolnoma dnigo lice. Ce se gre pri tern delu z vl- dika široke dekonecntracije državrec up rave, če se prouee dobro razmere vseh krajev naše domoviiie, ee se po- stavi nesumljive garancije objektivnostl urravnih sodisč in državnega sveta. ee se osigura jiepnstranost šeia oblasti in njegovih pomoenikov s strogo kontrolo, bi ne mogel razumeti, kako bi se ne ino- .yfla zajamciti pravna sigurnost za celo državo in vse njene posamezne kraje. Da upravno življenie celega nasega na- roda čim preje in bolje ozdravi, je treba. da se vprežejo vse latentnc lUKodne c- nergije v delo. Brez dvoma sta pri hrvatske.n vprn- šanjru pravna sigurnost in narodni ponos v tesni zvezi. Cimbolj je kak narod kul- turen, tern bolj je pravno obeutljiv. Ce bi Zagreb nc imel zgodovinske reprc- Kcntncijc banske cast!, ne bi nikdtir za- hteval, da ima on jeden del reprezentn- cije kraljevske časti svoje države. Prak- tična politika se mora ozirati na eustva veeine, ne samo na posamezne. Ooto- vo ima ztagreb in večji del Hrvatov ta- ke občutljivosti. Siguren sern, da razri- me to tudi srbski široki svet. da se udej- sfvi historična reprezentneija, kar bi dr- žavi nič n»c. skodilo, a eutu Hrvatov pa prijalo. Na primer, da bi se jeden del sveeanosti kronanja izvrsil v Zagrebu. Pa da bi se taka manifestacija, ki ima vzgojni značaj, spopolnila s specijelno hrvatsko reminiseeneo tega svecanega eina, zaradi česar bi država ne iinela nobene škode. Teh par dm" lnaniiestacl- je kronanja bi ostalo kot trajen spomin za naše narodno in državno edinstvo, ler bi pospešilo proces uniiikaeije. Tudi v Zagrebu se da vzbuditi uni- iaristuhii cut. To je zelo važno vprasa- nje ne samo zu Bcograd, anipak za celi Balkan, preko mej nasc države. V Za- grebu naj bi bilo najvišje kasacijsko so- uišoc, in državni svet. Za vsa ta sodisea je bolje, da niso v ccntru politienega i?i- vljenja eele države. V Zagrebu naj bi se nidi osigurala kraljeva rezidenca za ne- kaj niescccv v letu. Take in podobne kombiiiacije bi se laliko izvršile brez skode državi. Jcdnako bi se lahko kori- stilo Zagrebu in državi, če bi se Zagrefc zvt-zal z dobro dvotirno železnico /- Hewgradoin ter naj bi se regulirala Sava t»d Zagreba do Siska za plovbo. Vsc to bi bilo v korist cele drzavc in odgovarja vaznosci mestn Zagreba, a zato je trcba lazumevanja tako z ledne, kakor druse strani. To ni nikako satnoljnbje, ker se s tern interesi Zagreba in Beograda spo- polnijo. Zato se moraio hrvatski polttifti opoziciie opri.icü pozitivnega dela. Kaifi »iti Zagreb, niii Mrvafska se ne more povspeti do te višine bodisi s pomočjo fodvracije, bodisi kot mala republika. I Jeinokrati ^o ;po svojem progntmu pozvani, da pomaknejo to kocijivo vpra- sanje z inrtve toeke. To je popolnoma naravno. ker moTa dobiti jugoslovenska idcologija. katero demokratska stranka. kot edina od večjili strank pravilno poT- tnuje pri reševanju tega vprašanja vi5Ji ;>olet, a separacijska strn.ia mora zgublfi tla na vseh stranch. Zato je spvejetiie takih pogojev v eininentiii-in interesu prave demokratske politike. Zaradi tc- ga se cujcjo v Zagrebu in Beogradu fflasovi. da to znac'i novo siner deroo- kratske stranke. Letosnji denu>kraiski kongres je ti- iidil tocno demokratski program, bodisi jugoslovanskc ideologije, bodisi nazira- nja stranke za nreditev države. Načela naglašcna po strankinih prvakih so pov- darjalc poircbo široke d'ckoncentracije. bodisi v Sarajevu po ministxu Pribiee- vieu, bodisi v Zagrebu do rninistru Dra- skoviču. bodisi v Beogradu po predsetl- iiikii miiristru Davidoviču. A naša državu KMILR ZOLA: Nantas. (Iz francoščine.) (Dalje.) «Torej, gospod, zadeva je končana?« ;>Ha, gospodična,« ie odgovoril jed- »osfcavno Nantas. Napravila j-e neprostovoljno rivčeK, •^edaUt prcd se s srepim pogledom, ka- Kor bi iskala K|0bino dogodka sama v sebi. »Pojdimo toliko lx;lje,c je pričela. »IJojim sc, da bi He lulsej nobencga za tako Kupčijo.« Nantas je čutil v njenem glasu vse zaničevanje, kar &e« Ka je nakopičilo v njej. Toda pjonosno ie vzdignil xlavo, Ce se je trescl prcd očetom, ker je vedel, da ga je ogoljufal, ie stal trdno in neprc- makJjivo pred deklico, ki ie bila njegova sokrivka. »Oprostite, gospodična.« ji k mirnö ^«Io vljudno odgovoril, »mish'm. da se »notitc v vlogi, katera je naju oba na- redila, kar ste Tavno kar imenovaM, ^wpcijo. Upam, da se bova od danes na- wrej oba smatrala za iednaka ...« »Tako, res?