LJUBLJANA,
6. ^APRILA 1966
LETO KVSI
; m ■
ST.'7	’
Ob 6. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva
Šola — osrednja družbena ustanova za celovito vzgojo mladine
Kdaj boljši časi za otroško varstvo?
S posvetovanja Konference za dmžbeno aktivnost žensk Slovenije
V teh dneh se zbirajo v Ljubljani delegati iz vse Slovenije, ki sodelujejo na 6. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva. Med njimi je precejšnje število prosvetnih delavcev. Ni to slučajno. Vprašanja vzgoje in izobraževanja mladih (in ne samo mladih!) ljudi so pri nas v zadnjem času stopila zelo v ospredje. Zato je ena izmed- nalog 6. kongresa SZDL Slovenije tudi ta, da oceni in začrta smernice prihodnjega razvoja vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
O različnih problemih našega šolstva, vzgoje in izobraževanja sploh, smo v našem listu zlasti v 'zadnjem času skušali pisati čimbolj poglobljeno, na strokovni ravni; z različnih gledišč smo ocenjevali in kritično presojali posamezne probleme, ki so še nakopičili okrog te dejavnosti. Zdaj bi bilo zelo prali, ko bi nam ugotovitve kongresa osvetlile te probleme še s kakšne druge plati ali pa dale potrdilo dognanim dejstvom.
Naj ob tej priložnosti — kot naš prispevek k slovesnemu razpoloženju v dneh kongresa — navedemo nekaj misli iz gradiva, ki smo ga prejeli od Glavnega odbora SZDL Slovenije.
Komisija za izobraževanje in vzgojo si postavlja med drugim nalogo, da na’ kongresu osvetli družbeno funkcijo šole, ki »se ne končuje v izobraževanju, pri njenem učnem uspehu, temveč moramo šolo v večji meri razvijati kot osrednjo ustanovo družbe za celovito vzgojo otrok in mladine.-«
Sedanje nestabilno — tako razvija ta problem dalje omenjeno gradivo — bolj ali manj admini-strativno-proračunsko financiranje šolstva spravlja prosvetne delavce v položaj, v katerem nimajo zadostnega vpliva na oblikovanje dohodka delovne organizacije, to Pa otežuje tudi delitev osebnega dohodka po delovnem uspehu. Ponekod pomeni boljša kvaliteta dela manjši dohodek delovne organizacije in manjše osebne dohodke njenih članov. Vzrok temu je v sedanji proračunski praksi. Zato postajajo nekateri člani delovnih kolektivov nedelavni, drugi pa še vedno vidijo rešitev v
centralističnem, administrativnem
urejanju gmotnega položaja šolskih ustanov.
Predvideni novi sistem financiranja vzgojno - izobraževalnih dejavnosti daje jasno osnovo za delitev med družbo in vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, kar bo spremenilo ekonomski in družbeni položaj teh delovnih organizacij, povečalo njihovo samodejnost in odgovornost ter daja-i-o večje možnosti za. delitev po delu. Za učinkovitejši razvoj samoupravljanja, delitve dohodka {n osebnih dohodkov po delu v šolstvu je bistveno to, da bo urejeno razmerje: delovna organizacija — družba. Skupnosti izobraževanja kot posebna oblika družbenega samoupravljanja na pod-ročju vzgoje in izobraževanja naj bi povezovale interese šole z interesi gospodarstva in širšimi družbenimi interesi. Vzgojpo-izo-braževalna dejavnost je čedalje
spodbujali njihovo ustvarjalnost. Vprašanje pa je še vedno, po kakšnih merilih naj bi dobivali sredstva. Merjenje in nagrajevanje osebnega dela in uspeha je neraziskano. Nekateri menijo — tako beremo v gradivu GO SZDL Slovenije — da ni mogoče uveljaviti tako imenovanih objektivnih meril, ki so spodbujala h kakovostnemu delu.
Obstaja .neskladje med potrebami in zahtevami družbe po izobraževanju, izobraževalnimi koncepti in programi ter učinko-
»Intenzivnost gospodarjenja bo zagotovili tej družbeni dejavnosti zahtevala, da se proizvajalci bolj precej večji delež v splošni po-posvetijo svojemu delu in uspo- trošnji, pa tudi v narodnem do-sabljanju, za kar bo potrebno in- hodku.
tenzivnejše delovanje šolstva, Iz razprave na posvetovanju je zdravstva in otroškega varstva, mogoče tudi povzeti, da je polo-Torej gre. za vzročni vpliv gospo- žaj zaposlenih žensk v raznih darskih in negospodarskih dejav- občinah precej drugačen, kot bi nosti, brez katerega ni mogoče pričakovali glede na občinske doseči ciljev gospodarske refor- proračune. Številke pravijo, da me.« Ne več nova, pa vendar lo- celo v bolj denarnih občinah niso gična in mnogokrat ponovljena namenili odgovarjajočega deleža za misel. Slišali smo jo tudi na po- razvoj te dejavnosti. Tako imamo svetovanju o otroškem varstvu, v številnih občinah precejšnje ki ga je v okviru priprav za VI. neskladje med doseženim narod-kongres SZDL Slovenije organizi- nim dohodkom in ustvarjenimi rala 24. marca Konferenca za možnostmi za uspešno varstvo in družbeno aktivnost žensk Slove- vzgojo otrok. Za primer, kaj lah-nije. Posvetovanja v ljubljan- ko napravi razumevanje na pra-
Ob vsem tem lahko z gotovostjo osnovne dejavnosti in investicij*
trdimo, da smo precej daleč od takšnega vrednotenja varstva, kakršnega bi v današnjem času smeli pričakovati in si želeti, in to, da ta dejavnost še ni postala sestavni del programiranja celot-
skih vlaganj. Čeprav so sredstva v teh skladih odvisna od dela tistih, ki vanje vlagajo, pa je jasno, da jih bomo trošili po potrebah in tako, ko gre za otroka, utrjevali načelo socialistične solidar-
nega gospodarskega in družbene- nosti. To je nujno, ker delitev po ga razvoja v občini, da je sode- delu ne more upoštevati večjega lovanje med odgovornimi druž- števila otrok v družini in zato se, beidmi dejavniki — starši, občani, ge ni ustrezne družbene interven-krajevnimi skupnostmi, delovni- cije, povečujejo razlike med mi organizacijami, šolskimi, otroki, ki niso utemeljene, zdravstvenimi in socialnimi usta-
novami. družbenimi organižacija-mi in občinskimi skupščinami še vse premalo učinkovito.
Osnovna zapreka za razvoj otroškega varstva je praV neure-
skem klubu poslancev, ki naj bi vem kraju so občine, kjer je jen sistem financiranja njegove po besedah predsednice konferen- otroško varstvo precej bolje raz- osnovne dejavnosti. Hitrejši raz-ce Majde Gasparijeve
k izdelavi načrta za razvoj otroškega varstva, so se udeležili strokovni'in družbeni delavci ter nekateri delegati .VI. kongresa.
Temeljna ugotovitev razprave je bila, da je prav dnevno var-
prispevalo vito, kot pa bi to sodili po podat- voj ustrezne družbeno-materialne
kih o njihovem narodnem dohod- osnove za razvoj otroškega var-ku. Tudi v občinah, kjer je med stva bo mogoče doseči — tako se zaposlenimi več kot polovica poudarili na posvetovanju — le
žensk, je vključenih v varstvene ustanove le 1,4—13,0 Vo otrok. '
neposrednim angažiranjem družbenih skladov zajinanciranje družba.
Ob
V razpravi na posvetovanju smo slišali mnogo o položaju otroškega varstva v posameznih krajih in občinah, pa tudi predlogov za izboljšanje sedanjega stanja. Nov problem, ki se pojavlja ob sedanjih, je zaposlovanje obeh staršev v tujini, staršev, ki zapuščajo redna delovna mesta pri nas in iščejo zaposlitve izven meja naše države, otroke vseh starosti pa mirno pustijo — z mislijo, da bo zanje pač poskrbela
vitostjo sedanjega izobraževanja, ot’ok izrazit primer neuskla-
tako v vsebinskem pogledu, kakor tudi glede intenzivnosti. Številčne in kakovostne potrebe po strokovnih kadrih niso skladne z dejanskimi potrebami po strokovnjakih na posameznih področjih družbene dejavnosti, kar je posledica premalo dognanih potreb, nesistematičnega, neskladnega in včasih tudi nesmotrnega razvoja šolske mreže ter profilov šol in
jenosti razvoja s potrebami. Ta neusklajenost pa je vse bolj občutna in bremeni družbo — kljub temu da so številne razprave in dokumenti, ki jih je sprejela skupščina SRS, poudarjali pomembnost enakomernega in skladnega razvoja družbene skrbi,za otroke z družbenim razvojem.
Dejstvo je, da število in zmog-
kadrov. Kongres naj obravnava Ijivost varstvenih ustanov še ved-in določi smer ter prioriteto na- no zaostajata za potrebami, ka-daljnjega razvoja vzgojno-izobra- kršne so. Podatki kažejo, da je ževalnega sistema. Pri tem. bo se- v celodnevno varstvo vključenih veda odigrala svojo vlogo moder- komaj 33 % šolarjev (1,25 °/o na nizacija učno-vzgojnega procesa osnovnih šolah in 1,75 ®/o v vzgoj-in sploh izobraževanja: potreba no varstvenih ustanovah), v orga-. po večjem vključevanju televizi- nizirano varstvo pa 1,70% vseh je in drugih množičnih komuni- otrok, starih do 3 leta, in 12,11 % kativnih sredstev v vzgojno- vseh predšolskih otrok.
izobraževalni proces postaja vse bolj očitna.
Dalje naj bi 6. kongres razpravljal o otroškem varstvu *— pojmovanem celovito, od zdravstvene zaščite matere in preko vseh oblik družbenega varstva predšolskih in šolskih otrok — kot posebno aktualnem področ-
Statistike kažejo, da je v mestih in industrijskih središčih tudi več kot 50 °/o takšnih družin, v katerih sta zaposlena oba star-Irtrnkn ®a’ hkrati Pa ie prav na teh območjih problematika otroškega varstva naj slabše rešena.
In kje so vzroki za številne
ju za usklajevanje interesov posa- negativne pojave, ki porajajo meznika in družbe v sistemu sa- problematičnost mladih? Odgovor moupravljanja v komuni ter kra- je samo eden: neurejeno otroško jevni skupnosti.	varstvo. Kako je zanj poskrbela
Skrb družbe za ustvarjanje družba? V 1.	1964 so dosegla
enakih pogojev pri šolanju otrok družbena vlaganja za otroke v in mladine doslej ni bila dovolj staJ°«ti do 14 let komaj nekaj smotrna in učinkovita. (Otroški nad 13«/o sredstev namenjenih d,odatek, domovi, štipendiranje, splosm potrošnji (otroški dodatek šolske malice ipd.) Osemletna je bil udeležen v teh sredstvih s šola naj bi z razširjenimi nalo- 27«/o). To opozarja na neizkonsce-gami, kot so vzgojno, zdravstveno nost objektivnih možnosti in na in socialno varstvo, štipendiranje to, da bi lahko z ustrezno politiko talentov ipd., vedno bolj zagotav- (s poudarkom, da je skrb za Ijala mladim generacijam enake vzgojo sestavni del družbene socialno-ekonomske in družbene vzgoje mladih generacij) in z od-pogoje za njihovo vključevanje v ločitvami samoupravnih organov delo in življenje.	D. H. in družbeno političnih skupnosti

Ali sta lahko očka in mamica brez skrbi pri svojem poklicnem delu, ker vesta, da nekdo skrbi za njun naraščaj?
koncu posvetovanja so sprejeli vrsto sklepov, v katerih so poudarili, da pomeni urejanja vprašanj, ki zadevajo družbeno materialno osnovo varstva interes in obveznost delovnih organizacij in skupščin, dalje da je osnova za uspešno sodelovanje in skupno akcijo vseh odgovornih dejavnikov enoten program razvoja otroškega varstva v občini, ki bi izhajal iz obstoječega stanja in potreb in ki bi temeljil na materialnih možnostih delovnih organizacij, občine in staršev.
Občinske skupščine naj poskrbijo — tako so menili udeleženci posveta — da bodo strokovne službe še letos izdelale programe* skupščine pa bodo morale v prihodnje bolj intenzivirati svoja prizadevanja za uspešen razvoj naraščanja vseh družbenih institucij, namenjenih otrokom in mladini. Pri materialnih vlaganjih je treba dati prednost tistim ustanovam, ki s svojim programom in delovanjem zajemajo največje število otrok. Tako vlogo ima osnovna šola, ki bi morala skupaj z varstveno vzgojno ustanovo postati žarišče vzgojnovar-stvene dejavnosti v krajevni skupnosti. Zato je treba vlaganja v razvoj osnovne šole močno intenzivirati, da bi v obdobju srednjeročnega plana dosegli nasploh enoinpolizmenični pouk in celodnevno bivanje na šoli vsaj v mestih in industrijskih središčih za 30 °/o šolarjev. Šolsko malico na bi morali imeti z novim šolskim letom na vseh osnovnih šolah. Hkrati z osnovno šolo bo treba razvijati tudi varstveno-vzgoj-ne ustanove, da bi ob koncu srednjeročnega plana zajemali v organizirano varstvo vsaj 30 predšolskih oti'ok.	M. K.
Na rob kritikam o vzgojnih zavodih
V zadnjih mesecih je bilo v naših časopisih in revijah napisanih precej člankov o vzgojnih zavodih. Povod za pisanje so dali prepiri, ki so nastali med vzgojitelji v vzgajališču Veržej in pritožbe treh gojencev iz vzgajališča Logatec.
Vse članke, ki so ob tem nastali in bili objavljeni, lahko razdelimo v dve skupini. V prvo spadajo tisti, ki kritizirajo vzgajališča v Veržeju in Logatcu, v drugo pa spadajo tisti, ki so pod vplivom
Pomembnejši sestavni del celot- prvih najeli problem naših vzgojnega družbenega procesa ustvar- nih zavodov v celoti in postavili Hcnja. Takšni odnosi bodo tudi za- vprašanje družbene odgovornosti vezovali delovne kolektive, da za p0g0je; v kakršnih se ti zavodi
bolnico in zdravnika plačati sami, da jim ne privoščijo razvedrila, jih ne pustijo na obiske k staršem, da starši ne dobivajo pravih informacij, da jim ne pustijo denarja, oziroma ga jim zaplenijo, da tudi denarne kazni uporabljajo, da nikdar niso deležni tople in prijazne besede in da jim ne nudijo možnosti za izučitev poklica.
Ko pišejo o medsebojnih odnosih pedagoškega osebja, omenjajo, da so ti odnosi nevzdržni, da se vzgojitelji in učitelji med seboj prepirajo in dolgotrajno brezplodno razpravljajo, pri čemer pozabljajo na otroke in da
nitev zavoda prvi umestni ukrep, s čemer naj bi bili srednjeveški odnosi med vzgojitelji in gojenci končani in. da ni nič bolje kot v Logatcu tudi v drugih slovenskih vzgajališčih in da drugi domovi na ukinitev še čakajo.
Tako pisanje o zavodih v Veržeju in Logatcu je doživelo velik odmev, ne samo med bralci, marveč tudi pri družbenih organizacijah, republiških sekretariatih vse do republiške skupščine, kjer je bilo govora o »naravnost strahotnih razmerah v logaškem zavodu« in posredno tudi drugih, saj »navsezadnje spadajo taki zavodi
PTejujejo samoupravne odnose v lastni delovni organizaciji in
so potrebne zato energične perso- v resorno področje katerega izmed
V prihodnji
številki:
razpisi
delovnih
mest
nahajajo.
V tem članku je moj namen na kratko povedati, kaj se je kritiziralo in kakšna je bila reakcija na to pisanje. Prva skupina člankov kritizira predvsem nepravilen odnos vzgojiteljev do gojencev. medsebojne odnose pedagoškega osebja in neprimerne pogoje, v katerih zavodi delajo.
Pri naštevanju nepravilnih odnosov do gojencev omenjajo površnost in malomarnost delavcev, ki se kaže v tem, da hodijo gojenci bosi okrog domov, ko je že premrzlo, da so čez dan oblečeni v pidžanie, da so sploh oblečeni revno kot berači, da jim odtegujejo malice in skopo delijo boljše jedi, da gojence fizično kaznujejo, da uporabljajo fizično delo kot kazen, da morajo v hudem mrazu delati na prostem ves dan, če zbolijo, jih ne pustijo ležati, če imajo napotnico za bolnico, jih ne pošljejo tja, da morajo stroške za
nalne spremembe.
Kolikor se v teh člankih dotikajo neprimernih prostorov, v katerih gojenci živijo, omenjajo vrata brez kljuk, okna brez stekel, da na postelje sneži, ome-
republiških sekretariatov« in da »finančne težave niso vzrok slabim razmeram v zavodih«.
Zato je druga skupina člankov, ki je nastala, kot sem že omenil, pod vtisom prve, postavila v glav-
njajo stare gradove, stare sodnije nem sledeče ugotovitve: da so ne-in zanemarjeno okolico.	kateri teh zavodov slabši, kot so
Ko so razne komisije, ki so bili pred vojno, da stanja, kakrš-preverjale resničnost navedenih no je, ni mogoče poslabšati, da se očitkov, zaključile svoja poročila, že več let opozarja, da je objek-je iz njih razvidno, da so nekateri tivni položaj zavodov in njihovih očitki resnični, pretežna večina pa delavcev nevzdržen in da vzgojno ne. Bolj zanimiva pa je značilnost osebje živi že dolga leta v nepre-samih člankov v posploševanju stani negotovosti, brezperspektiv-pbsameznih nepravilnih primerov nosti, z občutkom, da so le začas-odnosa konkretnega vzgojitelja do no tam, kjer so, in da se jih vsa-
gojencev — na vse vzgojitelje; posameznih primerov nepravilnih interpersonalnih odnosov v enem zavodu — na vse zavode in določenih ubikacijskih pomanjkljivosti enega zavoda — na vse ubi-kacije vseh vzgojnih zavodov. Posledice takega posploševanja jih vodijo do zaključkov, da je uki-
kdo otepa, da je sedaj seveda že vse zamujeno, da so vzgojitelji' vzgojno naveličani, zagrenjeni in razočarani, namesto, da bi (naši družbeni organi) odgovorno in strokovno ukrepali, da sodišča več ne zaupajo v vzgojne zavode in mladoletnih ne pošiljajo več vanje, da so naši vzgojni zavodi zadnje ča-
se zašli v slepo ulico, da je nič koliko pretehtanih načrtov padlo v vodo, ker niso dobili potrebne družbene podpore, da bi bil že čas, da se nehamo spraševati, čigavi so ti nevšečni otroci, in da poskrbimo za zadostno število ustreznih kapacitet za njihovo vzgojo in prevzgojo.
Pri vseh teh člankih v dnevnem časopisju in revijah je značilno tudi to, da niti' posamezniki niti kolektivi nanje javno sploh niso reagirali. To molčanje so si bralci in pisci razlagali na dva načina: ali je vse res, kar se je pisalo, ali pa so se začutili tako užaljene, da so enostavno molčali. Isto velja tudi za kolektivne sestanke, kjer so se nepravilnosti obravnavale.