«, ga je prekinila Fla- vija z zaničljiviui nasmehom. »Da popolnoma jednaka ... Vi ste potrebovali ime, ki bi skriio krivdo, o katcri ne inaram soditi in da! sern vam svoje ime. Kar sc mcrie tičc, potrebujem fonde, da si zagotovini sigurno socijalno stališče, da izvršim dobro velika pocf- jetja in vi ste mi prinesli fonde. Od da- nes sva midva oba dva družabnika. ka- terih vlogc se izjednačujejo, ^ahvallti se imava drug drugemu samo za us)u- ge, ki jih izkazujeva drug drugemu.« Flavija se ni več smejala. Quba je/- ii\.^ga ponosa ji je zgubančila čelo. Ven- aar ni odgovorila. Cez nekaj časa ;e piičela: »Poznate-li moje poguje?oznava. Nespa- tnetna bi bila, da bi se zaničevala na pr- vi pogled. Mogoee bi bilo bolje. da bi sc siekoliko porazgovorila. Vidiin, da me prezirate, to pa radi tega. ker ne veste poteka moiegii življenja.« Mrzlično, navchišeno* ii ie pripovc- d-oval, tvjegovo Življenie v Marseilleu je bi!o polno ognjevitcga navdušenja za naprcdek. Razlozil ji je iezo zadnjih dveh mesecev vslcd brezuspe^nih po- tov in isk:inj prhnerne sliizbe. Pokazal je zaničevanje do uera?:- sodnc množicc, kai ga briga sodba ljudi, ko bod« enkrat javno nastopil. Cutil sc je vzvišenejštega imd množico. PremoC ga je izgovarjala. Velikopotczno ie slikai vladarsko življenje. ki si ga bo uredil v prihodnjosti. Nobene ovire se ni bal. moC premore vse. močan in sreiJen je bi!. Dostavil ie še: »Ne mislite, da sc to- liko zanimam za bogastvo: za vaše prc- mozenje se ne prodam. Posluževal se bom vašega denarja samo v toliko. da dospem kvišku. Ce bi vedeli, koliko sem premišljeval, koliko noči sem prečul, da bi dosegel svo.i cilj, bi me Tazumeli in bit! -.¦'a;, č. »j> u V ek ij O ö a* ><;¦;. 25 stoji še dancs pod utiskoni, ko je naš predsediiik proti vscm narodnim eks- tremom vskliknil v konsiituanti: »Jtigo- slovani skupaj«! Za Ijubezeu do domoviiic, za čista poštena načela ni vecjega primera, nc- go da se tudi življenje da. To ic primer pokojuega Milorada Draškoviča. Neza- dovoljncžcm z današiiiimi razmerami je da! Milorad Draskovic s tern svojim zglc- dom izrazito obsodbo. Večna škoda jc. da ni daiies več ined živimi ta veliki Sumadiuec, ki jc tako jasno glcdal na hr- vatsko vprašanje in na demokratsko viogo v njeu-i. Povedal je nezadovoljnc- 7.em in o ulogi demokratov to: »Nezadovolineži imajo različne mo- tive Niso bili za to politično fomiacijo. zato so o njej sumili. A danes imamo tie- mokrati dolžnost. da jim poinagamo, cTa Se z državo pomirijo. Oni so protivnikt • iz časti in samoljubja.« To je naziranje iskrenega in pra- vega jugoslovenskega demokrata. ki gleda dalee v bodočnost. Draskovic ne pusti v tcj narodni akci.ii nobencga pred demokrate. ker vidi na teni potu vclik interes bodisi svojc dr/ave bodisi svoje stranke. S protivnlki, ki se ne nklonijo na- rodnemu in državnenui edinstvn, ni mo- goče nobenega sporazuma, a za one. ki nočejo biti nasprotniki cdmstva in no- čejo državi škodovati, jim kaže DraS- kovič pravo pot. da se »pomiriio z dr- žavo«. Tako se osignra in gradi narodni in riržavni unitarizem in samo tako dobi narodiia država popolno moralno pravi- co, da gre preko otiega. ki se noče z njo pomiriti. Dalmacija naš ponos. Dalmaciia Jc priecla čistilno akciio proti scparatist!- čnirn atakani. Fred kratkim ie pokazal Dubrovnik, staro slobodno plenienito mesto. svoj jugoslovenski ponos o pfl- liki vclikega zborovanja. kateremn so prisostovali tudi splitski delcgati. Zboro- vanje jc pokazalo. da plainti v Dubrov- nikn visoko jugoslovanska zavedua mv- se! in da ie poraz protidržavnih diviih eieinentov neizogibeu. Manifestacije *?o bile veličastne. Tekla je kri, ranjenih je bilo nekaj manifestantov od strelov iz blokaskili staiwvanj. iPrejSnjo nedcljo so bila po vscj Dahnaciji hnpozantna zbo- rovauja. po vsch večjih mcstih proti !n- famiiem'n memoraiidunni hrvatskega bloka. Split sc je posebno odlikovai. Vsa zborovanja so bila potrebna rcakcija, ki sprcjeina blokaško izzivanje z dostol- Tiim odgovorom. Navdušena dalmatinskn mladina je dolgo čakala. da pokaže kaj hoče. Ona boče borbo za integralno jii- gosiovenstvo, naj jo posnema mladina tudi drusr-nd v iiaši mili edinstveni dr- žavi! P&IiiiLme west!« Koniereiica male antante v Bratislavl. 