Obe stališči sta nesprejemljivi, če pomislimo, da vzgojni zavodi vršijo družbeno odgovorno nalogo, saj rešujejo najbolj delikatne vzgojne probleme, končno pa je v njih zaposlenih tudi nekaj sto ljudi. Zato bi nas moralo, zanimati mnenje teh delovnih kolektivov in vpliv takega pisanja na njihovo razpoloženje. Iz materiala, ki sem ga zbral, bom navedel nekaj značilnih odmevov.
Naši vzgojni zavodi za vedenjsko in osebnostno moteno mladino, ki jih pozna naša javnost kot zanemarjeno in delin-kventno mladino, so že ves čas svojega obstanka v težkem položaju, mnogi so celo mnenja, da v najtežjem položaju od vseh vzgojnih zavodov. Težave, ki so nastajale, se često niso samo prikrivale od strani delavcev v teh
zavodih, tudi družbene pomoči za izboljšanje objektivnih pogojev ni bilo. Povojna lociranost teh ustanov na neprimernih krajih in v neprimerne stavbe je zato aktualna še danes. Toda vkljub temu je šlo skozi te ustanove v povojnih letih preko šest tisoč najbolj problematičnih otrok. O uspehih prevzgoje je bilo napravljenih precej analiz. Ce vzamemo najstrožje kriterije za uspehe, ne moremo preko dejstva, da so bili uspehi doseženi najmanj v treh četrtinah primerov. Zato so pavšalne kritike naše vzgojne zavode dobesedno osupnile in v kolektivih izzvale ostro obsodbo. Vzgojitelji to kritiko smatrajo za zlonamerno* senzacionalistično, hujskaško, nezrelo, neodgovorno itd. »Smatrajo, da so zlasti nekateri (članki) napisani tendenciozno in prikazujejo razmere v zavodih zelo enostransko. V njih je izražena nezaupnica vsem ljudem, ki delajo zavodih. — Sprašujemo se, ali smo se v vseh zavodih zbrali samo nesposobni ljudje? — Pri svojem izredno napornem delu nam družba rada deli moralne klofute* manjkrat pa pomoč in nasvet V stiski.«
Iz pisem, ki sem jih prejel od vzgojiteljev, povzemam, da so postali nerazpoloženi, negotovi, da so začele nastopati prave krize, da postajajo popolnoma apatični in da so izgubili voljo in smisel karkoli dokazovati. Takšno stanje seveda vpliva na voljo do dela pri vseh, posebno tistih, ki so pri delu vestni in uspešni. Vsakdo se nam-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Od tu in tam
REPUBLIŠKI ODBOR RAZPRAVLJAL O KULTURNIH DEJAVNOSTIH
Priprave na 25-letnico ustanovitve
OF slovenskega naroda
v zaprtih krogih, pn
1
Letošnjega 27. aprila bomo pozivajo vse šole v naši repub- boljši nalogi, medtem ko naj poš-praznovali v okviru proslavljanja liki, naj prirede 27. aprila svečane Ije vsaka šola druge stopnje po 25-letnice začetka oborožene vsta- proslave, akademije in druge ma- tri naloge. Občinske komisije boje in ljudske revolucije tudi 25- nifestacije, obenem pa objavljajo do te naloge ocenile in poslale letnico ustanovitve Osvobodilne nagradni razpis za pisanje poseb- po eno nalogo iz vsake skupine
bora sindikata	!n Prav-^31110 - -------	icinico ustanovitve usvoDoaime nagraani razpis za pisanje poseo- po eno naiosu i* »oon.«
nih dejavnosti je na svoji razšir-	in	Stlv^OFT^med	ustanoSve OF Slovenskega naro- kcmfsiji^priMpuSe^^eS
mam naše zgodovine, hkrati p. da, ki na) b. se mu odzvali vsi taria.u »prosveto in kulturo.
di nekateri predstavniki kultur- Promota jpd- — vse to prinaša v gospodarstvenike ipd-
nih zavodov in pa gostje, med njimi republiški sekretar za pro* sveto in kulturo Tomo Marte- dejavnosti
naše življenje velike spremembe, ki se jih nemara vedno niti ne zavedamo dovolj. Naše
pa so se doslej razvi-
je eden od temeljnih kamnov učenci 7. in 8. razredov osnovnih GO SZDL Slovenije bo nagra-
Posehna komisija pri republi- socialistične Jugoslavije, zato naj šol in vsi učenci šol druge stop- dil o-sem najboljših nalog iz kulturne	odboru sindikata delavcev bi tudi naša mladina posebno slo- nje. Naloge z naslovom »Ob 25- osnovnih šol in 7 najboljših nalog
družbenih dejavnosti bo zbrala vesno proslavila to obletnico. letnici ustanovitve Osvobodilne šol druge stopnje, nagrade pa bo
lanc — dne 23. 3. t- 1. razpravljalo iaie DO vsih trarbrimnalriih t-pinl vso pomembno problematiko in GO SZDL Slovenije, CK Zveze fronte slovenskega naroda« naj podelil na dan mladosti. Repub-o materialnem položaju kulturnih denrib nam-pi Tu nHhoio ,rio1 pripravila gradivo z izčrpnejšimi mladine Slovenije in republiški pišejo učenci dve, učni uri v šoli, liski sekretariat za prosveto
ri-p.lflivn/vcf f TT .OT? C!	*	r* J •	Ir	J	J	1 lili StSlLlŠČl	oftlrvrvf	I- n.r»	1 v« 1 ^ v. t-t r-,	/-J k-> 1 n o veni I o Iz-111 +1 1 fin ff 1	Q	I Tl Cllf 1TTI
dejavnosti v SRS.	do nasprotij. Potrebna bo preob-
Mnoge izmed naših kulturnih razba mreže naših kulturnih in-insititucij so se znašle v zadnjem stitucij. (Samo za primer: v Slo-času v finančnih težavah — od v©mji imamo 105 muzejev, zbirk, gledališč (osebni prejemki npr. spominskih sob in razstavišč; vsi celjskih gledališčnikov so sramot- ^ muzeji so sicer odigrali pano nizki) pa do muzejev, knjižnic, m©mbno vlogo predvsem v zbira-galerij, arhivov... Vzroka fi- ;riiu gradiva.) Tako bo potrebno nančnim težavam v teh institu- pregledati celotno mrežo kultur-cijah pa ni iskati — po mnenju ni)l institucij, njihovo funkcijo v udeležencev posveta — le v ne- sedanjih pogojih življenja naših razumevanju določenih odgovor- ljudi, v določenem okolju. Ven-
Simboličen »Jurčičev dinar«
sekretariat za prosveto in kulturo in sicer najkasneje do 10. aprila, kulturo priporoča občinskim od-
Vsaka osnovna šola naj pošlje ob- borom SZDL, občinskim komite-čiski komisiji, ki jo bodo ustano- jem ZMS in občinskim svetom, vili občinski odbor SZDL, občin- pristojnim za šolstvo, da nagradi-ski komite ZMS in občinski svet, jo najboljše naloge v okviru ob-pristojen za šolstvo, po dve naj- čine in podelijo nagrade na dan ____________________________________ustanovitve OF, medtem ko pri-
Posvei
o mdcHdizaciji pouka
poroča osnovnim šolam, naj pišejo učenci od prvega do šestega razreda šolsko nalogo s temo iz NOB. Najboljše naoge na to temo
Obletnice so priložnost za mar- vestil mladinski komite. Dijaki v Opatiji bo od 25. do 7. aprila naj bi šole primerno nagradile.
zadnji dve desetletji, z naglim nega posveta se nam zdi dovolj a? !	^ a: -°lska mladl,na P" odkupu Pre- pa bodo imeli: dr. V. Svajcer o pred nedavnim je bil v Kr-
fj * ’ .	, °	i j .	.	^ cime), je osnova literarni jubilej šernove rojstne hiše). Z uredni- humanih asn^ktih racionalizacije škpm nlpmim ^71^7 na katprpm
S^šlga^Sla" so sfbTst ‘	°	~ \0°-letniCa iZida P^a sl0' štvo- tednika Mladina so se do- pouka, M. JPuhaS o reformi šol- STazSvljTli o šolstvu C
panog našega življenja so se bist- problemih kulture vse preveč raz- venskega romana »Deseti brkt«, goyorili, da bodo vsak teden ob- skega Sistema v luči raclonaliza- turi. Plenuma so se udeležili pro-
ki ga je^ napisal Josip Jurčič, javljali članke, v katerih bodo cije pouka in dr. D. Mitrovič o svetni in kulturni delavci obči-Jurčičev dom stoji na Mulja- opisovali kraje iz Jurčičevih del učitelju kot faktorju raclonaliza- ne ter članica GOSZDL in pred-vi še dandanes in že lani so pri- — take, kakršni so danes. Josip cije pouka. V okviru tega posve- sednica komisije za šolstvo pri čeli domačini pripravljati skupaj Jurčič je namreč jemal snov za tovanja, ki bo pod pokrovitelj- Glavnem odboru SZDL Slovenije s turističnim društvom v Ivančni svoja dela v glavnem iz okolice stvom zveznega sekretariata za tov. Francka Strmole, gorici proslavo svojega velikega svojega doma. Spregovorili so že izobraževanje in kulturo, bodd de- V razpravi o osnovnem šolstvu rojaka. V hiši, kjer lahko že sedaj o gradovih, ki so omenjeni v De- ^aje sekcije za učne načrte, prog- 80 udeleženci obsojali način fi-vidimo jiekaj predmetov in knjig setem bratu, o starodavnem sti- rame in učbenike, za objekte, nanciranja! osnovnega šolstva in iz Jurčičeve dobe, nameravajo škem samostanu — o jami, po ka- sredstva in tehnike pouka zame- s tenl v zvezi velike razlike, ki
LITIJA:
Kombiniran pouk za 37% učencev!
V litijski občini, ki je ena od najtesneje sodelovati in tudi
— j  ____3 _ I    'v	..	. .	__
urediti muzej. Hiša, ki je bila po- teri se pride na drugi svet, pa tode oblike in organizacijo pouka nastajajo v šolah: od osebnih do-
______ -_____________________luul zneie Prebeljena in prekrita z bodo še pisali. Se danes je ohra- ter 'za profesionalno usposablja- h°dkov učiteljev do opremljeno-
gospodarsko šibkejših, sta med	skupno reševati probleme Prav	Ppfko’ bo doblla	sPet	v}dez’	ka'	niena Domnova puška, Sovin	nje	""
problemi, ki tarejo osnovno šol- s tem namenom je bilo pred dne- krs?ega le ^jp.V9- stoletju. V svečnik in vrsta drugih reči, za- Vsi, ki ^	^
stvo, najobčutljivejša dva: mate-	vi organizirano širše posvetovanje	n odo nredih	kar	se da	po-	mmivih za vsakogar, posebno za	gjti	tega	posvetovanja,	ali	pa	so-
rlalni in kadrovski. Čeprav se ob-	predstavnikov skupščine in šol, ki	P°ln muzej tega	velikega pnpo-	ljubitelje slovenskega slovstva,	delovati	z	razpravo	v	eni	izmed
črnska skupščina trudi, da bi z	sta se ga udeležila tudi namest-	ve0I?lka’ kl bo obenem	prikaz	do-	Tako žele približati Jurčiča mla-
sti šol, šolskih malic, predšolske
se nameravajo udele- vz£°ie itn; .
Podatki kažejo, da porabimo v 62 občinah Slovenije za šolanje otroka od 50.000 do 153.000 S. din
vsakoletnim minimalnim poviša- nik republiškega sekretarja za mačiie srednjega dolenjskega dini in jo navdušiti za akcijo.
sekcij, naj se prijavijo na na- letno slov! Organizacijski odbor za po-
ni s financi-
njem ^ proračunskih sredstev iz- prosveto Tn “kuTturo^BoVis JLipu- tejeta iz prejšnjega stoletja. Po- Akcija ima torej bolj kulturni svetovanjr^^racionalizacijr po- Nič bolje kot s financiranjem
i-,~ T-.X_ T_-	^ toliko finanom' nomon vato v •	,	•	,	,	Osnovnih Šol tudi
njem šol II. stopi Tov. Francka Strmoletova je
ili w »rs 5e r^.rr. r
V občini so tri osemletke, ki vprašanja v zvezi z uveljavlja- Posvetovanja, ki je bilo letoš- dino — res ostal simboličen. Ime imajo še petnajst podružnic, v njem načel o reformi osnovnega nieSa februarja v Ivančni gofici, vsakega pionirja ali mladinca, kl katerih pa je pouk (delno) zaradi šolstva, o napredovanju učencev kier SP govorili o pripravah za bo prispeval v-ta namen en novi nezadostnega števila učencev in z 'negativnimi ocenami, sanaciji Proslavo, se je udeležil tudi za- dinar, bo zabeleženo v spominski pomanjkanja učiteljev v kombi- šolskih objektov, občutnih razli- stopnik mladinskega aktiva gim- kniigi, ki bo v bodočem Jurčiče-niranih oddelkih. Zaskrbljujoč je kah izdatkov na učenca v posa- " podatek, da obiskuje kar 37 %, meznih občinah, izobraževanju otrok v občini tak pouk, kar je učiteljev in notranji šolski zako-visoko nad republiškim povpreč- nodaji. Pedagoški svetnik Marion jem (8 %).	pa je osvetlil nekatera pedago-
Zaradi omenjenih težav sta ška vprašanja; najdlje se je za-prisiljeni tako skupščina kot šole držal pri dodatni pomoči, kombi
nazije Stična. Ta je o načrtih ob-
Poletni center za učenje tujih jezikov
poudarila, da zaman iščemo rešitve za izhod v sili v neki skupni blagajni in pa, da današnji, tako
___	_ ..... ................... kritizirani položaj, ni od včeraj,
ni rje v, ki so vse življenje in vse delo temveč je nastajal v daljšem raz-posvetili le šoli; dvainštirideseto leto dobju.
si opravljal pedagoškd delo na ijttp_ -• .tvIko Ur*.	• t*.
kraiu in zato naibrž ni več dosti ijanski tehniški srednji šoli, dvamšti-	oa do tuai razmisliti o me-
faco	rln Vd eo nVfiio	rldeseto leto ti je minevalo v volji in	rihh, po katerih bomo delili sred'
•i ’	* i Se aKC1^a aoa(vDra	raz-	svežini ob mladih ljudeh v razredih,	stva bodočim izobraževalnim
vila.	Nekateri so predlagali,	naj	m spomin nate, Roman, ne more na	skupnostim, pa tudi o merilih no
mah nreceniti vsesa, kar si storil kot ,	.	^	.	1^1.1x111,
Ing. Homanu Groeglu / v slovo
Bil si eden tistih redkih inže-
vem muzeju.
Letošnje šolsko leto gre že h Si opravljal pedagoško delo na ijuio-
Radijski sestanek na dan pomladi
Spominjam so prvih Jet
bi jo še bolje pripravili	in	nada-	Wah Poceniti vsega kar si storil kot	k t ^ ih	b	odmeriali	denar
Zveza društev za tnie ievike	'HoiroU ^	+.,/u ..	 človek m pedagog, kot strokovnjak in	edLcim	uumo	Odmerjali	denar
tudi	letns	organizirali	v^ndo	* i f 1 Zin^°	tud*. v PnhpdnjMn	prljateij. Tu je Se tV0ja podoba, ve-	osnovnim	šolam in
tudi	letos	organizirala	v sode-	šolskem letu,	vanjo pa	bi	zajeli	drina in humor, optimizem in vera v	stonnie
lovanju z domom prosvetnih de- tudi JPI. Mladinci nai bi torei z človeka, vse to si radovoljno dajal, ■ J '
1 o TT/-tr^r t ^» f)	n  Ž. X  J _   ....	'	*	A/c-arfr, 4-^rfr, c* r,	I tr/-» o /*, rvi-5 t*, 1 o mn■
šolam II. S. S.
Vsega tega se spoštljivo spominjamo
je go^onfolžavLhBnlnciSa Se "angtšSne^ fraSčine3 Zaeet° akd1°. nadal^ali’ obe- vsi, ki so te poznali, sprejemali tvoje osnovnega in strokovnega šolstva ruščine in Nemščine PredavaH	V P°mag	^ '"Teda" ko^si^dokončal visokošolske
v tej občini, pedagoška svetoval- bodo najbolj znani naši in tuji	. .	, ,	študije, nisi pomišljal, kam naj te
’	......... ..	..	..........^	Mladina pa pri tem delu ne vodi življenjski poklic. Kljub obetav-
Zcra Meršolova
sv prvin lei po k	kadrovskih nrnhlomih ir, strokovnjaki'	' ivnauina pa pri tem delu ne vodi življenjski poklic. Kljub obetav- V ™. letu starosti je umrla Zora
vojni, ko SO pionirji proslavljali	ncnfhfi?™! . r0blei!^	St	j a j OO • sme ostati osamliena in brez DO- nejšim poklicem si se odločil za pro- Meršolova, nekdanja učiteljica in kul-
orsri crfcomladancki dar, TVTUaiia ni Učnih uspehih. Na tem območju Tečaji bodo od 5. do 23. juli-	r,r,d rt r, ,	I1 fesorja. Vedel si, da šolsko delo ni turna delavka na Dolenjskem. Zora
prvi- spomladanski dan. Nihče ni }ma nekaj gn] kombiniran nnnk ia v .Tairn TTdplpžonri hodo Cia- nioci pedagogov. Poudarili smo ne lahko in ne donosno. Odločil si Meršolova je 'službovala po več kra-
kulturno in se za mladino. Vedel si, da srednje- llh Dolenjske, na Kočevsko pa so jo
•	w	. ..	-v	.	r,voe+o ,r414 rr VsivrSt T,, rr ^ r.1 r. 4: -- n) J
^ Sv^,WabkiTdpaip Kii^l”1 ima neka3 kombiniran pouk ja v Jajcu. Udeleženci bodo sta-	..P
■ ..,.VC1 icah. To je bila ma- od prvega do osmega razreda, po- novali v domu kajakašev na Pliv- ze’ i?aj !ma ak°Da ---------------------- ..	. .	-------------prestavm v bivši
.uan tekmr učuje Pa sal"0 en učitelj. V teh skih jezerih, kjer je izredna mož- "!„fina”c,no	Vsak uče-	sl se	nlenl^naprednosti
bivši Jugoslaviji zaradi in s v ob od cmi sel -
vanj v vbeh športnih panogah, šolah sploh nimajo učil za pouk nost za rekreacijo.	ne<7 ailaK a11 mladinec naj bi kovno šolsko delo. Maiojih"je,” W *so "osti. Ker med tamkajšnjimi ijddmi
sjxs!tis5Jg&
opustili.	Stankov pa je precejšnje tudi šte- za prosveto so priporočili, naj z lastno aktivnostjo zbrali še bili, cenili in spoštovan kot človeka tur- Kljub temu da je spremenila
Oživila jo je zopet Zveza ra- vdo odpadlih ur.	plačajo udeležbo na teh tečajih oruSe prispevke občanov, pa bi in šolnika, tak si jim ostal v hvaiež- P0,?.,ic’ ie še dalje ostala vzgojt-
dioamaterjev Slovenije in Jugo- Ravnatelji posameznih šol so šole oziroma družbeni skladi za Ma to podpora mladinski akciji, ta^bof^a^v spominu Ptistih!\flo članfee pri sokolu,vojsko “* slavije, ki je tudi na letošnji govorili o potrebi prevozov učen- solstvo.	uan akciji še večji kulturni po- ti drugovali pri šolskem delu.	oslepela, pa se je vključila v zvezo
^a^lSfsTečanjtTugoriovam in o PriMgajTn^ učneg^progra- ja na Naslov:JTom0 prolvetnfh Mati - to naj b?jV®!« “C.čaiTealko v"Sul S je z^vselTsrcem^av^aiVt^na skih pionirjev.	Le-ti so lahko	po-	^na terenskim razmeram, to	je	radnika, Beograd, Kralja Miluti-	dagogov. Prav	bi	bilo, ko bi se	iiani, nato je moral k vojakom in na	rniadino, ji pomagala pri učenju
slali svoiim vratnikom v raznih	vcepljanju	ljubezni do zemlje	in	na 66. V prijavi navedite jezik,	oglasili pedagogi	vseh šol z na-	fronto, bil je v vojnem 'ujetništvu v	in njer.m težavah. Mladina ji je to
v	.	,	kmečkega	dela Tov Linuzič	ie	za katerega se želite oriiaviti in	sveti kako nai	io	izneliemn	Italiji. Leta 1919 ie nadaljeval študij	Viačala na svoj način: z ljubeznijo in
krajih čestitke	m pozdrave.	umetnega	“e.idv- iov- ^ipuzic	JO	ta itateiega se zente prijavni, in	»veti, KaKO naj	JO	izpeljemo.	na stroinem oddelku UubUanske unt-	spoštovanjem in nepozabnostjo po
Zp inni cp ip irkiinpiio v tp seznanil udeležence razprave se svoj točen naslov.	Na stiski gimnaziji so mladin- verze. Tri leta kasneie se je vpisal na njeni smrti.	m. t.