28. tm. se jc do poznega vcčcra vrSila brzojavna izmena misli med Prago In Beogradom. Na podlagi teh posvetovanj se odpelie I. jnarca minister dr. Ninčič s češkosiovaškim poslanikom na nnScm dvoru g. Kalinom v Bratislavo. kjer sc bo vTŠila dancs konferenca četverrr- zvezc. bi ponosni, da se oprcte na. moio roko. Poslušala ga je pokoucu stojeca, njeuo obličjc sc ni iiič spremenilo. Vpra- 5al sc je sam pti sebi, kar jc premišljc- val že tri dm, ne da bi našel primererf odgovor: ga jc-li zapazila na oknu, da jc tako hitro sprejcla nasvet gospodične Chain, ko ic imenovala nicgovo imef Cudna misel sc ga jc lotila, da bi ga liu- bila morda romantičtio. če bi zavrnit kupčiio, ki mu Jo jc vzgojitcljica ponu- dila. On ie niolčal, Havija je pa ostala rnr/la. Ponovila ic. kakor bi nc slisala izpovedi ujegovega življcnja: »Tako, moj soprog, toda samo imc- HOiua, najitio življenje je popolnoma vaz- lično, absolutno svobodno.« Nantas je imel slovcsen izraz, njc- gov glas jc bil kratck, kakor od človeka, ki razpravlia kai važnega. »Podpisano, gosiK)dičiia.« Odscl je nczadovolien sam s seboj. Kako ic mogcl opustiti vsled ncumne nejevolje, da ni ugnal to žcnsko? Bila je zelo lepa, bolje bi bilo, da nc bi imela nič skupnega, mogla bi ga Ic ovirati v živtjcnju. (I)alje prill.) Angleško-irancoska saranci.iska &o* godba. »Nt?wyork-Times<: doznavajo, d-.i sta se Poincarc in Lloyd George na svojem sestankn v Boulognn sporazu- rnela, da se sklene augleško - francoska pogodba Se pred 10. aprilom za dobo 20 let in sicer vdja pogodba tudi za zajam- čenje varnosti Poljske za primer nem- škega vpada. Nova italijiaiiska vlada. Poslanec Luigi de Facta je v soboto zvečer po dvadiievnih pogajanjih sestavil novo koncentracijsko vlado brez fašistov In soci.ialistov. 26. tm. ie Factovo ministr- stvo pri^eglo kralju. Vlada najbrže ne bo dolgo na krmilu, ker nonienja Ie nov ko- rak naprerv notranji krizi Italije. Popole» sporazum med Anglijo in Fraucijo. V prostodušnem razgovoru v iJolognen so se odstranile vse težkočt med Anglijo in Francijo. Lloyd George in Poincare sta sc sPorazumela. da pred 7. aprilom, ko se sestan-e genovska kon- fereuca. ni potreben noben nadaljni se- stanek. Nadalje se na konferenci v Ge- novi ne bo razpravljalo o mirovnih po- godbali, ki so se podpisalc s Francijo. Konferenca se ne bo bavila z vpraSa- njem reparacij. Dalje sta se ministrska predsednika sporaznmela, da udeležitev sovjetske vlade na konferenci še ne po- meni njenega priznanja, pri razpravi o ruskih dolgovih sc ne bo oziralo na voj- ne dolgovc, zlasti ne na one, ki so v zvezi z Deujikinom in Kolčakom, ob- vcznost, ki jo bodo prevzele evropske države, da se nc bodo medsebojno na- padle. ue pomenja, da sc bodo zavezni- ki v bodoče odrekli sankciiam proti Nemčiji ali pogodbam, ki so sedai v vc- Ijavi. Dr. Beueš o urcdUvi odnošajev z Rusi.io. ČeskosJovaški ministrski pred- scdnik dr. [Jenes je pred svojim odho- doni iz Pariza izjavil sotrudniku »Tri- bune«, da jc '/a genovsko konferenco važno, da pridejo evropske države na- njo z namenom vpostaviti z Rusijo go- spodarske odnosaje. Ako bi se na kon- ferenci omogočili inednarodni oduošaji 7, Rusijo, bi se moralo to zelo pozdraviit. Osebna vest. Z današnjini dncin jc prevzel uredništvo »Nove Dobex gosp. Lie. Edvard Šimnic. Prosimo gospodc dopisnikc, da bi bili tudi §e naprcj na- klonjcni našenni listn. Predpustne prireditve in zabave so končane. Reči moramo, da Celje v tern pogledn letos ni pretiravalo, in prav jc tako. Živimo v gospodarsko težkih pri- likah, katere znutgujejo Ie trdnejši pri- dobitni krogi, in šc ti tožijo. Uradniški sloji in vsi oni, ki so navezani na gotovc mescčnc dohodkc, pa trpe dancs po- inanjkanjc. to se ne da vcč prikrivati. in to sc je v Celju, ki je močno uradniško mesto, na vseh naših prireditvah opa2a- lo na slabšem obisku. Vsem pa. i onim, ki jim je Celje letos v pustu nudilo pre- inalo, kakor onim, ki jim je še tega skromnega pusta bilo preveč, je prav, da ga jc konec in da je minil brez hudih iicsrcč. Za postni cas pa nam obeta Celj- sko pevsko društvo dva koncerta, v Mestneni glcdališču sc bodo vrstiie zo- pet rcdne predstave, funkcijoniranjic »Ljudskega vseučilišča« ostane nerno'td- no kot doslej, upamo da bo sedaj obisk še lepši. Južno vrerae zadnjiih dni nenavadno hitro spravlja s^eg iz na§ih mestnih ulic. ki bodo skoro posušene. »Svcti Matija led razbija, če ga pa ni, ga naredi«! U- pajmo, da se ta prastara vremenska pri- slovica našcga naroda ktos polno urc- sniči in nam skoraj zasije težko pričako- vana, lepa solnčna spomlad kot predhod- nica dobrega leta in dobre bogate letine po trdi dolgotrajni zimi, kakor ie že mnogo let ne pomnimo. Nesrečno je padei in se pri tern po- škodoval celiski veletrgovex g. Anton Kolenc. Odličnetnu, delavnemu možii že- limo skorajšnjega okrevaiiia. V siužbi težko ponesreäl. F'roKovni preglednik državne železnice Florijan Pogačiiik, je na progi nied Zalcem in Cc- ljem spodrsnil in tako nesrečno padel, da jc oblcžal nezavestcn vsled preioma reber in niztrgaiija pljučnega krila ter pretresenja živcev. Iz nczavesti se je še pravočasno prebudil ter se xesil iz žcle- zniških tirov. Prepcljali so ga v celjsko javno bolnico. Obdačeflie društvenih notic. Javnost in dopisnike opozarjam-o, da niso obda- čcni samo oglasi, tcmveč tudi vse notico in casnikarske belcžke, s katerimi se na- znaujajo zaroke, poroke, priporočajo bioskopne predstave ter vse liajrazno- vrstnejšc drnštvenc prireditve, z eno be- sedo: časopis mora plačati davek za vsako objavo, .ki ima količkaj značaja oglasa ali rcklame. Ako izide kako novo zuanstveno delo ali knjiga ter se pov- darja recimo poinen in dobra stran knji- Se, treba plaüati davek! Davek sc pro- racuna in odineri po velikosti prostorn, ki ga notica zavzenia v časopisu. Koliko dela in nepotrebnega tratcn.ia časa pov- zroča ta cudovita davena odrodba časo- pisniin upravam, to naših čitatcljev nc boli, ker pa nas staue ta finančna izuaid- ba poleg izgube dragocenega časa, ki bi ga radi boljše porabili, tudi gotov reden izdatek, smo primorani ob.invc tudi za- računavati. Računali bonio povprecno po 3 dinar je ter prosimo, da se nam znesek vnaprej plaeuje. kakor moramo to tudi mi storiti pri davenem uradii. Obrtniški sestanek sc sklieuie za če- trtek 2. marca zvečcr ob K-S. uri v go- stilno g- Ceceka v Gabcrju. Na sestanek se vabi obrtništvo brez izjeinc. Ce bo ndeležba primerna, se bode razpravljalo o načrtu »zakona o zaščiti delavcev-.< in o »razdeletvi Slovcnije v oblasti«. Vstopnice za koncert CPD se dobl- vajo od dancs opoldne nap.rej v pred- prodaji pri tvrdki (joričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti. Občni zbor »Osrednjega društva tr- govsklh nastavljjencev za SlovetUjo, Kra- ievna skupina Celje«, se vrši danes v čctrtek dne 2. marca ob pol 8, uri zvecer v restavracijskih prostorih hotela »Pri i Kroni«. Začetek pomladi. Danes 1. marca Je meteorologičen začetck pomladi, ki sc koledarsko začnc šcle 21. marca. Toplo solnce in južni veter sta dobra spremlie- valca prvega spomladanskega dneva. Za prvo porotno zasedanje pri okr. sodišču v Celju so dosedaj razpisani sle- dcči slučaji: 6. 3. Janez Berkovič, hudo- delstvo uboja; 7. .>. Janez Korošcc, hu- dodelstvo ropa in tatvihe; 8. 3. Gregor Kampuš. hudodelstvo goljufije; 9. 3. Franio Stergar, hudodelstvo umora. — Predvidoma pridejo v tcm zascdanju na vrsto tudi šc mnor orožnika Maura in dva druga tibojna slučaja. Na tukajjšnjem policijiskem oddelbu y* paket žcbljcv v teži 15 kg, naslovljen na Kmctijsko zadrugo v Smartnem. Prijavni nrad isče neko Lucijo Si- rriimič, ki ima pasemsko zvezo /. ogrsko splošno kreditno banko v Budimpešti. Ljudsko vscučilišče v Celju. Zadnjič je predaval ravnatel.i celjskc Zadružnc Zveze g. Janko Lešničar o zadru/Hištvu kot gospodarski in socijalni rešitvi člo- veštva. Referat jc bil globoko zami- šljen a navzlic temu nadvsc poljudcn. To jc bilo predavanje, kakorsnil; uain jc za našo ljudsko nniverzo lc žcleti. Gosp. ra- vnatelja, ki je na našo prošnjo obljubi! svoj referat priobčiti v »Novi Dobi«, is- kreno zahvaljujemo. Upamo, da bomo imeli priliko videti g. LešniCaria Tie vcč- krat za katedrom ccljskega Ljud. vsc- učilisča. Kino (iaberjle. Sreda 1-, četrtek 2., pctek .3. marca se igra velika tragedija v 7 dej. »Kuga v Florenci (Sodonia)«. — Sobota 4., ncdelja S.. pondcljck d. tm. »'Zarko solncc«, komediia v štirih dcj. — Topek 7., sreda 8., četrtek 9. marca »Moč kraljicc Izabcau«. Gala-film! Sijai- na drama v 5 dcj., v glavni vlogi Feru Andra. Turistika in sport. PODfcUŽNICA ^SLOVENSKEGA LOV- SKEGA DRUŠTVA« V CELJU. j Po pripravljalnem sestanku celjskih lovcev, ki je bil prcd nekaj tedni, se Je vršil v neddjo. dne 12. fcbr. tl. uslanov- ni občni zbor podružnice »Slovenskega lovskega drustva« v botelu Balkan v Celju. Vkljub skrajno slabcmu vremeun se je zbralo kakih 60 lovcev iz Celja, 2alca. Laškega, Hrastnika. Konjic ui drugih krajev. F^rcdsednik «Sl-ov. lovskega dništva« jr. dr. Lovrenčič je, prisrčno pozdravljen, obrazložil veliki pomen organizaciie vseh pravih lovcev. Podal jc kratko, a jasno sliko o delovanju dnistva tekom 15-!etnega obstoja ter povdarjal, da se v izpopolnitev snujeio po primcrnih cen- i trih podružnice. Omenja, da obeta po- j stati baš celjska podružnica do Števllu . Olanov uajinočnejša in čestita na