„.7.	Jr.	. y . S pripravami za zvezni zakon o TTT,rT,,TT„	.	ci ustanovili poseben odbor ki elektrotehniškem oddelku visoke šme	„	_
akcijo epo število naših sol m financiranju vzgoje in izobraže- VELENJE:	skrbi za potek akcije. Pri Fino- 7 ®rnu 'Mo^vfk,a)’	^ končal	FrOIlC ZttgOrC
°kdred-OVVi1:lKhOVlhi vanja- Na Predlog Predsednika	KoitCftHlli VCČef	grafskem muzeju v Ljubljani so sredn« tehniški TuPvSLiuh”anTV"s	pred nedavnim smo pokopali v
krozkov m klubov mladih skupščine so na sestanku skleni-	.	odprli tekoči račun za' prispevka eas avojeea življenja je služboval kot aa°goi£ 'tofartš^Tn^v^eoiUena^m^r
tehnikov. Letos so za taksno ra- n da bodo pripravili srednieroč- Pred nedavnim je bila v ve- •vracjp,,. v t« para f .k- ~ ^ • T . , ' srednješolski profesoC tehniških em	vzgojitelja medijsko ječanje namenili kar dva ni program razvoja šolstva v ob- lenjskem delavskem klubu prire- gana 501-Tl2 IjunčTev	iote°f 7xn^9P p^Te^om-aviiarpe^	ga^b^^udje^v2
dni: nedeljo, 20. marca za ostale čini, pri reševanju problemov pa dlJev- kl 1° le Pripravil glasbeni	T lcev vdinar • poško'delo na teP šoli vse do1 prerani atanJevici, kjer je opravil precejšnje
republike in 21. marca za želje naj bi pomagali tudi predstavniki solski center v Velenju. Le-ta Je	T	"	prerane	---------r"
L. Jevšenak
in čestitke slovenskim pionirjem, delovnih organizacij.
Takšno radijsko Srečanje so	Boris Žužek
imeli tudi pionirji osemletke Katje NOVO MESTO:
Rupena iz Novega mesta in osemletke Antona Majnika iz Ribnice na Dolenjskem. To posredovanje sta prevzela operaterja novomeške radijske postaje YU 3 DJR
Srečanje
domskih skupnosti
nastal po združitvi velenjske nižje glasbene šole s šoštanjsko. Učenci tega glasbenega centra priredijo sicer vsako leto javno produkcijo, na kateri prikažejo uspehe šolanja. To pot pa so pripravili prijeten koncert predavatelji
smrti.
________ _ ^ ^	Srečanja domskih skupnosti so skupno z nekaterimi najboljšimi
i^ribnfskp" rv«tnip^ vti7 mr* postala, lahko rečemo, že tradicio- učenci. Namen koncerta je bil,
L™ »	tekmovanja v Športnih discipli- .e kulturno Izpopolnjeval,
Koprski maturanti na učni praksi
prerane delo na šoli. Po prihodu v Novo me-seto je več let opravljal službo šolskega nadzornika in znal usklajevati mlade_ prosvetne delavce pri delu v sami šoli. Med vojno so ga večkrat pregrnjpH, ker je bil član OF, po osvoboditvi pa je postal upravitelj novomeške osnovne šole, več let pa je poučeval tudi na obrtno nadaljevalni šoli. Kjerkoli je delal, si je uspel pridobiti zaupanje in spoštovanje med mladino in odraslimi.
M. T.
=h0irh	V nah, popestrena
Z enomesečne prakse smo se	»— V začetku sem si zelo priza-
vrmh v šolske klopi. Spet smo devala. Ni se lahko vživeti v raz-
Rudolf KrcmfeG
Pred nedavnim je zaključil svoj« življenjsko pot prof. Rudolf Kranjec,
izpopolnjeval.
izian itn	slavnostnimi Velenjčani želimo, da bi bil ta samo dijaki.	red, kjer je šestintrideset otrok, M ^rgV«vaS
Vr,; r.a	.	____ akademijami. Srečanja prirejajo koncert resnično samo uspel za- Vrnili Smo se zadovoljni; mor- vsak s svoiim svetom./Toda ko srčnodobrega in poštenega moža.
ai se, aa Dl bilo treba prve vsako ]et0 na dan vstaje, doslej četek, ki bi mu sledila še vrsta ;da celo srečni.	sem imela ored sobni velik knn Pr?f' Ruc!olfa Kranjca, ki je vzgojil
imladanske dni snet oživiti, če	..	__i.= o-i-i«	/i r-	u.I_______ ,	..	. 1JntIa piea seDOJ velik kup nešteto generacij, se hvaležno ™o-
ne^gače^vsaTna^faTS - Pn Knn^	P°dobnih Plitev.™" ~A. E. ~ VsakdThoče pripovedovati. ^^0^0^sem spoTala"njihove m“ ”1™ je neZtiZ debi
preko radia Za takšne sestanke	medt®m ko bo Mošnje	RffZSlfme	v T P t3 kako 511 zadov°- želie in skrivnosti, je bilo lepo. sv?’e	^anje, jih vzgaja: m
tP&Sft&TZS'?? r ^“grSom MoTaSli v - —Tgg?.------------------------------------- ~-KM«a ZSVLS m&P? ” »■ W	- .
eramp in hi takn nirn^lavliiali turli u ^	• t u i	^ hO*C21jSICII1 IilllZ6]lll	* Ivlajua, imaš se glas? nagajivosti SO bili ljubki. Obvla- Krčevini pri Ptuju. Klasično gimna-
druge tSia^rSe '	^ S°e’ žensTe^in moške e4eP°; JESENICE= ' korani Kultur-	**	~ Povej, dala sem se. Meni so zaupani,	v	kfer je
Ul avuc pj.azuutt.e.	merile zenske m moške ekipe v nega doma bo ofl 9_ 4 d0 17< 4- razsta. povej kaj zanimivega!	moji so z vs
m. iratar. rokometu m odbojki, popoldne pa va »Modeli za loški Jmaii kruhek«. Toda vsi se le ne pogovarjamo, posajenostjo.
IHARIBOR:
V namiznem tenisu in Šahu. V ne- Razstavo je pripravil Loški muzej Iz vsj ne m-inoverimprn^ T,, in tam' delio donnlrlnp 8 mnin hrv atlp Škofje Loke, na Jesenicah pa jo orga- ,. , P POVCaujemo. iu m tam oeijo dopoldne, 8. maja, bo atle nl2,ira likovna sekcija dolik jeseni- sodl kdo sam m zamišljen. Le o tika, popoldne^pa rokomet in od- Ce.	čem premišljuje?..
m rili vrv v verv aivrvio.	*	’ hil odličen dijak. Na dunajski uni*
SO_Z, .VSO ^vol0 Otroško raz- verzi je doštudiral romanistiko, svoj«
znanje je izpopolnjeval v tujini in Zadnje dni ie bilo nailenše tako dbvladal šest jezikov. Potem se
V	razrcrlu com oa	^ x '	ves P°*vetil delu z mladino: služ-
V	razredu sem se počutila CU- boval je kot profesor v Novem dovito. Vzljubila sem Svoje učen- stu in Sarajevu, po vojni - do upoko-
si ie ustvaril dom.
34 novih diplomantov ! pedagoške akademije
Na mariborski PA so diplo- di tri pa bodon^bS teTmo vMd rTT 10. ^“bTraSva^Tmnov vSko Svo T	eje-^ kaVP°pedali- Tod7'kljub Temu
Ubrali doslej 203 diplomanti, prejeli diplome Dan bodo zakliu- oslu Gomjske. odprta vsak dan od yellko odgovornost imaš! Vzgajaj moke. Govorijo le njihovi pogledi, iaiid nm? mei	n3et vrnl mi
pred kratkim pa so podelili di- Pčm\ zabavnim programom.	*• kran]"	v Mestni hiši bo domT i^tinMd”1 f®10™ in V?-gle' D i' ‘' Vem> da trud ni bil zaman- »»V vedel, kje je nftgovo So šaz
plome naslednjim 34 študentom. 9. maja bodo mladinci obiskali od 9 t do 29 4? razstava: »Nemška dom! Šestintrideset parov 0ci se Polno naročje zvončkov in belega k bil ves čas pristaš or ter ji po-
bojka za končni plasma. Zvečer Razstava je odprta vsak dan od 9. Vplik T-oavUt „i,„	.	,	V“i'	ov'-’Jc uccn-
bo v novomeškem domu kulture d0^ dre in od 15. do 19. ure.	J kk kf“®d’ °^a’ ,pi®ffcna ce' Jokala sf™- Šestintrideset pa- ^	domNovem mestu’ kjef
slavnostna akademija, no nrire- „^M_N?.Ki..»_„K,a“1iik	T, klopi za. žestmtndeSet rov oci uprtih vame. Radi bi mi
Prva svetovna vojna mu ni priza*
z dobrim delom In vzgie- ... Vem, da trud ni bil zaman. noTt' Tedei. 'k*e jeTfegoT^mesto.TTj jtiintrideset parov oči se	Polno naročje zvončkov in belega	i® bil ves aa.s pristaš o- •	■ —
Med novimi diplomanti, med ka-	partizanski “Žog ‘Tn^Bazo^oTob	koncentracijska 'tahmišča«.'	je radovedno, vprašujoče uprlo	telolfa, drobna darilca... Stiskala	ma5aL^niaE™j*b	v nm.
terimi je bik 20 izrednih študen- koncu tridnevnega slavja pa bo . 7	TSva"0»Vot«ška\ra! va"}e'IK;ako Preiskujoč je otrokov sem ročice. Nazadnje sem morala no in ttho sedS v gimn^ijski zbor-
tov, jih je največ diplomiralo iz partizanski miting.	fika«. * *	’	s pogled. ^	slehernemu dati še svoj naslov.-« nici in poslušal pogovore mlajših ko-
skupine biologija-kemija ter zem- Posebnost letošnjega prazno- Od 12. 4. do 29. 4. »Kraška plastika- ...Ta je Janko, oni Igor — Nihče ni bil razočaran. Z za-	Zv<5n£5šel primerno
1 j ep i s-zgodo vina.	vanja bo v tem, da bodo v pro-	J h n Pr?pravil	Etnografski tam s^di Tanja, ta zasluži pet, oni upanjem in vero gledamo na po- pametno, preudarno6 in^^olTeno^3 1
Vseh študentov, ki so letos gram vključili tudi več posveto- Razstave v obeh galerijah so od- komai tri... Sem prav ocenila? klic, ki terja ogromno požrtvo- Profesor Kranjec je zrasel 12 vpisani na PA, je 2350, med temi	vanj vzgojiteljev in zastopnikov	prte vsak dan od 10. do 12. ure in	od	Utrujeno premišljujem: Otrok je	vanja, pedagoškega erosa in zna-	ni tuTči TflTi!51' J-	pleJSn
kar 774 rednih. Ob letošnjem	domskih skupnosti Slovenije, ki	^Veja^loka- Loški m„zci	.e	kritJfen- ve koliko zasluži.	nja, ki pa je vseeno tako zelo,	kaj gje t-pijenje in revščina, ?“o .i®
vpisu je bilo precej zanimanja bodo razpravljali o vzgojnih pripravil na 'gra^u'prvo filumeni- Mimogrede; takale učiteljska zelo lep.	yedn° sndštoval malega, zatiranega
tudi za skupino razrednih pouk,	vprašanjih dela v domovih in o	stično razstavo v sioveniju razsta-	praksa ni kar tako. Bile so teža-	In še to- tovarišem mentorjem	eiCzaKnrnnfemu skuial Pornasa«- Ig
med izrednimi študenti_pa je naj-	delu mladine pri samoupravljanju	^ nalepk za vžigaUčne škatlice).	ve — veliko težav. Pa prisluh-	se za ves trud najtoplejše zahva-	v naših vretah ^zri^vidno ll Vnmo
več učiteljev, ki poučujejo na šo- v domskih skupnostih.	vsak dan od n do iz Z inJ , nimo, kaj nam pravi mlada »to- ljujemo!	mišmi nanj s spoštovanjem. Lkršne-
lah že več kot deset let. S. S.	M. T.	»•	“• «« « »d L. varišica<,.	^	fHaiH v	je med. nami ustvaril s SVOJO
Dijaki V. letnikov svetlo osebnostjo.
s. K*
Ali so res samo materialni pogoji SIMPOZIJ 0 MORALI vzrok slabim uspehom v naših šolah?
Slabi lični uspehi zadnjih let Prvi korak v reševanju tega v naših šolah so bili povod, da je problema je nedvomno analiza doza kulturo in sedanjih vzrokov nizkega uspeha.
zvezni sekretariat prosveto ustanovil posebno komisijo iz vseh republik, ki je imela nalogo analizirati nastali položaj ter predvidela nujne ukrepe za njegovo izboljšanje.
Komisija je na svojih sejah prišla do sledečih zaključkov:
Glavni problem vseh naših šol je nizek uspeh oziroma znanje učencev. Uspeh pa se lahko poveča le, če odstranimo vzroke dosedanjih nizkih rezultatov in če še bolje in racionalneje izkoristimo tiste faktorje, ki lahko vplivajo na povišanje znanja in uspeha.
Analiza je pokazala, da na šolski uspeh delujejo v glavnem tri skupine faktorjev:
materialno in kadrovsko nje na šolah,
socialne in osebne razmere, v katerih žive učenci,
stanje in intenzivnost pouka. Prvo in drugo skupino faktorjev, ki vplivajo na nizek šolski uspeh, ni mogoče na hitro spremeniti. Iz tega sledi, da se bo negativno delovanje obeh še nadalje čutilo ter da bo lahko prišlo še do poslabšanja obeh skupin faktorjev.
_______\___________________________
popoln ciklus. Se pravi, učenec se he sme samo seznanjati z novim gradivom, ampak mora. biti v zvezi s tem novim gradivom aktiven, gradivo mora biti utrjeno, učenec pa mora dobiti takoj
Zato pa je potrebno kar najbolj pazljivo pregledati tretjo skupino faktorjev, to je tistih, ki vplivajo na stanje in intenzivnost pouka. To so pretežno subjektivni faktorji šolskega uspeha, torej
sta- tisti, ki zavise od učitelja in učen- povratno informacijo o_tem, kakca. Prav zato pa, ker so to sub- šen uspeh dosega pri svojem uče-jektivni faktorji, lahko na njih nju. Zato je potrebno stalno po-
vplivamo v pozitivnem smislu in'udarjati važpost aktivnosti učen-	na ravni	zat0
hitreje celo v današnjih razmeran. cev pri pouku in utrjevanja.	__
Nedvomno nam praksa kaže, Stalno in kontinuirano izpraševa-da je pouk v naših šolah še ved- nje spodbuja učence na stalno no pretežno tradicionalen, ver- delo. Potrebno je uporabljati so-balno predavateljski. Cilj takega dobne učne metode, namesto pre-pouka je seveda jasen, se pravi, davanj naj učenci pri pouku posredujejo samostojno pridobljene
V	dneh 15, 16, in 17. marca je bil v Ljubljani simpozij o morali v današnji družbi, na katerem so sodelovali filozofi kot organizatorji, ekonomisti, psihologi, pedagogi, kriminalisti, pravniki itd.
V	treh izredno intenzivnih dneh so se zvrstila mnoga vprašanja, ki na ta ali oni način zadevajo moralnost. Vsekakor gre prirediteljem velika zasluga. Vprašanja in problemi so bili pri
je bilo pričakovati različna mne n j a, ki so se mnogokrat razhajala
je nestrpno pričakoval konkretnejših rešitev, ki jih pa seveda ni bilo. Ce je imel simpozij namen odslikati trenutno situacijo na tem področju, je seveda uspel, če pa je hotel poseči globlje v zapleten mehanizem, bi moral poprej poskrbeti za podrobnejšo analizo fenomena moralnosti in osredotočiti razpravo prav v to smer. Brez jasne predstave o tem, kaj je moralno in morala, ni mogoče polemizirati s celo vrsto nastopajočih mnenj in več ali manj pristnimi stališči.
Če smo se odločili, da sprego-
predvsem v ključnem problemu- vorimo o naši morali, potem smo
Razgovor »Prosvetnega delavca«
Neurejen položaj
slovenskih šolnikov v Trstu
Odgovarja prosvetni svetovalec za slovenske šole v Trstu prof. Stane Mihelič
• Že drugo leto opravljate funkcijo pedagoškega svetovalca na Tržaškem. Kako bi v kratkem označili to svoje poslanstvo? V čem so njegove prednosti in ije največji problemi?
— Naloge prosvetnega svetovalca za slovenske šole v Trstu kakor tudi prosvetnega svetovalca za italijanske šole na Koprskem in v Bujščini so določili
šolskih učnih načrtov je pisanje, branje in računstvo.
• Težave z učbeniki smo pri nas nekako rešili. Kako je s tem na Tržaškem? Ali so odmevi na razpise zadovoljivi in kakšne so nagrade za pisce učbenikov?
— Slovenske šole so glede učbenikov v velikih težavah. Izjema so osnovne šole, za katere tiska učbenike država in jih učenci dobe brezplačno. Slo-jugoslovanski in italijanski eks- venske nižje in višje srednje šole so pravzaprav brez ustreznih učbenikov. Pomagajo si/deloma
perti v mešanem zboru za manjšinska vprašanja. Te naloge so podobne nalogam, kakršne ima pri nas pedagoški svetovalec za slovenski jezik; seveda pa je pri tem potrebno upoštevati posebne okoliščine tako glede učnega kadra kakor šol samih in učencev. Učeni kader- deloma nima ustreznih šol, ki bi ga kvalificirale za pouk slovenskega jezika; šole delujejo šele po vojni in so brez večje kontinuirane tradicije; starši učencev ne morejo
> W "
z učbeniki, ki jih je izdala še zavezniška vojaška uprava in ki so skoraj vsi že zastareli, deloma s skripti, največ (v šol. letu 1965/66 za okoli 3,000.000 starih din) pa z učbeniki naših šol; žal pa le-ti vedno ne ustrezajo tamkajšnjim učnim načrtom. Te učbenike dobe slovenske šole v Trstu brezplačno od republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS.
Zato da bi ne ostale slovenske nižje srednje šole na Tržaškem brez slovenskih beril, sem lansko šolsko leto s sodelovanjem profesorjev slovenščine sestavil Slovensko berilo za prvi razred nižjih srednjih šol (tiskala ga je DZS v Ljubljani), letos pa je izšlo, žal le v ciklostilu, Slovensko berilo za drugi in tretji razred. Ker bi zaradi nizkih naklad slovenski učbeniki za nižje srednje šole ne mogli dobiti založnika, je v tem šolskem letu šolsko skrbništvo v Trstu začelo z akcijo, da bi se. učbeniki tiskali z državno podporo. Ko bo prosvetno ministrstvo v Rimu to potrdilo, bodo razpisani konkurzi za posamezne slovenske učbenike. Nagrada za sprejeti učbenik je okoli 500.000 lir.
Sindikat slovenske šole pripravlja akcijo za izdajo učbenikov za višje srednje šole.
•	Kdaj menite, da bodo dobili na Tržaškem vse učbenike?
— Če bosta akciji šolskega skrbništva in sindikata slovenske šole uspeli, bi v najboljšem primeru dobili lahko prvih nekaj učbenikov nekako v dveh letih.
•	Kako je urejen položaj slovenskih šolnikov v Trstu?
— Položaj velike večine slovenskih šolnikov v Trstu do danes še ni urejen. Razen majhnega števila učiteljev in nekaterih profesorjev, ki so dosegli stalnost, so vsi drugi več ali manj nastavljeni začasno (letno, triletno), to se pravi, da morajo po izteku tega roka vnovič prositi za službo, ki jo dobe, ali pa ne. Tudi se jim začasna nastavitev ne šteje v leta službe za državno pokojnino.
Prevideva se, da bodo dobili letos stalnost učitelji na slovenskih osnovnih šolah (100 po številu) in da bodo morda že tudi razpisani konkurzi za stalna mesta na nižjih oz. višjih srednjiti šolah. Toda tudi v tem primeru, če se bo to uredilo, ostaja se vedno odprto vprašanje pokojnine za vse starejše profesorje vsaf dvajset let)”,' in učitelje, saj ne bodo mogli ostati v službi toliko časa, kot bi bilo potrebno, da bi dosegli pravico vsaj do minimalne pokojnine.
biti vedno mentorji materinščine svojim otrokom, ker so sami obiskovali italijanske šole ipd. To pa so hkrati tudi največji problemi, s katerimi se mora spoprijemati tako šola kakor vsak, ki je z njo povezali.
•	Kakšen je razloček med pedagoškim .svetovalcem pri nas in pedagoškim svetovalcem na Tržaškem?
— Ker sem bil dalj časa pedagoški svetovalec (tedaj so rekli inšpektor) za slovenski jezik »doma«, sedaj pa v Trstu, bi dejal, da je razlika zlasti ta, da sem bil doma lahko res samo Pedagoški svetovalec, v. Trstu pa je potrebno prijeti tudi za vsako drugo delo, povezano s šolo. Sicer pa se počutim tudi v Trstu .Kied pedagogi kot doma.
•	Našim učnim načrtom očitajo mnogi preobširnost. Kaj menijo prosvetni delavci o učnih načrtih v Trstu?
— Ne da bi se nadrobneje spuščal v problematiko naših^in drugih učnih načrtov, bi dejal le to, da se pri nas prav zaradi »epske širine« učnih načrtov lahko skrijemo zanje in nanje zvalimo dobršen del lastnih neuspehov v šoli (to delamo leto za letom že
medtem ko so drugod (npr. v Italiji) v učnih načrtih nakazani Predvsem le smotri pouka, ^vse drugo pa je prepuščeno učitelju; in ta se seveda potem ne more skrivati za učni načrt. V letošnjem šolskem letu So bili odobreni učni načrti za vse slovenske šole. Na podlagi teh uč-uih načrtov izdelujemo sedaj ustrezne nadrobne učne načrte z navodili za osnovne in nižje srednje šole. Število predmetov Ja ur v učnih načrtih osnovnih m srednjih šol v Italiji je manjše kot pri nas. Temelj osnovno-
• Kako so organizirani prosvetni delavci na Tržaškem?
— Prosvetni delavci so v veliki večini organizirani v sindikatu slovenske šole, ki je njihova stanovska organizacija. Le-ta skrbi ne le za izboljšanje njihovega materialnega položaja, ampak tudi za dvig njihove strokovne in pedagoške ravni ter kvaliteto slovenskega šolstva.
da učence usposablja za verbalno reprodukcijo tega, kar so slišali od predavatelja. Cim vernejša je ta verbalna reprodukcija originalu, tem višjo oceno prejme. Rezultat pouka je torej ta, da od učenca pričakujemo čim vernejše in popolnejše posnemanje predavatelja. Osnovna psihična funkcija, ki jo pri takem pouku razvijamo, je spominska — zapomnitev.
Ker pa učenci osvajajo znanje v končni obliki in pasivno, prihaja do naglega pozabljenja. Pri nekaterih predmetih je pozabljenje celo v ravnotežju s pridobivanjem novega znanja in zato učenci sploh ne napredujejo, ampak stagnirajo. V takihv primerih pouk sploh nima nobenega efekta.
Če naj postane pouk efekten, mora biti predvsem aktiven. To pomeni, da morajo učenci samostojno osvajati znanje, do tega pa morajo priti le z lastnim delom, ne pa s pasivnim poslušanjem. Aktivnost učencev pri pouku bomo dosegli z uporabo ustreznih učnih metod, ustreznih učnih sredstev, dodatnimi teksti in reševanjem nalog. Vsekakor se moramo nujno čimprej osvoboditi gospodujoče vloge verbalno predavateljskega pouka in prevreči „ '■'’l težišče dela na tiste metode, ki '“'"**•'**“ zahtevajo samostojno delo učencev.
Pouk je seveda samo en del vprašanja, kako izboljšati znanje in uspeh učencev. Drugi del tega vprašanja, ki je v odvisnosti od prvega, pa je učenje učencev, to je napor, ki ga učenci sami vlagajo v osvajanje znanja. Tudi to učenje je treba narediti kvalitetnejše. Učence moramo navajati na intenzivnejše in kvalitetnejše učenje. Postopki in metode so različni, razdelimo pa jih lahko na dve skupini: na zunanje ali nebistvene in na notranje ali bistvene. Zunanje metode in postopki so precej poznani. To so prepričevanje, pohvala, ukor, tekmovanje, nagrade in kazni, štipendije, akceleracije itd. Notranje ali bistvene metode stimuliranje učencev za kvalitetnejše in intenzivnejše učenje se pa vključujejo v sam proces učenja, ga kvalitetno spreminjajo in olajšajo.
Bistvo notranje metode v procesu učenja je: kontakt učenca z novim znanjem. V tej fazi mora predavatelj postati organizator učenja: lastna aktivnost učenca do gradiva, ki se ga mora naučiti; in kar je najbolj važno, utrditev novo pridobljenega znanja.
Programiran pouk in programirano učenje je najdoslednejša metoda utrjevanja, s pomočjo katere dobiva učenec takojšnje povratne informacije o znanju v vseh fazah učenja.
Zaradi vsega povedanega je torej za dvig uspeha v danih pogojih potrebno organizirati pouk tako, dia proces učenja opravi
postavljanju definicije morale , in moralnega, na kaj naj se nanaša, ali samo na odnose med Ijud-
marsikaj prezrli, če pa smo hoteli le slišati mnogo mnenj, je to uspelo.
informacije iz učbenikov, tekstov rnh na ljudi same, ali na druž-ali s pomočjo drugih učnih sred- bene organizacije, ali na pedago-
stev Uporabljati je treba racionalne metode, ki zahtevajo samostojne miselne operacije. Končno je potrebno sistematično spoznavanje uspehov učencev, kar je pogoj za povišanje teh uspehov.
Tomaž VVcber
ške institucije.
Kdor je vsaj malo poznal problematiko in je skušal slediti vsem iz raznih vidikov pdstavlje- ^dualne nim postavkam, predlaganim kriterijem (zavzetim kriterijem), ta
Prizadevanja vzgojnih zavodov so bila doslej pri nas vse premalo ocenjena — vnjih imamo vrsto čisto posebnih vzgojnih problemov, ki niso lahki in njihovo reševanje ni zavidanja vredno...
NA ROB KRlflKAM O VZGOJNIH ZAVODIH
(Nadaljevanje s 1.* strani)
reč sprašuje, ali ima še pomen vršiti neko dejavnost, ki je sedaj javno ožigosana kot slaba in za katerp se navsezadnje nihče ne potrudi, da bi jo izboljšal. Osebno menim, da bo tako stanje pri-
ke tudi gojenci sami. Vzgojitelji "pišejo, da so se med njimi začele »akcije v smeri skrajnih divjanj in patoloških laži«, ugotavljanje, da so bili pri tem »toliko udeleženi, kolikor so bili zapeljani in naščuvani ter prisiljeni«, do za-
UL. menim, uct uu sicuijc pi* čudenja, »kako je možno, da se vedlo do popolne dezorganizaaje tako	^ lahko y’ javnih
časopisih prikazujejo«. Povzema-
in končnega propada naših zavodov. Merilo za veliko osebno prizadetost pa je tole pismo: »17 let delam za tuje otroke, nisem imel svojega življenja, zanemarjal sem svojo družino, otroke in se boril za družbene interese tako, kot sem verjel tedaj,1 ko sem sprejel za višje cilje puško in partijsko knjižico. Danes sem v sebi prazen. — Pridejo tisti, ki niso poklicani, in ti rečejo: Glej, vse kar si napravil, je v tem Žaklju in vse je zanič. Diši po kriminalu in nesposobnosti. Edino opravičilo imam v tem, da nihče ni delal bolje. — Toda nekje se moramo upreti, da smo vsega hudega in povsod krivi v domovih. Za svoje delo in delo tistih, ki so delali, smo dolžni zahtevati priznanje, a Tz t ne gnojnico!«
Interesantno je tudi to, da so z velikim zanimanjem brali član-
KOMPASj
° ev^P?c ^
Šolski izleti - izredna priložnost -
IZREDEN POPUST
Pripravili smo vam zanimive spomladanske šolske ekskurzije v kraje po Sloveniji. Prav tako za konec šolskega leta večdnevna potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo.
Pri izletih po Sloveniji 75-odstotni popust, enako tudi za potovanja po Jugoslaviji, oziroma do jugoslovanske meje pri izletih v inozemstvo.
Zahtevajte programe. Zaradi velikega zanimanja se odločite čimprej.
Šolska vodstva
Obiščite evropsko razstavo učil — 8. DIDACTA — V BASLU.
Od 24. do 28. junija smo pripravili zanimivo avtobusno potovanje z ogledi raznih mest v Švici in Italiji.
Konec junija zanimivo 14-dnevno kombinirano potovanje nroV0 Zapadne in Vzhodne Nemčne tor Češke na DANSKO, NORVEŠKO in S VEDSKO.
mo lahko, da je časopisno poročanje »negativno vplivalo zlasti na težje prizadete gojence, to je na tiste, ki so prizadeti zlasti v socialnem kontaktu. Neugodno pa so te vesti vplivale tudi na starše gojencev. Nekateri so zmedeni in sprašujejo v pismih, »kaj se dogaja«, itd. Da pa v naših vzgojnih zavodih ni srednjeveških metod, pa dovolj zgovorno pove tale podatek: »Naši gojenci so z zanimanjem zasledovali že razpravo v skupščini SR Slovenije ob sprejemanju zakona o vzgojnih ukrepih. Ob tem zakonu so mnogo razmišljali in razpravljali z vzgojitelji« (Kakšna škoda, da z njihovimi ni bil nihče seznanjen!) Iz teh skromnih podatkov je razvidno, da je časopisno pisanje o naših vzgojnih zavodih močno -odjeknilo tudi v njih samih, da je bilo malo res, kar se je pisalo, da ni bilo prav, da se je posploševalo nekatere napake in pomanjkljivosti in da je več škodilo kot koristilo, vsled česar je stanje v vzgojnih zavodih napeto do kraja, kay bi lahko resimirali takole:
Delavci, ki delajo v posebnih vzgojnih zavodih pod pogoji, kakršni so zgoraj navedeni, ugotavljajo, da od njih družba zahteva mnogo več, kot pa v danih situacijah in pogojih spioh lahko ustvarijo. Ker perspektive za izboljšanje obstoječih pogojev ni, se pojavlja absurden predlog, da se poleg Logatca tudi drugi posebni zavodi ukinejo in postavijo v fazo izgradnje ter aktivirajo šele potem, ko bodo za normaind delo usposobljeni. Pri sedanjih delovnih pogojih brez dvoma lahko napravijo posamezniki tudi napake, saj so skoraj neizbežne. Naša družba bi že zdavnaj morala za izboljšanje delovnih pogojev v posebnih vzgojnih zavodih vložiti neprimerno več sredstev, kot jih je. In ker jih ni, delo pa je teklo kljub temu naprej in so se dosegali tudi zadovoljivi uspehi, se lahko postavi samo vprašanje: Koliko časa naj ti delavci, ki delajo v posebnih vzgojnih zavodih v sedanjih pogojih, še regresirajo obveznosti družbe in kdo bo povrnil dolg vsem tistim, ki so se pri tem delu že izčrpali?
Iz vsega taga pa je končno tudi razvidno, da posebni vzgojni zavodi ne odklanjajo kritike; kritiziranje uspehov in neuspehov pa bi vsekakor moralo biti objektivno, to je v skladu z njihovimi pogoji dela.	Jagodič Vojko
Razprava, ki je od časa do časa krenila na burno izmenjavo mnenj in hlastanje po hitrih reakcijah na sogovornika, predvsem V diskusijah, je valovila od indi-do kolektivne odgovornosti za »nemoralo«, zaradi katere je bil simpozij tudi sklican.
Tematika simpozija je zajemala štiri področja, na katerih je morala družben činitelj, in sicer:
lv načelna in splošna teoretična vprašanja morale, 2. ekonomija in morala, 3. vzgoja in morala in 4. politika, pravo in morala.
Načelna vprašanja bi morala biti tako postavljena, da nanje vsaj nekaj konkretnih odgovorov HUKne bi bilo pretežkih, toda prav v tem je bilo. največ različnosti, kot npr.: slišali smo, da nas šele družba napravlja za ljudi, da je človek sam po sebi le gola možnost* * če hočemo napredovati bo morala imeti družba mehanizme podrejanja posameznika splošnim pogojem vplivanja z moralnim idealom, socializem se družbeno angažira, zato mora dilema morala
—	nemorala pogojiti družbene in miselne premike, zanima nas konkretno saniranje do sebe, do družbe, do sočloveka in obratno* ali more naša morala biti ekskluzivno empirična, moralnost je izpopolnjevanje strokovnjaka, v ekonomskih vprašanjih ni skladnosti na relaciji družbeno-indivi-dualno, potrebe ostanejo konstantne, kaj je humanistični ideal
—	homo proiectus, ideal si moramo zamišljati nasprotno današnjemu raztrganemu človeku po bistvenih človeških straneh v polarnem človeku z bolj harmoničnimi nasprotji na relaciji pro-izvajalec-potrošnik, celega človeka lahko izvedemo iz prakse, in protivprašanje; ali je možno še današnjega človeka izvesti celega zgolj iz prakse ... kaj pa iz teorije ...
Nanizal sem Vrsto postavk različnih avtorjev, ki seveda nimajo namena polemizirati z njihovo pravilnostjo ali nepravilnostjo, pač pa je moj namen le osvetliti izredno bujno odslikavo dogajanj v praksi in tovrstnih zaključkov in nemožnost najti ad hoc zadovoljive rešitve, ki bi pokrile tak kalejdoskop mnenj.
Ta kalejdoskop pa se je včasih razreševal sam s seboj, sam v sebi. Le kratek ekskurz naj pokaže, da je bilo mentorstvo simpozija mnogokrat v hudih zadregah, saj so se k tem dodajala še naslednja vprašanja (naj navedem le majcen del); kaj in kdo formira moralo je izrednega pomena; država je moralna, ker ima samoupravljanje; pravičnost, delavnost, resnicoljubnost so dobrine; človekova moralnost je v njegovem dejanju; moralna je človekova dejavnost, ki vzpodbud ja; družba in človek nimata iste življenjske dobe;- morala ni odraz samo skokov revolucije, ampak vse človeške zgodovine; kdaj bodo rešena nasprotja — nikoli; ali imamo filozofski, čisti filozofski jezik za odgovore na vsa ta vprašanja; kaj je filozofija ali je morda ali naj bo shema metodologije za praktične znanosti, za dejavnosti; ali so propadle vse dosedanje etične norme; ali je iskati samo tiste, ki so izvedljive v praksi, toda samo za danes ali morda perspektivno tudi za jutri; kaže, da filozofija v današnjem času le igra neko vlogo; jasrio je da ne moremo govoriti vsi v istem jeziku, zato mnogo nesporazumov, ti naj bodo pokazatelj in naj pogojujejo čvrstejšo konfrontacijo z živimi problemi ter iniciativa nadaljnjemu programiranju, predvsem pa ukrepanju in osveščanju.
Tako nam je bežen vpogled le v nekaj postavk, katere pa so bile v referatih argumentirane, osvetljene in razčlenjene, pokazal, kako je bil' tak simpozij potreben, kako jih bo potrebno še precej, da bomo uglecall skupni namen in si zadali konkretne naloge ter jih tudi uspešno reševali* saj morala ni izven nas samih* zato je naša krepost in odlika, samo da jo je rriarsikdaj težko spoznati in mnogokrat še težje uresničiti.