tem ?e vnaprej. Nato so sc prcrešetavala podruž- nična pravila. ki so sc sprejela vobce tudi v točkah, kicr jc kaka izprememba dopuščena. Kot delokrog podružnice so se do- ločili sodni -okraji: Celje, Laško, Vrran- sko, Gornjigrad, Žmarjc, Soštanj, Ko- niicc, Kozjc in Rogatec. (Gledc Rogatca je še treba dogovora s ptujsko podruž- nico.) Določilo sc jc nadnlje. da se za po- družnico za to Icto ne bo zahtcvalo po- sebnih prispevkov, tako, da plača vsak član lc 100 K (pazniki polovico), članarl- nc, kakor je določena za centralno dni- štvo. Podružuica pa si bo skušala prido- biti potrcbni fond z raznimi prireditvaml. V odbor so bili izvoljeni: gg.: Con- fidenti Franc za načelnika. Roblck Franc za načelnikovega namestnika. Krhartlč Ivo za blagajnika, Ccrnej Ludovik za tajnika, Stanič in Rcpič Milivoj za prc- glcdnika računov, za odbornikc pa: rav- natclj Baric, Bernard! Drago, Diehi Ro- bert in Kukec Vilko. Razen tcga bo od- bor imenoval pet zaupnikov. ki imajo v odboru uasvctovalno in glasovalno pra- vico, tako, da bodo zastopani po mož- nasti vsi okraji po razmerju članov. Zbor je poslal navdušen brzojavrtf lovski pozdrav Nj. Veličanstvu, uašerim prcsvitlemu kraljn. Žc pri prvi odborovi seji, ki jc bila 23. tm. se je pokazalo. da čaka podruž- nico obilo važnega posla. Odbor ga bo opravljal z vcseljem. Poziva pa so vse prave lovce navedenih okrajev, ki so lojalni državljani Jugoslavije in ki niso nasprotniki Slovenccv, da pristopijo po- družnici tcr pospešujejo nje stremljenjc z dejanji in nasveti. Do zdai nas je nad poldnig sto, a to štcvilo se lahko naj- manj podvoji. Vsak lovec naj torej stori svojo dolžnost in pridobiva novih čla- nov. To pa takoj, da bo lahko dobil sc vsak na§ strokovni list »Lovec«, ki jc v vsakcm oziru tako odliccn, da smo res lahko ponosni nanj! Prijave je pošiljati ua naslov »Po- družnica Slovenskega lovskega dru- Stva — Confidenti — Celje«. Ob cuem jc poslati udnino 100 K driiStvencum ma- gajniku, odvetniku sod. svetniku Ivan Krhartiču v Celju, oziroma naznaniti, Ce sc je že plačala centralnemn drustvu. -- Lovs!;i pozdrav! /VVlslinjska podružnica SPD v SIo- venjgradcu naznanja vsem svojim ela- nom, da sc vrši občni zbor 15. marca ÖL ob 8. uri zvecer v »Nar. dotnu« v Slo- venjKradcu- Clani sc vabijo k mnoso- brojni udeležbi. Nedeljška smuška tekma za prven- stvo Jugoslavije se jc vršihi ob obilni u- dclcžbi v najlcpšeni rcdu. Vremc jc bilo uffodno, proga zelo skrbno pripravijcna. Naši simičarji so z dosc/eniini uspetii pokazali sposobnosti, s katerimi bodo piihodnjo zimo lahko uspešno nastoptii na »ajboljših mednarodnih tekmah. _. Proga jc vodila izpod Zalovca skozi vso planiško dolino na daljavo 10 km- Tek- movalo je 62 udeležencev. V skupini stu- rejsih (nad 25 let) so dosp-fcli na cili: i. Habiht Ante (T. K. »Skala«) v Casu 30 min. 1.5 sek.; 2. Kodela Henrik (A. K. Celje) 30 min. 45 sek.; 3. Ojcelj (V\iha {Kraniska gora) 31 min. 37 sek.; 4. Se- Ijak Ante (Ilirija) 32 min. 59.5 sek.; b. Alihajlovic Jovan («Jugoslovaiv-, Beo- grad) 33 min. 17.5 sek. V skupini mlajsih so doscgli case-. 1. Švigelj Zdeiiko (LSIO 26 min. 54 sek.; 2. Svigelj Fcdor (LSK) 28 min. 29 sek.; 3. Oodec loniaž (ZOS Bohinj) 31 min. 17 sek.; 4. Prestor .fcr/e (Hermes) 32 min. 30 sek.; 5. Cerne Stan- ka (Kranjska gora) 32 min. 39.5 sek. Na- slov »prvaka Jugoslavije« pripade tore? .r. Zdenku §vigelj. Od finančne kontrole v Celju. S «• marcein tl. so gg. poduradniki cast, prc- glcdniki Ivan Osmič in FranioArh, pod- prcglediiiki Franjo Povoden in Franjo Žolgar v Celju, Tomaž Schoschner v Recici, tcr pripravnik Anton Aucr v La- škem stalno upokoieni. Velikaiiski poiar v Mariboru. Marl- bor je doživel v nedeljo velikanski po- 7,ar. kakor ga žc desetletja nihee ne pomni. Francov paromlin in tovarna te- stcnin sta popolnoma pogorcla. Le skla- dišče za moko je manj poškodovano. dočim jc skladišče testenin ostalo sko- ro popolnoma nepoškodovano. Kako je ixev. 23 >iS o » * u 0 is A« Mr;in • K^ai' uastal, sc Se u> ve. natanko, baie je povzročil ogenj elektricni spoj. Govo- ri se, da se je nahajalo delavstvo v mc- zeverjetno. Skoda sc ceni na 120 milijo- m)v kron, ki je pa le delomn krita z za- varovalnino. Komaj se je požarni bram- fci posrečilo omejiti požar v Francoven i»!iuu, je začelo goreti v »Ljudskem a Založnika iz Celja. Iz poročil je razvidno, da zadruga, ki ob- sega 18 obrtnih strok, šteje 82 člauov in izkazuje razun vojnega posojila 1000 K imovine v gotovini in naložbah v znesku 1636 K 20 v. Zadruga