Igor Pleško
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vrednost in smiselnost učiteljeve učne priprave
Pismo učiteljice
Nekega dne je Stopil tov. ravnatelj v razred z besedami: »Ali vas smem poslušati?« »Zakaj pa ne,« je bila moja reakcija... Na koncu ure je dejal: Ura je kar v redu potekala. Imaš pravilen odnos do učencev. Prosvetni svetovalci in drugi, ki so prišli gledat našo šolo, so se zelo pohvalno izrazili o ureditvi učil za tvoje predmete v prostoru. Rad bi videl še priprave.« Iz torbe vzamem dnevnik, kjer beležim: v katerem razredu, katero uro in kaj učim, in mapo s pripravami, napisanimi na listih. Dam mu dnevnik in list iz mape, na katerem je bila kar precej obširna snovna in obrisna metodična priprava za obravnavano snov. S pripravo ni bil zadovoljen. Rekel je, da je to stara priprava, da je potrebno sproti pisati priprave v zvezek in da imamo v pravilniku določenih dovolj ur za pripravljanje na pouk. Pojasnila sem: »Temeljito pripravo za učno enoto (predmetni pouk) napišem na list. K temu dodajam slike, članke iz revij uganke itd., ki po vsebini spadajo k naslovu učne ure. Vsa to je v razvoju — to se pravi, da te stvari neprestano dopolnjujem in zamenjujem. Tudi pripravo vsako leto dopolnim ali na novo napišem, če je potrebno.« Po pojasnilu ni rekel nič več. Zdelo še mi je, da je ostal pri svojem prvotnem mnenju.
Nisem se motila — kajti s svojo Sodbo o mojih pripravah je nasprotoval članu komisije (za delitev gibljivega dela OD), da s takim in takim delom zaslužim toliko točk. Če bi imela pripravo napisano v zvezku (kjub temu, da bi jo jaz ali kdo drug prepisal iz starega zvezka oz. iz zvezka kolega) potem bi bila dobra učiteljica. Viden uspeh — toda brez priprav v zvezku, ni uspeh. To se logiko ne ujema. Presojati uči-
telja po pripravah ali morda po trenutni metodi je nepravilno. Upravitelja in svetovalce bi moral zanimati učinek — uspeh, ki ga je učitelj dosegel v nekem obdobju. In če so z učinkom zadovoljni- zakaj še potem brskajo po pripravah? Vseeno bi jim moralo biti, ali je nekdo uspeh dosegel brez pismene priprave, oli pa je za to porabil 1 kg papirja. Smešno bi se nam zdelo če bi sposobnost — kvaliteto obrtnika sodili po načinu držanja orodja v roki, ali po tem, kakšno orodje uporablja — ima ... Kadar ocenjujemo obrtnika, ga ocenimo po njegovih izdelkih, ne po načinu izdelave, a kadar bi'se radi naučili, kako se neka stvar lahko naredi hitro, lepo, uporabno in poceni, takrat pa bomo človeka prosili za pojasnilo o njegovem načinu dela. Ne vem, zakaj smo v šolstvu (ne povsod) tako togi in trmasto vztrajamo na zelo Subjektivnih merilih ugotavljanja upeha? Zakaj svetovalci ne ugotavljajo uspeha učiteljev po znanju učencev in morda po tem, kako učenci napredujejo v prvi polovici višjega razreda, 1. razreda srednje ali podobne šole itd.
Uspeh vzgoje se pa lahko meri po osebnosti učitelja, če je sam reden, pravičen ... potem lahko zagotovo trdimo, da vpliva na učence vzgojno pozitivno. Torej nič komplicirartega, a vendar mnogo objektivnejše bi bilo na zgoraj omenjeni način določevati uSpehe učiteljev. Seveda v takem primeru bi morali biti svetovalci doma v učnih načrtih in še marsikje drugod.
In še to — verjemite, da se učitelj, ki dosega uspehe pri delu, resnično pripravlja na pouk. Kako? — To nas naj ne briga, kadar ugotavljamo njegove vzgojno izobraževalne uspehe.
\
Odgovarja dr. France Strmčnik, docent oddelka
za pedagogiko na univerzi v Ljubljani
V tem pismu gre za dvoje vprašanj: 1. kakšni naj bodo načini in tehnike učiteljevega pripravljanja na pouk, in 2. po čem naj vrednoti upravitelj ali svetovalec učiteljevo delo, po učnem uspehu v razredu ali po pripravah.
Začnimo z drugim vprašanjem, bi se nanaša v bistvu na vrednost in smiselnost učne priprave. Glede tega obstajajo med prosvetnimi delavci zelA različni nazori. Ni malo učiteljev, zlasti na predmetni učni stopnji, ki podcenjujejo pismene učne priprave, zlasti kratkoročne, od ure do ure. Proti njim navajajo,najrazličnejše nazore. Največkrat zatrjujejo, da je sposobnost vzgajanja in izobraževanja mladine človeku že dana, oz. prirojena. Kdor to sposobnost ima, je po njihovem mnenju avtomatično dober učitelj, kdor pa je brez nje, je tudi s pripravami ne more nadomestiti. Pri takem razglabljanju mislijo predvsem na metodično, pedagoško in psihološko stran učne priprave.
Pedagoška intuicija je brez dvoma izredno hvalevredna danost vzgojitelja. Vendar je treba vedeti da je učiteljev z intenzivnejše razvitim pedagoškim čutom malo, uči in vzgaja pa jih mnogo. Zato se morajo za delo z mladino, za učenje in vzgajanje usposobiti in sicer z zavestnim in vestnim prizadevanjem, učenjem in pripravljanjem. Navsezadnje velja to tudi za tiste redke že po naravi pedagoško nadarjene učitelje in vzgojitelje. Naravni pedagoški čut je namreč Slep, brez vsebine, brez jasnih vzgojnih kriterijev in smotrov. Učitelju pomaga utirati pot ’do učenca, do dobrih medsebojnih kontaktov in odnosov, ne daje mu pa vsebine za vzgajanje in izobraževanje, njene prave mere, učnih metod, oblik itd. Tega se je treba naučiti, na to se je treba pripraviti.
Mnogi menijo, da vnaprej pripravljena učna priprava in vnaprej planirani potek učne ure ovira učiteljevo prilagajanje trenutnim razmeram in učnim situacijam razreda. Zaradi tega naj bi bil tak pouk' tog, nedinamičen in neživljenjski. Taki ugovori so bili deloma utemeljeni včasih, ko je bila zgradba učne priprave še pod močnim vplivom Herbar-tovega didaktičnega formalizma. Nasprotno pa principi in nameni današnje učne priprave dopuščajo učitelju dovolj svobode in nevezanih rok, da more upoštevati nepredvidene učne situacije, se jim, če je potrebno, prilagoditi ali pa jih speljati V koncept svoje učne priprave.
Take in podobne ugovore proti vsakodnevnim učnim pripravam je moči ovreči z dejstvom, da je vzgajanje in poučevanje sila važna ih sestavljena dejavnost, ki ne prenese improvizacij. Če želi učitelj učencem učivo pravilno zbrati posredovati le tisto, kar je res bistveno, ne da bi bilo ččsa preveč ali premalo, če želi učni čas gospodarno izrabiti, sile in sposobnosti učencev pa dobro aktivirati, potem se mora za pouk dobro in vsakodnevno pripravljati. Med učno pripravo učitelja in njegovimi” učnimi uspehi je torej neposredna zveza.
S tega vidika je možno odgovoriti na vprašanje avtorja pisma, ali naj ocenjuje upravitelj učiteljevo delo v reazredu po uspehu ali po učnih pripravah. V bistvu po obojem, praktično pa po tistem, kar mu je najbolj dostopno in hitro merljivo. To je pa predvsem učna priprava. Seveda bi bilo bolje, če bi lahko upravitelj neposredno spremljal kvaliteto učiteljevega dela v razredu in mu na licu mesta pomagal, če bi bilo to potrebno. Toda tak način je danes močno otežen in negotov, ker nimamo izdelanih primernih
meril in ker je upravitelj tako zaposlen z drugimi dolžnostmi, da mu ostane le malo časa za neposredno Spremljanje učiteljevega dela. More pa oceniti učiteljevo pripravo in na osnovi te sklepati na kvaliteto učiteljevega vsakodnevnega dela v razredu. Ni namreč dobrega pouka brez ali s slabimi učnimi pripravami, in redki so primeri, da bi učitelju povsem spodletelo, če sp je za pouk dobro pripravil. Seveda so možna med kvaliteto učne priprave in kvaliteto pouka določena navzkrižja. Učitelj ne more vselej do kraja uresničiti svojih vnaprej pripravljenih učnih priprav. Vzroki za to so raznovrstni, tako subjektivne kot tudi objektivne narave.
Tudi če bi imeli ustrezne instrumente za merjenje uspešnosti učiteljevega dela, ne bi smeli biti ravnodušni do kvalitete učiteljevih vsakodnevnih učnih priprav. Uspehe učiteljevega pouka bi namreč bilo mogoče izmeriti šele 'po njegovem lopravljenem delu, to se pravi po krajšem ali daljšem razdobju. S tem bi registrirali učiteljevo delo za to obdobje in mu prisodili boljši ali slabši vrednostni predznak. Tak način spremljanja učiteljevega dela je sprejemljiv, kadar na'm gre za nagrajevanje njegovega dela. Ne pa tudi tedaj, kadar hočemo ali pravočasno preprečiti njegove neuspehe ali pa zboljšati njegovo delo. Če kje, velja to za vzgajanje in izobraževanje, da je slabosti laže preprečevati kot pa odstranjevati. Se več moremo trditi. Škode v šoli zamujenih, neizkoriščenih in slabih učnih ur skoroda ni mogoče povsem odstraniti, zlasti ne, če je takih ur precej in ne le pri posameznikih. Občasno registriranje učiteljevega dela pa še nikakor ne pomeni pravočasno preprečevanje njegovih morebitnih učnih slabosti. In prav to bi morala biti osnovna naloga in namen pedagoške funkcije upravitelja. Zato se ne bi smel zadovoljiti le z občasnimi registracijami učiteljevega dela, temveč mu mora, če je potrebno, vsakodnevno pomagati in preprečevati njegove morebitne učne slabosti. Te naloge ne bo zmogel, če ne bo imel na razpolago učiteljevih priprav, na osnovi kate-terih more* oceniti in predvideti prihodnjih učnih ur.
Če pravimo, da mora upravi-kvaliteto njegovih preteklih in telj delo učitelja, kadar je to potrebno. stalno spremljati, potem ne mislimo le na njegove rezultate, temveč predvsem na njegovo snovno pripravljenost, na metode, oblike, sredstva, skratka, na didaktičen stil njegovega poučevanja. Ti činitelji so, namreč odločilni za uspeh pouka in jih zato upravitelj nikakor ne sme zanemariti. Zaradi tega se spet ne moremo strinjati z avtorjem pisma, ko primerja učitelja z
men razčleniti vse te vrste učnih priprav. Bolj nas zanima pripravljanje za posamezno učno enoto oziroma učno uro. O njeni nujnosti, kakor tudi o ugovorih proti njej smo že govorili. Ostane nam še, kaj vse zajema in na kaj se nanaša.
Pismena učna priprava nikakor ne sme mimo snovnih in pedagoško metodičnih vidikov pouka. Zato si jih nekoliko. bliže oglejmo.
Snovna ali vsebinska priprava
se nanaša na temeljito poznavanje učne snovi, na njen premišljen izbor glede na to, kaj je na določeni razvojni stopnji za učence bistveno.
Vsebinska priprava je potrebna iz več razlogov. Nobena kadrovska šola ne daje bodočim učiteljem dovolj poklicnega znanja. Ali jih snovno premalo usposobi (učiteljišča) ali pa jim daje premalo »šolskega« znanja, takega, ki ga bodo kot šolniki potrebovali (npr. fakulteta). Nadalje je treba upoštevati nenehni razvoj znanosti, ki mu učitelj ne more slediti drugače kot z nenehnim izpopolnjevanjem. In končno je treba znanje iz šolskih let tudi osvežiti, ga priklicati v zavest, tako da je učitelju uslužno, ne da bi si moral med poukom, ko mora biti pozoren še na mnoge druge stvari, lomiti zaradi njega glavo. Viri za snovno pripravljanje so raznovrstna strokovna literatura, ne pa učencem namenjeni učbeniki in priročniki, čeprav jih mora seveda dobro poznati.
Pedagoško metodična priprava se nanaša na obravnavanje izbrane učne snovi. Medtem ko gre pri snovni pripravi predvsem za »kaj« učiti, nas zanima pri metodični zlasti »kako« poučevati, da bi dosegli postavljeni vzgojno izobraževalni namen. Omenimo le nekatere najvažnejše elemente pedagoško metodične priprave: učitelj prilagodi znanstveno abstraktno logiko in sistematiko snovi dojemljivosti konkretnejšega mišljenja učencev, seveda tako, da ne trpi znanstvenost pouka; razmisli o zgradbi učne ure glede na njene stopnje in zakonitosti in o ponovitvi stare, že znane učne snovi, da bi navezal nanjo novo snov čim bolj organsko; predvidi najustreznejše učne oblike, učne metode, sredstva in učila; razmisli o vzgojni vrednosti učne snovi, o načinih in zyezah, v katerih jo bo čim manj prisiljeno
poudaril; določi načine in čas po- prave in se po njej pri pcdku ponavljanja ter utrjevanja predela- metno ravnati. Se redKejsi so tisti, ne učne snovi; predvidi domače ki zmorejo obdržati v glavi slabe naloge in najustreznejše ter učen- in dobre strani učne ure ter od-cem dostopne učne. vire; razmisli stopanja od učne priprave, uboje, o pomoči slabšim učencem in o dobre in slabe strani pouka pa je dodatni zaposlitvi sposobnejših treba registrirati, da bi se učitelj itd. Zelo pomembna je tudi orga- obvaroval v bodoče pred ponav-nizacijsko tehnična stran meto- Ijanjem slabosti in pred pozablja-diene priprave. Učitelj mora po- njem včasih prav drobnih pozi-skrbeti za pogoje, da bo mogel tivnih izkušenj. Tisti, ki trdijo da svoje snovne in metodične zamisli jim pismena priprava ni potrebna, pri pouku nemoteno izvesti. V ta so lahko le spretni improvizatorji namen razmisli o najbolj primer- ali pa rutinerji, kb delajo leta in nem prostoru za pouk in poskrbi leta po istem kopitu, kot da se ni za primerno ureditev ie-tega v času, življenju, v šoli in otroku (učilnica, kabinet, laboratorij, de- nič spremenilo, lavnica, šolski'vrt, v naravi...), Drugo je seveda vprašanje o pripravi si potrebna učila (projek-' obsegu pismenih priprav. JLahko cijski aparati, instrumenti itd.) so obširnejše ali skromnejše, kar ter preveri njihovo funkcional-	-J”:	1
nost, izdela enostavnejše pripo-
je odvisno od mnogih okolnosti, v**'-- jih ni mogoče posploševati, močke (skica na papirju, ali na Nanj vpliva v prvi vrsti obseg in tabli učni listki za individualno globina učiteljeve splošne ter pe-•• •’	■ ■	’ ’ '	’	dagoške izobraženosti, naravna
ali skupinsko delo) itd.
Z dobro snovno in pedagoško poklicna nadarjenost in bogastvo metodično pripravo se učitelj tudi poklicnih izkušenj. Tistemu, ki psihološko pripravi za pouk. ima obširnejše in utrjenejše zna-Dobro pripravljen učitelj se po- nje in mnogo osmisljenih praktič-čuti varnega in zanesljivega. Zato nih izkušenj, bodo potrebne le se ne boji stopiti v razred. Zaupa snovne in metodične spominske v sebe in ve, da bo uro tako iz- opore. Za druge, zlasti za začet-peljal, da se mu je ne bo treba nike, so take priprave seveda pre-sramovati pred učenci in pred ti- skromne, zato jim pri pouku ne stimi, ki imajo neposredni ali po- bodo v posebno pomoč. Zanje si sredni vpogled v njegovo delo. bodo morali vzeti več časa in* bolj Med te spadajo ne le upravitelji podrobno predvideti ter zabele-in svetovalci, temveč tudi starši, žiti snovni in metodični potek Zlasti ti postajajo iz dneva v dan učne ure.
bolj kritični in vedno manj rav- Razume se, da imajo pismenft nodušni do učiteljevega dela. Na- priprave svojo vrednost le, če so sprotno pa je slabo pripravljen izraz prepričanja, da so potrebne učitelj notranje napet in hitro in rezultat, srž učiteljevega, res-vzdražljiv, počuti se ogroženega, ničnega in stalnega izpopolnjeva-izogiblje se aktivnega sodelovanja nja. Mehanično prepisovanje ne-učencev, ker se boji, da jih snov- kih §tarih priprav ali pa od ko-no ne bi obvladal, ima slabo di- legov zgolj zato, da se zadosti za-sciplino, ki jo gasi s prisilnimi htevi upravitelja ali pa merilom sredstvi, je stalno nerazpoložen in delitve gibljivega dela, je ne le brez prave volje za delo. Tak uči- malo vredno, temveč tudi nepo-telj je v napoto učencem in sebi. steno.
Približno na taka in sorodna Mislim, da moremo zdaj od-vprašanja išče učitelj odgovore, govoriti tudi na prvo vprašanje ko se pripravlja na pouk. Ti od- avtorja pisma o tehniki in obliki govori morajo biti kajpak tudi ne- učnih priprav. Če je bilo iz nje-kje zabeleženi. In sicer tako, da gove tedanje in prejšnjih pisme-so razvidni rezultati učiteljevega nih učnih priprav in iz učne ure pripravljanja in nameni, ki jih same razvidno,- da se snovno in želi doseči pri pouku. Prav temu, metodično dobro in redno pri-to je pismenim pripravam se uči- pravlja na pouk, potem je bila telji največkrat upirajo. Vendar upraviteljeva reakcija formalistič-so razen tega, da more z njimi po- na. Z ničimer ni mogoče uteme-sredno dokazati svoje delo, kadar Ijiti, da je učna priprava, napisa-kdo od njega to želi ali zahteva, na v zvezek, več vredna kot pa Z potrebne v prvi vrsti zaradi uči- izkušnjami korigirana in spre-telja samega. Redki so namreč po- membam prilagojena stara pri samezniki, ki zmorejo obdržati v prava ali pa napisana na posebni glavi vso kompleksnost učne pri- list.
Učni načrt vendar ni vse!
Mes vprašanja »Prosvetnega delavca« odgovarja poslanec prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS in ravnatelj osnovne šole v Sečovljah tovariš Avgust
Gojkovič
jpioma,	piiunaija	Kot vodja skupine poslancev met »gospodinjstvo«, vežejo nas ni pčni načrt«. Učni.načrt rnora
obrthikom. K njegovi tezi! moremo PKZ skupščine SRS, ki že nekaj pri predmetniku in učnem načrtu sicer postaviti smer in cilje šole pristaviti naslednjo protitezo: ka- časa zavzeto razpravlja o predlo- zvezni predpisi, nastopa vrsta za- na znanstveno dognanih osnovah, dar z izdelki nekega obrtnika ni- ženem redigiranem učnem načrtu govornikov tega ali onega pred- Na pedagoškem področju pa mostno zadovoljni, gremo drugič k za našo osnovno šolo, nas bo ve- meta oz. vrste predmetov. Verjet- ra pedagoška znanost bojevati drugemu, pa se izognemo njego- selilo, če nam lahko odgovorite, no se bo moralo to vprašanje re- boj za kvaliteto pedagoškega de-vemu slabemu delu. Učenec pa te kakšne so po vašem mnenju spre- Sevati še v zveznem merilu, ali la in za kvalitet0 ucnovzgojmh možnosti nima. Najmanj eno šol- membe, ki jih naj zdaj doživi uč- pa bo moralo predi vec pristoj- uspehov. Kvaliteto mora porajati sko leto se mora zadovoljiti z uči- ni načrt?	nosti na področju šolstva iz zveze učna praksa, posploševala pa jo
teljem, na kakršnega pač naleti, Spremembe, ki jih naj zdaj na republike. Ne vem, če bomo bo pedagoška teorija^ Tudi po-menjati ga med letom ne more. doživi učni načrt za osnovne šole, uspeli urediti ta vprašanja pred drocje te znanosti temelji na šte-Unraviteli ie dolžan da stori vse 50 sicer minimalne, a za učno nastopom novih problemov: go- vunin izKusnjan poizkusih iu da učenci ne bi imeli 'slabega uči- Praks0 hodo lahko velikega po- vori se o desetletni šolski obvez- dognanjih: nas fond pedagoške h-» SSSUS, »en«- Bile bi naj rezultat »goto- no.ti? Skratka .u.trezno.t- naj-Ena izmed njih Je tudi ta, da vitev pro.uetno-pedagoSke službe brž ne bo n,kol. dokončna.	»dMoglM ta £
sr,T,prnliE, unitelievn delo tireko in večletne prakse osnovnih sol.	l6!101 ne. gre™ peaagogiKe in ib
irLovih učnih priprav	Predvidevajo le minimalno zmanj- Katerega osnovnega problema sulemo sol° z deklaracijami Pre-
bp ™ei moj, mi-	>>««>» «”‘5 "T. V*«* M » »e ''.Sem mnenju morali	» SgnSST®." T
*” mavsikd. tako, kaknr da PCI- {5^	S.SS^ve^potnnma lodeni pd-
telju in v njegovo zavest poklicne odgovornosti ni mogoče zaupa-
povezavo. „,.} bodočih spremembah in do- ,	... . ,	-	in
ugotavlja ^‘srpredfozenfspre-	Ufi,C8a naČrta °Sn0V‘	sta drugi drugi kodiS Peda-
ti. Taka razlaga bi bila nepravilna. ^ger^b(!J|g preš°bki in da nJPza-	1	koški strokovnjaki nam bodo lah-
Dobro vem, da večina našega ici-	dovoljujejo osnovnih zahtev učne	Na to	vprašanje bi morali od-	ko dali kvantum celovite vsebine
teljstva s prizadevnostjo^ izpol-	praks'e učna praksa namreč do- govoriti	strokovnjaki sami. Res	osnovne šole. ki bo slonela na
njuje svoje vzgojno—izobraževalne	kazuje da so najslabši učni uspe-	je, da	lahko imamo o tem svo-	psiholoških osnovah otroka, zmog—
dolžnosti. Zato njihovega dela ni ^	-	-	*- —*--J* *—“ -----------■'—“	1:4—«♦««-
potrebno stalno spremljati. Učne USpehe
priprave so ijm potrebne le zase, prj tujem jeziku in pri materna- so. ne pa tudi zaradi upravitelja ali dki. Predlagane spremembe re-
r^-jg	gg iicljslclbŠi UČni usp0~	.|C,.Ucl Iclllisu lindlliu U IcIU avu- jjal iHiiuarvi u vsnuu v ai« un.
oz. da je najtežje doseči učne Je mnenje tudi drugi, posebno še, Ujvosti otroka na določenih stop-pehe pri slovenskem jeziku, oe ga opiramo na pedagoško prak- njah za določeno učno snov iz
zornih kotov (logike, čustvovanja, oblikova-
ražličnih
svetovalca. Razen tega dobri uči-	gujejo tuj jezik, delno tudi slo-	oshovno^^vodHo ' šoli ” in učiteliu,	Rja itd.).	Zavedati pa se moramo,
telji tako niso v zadregi zaradi	venski jezik, nič pa ne zboljšujejo	določa mu meje okvire in kvan-	^a,	dolgolr3!*?0 znanstveno
ker.se ja .p01^, d?bro in	stanja matematike. Vsa mnenja	tum. Pedagoški strokovnjaki bodo	d„e,oAudi	M^let^Venda^fele^na
skrbno pripravljajo. Hkrati pa se	poslaricev in sodelavcev težijo k	verjetno morali za vse zahteve	'ia o	^0 let. Vendar šele na
u, da naj te sprememb^ očit-	učnega naerta dobiti slovenske	bS0d°0Vi tokovne službe lahko z
očitki na račun kvalitet. .v.J.g. uapSSakSfe ifS	P«
a&zvsszJSžt zstjgfArJSS SrS&rSfiri
pred morebitnimi podtikanji in no
dela.
Toda večina še niso vsi.
6,000.000 obiskovalcev v Postbfnski farni
Skoraj 150 let je že odprta svetovno znana Postojnska jama. Vsi do sedaj znani rovi pesegajo dolžino 23 km. V njej ustvarja narava že dolga tisočletja čudovite kapniške tvorbe: stalagmite, stalaktite, zavese in mogočne stebre. Jama je pravljično razsvetljena in v njo vozi električni vlak. Tu biva znamenita jamska dvoživka — človeška ribica (Proteus an-guinus). Plesno dvorano v jami si je izbral IV. mednarodni speleološki kongres za svojo svečano otvoritev.
Obiski: Od 1. IV. do 31. X. ob: 8.30, 10.30, 13.30, 16. in 18. uri.
Od 1. XI do 31. III. ob: 9.30 in 13.30 url.
V sezoni so obiski tudi vsake pol ure.
vsod S. najdejo pcatneanjk,. S
jih ni mogoče presojati z vidika	radi tako majhnih sprememb pač	SDreuei ’ Tako	celostno se bodo	uc"e.fa kadra> ®iroka zJ:3ira pn
večine. Njihovo delo pa je dolžan	ne splača govoriti o spremembah,	strokovnjaki verjetno morali lo-	ročnikov učbenikov in druge pe-
upravitelj stalno spremljati. S niti uvajati postopka za spremem- titi dela »spremembe in dopol- dafos.ke literature, podrobni ucm tem kajpak ne mislim, da bi to	be. Sam pa menim, da učna prak-	nitve<< ^	borao p0pravili	"^ti, sodobne metode in mate-
že samo po sebi vselej bistveno	sa spremembe težko pričakuje,	oeitne nPapake,	opustiti. Sedanje	^a^}e T^ naTtopa sp^oh vpraša-
hje večje možnosti publikacije
izboljšalo učiteljevo delo. Pri ne-	jih naravnost zahteva in bo za-	krpanje in premikanje, boj za
katerih ga, pri drugih pa spet ne.	dovoljna, če bodo spremembe pri-	večji fond ur pri posameznih	“
Je pa pogoj za njegov končni na-	nesle tudi boljše pogoje za mate-	predmetih itd., nikamor ne pelje,	predmetnika	in	učne-
men, pomagati učitelju prebroditi matiko m slovenski jezik.	kvečjemu ovira pedagoške silnice Predlog predmetnika m ucne-
njegove poklicne slabosti in te-	'	-	......
žave.
OBLIKA IN TEHNIKA UČNE PRIPRAVE Drugo vprašanje, postavljeno
A« so ,o sK.™b0 takšne,	N,S boj » -os- f^Mofn
tla bo redlgirani učni načrt ustre-	/hnin zr »napolni učni na- ški svet SRS) bo verjetno kmalu
zal potrebam osnovne šole?
Te spremembe
In smotrom naše
redigiranega
triran v boju za »popolni učni načrt«, ki bi natančno določil okvi* re, meje in kvantum. To je še vedno bolj za »kvantiteto«, ki ne
predložen v mnenje prosvetno-kulturnemu zboru skupščine SHS,. če bomo ostali v mejah zdravega
nrugo vpictsctujc, puccavajcttio »»	c...--	-o- vedno DOIJ za »svariut-eiu«, tu ^ r.„7urn:,. nnnrQ,,|ti nfUtnn nanake
v pismu, se nanaša na obliko in predmetnika in učnega naerta nr more rodjti kvalitete. S nrecizno dSahieea nredmfetnlka ^n UČ-tehniko učne- priprave. Ločimo kakor niso take, da bi ze zaradi določenimi mejami in okviri lab- p°Satda"ifrta-Pter nadallevatl z
ESSSŽH
S
RAZSTAVA OTROŠKE RISBE IN PLASTIKE
NOVE KNJIGE
»Izobraževanje v delovnih organizacijah«
Likovni oddelek Pionirskega doma v Ljubljani je vsem ljubiteljem otroške ustvarjalnosti pripravil prijetno presenečenje: v Moderni galeriji je razstavil 150 eksponatov, izdelkov od predšolske dobe do pubertete.
Otroško risbo so začeli psihološko proučevati šele v XX. stoletju. Izkušnje kažejo, da tudi v sodobnosti velik pomen, ki ga ima za otroka risanje oziroma ob-delovanfe ustreznega gradiva, še ni dovolj poznan in priznan.
Za predšolskega otroka pomeni nedvomno velik dogodek izkušnja, da lahko s svinčnikom nekaj ustvari. Dejansko takrat prvič na materialen način dokumentira svoj obstoj v materialnem svetu. Od takoimenovanega čečkanja s svinčnikom preide potem Zelo hitro na barvo, saj mu ta s svojo pestrostjo nudi še več možnosti za izražanje samega sebe. Otroci izbirajo v začetku samo tri osnovne barve: rumeno, rdečo in modro. Sprva rišejo le nekakšne okroglaste praoblike. Iz teh se sčasoma dokopljejo do risanja človeka, vendar le samo kot glav-nožca (brez trupa). Nato prehajalo postopoma iz ednine v množino in skušajo obvladati prostor. Predmete rišejo vedno le z ozirom na njihov pomen in ne vnašajo v risbo svojih optičnih zaznav, ampak svoje predstave. Avtoportrete delajo en face, portrete drugih pa v profilu. Hiše rišejo transparentno tj. tako, kot bi videli skozi zidove v notranje prostore. Perspektive ne poznajo, Prostor pa zapolnijo tako, da raz-dele razpoložljivo površino na papirju na horizontale.
Otroci, niso nikakršni mojstri, ki bi obvladali material in tehnike, kar. pa ne pomeni, da ne
morejo izraziti samega sebe; nasprotno: svoj otroški svet prikažejo čudovito točno in na načine, mu je všeč — vse ki služijo kot kažipot celo odra- likovnemu krožku slim slikarjem.
Nekoliko starejše otroke pritegnejo, bolj kot risbe, druge oblikovalne tehnike npr.
otrok sam lahko odloči za ; tisto vrsto oblikovalne dejavnosti, ki to daje temu poseben čar privlačnosti, pedagogom pa neiz7 črpno in dragoceno gradivo, za
Založba življenje in tehnika je šega gospodarstva. Tehnološki., sredno POVManost ne samo ugo-izdala knjigo Ivana Bertonclja procesi in organizacija dela v toviti, mnogokrat moremo i ob . »Izobraževanje v delovnih orga-
H♦-/-»•»rr»ir\ riti u rMaTvamn vtMrm	^
namreč
nizacijah«.
Ta tema čudna. Mar
se morda komu nimamo šol, ki
zdi
sta
zanimiva proučevanja otrokove jim vzgoja in izobraževanje edina
kovna plat združuje s zrnom. Smisel za grafiko in kiparstvo se razvije najkasneje. Pri pubertetni mladini lastna kreativnost ponikne; zato delajo pubertetniki raje po modelu.
Likovni krožek pri Pionirskem domu goji z otroci le čiste tehni-
tehnici- ni, dokazujejo primeri, da so v tem krožku našli samega sebe in svojo potrditev celo taki otroci, ki so že bili nekako izgubljeni v svojem okolju in se je bilo bati, da bodo zavili na stranpot.
Upoštevajoč lepe dosežke, ki jih samo v fragmentarni obliki
Zanimiva študija
Inštitut za .kriminološke in kriminalistične raziskave v Beogradu je Pred kratkim objavil obsežno študijo, ki obravnava prestopništvo mladoletnikov v industrijskih naseljih.
Študija je pravzaprav kolektivno delo sodelavcev tega inštituta in ijema delinkventno mladino od 14. ^ 18. leta starosti iz 30 jugoslovanskih mest, ki imajo nad 41 % Prebivalstva zaposlenega v industriji.
Pri zbiranju in obdelavi gradiva se je strokovna ekipa posluževala Modernih znanstvenih metod in pri-»ia do zanimivih ugotovitev.
Pomemben činitelj pri nastajanju mladoletnega prestopništva so Neurejene družinske razmere oziro-hia razpad družine. Tudi nepopolne družine, zlasti tiste, kjer ni očeta, Olajšujejo premalo kontroliran in ^se bolj samovoljen način Življenja ntrok in doraščajoče mladine, kar ninogokrat vodi v delikvenco in Prostitucijo. Najbolj so prizadeti otroci iz delavskh družin, slabo Jbaterialno stanje v družinah pa je lahko, ni pa vedno edini od povzročiteljev antisocialnega vedenja hiladine. Iz migrantskih družin izhaja več mladoletnih prestopnikov kot iz družin, ki niso spremenila kraja svojega prebivališča. Močan destruktiven vpliv na mladino ima-la tudi alkohlizem v družini in di-*&ktno zavajanje s strani h kriminalu nagnjenih staršev in drugih klanov iz širše rodbinske skupnosti. v šolskem pogledu delinkventna Gladina močno zaostaja za osebnostno nemotenimi vrstniki. Za Mladoletne prestopnike je šola neprijetno življenjsko področje, kjer poživljajo večinoma le neuspehe in “teviine neprijetne konfikte. 60 vjo osemletke sploh ne konča. Tudi
,*ilo ponavljalcev je zelo visoko <32 Ker golo močno odklanjajo,
njen vpliv na njihovo vzgojo in r^mje močno okrnjen ter pedago-k^ neuspešen.
,:o so primerjali nedelinkventno Mliidino z delinkventno, so ugoto-^hi, da je med antisocialno mladino JJočji procent osebkov z negativni-M1* osebnostnimi potezami, kot so ^Socentričnost, pomanjkanje čuta za odgovornost, Čustvena labilnost in Precenjevanje samega sebe kot
*°hipehzatoričen mehanizem za ob-•jdtek manjvrednosti, agresivnost, k lje Po potovanjih, denarju, za-in čutnih užitkih, nenavaje-Jl0st na delo in nevztrajnost pri pre-JPa§ovanju naporov za dosego dol-fkročnejših pozitivnih ciljev ter po-, oarjen negativen odnos do očeta »pr predstavnika avtoritete v dru-kakor tudi negativen odnos do n.d2ine in nasploh do vseh družbe-iJM institucij in same družbe. Po-JrS tega navajajo mladoletni pre-®;£Pniki večje število preživetih fi-vApdih in psihičnih traum kot nji-i, socialno urejeni in šolsko UbPešni vrstniki.
Sn ?°^šo prognozo za korekcijo in dfti- n° readaptacijo ima tisti del ? kpkventne mladine, ki razpolaga
ima
višjo Stopnjo inteligentnosti in ki
veS iz0bra7.be oziroma kvali-
ntacijo in zaposlitev, boljše odnose ihs arši in je čustveno bolj stabilen n iti ni____-_____Ml Ctitn s nn-
. t: ni povsem izgubil stika s po-bimi vrednotami, kot so npr. -““Panje v soljudi, v pozitiven po-j n dela itd.
Študija končuje z ugotovitvami, treba posebno v Industrijskih ta v,158**1 Povečati obseg dosedanje-Jo.ffoventivnega dela na vseh pod-V3' ib od zdravstva do socialnega ra<jr':’a 7a odrasle, za otroke in do-Pocir?®0 coladino pa *#■ posebej na btsa i .u šolanja, zaposlevanja in Pro.t iran3a zdravega razvedrila v -ostem času, kar zahteva povečane Usr,°re vse naše družbe in njenih institucij ter večja fl-5na sredstva.
^oncu se nahaja tudi seznam A' 90 enot obsegajoče strokov-•haiai ia.ture- Knjigo »Prestopništvo *ha°letn?!ca u industrijskim naselji-hirrvviPriporoSamo vsem, ki se za-Prest 7a problem mladoletniškega tisfUpPništva, posebno pa bo ko-se osebju v vzgojnih zavodih, ki Pouča l™° ukvarja s prevzgojo in dijjg Van3em tega dela naše mla-
VIATOR
naših delovnih organizacijah že ževalne uspehe celo meriti s p zdavnaj zahtevajo, da uberemo vsem ekonomskimi indikatorj . ih utrdimo nove poti vy vzgoji in Uspehi izobraževanja se izobraževanju kadrov.	glede na namen izobraževalne
____________ ________ „____________________|______	Ni treba posebej poudarjati, akcije pokažejo v povečam pro-
invuvaiijc	icuuin.c	upi.	tolčenje	osebnosti in njegove ustvarjalno-	skrb! Če pa je navsezadnje le po-	da ima izobraževanje v delovnih	duktivnosti, iz °.is^P',uk 1.^.^	,
podob	v	baker, ob	čemer se li-	sti.	Da so pri svojem delu uspeš-	trebno govoriti o izobraževanju v	organizacijah omejene možnosti,	proizvodov, poveča j
kovna	nlnt vrirn^ivio c	+o'hviir»i_	ni	rirvira-mioin rvrimovi Ho \r	delovnih orsanizaciiah ali js to	kot jih ima seveda tudi izobraže-	obračanja srcdb o ,	j
izobraževanje res tako'pomembno	vanje v šolah. Z internim izobra-	fluktuacije deiavcev, zmanjšanju
in zapleteno, da je o tem potreb-	zevanjem nobena delovna organi-	števila nezgod ter bolezenskih	i
no pisati knjige.	zacija ne bo dobila tehnikov ali ostankov itd.