se ima mnogo bo- riti proti šušmarstvu, ki se je v sevnl- skem okraju v vseh strokah zelo razvilo. Na zboru se je izreklo splošno obžalo- vanje radi tega, da obrtna oblast gre za- drugi pri zaslcdovanju teh skodljivcev legitimnih obrti premalo na roko, ker naznaiijene slučaje ue kaznuje dovolj strogo, če jih sploh kaznuje. Iz volitev je izišlo skoro popolnoma obnovljjno zadružno načelstvo za nadaljno 3-letno dobo. Izovljeni so: nacelnikorn Franc Barovic St., namestnikom Anton PoCF- lesnik, odbornikom Franc Stoper, Alfred Barovič, Ivan Livio, Alojz Hlebec, Ma- tija Kozinc, Anton Rau, odborovim na- mestnikom .ložef Fleck, Franc Korituik, Ivan Mlinarič, predsednikom preizkuše- valne komisije Matija Kozinc. racun- skim preglednikoui Orobožek in Rau in za tlclcffata k zvezi obrtnih zadriiff Fra- njo Agrcž. Komisar Založnik jc govorH o pomenu strokovnili obrtnih zaurug In se jc splošno odobraval zaključck, ka- kor je bil storjen na zboru brežiške ko- lektivne zadruge dne 2. febr.. da ima ko- lektivna zadruga pospešcvati strokov- no organizacijo obrtništva in da se naj kar najprejustanovijo za brežiški politič- ni okraj strokovne zadruge za krojastvo, čevljarstvo in lesne stroke, in da se ko- vači, peki in mizarji priklopijo v Celju sc snujocini strokovnim zadrugam, kovi- narji pa že obstoječi celjski kovinarski zadrugi, za sudlarje in tapetarje pa se ustanovi posebna zadruga za Stajersko jn Prekinursko ozeniljc. Tr.c:ovska iu obrtna zbornica v U"- bljaui poroča, da se bodo mednaroune razstavc, ki se nameravajo prirediti to leto v Italiji, i5ričele prirejati vsled hu- de zime v mesecu maju in se jih bo tudi največ vršilo v tern mesecu. MednarocT- ni razstavni semenj za kujieo v Fircnzt ter šest unietniskih in kulturnih razstav, ki so temu semnju prideljene, (razstava antičnih knjig, iJustraterjev in dekora- terjev knjig, osobito fotografična izloZ- ba, knjigovezniška izložba in izložba narodne kulturc) se bo vršil na vsak na- čin v času od maja do konca julija tl. Predsedstvo delegacije niinistrstva flnanc razglaša: Generalna dirckcija dr- žavnih dolgov je z objavo D. br. 17668 z dne 24. nov. 1921 pozvala naše državl.ia- ne, da prošnjam za protest zoper žigo- sanje njihovih obveznic predvojnih ne- gažiranih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije, ki se uahajaio na ozemljn avstrijske republike, po republiki Aystrl- ji. prilože tudi potrdilo o tfržavljanstvu (domoviuski list). Ker stranke v nmogo primerih niso predložile prošenj v sml- slu obiave ali pa prošnjam niso priklopi- le potrdila o državljanstvu, je potrebno, da najdalje do 5. niarca tl. dostavijo iiTf- posredno poslanstvu kraljevine SHS na Dunaju (Wien I., Seilerstätte No. 30): I. Potrdilo o državljanstvu. 2. da v doplsu označijo tocno številko depotne listtnc, Stevilko straui(iolijo) za vsako banko, kjer se nahaja depo. Po možnosti naj se predloži točni prepis potrdila o depou. Prošnjo, s katero se predloži potrdilo o državljaustvu in druge podatke se »no- ra «premiti s predpisanim kolkom. V t prošnji naj se sklicuje na poprejšnjc pri- jave, Narodno gospodarstvo. Naš izvoz mesa v Italiio. Ko jc vla- da prejjovedala uvoz žive živiue v Jtali- jo, so se vrgli na meso in mesne izdelke. Lira je poskočila med tern od 7 na 15 K, cune mesa v Italiji so pa ostalc S do 10 lir, za prvovrstno meso. Posledica iega je bila, da se je pri nas cena izvoznega blajja razvila_ od 30 na 60 kron in da sc je razprodala vsa prvovrstna živina. Ha- lijani prihajajo siimi pp blago. menjujeuo lire v krone, navijajo uomačemii kousu- mentu ceno, največji delež dobička pa vtakuejo sanii v žep. Izvozna carina za meso zuaša 60 dinariev pri 100 kg ali 2.40 K pri kilogram«.!. Ta znesek ie pri današnjih ccuali in zashižku minimalen in ne nudi nifci državi kakih znatnejših dohodkov, uiti kon/iuncntu zaščite. Iz- voz po domačih tvrdkah je že padel ua minimum. Ako traja ta situacija še na- dalje, obstoji nevartiost še večje dragl- nje in napetosti. Slovcnija je popolnoma v območju lire in ja zato v mr.ogih ži- viiskih pnedmetih yx presegala Zagreb in Beograd. Neodložljiv državni in go- spodarski interes zahteva, da se oneiiio- goči nadaljna razprodaja blaga pod cc- no, ker sc to vrši tako na škodo konzu- menta in ne na škodo domaöega pro- ducenta. dobiček imajo pa le ltalijani. Vlada naj to razprodajo omeji s tern, da dvigne v smislu pooblastila po členu 4. zakona o izvozu lanskoletno izvozno carino, ki že zdavnaj več ne odgo^arja sedanjim tržnim in valutnini razmerain. S tern zajezi vlada nov val draginje, kt preti poplaviti zemljo in nai izvede po- trebne gospodarsko - poliiicnc ukrepe Razne vesti. Umorjenega so uasli euvaia mcteo- rologičnega observatorija in njegovo že- no na 2504 m visoki gori Säntis. Ker te- lefon in brzojav zc nekaj dni nista delo- vala, so inislili, da je pretrgal sneg žice. Posledice i>revelike moči. »Novosti« objavljajo sledeči zanimivi dogodek, ki se je odigral v Zagrebu: Neki kmet je peljal sicozi mesto v s\ ojo vas 216 kg ;e- žek zvon. Spotoma se je ustavil pri go- stiiničarju Schönbuchnerju. ki je znan po svoji izredni moči. Razgovor je nanesel ua težo zvona, na kar je gostilničar prl- pomnil. da ga kljub 216 kg teže dvigne z dvema prstoma. To je tudi storil. Ko ps» je spustil zvon, je isti počil. Kmet je za- hteval 16-000 K odškodnine, gostilnicar pa mu je ponujal le 8000 K. češ da zvon ni popolnoma razbit. Policija je sicer posrcdovala. a ni mogla uičesar ukreui- ti, ker kmet ni hotel sprejeti 8000 K. DUaška kuhinja v Celju ie preiela od 1. do 15. febr. tl. razun že obiavljenih da- ril še sledeče prispevke: po 1000 K: tvrdka (ioričar & I^eskovšek. knjigarna v Celju: občina mesto Žoštanj; po 600 K: Posojilnica v Brežicah; do 500 K: okr. odbor Konjice; po 400 K: g. Fr. Dober- Šek, župnik v Koprivnici, g. Drago Sirec, trgovec v Ceiju in ga. Franica Kavčic v Celju; i)o 320 K: g. I- Trop, župnik, na- bral na gostiji Rcsnik-Potušek v Rim- skih toplicah; po 300 K: g. dr. Anton Božič, odvetnik v Celju; po 200 K: g. Janko pi. Tompa, grajščak v Šmartnem v Rož. dol., g. dr. Fr. Lipold, odvetnik v JVlariboru, g. dr. Leopold 2užek, vladni svetnik, g. Alojz Drofenik. trgovec. r. dr. lv. Raj.šp, primarij bolnišnice, g. Fr. Srrupi, trgovec in g. dr. Fr. Kunst, zo- bozdravnik, vsi v Celju, g. Fr. Orobler, kaplan v Solčavi, županstvo na Polzeü, po g. prof. Mastnaku g. Daiüel Barle, oskrbnik v Konjicah in g. K. Qoiogranc, stavbenik v Oaberjih; po 160 K: učitelj- skj zbor v Braslovčah in g. Iv. Kvac, nadučitelj v Šmartnem v Rož. dol.; po Stran 4. »NOVA D O B A« Stev. 25. Poštni ček rač. 10.594 specke cU?ažair:ii© r»a,sci?eclxi.e lotex>ije. Registrovc kreditna in stawbena itfdrugazom.zav. tf^^lBan Ppttiepnov» ufin IS W WBIJU "L3LSTNI DOM" Račun čefcovnega urada St. 10*318. SpPGJcsma hs-anüne wloge in jjMi obr&stuje po 4V2°/o «"tiri in pol K od sto, proti odpovedi (5%) pet od sto. 120 K: ueiteljska zbora v Grižah in v Dobovi p. Brcžicnh. g. Andrej Anžlovar. poštni unuinik v Ccliu in g. I. Vasle. po- sestnik u;i Oomilskem; no 100 K: žu- panstvo trg Kozje, g. Josio Poplatnik, zupnik v Pnlenšaku, g. dr. Mano Dcre- i'iui, mestni iizik, g. Jos. Maiclič*. rcstav- rater na kolodvoni, .«;. Fr. Vo.^lav, uei- felj na okoliški osnovni soli. g. in/.. Vin- ko Travirka, ffozd. svetnik. #. dr. Jos. Steven, vet. nadzornik. .c. Joško Bi/iak, naduciteij mestne osnovne sole, g. Stje- \\m Kovačevič. ravnatelj trg. sole v p., nemienovar.i, L. Fr. Kalaii. trgovec, g. inž. Iv. Marck, stavbni svetnik, glie. Pa via AViklavec, strok. učitcliica mesč. sole ter ^. in #a. dr. Brescliar, zdravnik, vsi v Celju, šolski vodstvi v Vidmu in v /doUili, iičiteljstvo v Makolah. ?j. dr. Fr. Kloar. odvetnik v Kozjem in k. dr. Vinko Tajn.šek, zdravnik v St. Pavlu pri Pre- holdu; po 80 K: tf. Hinko Požun, notar v Oornji Radjconi, j?. Martin Avšič, kaplan v Mozirju, iičiteljstvo osnovne šok- v 2alcu in Trbovljah, «• Fr. Stupica, notar pri Sv. Lenartu v Slov. gor.. .^. Jos. b'ikcla, kaplan v Trbovljah, g. Jos. Bn- nar, ravnateli mešč. sole, g. Joz. Krosl, kapian in .ica. dr. Schwabova. zdravniko- va soproga, vsi v Celju ter k- dr. Iv. Ru- dolf, odvetnik v Konjicah; do 70 K: \t- citeljstvo mešč. sole v Slovenjgradcu; IK) 61». K: ^r. dr. Fordo Ktmci, zdravnik pri Sv. Pefni pod Sv. gor., šolsko vod- stvo v Vitanju, g. Jos. Bojcovič, sodni nadoficijal. r. Jauko Smodiš. rcvizor Zadr. Zveze in tvrdka brata BatiC^ vsi v Celju, g. Karo! Presker, župnik v Smart- nem ob Paki, učiteljski /bor na Planini in .<. Lud. Smole, trgovec v Sevnici; po 48 K: g. Jvan Žagar, župnik v Dobju: po 40 K: misijonarii pri Sv. Jožefu v Cclju. g. dr. Milan GoriSck. odvetnik pri Sv. Lenartu v Slov. sor.. g. Peter Wudlcr. naduciteij v Linbnem. g. Vinko Munda. Kaplan v Smarin. g. Jos. 