Pred desetimi leti skorajda ni- inženirjev, največkrat tudi ne de- Tisti, ki jim je v delovni org -smo niti pomišljali na to, da bi	lavcev s široko poklicno izobraz-	mzaciji poverjeno izobraževanj ,
podjetjem, ki imajo že itak do-	bo. Izobraževati take kadre je na-	bodo v knjigi našli napotke, kako
volj skrbi s proizvodnjo, s pre-	loga šol. Toda šole ne morejo	je treba na podlagi analize preskrbo surovin in prodajo izdel-	usposabljati npr. delavcev, ki de-	blemov v delovni organizaciji
kov, dajali še izobraževalne na-	lajo na delovnih mestih ob teko-	planirati izobraževalne akcije in
nike. Glaven namen dosežejo s požrtvovalnemu osebju,	pedago-	loge. Zato tudi ni nihče razčle-	čem traku, ali delavcev na drugih	kako določiti ^ njihovo vs® 1	>
•ožka pri Pionir-	njevai problemov internega iz-	delovnih mestih, kjer je spretnost	kako izdelovati profile Pomicev
skem domu, še mnogo	uspehov,	obraževanja in jih poskušal siste-	gibov za uspeh proizvodnje po-	in iz njih izvesti učne pio0ra
matično reševati. Drugod po sve-	membnejša kot širina' izobrazbe,	za priucevanje delavcev na de-
Sola tudi ne more prilagajati zna-	lovnih , mestih, kakšne učne meto-
nja specifičnim potrebam delov-	de je treba uporabljati pri funk-
nih organizacij in dopolnjevati	cionalnem izobraževanju in kako
znanja posameznih delavcev gle-	meriti rezultate tega izobrazeva-
de na zahteve dela na posameznih nja.	,
delovnih mestih. Te zahteve so Knjiga nakazuje tudi organi-dostikrat zelo razlikujejo tudi pri zacijske oblike funkcionalnega delavcih, ki so si v šoli pridobili izobraževanja, plasti organizacij-izobrazbo za isti poklic. In tako sko strukturo izobraževalnih cen-bi lahko našteli še marsikaj, kar trov, in ugotavlja, kakšne vrste šola ne more storiti, delavec pa kadre potrebujejo posamezni tipi mora znati, če hočemo dvigniti centrov. Avtor je torej želel kom-produktivnost, se uspešno vklju- pleksno obdelati najpomembnejše čiti v mednarodno delitev dela in probleme s področja izobraževa-
ke. Otrok ne izbirajo in ne stre- kaže estetsko urejena razstava mijo za tem, da bi formirali umet- otroških risb in plastik, želimo . Glaven namen dosežejo s požrtvovalnemu o tem, da otroka pritegnejo in mu gom likovnega krožka pri Pionir-pomagajo spoznati osnovne tehni-
ke, katere jim potem omogočajo da s sredstvi, ki so na razpolago, najdejo same sebe in svojo potrditev ter aktiven odnos do obdajajočega sveta.
Dejstvo, da se ta dejavnost ne vrši v okviru šole, da vodijo otroke drugi pedagogi kot v šoli, da program ni tog, da obiskovanje otrokove dejavnosti, krožka ni obvezno, da se vsak
razstavo pa priporočamo za ogled. Skrbno pripravljena strokovna predavanja, ki občasno spremljajo take oglede, posebno še, če gre za večje skupine obiskovalcev, so brez doma lepo dopolnilo razstavljenim eksponatom in olajšujejo boljše razumevanje tega področja
VIATOR
tu pa ideja o izobraževalnih nalogah, ki jih imajo podjetja in ki jih ne morejo poveriti drugim, tudi šolam ne, ni nova.
V svojo veliko škodo zaostajamo ne samo za razvojem, ki ga je ta izobraževalna panoga dosegla v svetu, zaostajamo tudi glede na že doseženi napredek na-
R.Oberlintner: Kako pomagamo slabšim učencem pri učenju
Na našem knjižnem trgu se v zadnjem časiu pojavlja vedno več knjig, ki iz najrazličnejšega vidika (zdravstvenega, psihološkega in pedagoškega) obravnavajo našega otroka in njegov osebnostni razvoj. Še prav posebno toplo pa pozdravljamo drobno knjižico mladega avtorja Romana Oberlintnerja, ki je v skladu z zahtevami sodobne reformirane osnovne šole zbral in proučil metode učno-vzgojnega dela s tistimi učenci, ki imajo pri osvajanju učne snovi manjše ali večje težave, zaradi katerih zaostajajo pri pouku ali pa jim je celo onemogočeno napredovanje v višji razred.
Avtor je na podlagi gradiva ugotovil, da obstajajo pri organizaciji in izvedbi dodatne šolske pomoči tele oblike dela:
—	izbor učencev,
—	podrobna analiza učnega neuspeha posameznih učencev,
—	ugotavljanje vzrokov učnega neuspeha,
—	izdelava individualnega načrta dela vsakega posameznega učenca,
—	mobilizacija staršev,
—	realizacija dodatnega dela z učenci,
—	preverjanje učnih rezultatov posameznih učencev pri dodatni pomoči in
—	vodenje zapiskov o dodatnem delu.
Učenci so lahko neuspešni iz najrazličnejših vzrokov. Ti so lahko psihofizične narave (npr.: slabša duševna razvitost, bralne in napisovalne motnje, nagluš-nost in slabovidnost, epilepsija in telesna šibkost zaradi same konstitucije ali po prestani težji bolezni), lahko pa izvirjo tudi iz vzgojno insuficientnega učenčevega družinskega okolja (razpad družine, nevrotični starši, alkoholizem, odsotnost očeta, dolgotrajne bolezni enega izmed roditeljev, pheveč poudarjeno zaslužkarstvo it.). Včasih se subjektivni in objektivni činitelji med seboj prepletajo, zaradi česar še bolj zavirajo otrokov osebnostni
(Nekatere oblike in način dela)
bolj maščujejo in najteže odprav- ustrezne literature, saj je našte-Ijajo. Mnogi učenci imajo učne tih 11 knjig in nad 30 pedagoških
nasploh, če hočemo kar najhitreje doseči cilje našega razvoja. To so že več ali manj znane ugotovitve, saj je zamisel centrov za izobraževanje delavcev že prodrla v mnoge delovne organizacije. Od zamisli do uresničitve pa je dolga in navadno tudi težka pot.
nja v delovnih organizacijah. To se mu je tudi posrečilo.
Zaradi kompleksnosti vsebine je delo Ivana Bertonclja, ki mu je s prispevkom poglavja o planiranju izobraževanja pomagal Stane Sire, nekakšen prirolčnik za vse, ki kakorkoli sodelujejo v iz-
_______________________ Sola ima že stoletja dolgo tra- obraževanju za interne potrebe
težave tudi zato,	ker	jim	nasploh	člankov	in razprav. Zato	meni-	dicijo. Koliko pedagogov, psiholo-	delovnih organizacij. Nedvomno
manjkajo ustrezne	delovne	na-	mo, ds bo knjižica uspešno	izpol-	gov, zdravnikov, sociologov, eko-	Pa 3^ problematika tega izobraze-
’	"-------------------*--------- ’	—J- ’ • '	’ ‘ nomistov in drugih si je belilo vanja tako široka, da jo z eno
glave z njo! Koliko knjig in raz- samo študijo ni mogoče do kraja prav je bilo zapisanih o šolskem obdelati. V praksi se vedno po-pouku, kako podrobno se prouču-	n°/e, in, ne,Predvidene
je učna vsebina, metodika in or-	okoliščine. Vsaka delovna organi-
ganizacija šolskega pouka! Prav	zacija ima pač svoje posebnosti in
je tako. Po svojem pomenu šola	te morajo organizatorji izobraze-
to tudi zasluži	vanja upoštevati. Marsikatere
Izobraževanje v delovnih orga-	probleme bodo morali samostojno
nizacijah pa se ne more pohva-	reševati in samostojno iskati naj-
liti niti s tradicijo, niti z litera-	uspešnejše poti. Tako kot učitelj
jansiKim	stanjem. z,arav, normal-	s. j^prouču-	[ovn^o^ganiza^ji vodi fzobraže-
no.inteligemten, čustveno nemo- psihologov in drugih, ki prouc va . ali „a sam jzobražuie de-terrotrtrok, kUima urejen ddm,-je:	področje, čeprav bi mu ^nje Pa sam ^oPrazuje de
tudi šolsko aktiven in delaven, morali posvetiti vso pozornost. Za
to je Bertoncljeva knjiga pomem-
vade, ali pa ne poznajo primerne učne tehnike, ki je potrebna za osvajanje snovi v posameznem šolskem predmetu.
Čeprav šole vedno bolj vpeljujejo različrffe oblike dodatne učne pomoči za učence, ki pri pouku Zaostajajo, pa samfe zgolj z lastno dobro voljo ne bodo mogle doseči zaželenih uspehov, če starši prizadetih otrok ne bodo zadovoljivo sodelovali oziroma, če bo otrok, ki je v tak krožek vključen, živel v prepričanju, da mu zaradi dodatne pomoči poslej ne bo treba vlagati več nobenega truda. Eno kot drugo je zgrešeno in ne vodi k uspehu. Le' s skupnimi napori bodo lahko te oblike učno-vzgojnega dela rodile tiste sadove, ki jih od tega dela tudi pričakujemo.
Metode dela pri dodatnem pouku so lahko različne. Poznamo frontalno delo z učenci (kadar ima več učencev enake vrzeli v isti učni snovi), skupinsko delo z učenci (za ponavljanje, vaje in utrjevanje), diferencirano delo z učenci (ko hkrati dajemo različno in ustrezno pomoč učencem v skupini), delo z učnimi lističi (pri nas še precej novo, v svetu pa močno razširjeno) itd. Vsaka metoda ima svoje posebne značilnosti; za katero izmed njih se bomo odločili, pa zavisi od konkretne' populacije, kateri želimo pomagati, od učne snovi, ki jo posredujemo, in od namena, ki ga želimo realizirati.
Avtor je v svoji knjigi zbral dragocene izkušnje več uspešnih metodikov, ki so nazorno opisali svoje pedagoške prijeme, s kate
njevaila svoje poslanstvo, kateremu je namenjena.
Le nekaj nas malce moti. Zdi se nam, da bi namesto izrazov “•slabši učenci« lahko bolje uporabili izraze »-učenci, ki imajo težave pri učenju« oziroma »učenci, ki so šolsko manj uspešni«. Pojem »slabši« nam nehote poraja asociacijo s pojmom »len«, kar pa le redko sovpada z dejanskim stanjem. Zdrav, normal-
»Slabši« ali bolje manj uspešni pa so le tisti otroci, ki so kakorkoli manj ali več prizadeti bodisi subjektivno ali objektivno. Zato so tembolj potrebni naše družbene in pedagoške pomoči. Tudi nam ni prijetno, če nas kdo označi kot slabše učitelje ipd., čeprav obstajajo subjektivni in objektivni pogoji, da nismo v stanju opravljati svojih dolžnosti tako, kot bi sami radi in kot drugi to od nas pričakujejo in zahtevajo.
ben prispevek za razvoj izobraževanja za interne potrebe delovnih organizacij, ki ga nekateri imenujejo tudi funkcionalno izobraževanje.
Tistim, ki jim je poverjena skrb za poslovanje podietja — in to so pravzanrav vsi člani delovnih skupnosti, bo knjiga osvetlila pomen izobraževanja za doseganje poslovnih ciljev delovne organizacije. Knjiga nakazuje tudi metodo, kako uskladiti vse-
lavce v tej organizaciji, pokazati kar največ ustvarjalnosti. Priročnik je lahko samo splošno napotilo.
Seveda pa je potrebno še naprej razvijati tudi raziskovalno delo na tem področju, ki ga ja uspešno začel Ivan Bertoncelj. Odpirajo se nova področja pedagoškega raziskovalnega dela. Tu smo v podobnem položaju kot geolog pred še neodkritimi naha-t-suš?; rude.	France .Talen
Maturantke V. b letnika
KoMico, primCTTio »prem!!*.	KSSrRS «<*«•“*•«* "“•■J** 195S
no z ustreznimi ilustracijami, je
izdala Državna založba Slovenije. Zaradi aktualnosti vsebine jo vsem šolam in vzgojno-varstvenim ustanovam pa tudi vzgojnim zavodom toplo priporočamo.
z začrtano poslovno politiko. Klasična bedagogika ni mogla ugotavljati neposredne povezanosti med izobraževaniem ter proizvodnimi, finančnimi in drugimi indikatorji ekonomskega onnred-ka. Pri izobraževanju v delovnih
VIATAOR organizacijah moremo to nepo-
Dese*-> obletnico mature bomo slavile v soboto, 16. aprila 1968 v turističnem domu Polhovega Gradca.
Najprimernejši avtobus odpelje iz Ljubljane s štev. 19 ob 17.45 uri. Tiste, M boste prišle iz oddaljenih krajev in s tem avtobusom nimate ugodnih zvez, pridete lahko tudi s pr-» nejšimi avtobusi.
Vida Hojak — Gostifi
Premiera v Mladinskem gledališču
Ljubljansko Mladinsko gleda-
rimi so svoje učence privedli-do lišče, 22. marca: premiera »Kapi-
učnega uspeha. Prav ta del knjige bo k razmišljanju in k večji aktivnosti vzbudil še druge pedagoge, ki se pri svojem vsakdanjem delu srečujejo s podobnimi učno - vzgojnimi problemi. Prav zato menimo, da bodo po tej
an John Piplfox« srbskega avtorja Dušana Radoviča. Prvotno mladinska radijska igra, iz katere je ustvaril beograjski gledališki delavec Miroslav Belovič privlačno in duhovito odrsko delo.
Za uverturo koristen nasvet: ne želim vam srečanja z Johnom
knjižici radi segli vsi tisti, ki do-
in njegovo šolsko uspeš-. datno učno delo na šoli šele uva- Piplfoxom, če se ne znate sme-
v	"	jati. Ne želim, če ni ostalo v vas
vsaj nekaj tiste otroškosti, ki se
razvoj
nost.	jajo, ali pa se želijo seznaniti z
Ugotovili so, da imajo učenci dosedanjimi izkušnjami svojih največ težav pri obvladanju učne kolegov praktikov. Če bi se pa sinovi v računstvu, materinščini kdo želel bolj poglobiti v proble-in v tujih jezikih, saj se* učne matiko dodatnega učnega dela z vrzeli prav v teh predmetih naj- učenci, bo v knjižici našel dovolj
Državna
založba
Slovenije
LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
priporoča prosvetnim delavcem in šolam:
•	IZBRANA POGLAVJA IZ PEDAGOGIKE
19 N. din
•	Makarenko
KNJIGA ZA STARSE — 8,30 N. din
•	Dr. Mihajlo Rostohar
OSNOVE OBČE PSIHOLOGIJE — 30 N. din
9 Dr. Vid Pečjak
POGLAVJA IZ PSIHOLOGIJE — 13 N. din
•	Dr. Franc Strmčnik
analiza Šolskih kazni — 22 n. din
Zahtevajte knjige v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi, Ljubljana, Mestni trg 26.
LEVSTIKOVE NAGRADE.
Založniški svet Mladinske knjige je imenoval žirijo za Levstikovo nagrado. V žiriji za leposlovje so: Mile Klopčič, dr. France Zadravec in Jože Šmit; za ilustracijo so: Jelisaveta Čopič, Franc Mihelič in Ivan Potrč; za poljudnoznanstveno literaturo so:
zna čuditi pisanim gusarskimPredstava jih bo brez dvoma na-uniformam, sproščeno zasmejativdušila, junaki so vzeti iz njiho-ob strašnih pogledih in divjihvega sveta: pravljično pustolov-kretnjah častitljive gusarske po-skega in domiselno smešnega. Ta sadke... V tej bajki s petjem inpa je lep in odraslim mnogokrat plesom namreč ne boste našli ničnedostopen.
pedagoškega niti življenjsko pre- V igrici sodeluje ves ansam-pričljivega.	_	bel Mladinskega ^ gledališča in
Razumeli pa jo bomo — čegostje. Zrežiral jo je Žarko Pe-bomo tako hoteli — vsak po svo-tan, kostume je pripravila Alen-je: odrasli kot parodijo na gu-ka Bartlova, sceno Sveta Jovano-sarske štorije, otroci pa kot nek-vič, koreografijo Metod Jeras, daj čisto pravo, danes pa le zaglasbo pa Marjan Vodopivec, oder ohranjeno pustolovščino.	m. k.
Dr. Mihajlo Rostohar: OSNOVE SOCIALNE PSIHOLOGIJE
Nestor slovenskih psihologov z zanimanjem segli vsi, ki jih za-nam je iz svoje bogate zakladni- nima psihologija medčloveških ce znanja spet poklonil dragoceno odnosov. Prav bi bilo, da bi si jo
dr. ing. France Avčin, dr. Lavo	kakršnega Slovenci na tem nabavile tudi šole, saj bodo pe-
Čermelj in Ciril Trček.
Podelitev nagrad bo maja 1966.
Založba Mladinska knjiga
POJASNILO
V članku »F. Križanič: Aritmetika, algebra in analiza« (»Prosvetni delavec« 1966 št. 6, str. 7) je bilo pomotoma navedeno, da učbenik za 4. raz. gimnazij, uskla- »samo v družbi z drugimi poedin-
področju še nismo imeli.
Na 184 straneh nam je, poleg zgodovinskega uvoda o nastanku in razvoju socialne psihologije, razgrnil in razložil odnose, ki vladajo med posameznikom in družbo.
»Od medsebojnih stikov je odvisna usoda vsakega človeškega
dagogi v njej našli marsikatero koristno pojasnilo in nadaljnje pobude za svoje delo.
VIATOR
Osnovna šola Franca Rozma-na-Staneta v Šentvidu nad Ljub-
poedinca,« pravi avtor v uvodu ^ano ’30 v času od .9- do 11. maja
..	..	____•_■	.■ nroslavila 100-letnicn inunnnirHvo
jen z novim učnim načrtom, še ni izšel. — Tak učbenik je namreč izdala Državna založba Slovenije 1. 1964 z naslovom A. Vadnal: Matematika za 4. razred gimnazij. Rokopis sta pregledala univ. prof. dr. Ivan Vidav i:h prof. Ivan Stariče, jezikovno pa prof. Marija Jamarjeva. Rokopis je potrdil Republiški sekretariat za šolstvo SRS, št. 61/A—14/64 z dne 17. februarja 1964.
ci zamore doseči življenjsko srečo. V njegovem interesu je, da ve zavzeti vedno pravilen odnos do ostalih poedincev ...«
Knjiga je napisana v lepem in lahko razumljivem jeziku.
Delo se opira na obsežno strokovno literaturo, ki zajema 60-letno razdobje približno od leta 1890 do 1950.
Po knjigi, ki jo je izdala Mladinska knjiga v Ljubljani, bodo
proslavila l()0-letnico ustanovitve osnovne šole. K tej proslavi želimo povabiti, prosvetne delavce, ki so delovali na osnovni šoli v Šentvidu, in prosimo vse, naj pošljejo svoje naslove najkasneje do 15. aprila 1966 upravi šole. K na* slovu, prosimo, še pripomnite, Č8 se boste proslave udeležili.