'Pretnar, ka- pian v Pilštanju, g. M. §trakl, župnik pri Sv. Petru pod Mariborom. g. Ivo Sorli. nc (ar v Rogatcu. g. Jakob SafoSuik, ka- plan na Holu, g. dr. Lovro Hacin, vladtii komisiir, g. dr. Fr. ' Žiher, dež. sodni svetnik. gdc. Ana Znpnnčič, strok. uei- tcljica mešč. sole. g. Fr. Kra.inc, učitclj okoliSke sole. g. Adolf Pfeifer, bančni u- radnik, g. Alojx Poljšak. strok. učitelj mešč. sole, g. Vek. Jagodič. poštni otici- ial, g. dr. Ovidon Sernec, odvetnik, g. Jiiro Detiček, notar, g. inž. I. Hummel, univ. pTofesor, g. Anton Radej, avskul- fant. g. Silvester Fon, ravnateli zemlji- sk^ knjige, g. Anton Lasbacher, kaplan in g. Mih. Dobravc, slikarski mojster, vsi v Celju, gdč. Minka Jagcr. učiteljica v Marijt Reki, g. Juri Mikolič. kaplan v Lnčah, g. Fr. Sinko. župnik pri Sv. Martinu na (Pohoriu, g. Iv. Atelšek, ka- pJan pri Veliki nedelji in g. Fr. Spindler, žnpnik pri Sv- Jurjn ob Pesnici; po 36 K: včiteljski zbor v Št. Vidu pri Grobel- nem; po 28 K: ga. Antoniia Kavčič, v St. Jurhi ob juž. žel.; po 24 K: g. Fr. Rakun, kaplan v Majšpergu; po 20 K 80 v: g. Fr. Založnik, trgovec v Zibiki; po 20 K: ga. Berta Šribar, posestnica v Št. Pctru v Sav. do!., g. dr. Ft. Rosina. odvetnik v Mariboru, g. Fr. Močnik, župnik pri Sv. Stefanu, g. Ant. Kociančič, kaplan na Ponrkvi, g. Fr. Ogrizek. župnik v p. v Vojniku, g. Iv. Šepic, trgovec v Konji- cah, g. Fr. Skaza, učiteli v Velenju, g. inž. Jos. Močnik v Celju, 7. Anton Go- rin§ek, davčni uradnik v P. v Cclju, g. Iv. Crnej, strok. učitelj me^č. sole v Ce- liu, g. J«an. Rožman, župnik v Zavod- ujem, g. Fr. Lekše. župnik v Lučah, g. Jos. Loj. poštni nadoficijal v Rečici ob Paki, g. Potokar Gregor! župnik v Boč- ni, neimenovani v Št. Janžu pri Sloveni- gradcu in g. Konrad Iršič, poscstnik v Misiinji; po 12 K: g. Fr. Gartner, župnik v Planini; po 10 K: g. Fr. Lorn, /upnik pri Sv. Petru na Krönski .gori in ga. Re- gina Vasič, vddva. dvor. svetnika v Ce- lju. — Vsem darovalcem srčna hvala! Lastnica in izdajateljjai: Zvezna tiskarna v Ceiju. Odg'ovorni urednik: Lie. Edvard Šimnic. Tiska: Zvezna tiskama v Celjn. f/srfar/za CEL)E Izrršttje vaa v stroko $pa~ dajoča dela najhitreje in po dnevtdh cenah. Izdelujt ni tiskovlne kakor. časo- piaje, trgovske, šolske in uradnlSke tiskovlne, knjige, ctnike ltd. do najamet- nejšega Öarvnega ilslca. Najbolje urcjena KNjfOOVEZNfCA izvršuje hitro In soltdno knjigoveška dela od naj- priprostejše do najflnejie --------- izpeljave --------- row! Rmetovalcl! ?JEl Došla jc modra gallca In Žvoplo po ugodni ccni. Dospela so tudi svoža «emena vrlna, travna in delella. Istotam se dobi tudi: 169 5—3 Kromplr. aid», moka, prtftno bučno olle, Kollo, pelroiej, kava, rlž i. t. d , i. t. d. Za obilen obisk se priporoča A^vion Močnik OlavnitrgS Celjje GlavnltrgS i PraznB stehlenice 7/io vinske, Sanpanjske in konjakove 189 kupuje vsako množino 4-4 ALOJZ FABIAN CELJE, Cankarjeva ulica St. 4, CELJE. I Vedno fino anylBsfeo blago y zalogi! V Males ZabukoseR ^ krojaški mojster, Cankarjeva ulica 2 ^izgotavJja vsakovrstne obleke^ točno in solidno. _^r Sprejme se priden *—*¦ pekovskiučenec Naslov v upravi »Nove Dobe«. S9IUKISI Naslov se izve v ** upravništv niista. Fotnitie ali zastopglbs išČe velike tovarna likera, ruma, kon- |aka in ostalih spirituoz. Ponudbe i obvestilom, v katerem kraju pozna re- flektant največ mušterij, poslati na na- slov: poštni predal 41, Zagreb, glavT?1» pošta. 166 10—L K 800B— nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi za takoj ali pozneje, dobro idoč' trgovino ali gosfilno ali oboje skupaj, kje v bližini fame cerkve v Savinski doütni ali blizu Celja. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na naslov 212 Št. 895, Poštno iežečc, Slovenska Bistrica. 1 — 1 OBUESTILO. Podpisani pripravljalni odbor naznanja, da se vrši dne 5-. marca 1922 ob 3. uri popoldne v restavraciji Narodni dom v Celju ustanoveii občni zbor Splošnegospodarske zadruge v Celju, zadruge z omejeno zavezo, s sledečim dnevnim redom : 1. Sklep o ustanovitvi zadruge. 2. Čitanje, razlaganje in odobrenje pravil. 3. Sprejem članov. 4. Izvolitev prvega načelstva. 5. Izvolitev prvega nadzorstva. 6. Slučajnosti. Interesenti se vabijo k mnogoštevilni udeležbi občnega zbori. CELJE, dne 26. februarja 1922. Za pripravljalni odbor: Drago Žabkar. I Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Franjo Dolžan I Kralja Petra cesta CEL.JE Kr«lja Petra ce»ta I izvriuje vsa dela točno In solidno. B S s Cene xmerne. | 53 P**>oračsani na r^zpolago. 52-9 ' Trgovina z Qn»lanterijskitn in modnim blagom, > ženskim in fno&kim perilom ter igračanni < FRAMC KRAMAR 144 50-5 poprej Prica & K^aniap Na drobiiot CELJE Na debelol I Zaloga cigaretnih papi>-Lkov in »tr*o6nio4