Ravnatelj: (Kolar Vilko)
Šolske ekskurzije v »Franjo« in »Slovenijo«
PROSLAVILI BOMO 20-LETNICO II. pedagoškega tečaja v Celju
berju zbralo 105
Obisk našega najznamenitej- ni s podjetjem SAP zaradi zame- tudi ogled rudnika, nato odmor Prijavili smo se v pedagoški tečaj,
Letos poteka 20 let, ko se je v sodelovali še tov. Jurček Vreže, kratka so bila! Veliko smo v tem Celju v bivši Wesnovi vili v Ga- tov. Danica Hudales in tov. Kon- času opravili, uspehi so danes mladih ljudi, rad Sodin.	očitni. Razne poti smo prehodili,
Delo tečaja je potekalo v ne- Spoznali smo marsikaj in se v
Sega partizanskega objekta bol- njave avtobusa v Idriji. Vožnja s kosilom — dobre pol ure vožnje da bi se tam spopadli z novimi normalnih pogojih dela. Preda- marsičem tudi prepričali, da smo
valo in učilo se je od ranega jutra pred 20 leti izbrali pravilno pot. do poznega večera. Vsem se je Koliko vsega bi si imeli povedati.
nišnice »Franje« pri Cerknem je	Idrije traja namreč eno uro. do »Franje« oziroma do Loga, od nalogami, ki jih je od nas vseh
lani presegel 25.000 obiskovalcev	Turistično društvo v Idriji se koder je dobre četrt ure peš (za zahtevala porušena in opustošena
Prav tako zammiva pa ie narti-	^ cIomenil° s hotelom »Nanos«,	ogled objekta je torej treba raču-	domovina. Skoraj vsi prijavljeni	mudilo. Kar čutili smo, kako nas	iNekaten se pogosreje aooivamu,
zanska tiskarna »'slnveniia« m	da bo tudi letos sPreiemal° vse	nati Poldrugo uro) — nato nada-	v tem tečaju so svojo prvo preiz-	čakajo otroci zunaj na podeželju,	drugi zopet ne. Problem je tudi
,	V ,	šolske ekskurzije v svoji veliki	Ijevanje po Poljanski dolini z	kušnjo in nalogo že uspešno	kako čakajo številna porušena in	v tem, da se več ne poznamo in
vojskem, Kjer se je lam obisk	dvorani, kjer jih lahko postrežejo	ogledom Visokega in Škofje Loke.	opravili v narodnoosvobodilni	požgana šolska poslopja, opusto-	ne vemo drug za drugega,
podvojil. Tri četrtine vseh obisko-	tudi samo z juho (0,90 do 1,20 N.	Pri ogledu »Franje« bi prosili	borbi. Prav	zaradi tega	so bile
valcev so bili šolarji in dijaki,	din) ali enolončnico (od 2,30 do	za	majhno pietetno pozornost, saj	naloge, ki so	jih pred nas	postav- ukaželjna mladina, da pridemo hojeno pot v 20 letih, naprošamo
Glede na vozne olajšave pričaku- 3,70 N. din), seveda proti pred- je tu umrlo večje število naših	profesorji, toliko bolj jasne med nje.	vse tovariše in tovarišice, ki so se
jemo letos se povečan obisk šol-	hodni naročilnici. Manjše skupi-	boi cev. Kar malo čudno se slisi,	jri konkretne	»Vzgajali boste naš
skih ekskurzij tudi iz bolj od-	ne Iahko postrežejo tudi gostilne	da	sta se na to lani spomnili sa-
daljenih šol Dolenjske in Sta- V Cerknem.	mo dve naši šoli, pač pa so
jerske.
v Cerknem.
Lani smo ugotovili,
šeni prosvetni domovi, kako čaka Da bi obudili spomine na pre-:^željna mladina, da pridemo hojeno pot v 20 letih, naprošamo 5d nje.	vse tovariše in tovarišice, ki so se
_____ __________ In res smo šli. V glavnem smo tega tečaja udeležili, da se pisme-
novi rod, naše bodoče generacije,	vsi ostali v prosvetnih vrstah, ne-	no javijo na Zavod za prosvetno
se	gra(iiii boste lepše življenje.« —	kaj se jih je preusmerilo v druge	pedagoško službo Celje, Cankar-
da so se spomnile vse inozemske skupine!	Kako piemenite naloge l' V našem	poklice. Nič hudega zato, mladi	jeva 1 in nam sporoče svoj na-
„„	^-akra^nem maldostnem poletu se	in požrtvovalni kadri so bili po-	slov in tudi morebitne predloge za
jih nismo mogli v celoti zavedati, vsod potrebni.	kraj in čas srečanja.
Tako je poteklo 20 let, kako	Jaka Majcen
Zdi se nam nntrehno ohiaviti	Td0lM0 otines^i ®P0^e^ni 9r^samo za .skr°™n° sveč^°> kl takratnem maldostnem poletu
neiij^lk^čnih ncavo^il^ da bodo uro1 vožnjeh^^ov^^sfaltkan'! minsko0 ploščo PnZgal1 P1'ed SP°' iih nismo mnsli v c^'
po novi asfaltirani minsko ploščo, ali za skromen Rili qrnr> vpqpl; ;n nr-nn«,,; oh. ekskurzije potekale v najlepšem cesti) — ogled muzeja, ki traja šopek rož, ki ga bodo položili na enem na tudi zaskrbljeni Ponos-
redu.
Šole povezujejo ekskurzijo največkrat z obiskom zanimivega muzeja v Idriji in rudnika. V muzeju želijo, da bi ekskurzije prijavili vsaj z dopisnico, ker bo le tako vedno na razpolago vodnik. Posebej opozarjajo na lani odprto galerijo partizanske grafike, ki je organizirana v republiškem obsegu. Vstopnina je 0,30 N. din. Za ogled zunanjih rudniških naprav mora šola dobiti predhodno dovoljenje rudnika živega srebra v Idriji, vodstvo pa je prevzel muzej, zato naj se vse ekskurzije javijo v muzeju, kjer- dobijo vodstvo, skupna vstopnina pa je v tem primeru 0,50 N. din. Pii tem je treba pripomniti, da rudnik ne izdaja dovoljenja za obisk otrokom izpod 14. leta! Sicer pa si ti otroci delo rudnika lahko ogledajo v muzeju.
»Franja« je odprta neprekinjeno in ob vsakem času dobite oslfrbnika. Vstopnina znaša za šolske ekskurzije 0,50. N. din. To je minimalna vstopnina, ki služi samo za vzdrževanje objekta. Zaradi navala je potrebno, da vodja že prej pobere vstopnino, h kateri dobi vsak obiskovalec tudi prospekt s potrebno kratko razlago.
Partizanska tiskarna »Slovenija« na Vojskem je prav tako stalno odprta in ima oskrbnika, ki se ga pokliče v najbližji hiši na Vogalcah. Tudi tu je vstopnina 0,50 N. din. Naj še omenimo, da se obiskovalci lahko-okrepčajo v lepem planinskem domu »Rudar« na Vojskem. Posebej pa je treba opozoriti, da gredo iz Idrije na Vojsko (13 km) samo sred-njeveliki avtobusi, ker je cesta sicer dobra, vendar nekoliko ozka. Obstaja pa možnost, da .se vodstvo ekskurzije predhodno dome-
dobro uro in prav toliko traja grobove.
S. L.
enem pa	____
ni zato/ ker bomo lahko nadaljevali z borbo, ki se je pravkar zmagovito končala, zaskrbljeni pa zaradi tega, ker smo bili postavljeni še pred večjo odgovornost. V uspešno rešitev teh nalog nismo nikoli podvomili, to ni bilo v naši navadi in še danes ni. Vendar smo pa vedeli eno, da se bo treba za to borbo temeljito oborožiti. Kaj je bilo najboljše in najuspešnejše orožje po vojni? To je bilo znanje in zopet znanje. Prav tega nam je pa na začetku manjkalo. Primanjkovalo ga je povsod, ne samo v prosveti in kulturi. Ravno to nam je povzročalo skrbi. Ravno to pa je tudi bil razlog, da smo se tega problema temeljito in zelo odgovorno lotili.
Pri tem delu nam je bil v veliko pomoč 6-članski profesorski zbor, od Vranca in tov. Dolgana ni več med nami. Vodstvo tečaja je ta-
Prosvetne delavke in porodniški dopust
Ker dobiva »Prosvetni dela- ni čas se nanaša pri pedagoški de-vec« večkrat vprašanja prosvetnih lavki na učno obveznost, na čas delavk o pravicah le-teh v času priprave in na druge delovne porodniškega dopusta in ob skraj- obveznosti. Sorazmerno se skrajša šanem delovnem času po porodu, torej tudi neposredna učna obvez-dajemo naslednje pojasnilo:	nost.
Za nosečnost in porod ima tudi Letni dopust za delavca mora prosvetna delavka po predpisih o biti podrobneje urejen v statutu zdravstvenem zavarovanju pravi- ali pravilniku o delovnih razmer-co do 133 dni dopusta. Ta dopust jih šole, seveda v skladu z načeli mora nastopiti 28 dni pred poro- Temeljnega zakona o delovnih dom, ostale dneve izkoristi po po- razmerjih.
Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije
PLANETARIJ
p® S9 f«„o Te,„.u„cr zo-kona o delovnih razmerjih ima nj
rodu.
Ce pade porodniški dopust v čas, ko je delavki odobren letni dopust, ima delavka pravico izkoristiti letni dopust po preteku porodniškega dopusta, mora pa ga nastopiti pred koncem kole-katerih danes Ernesta darskega leta.
Partizanska tiskarna »Slovenija« na Vojskem
prireja v svojem planetariju
.	.	,	predavanja oziroma d«
rim do osem mesecev, pravico de- stracije šolsko mladina
lati samo 4 ure na dan, ce to se- v planetariju je lahko prika. veda zahteva. Ta skrajšam delov- za{; tako najenostavnejše, osnovne nebesne pojave in navidezna
kratno ministrstvo za prosveto prosvetna delavka z otrokom, sta- mdi" prcdlvanja^oziromr demon-zaupalo ze takrat znanemu psiho- -tr" logu prof. Albinu Podjavoršku.
Med ostalimi predavatelji pa so
Dvajset let Studijske knjižnice v Celju
i
Po končani narodnoosvobodilni borbi leta 1945 je postalo Celje politično, gospodarsko in kultur-no-prosvetno središče dokaj širokega pokrajinskega:	območja
osrednje Slovenije, ki je imelo v prvi upravni razdelitvi 1945— 1946 naziv Celjsko okrožje. V letih po osvoboditvi so se v kulturnih središčih, kakršno je Celje, razvile -tudi. razne kulturne dejavnosti, ki so bile v predvojni Jugoslaviji odvisne samo od po-
lt A Z P I S
prostih delovnih mest za učno-vzgojno in drugo osebje na osnovni šoli ZVONKA RUNKA, Ljubljana, Gasilska 17. Osnovna šola Zvonka Runka, Ljubljana, Gasilska 17 objavlja na podlagi 244. in 245. člena zagona o javnih uslužbencih (Ur. 1. 53/57), na podlagi pravilnika o izvedbi razpisa delovnih mest za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih ustanovah (Svet za šolstvo LRS 748/6 z dne 16. IV. 1958) ter na podlagi sklepa Sveta šole z dne 16. marca 1966
redni razpis
delovnih mest za učno in vzgojno osebje na osnovni šoli Zvonka Runka, Ljubljana, Gasilska 17.
V smislu 13. člena zgoraj navedenega pravilnika morajo kandidati vložiti prijave v upravi osnovne šole Zvonka Runka. Prijave morajo vsebovati:
a)	osebne podatke (pri poročenih tudi dekliško ime), rojstno ime, leto rojstva in stan;
b)	strokovno kvalifikacijo: dovršene šole, usposobljenost za pouk, strokovni izpit, službeno dobo, posebno prakso;
c)	življenjepis: osebne podatke, potek službovanja, iz-venšolsko udejstvovanje;
d)	oceno šole.
Razpisana so naslednja delovna mesta:
1 učiteljice (ženska!) telesne vzgoje P ali PRH Zgoraj navedeno mesto je razpisano brez stanovanja. Osebne prejemke dobivajo delavci po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov osnovne šole Zvonka Runka, Ljubljana. Predsednik Sveta šole:	Ravnatelj:
Janež Herman	Žganec Dušan
IBS
PODJETJE ZA UVOZ, IZVOZ IN NOTRANJI TRG
LJUBLJANA, Beethovnova II CENTRALA ZA NOTRANJI TRG:
Ljubljana, Miklošičeva 4 NUDI V SVOJIH POSLOVALNICAH
LJUBLJMfl, MMIB0R, CELJE,
VIŽMMJE
KVALITETNO SOLSKO IN PISARNIŠKO POHIŠTVO '
-‘t- v-Ji
lili!
žrtvovalnosti in vneme posameznikov, in dobile pravno urejen položaj organiziranih družbenih i služb v obliki samostojnih zavodov. Tako je Celje dobilo 1945 oziroma 1946 mestni muzej in Studijsko knjižnico, leta 1950 pa tudi poklicno gledališče. Letos poteka 20 let ustanovitve Studijske knjižnice v Celju: ustanovljena je bila dne 1. marca 1948 z uredbo tedanjega ministrstva za prosveto LRS, po ukinitvi okrožij v začetku 1947 pa je bila ves čas v upravni kompetenci MLO oziroma ObLO oziroma občinske skupščine Celje — le-ta opravlja funkcijo ustanovitelja oziroma vzdrževalca še zdaj.
Studijska knjižnica v/ Celju ima predvsem naslednje naloge:
1.	da zbira knjige, periodični tisk in ostalo knjižnično ^gradivo, ga strokovno obdeluje po znanstvenih bibliotekarskih principih in ga daje zainteresiranim bralcem na razpolago za študij, to je za splošno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, pa tudi za znanstveno raziskovalno delo; .
2.	da kot pokrajinska ženstvena knjižnica s posebno skrbjo zbira bibliotečno gradivo, ki obravnava problematiko Celja in pokrajinskega območja, ga obdeluje ne le strokovno-bibliotekar-sko, ampak tudi bibliografsko in dokumentacijsko ter tako nudi znanstvenim raziskovalcem možnost za raziskovalno delo v zvezi s problematiko tega ozemlja;
3.	da kot najrazvitejša knjižnica celjskega območja skrbi za razvoj knjižničarstva in knjižničarske službe v Celju in na obširnem celjskem zaledju, da vodi register knjižnic in le-te ter njih knjižne fonde povezuje s centralnim katalogom knjižnic SRS, posreduje in organizira medbiblio-tečno izposojanje, skrbi za vzgojo knjižničarjev in nudi inštruk-torsko pomoč knjižnicam za vzpostavitev modernega načina poslovanja; takšno pomoč pa nudi tudi strokovnim knjižnicam v zavodih in podjetjih na celjskem terenu.
Ko je bilo mogoče leta 1947 prvič v Studijski knjižnici v Celju statistično ugotoviti število knjig, je štela knjižna zaloga 19.872 bi-bliotečnih enot; ob koncu leta 1965 pa je imela knjižnica sku-
—Tjpr'

mm?'- ^
PROSVETNI DELAVEC
List Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izide štiri-najstnevno med šolskim letom -Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva l, telefon 313-722, int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1. telefon 22-284	— Poštni predal
155-VII — Letna naročnina za posameznike 1.000 din (10 NH), za šole in ustanove 2.000 din (20 N D) — Številka tek. računa 503-8-16 — Tisk CZP »Ljudska pravica«
paj 91.472 bibliotečnih enot (tj. zvezkov), od tega je bilo 81.373 knjig in periodik in 10.099 enot v posebnih zbirkah (rokopisi, fotokopije, zemljevidi, muzikalije, grafike, drobni tisk). Ce jemljemo za povprečni letni prirastek okroglo številko 3500 enot in če hočemo zagotoviti nemoteno vskladiščenje vsaj za 12 let, potem bi morala imeti nova skladišča kapaciteto 120.000 enot. Gospodarnejša je zamisel, da planiramo gradnjo za 150,000 enot, kar bo zadostovalo za 20 let. Stavbna gmota novega trakta, ki jo zahteva in dopušča urbanistična in spomeniška varstvena skladnost z obstoječim starim traktom, nudi dovolj možnosti tudi za tolikšno kapaciteto knjižnih skladišč. Nujnost nove gradnje zahtevajo vsakodnevne potrebe v zvezi z nalogami Študijske knjižnice v Celju. Sedanji prostori ne ustrezajo, ker so skladišča premalo zavarovana pred vlago in prahom, nimajo prave osvetlitve, so nesmotrno locirana glede na čitalnice in izposojevalnice, niso opremljena s pravimi, praktičnimi knjižnimi policami, ampak le z zasilnimi, ki onemogočajo izrabo prostornine, predvsem pa so premajhna. Nad, 30.000 enot mora čakati v zabojih in torej niso dostopne bralcem.
Delo v knjižnici sami je zelo otežkočeno zaradi utesnjenih prostorov. Knjižnica še nima posebne čitalnice, v kateri bi bilo možno mirno delati, pač pa morajo knjižničarji tudi izposojanje na dom, ki ga ni mogoče opraviti brez govorjenja, vršiti kar v čitalnici, ki šteje od leta 1955 dalje 18 sedežev. Poudariti moramo, da tu ne gre za bralce, ki bero za razvedrilo, marveč za zrelejše, ki žele študirati, ki si žele razširiti in poglobiti splošno in strokovno izobrazbo, mnogi pa uporabljajo knjižne fonde pri svojem publicističnem in . raziskovalnem delu. Zanimiva je statistična ugotovitev, da je število bralcev do leta 1961 vztrajno naraščalo (19.323 bralcev), medtem ko je zadnja leta začelo število rahlo upadati (v letu 1965 12.999 bralcev). Kot glavni vzrok temu pojavu bi lahko navedli tesne prostore, predvsem nezadovoljivo čitalnico in da je izposojanje v istem prostoru nevzdržen provi-zorij, primitno stanje, ki odrasle bralce odvrača od uporabljanja čitalnice. Na celjskem področju hnamo dokajšnje število študirajočih ljudi, npr. 2883 srednješolcev in 1369 visokošolcev, tj. slušateljev višjih in visokih šol — v tem številu pa niso zajeti izredni slušatelji — torej skupno približno 4252 študirajočih, ki jim Študijska knjižnica za poglabljanje v študij in dopolnjevanje izobrazbe lahko odlično služi. — Evidenco o številu stalnih bralcev vodijo v študijski knjižnici po registru izdanih izkaznic šele od leta 1957 in kaže tudi ta razvoj najvišji vzpon leta 1961 (1727), medtem ko se zatinja leta stalno niža in je bilo registriranih leta 1965 število 879 bralcev — pač zaradi podobnih
vzrokov, ki smo jih prej navedli: utesnjeni prostori, otežkočeno poslovanje; nekoliko pa morda tudi zaradi uvedbe posojnine, ko je ŠK prešla na samostojno financiranje.
Mestni muzej in Študijska knjižnica v Celju sta dobila leta 1946 zasilno bivališče v' stavbi t. i. »grofije« na Muzejskem trgu. Navedena stavba pa je bila po drugi svetovni vojni skrajno zanemarjena in od bombardiranja poškodovana in so jo morali predvsem obnoviti in urediti za potrebe obeh zavodov. Z ustrezno obnovitvijo smo ta kulturni spomenik uredili tako, da neposredno služi naši skupnosti po delu obeh zavodov. V bodoče naj bi dobil mestni muzej svoje prostore v vsem starem, zgodovinskem poslopju z arkadami ter v pritličju novega trakta. Študijska knjižnica pa bo dobila svoje nove prostore v prvem in drugem nadstropju novega trakta. Glavni problem ob 20-letnici Študijske knjižnice v Celju, ki je v preteklih dveh desetletjih v polni meri izkazala svoje važno strukturno poslanstvo na obširnem celjskem terenu, je dograditev novega trakta in skorajšnja preselitev te naše nadvse' važne kulturne ustanove v nove prostore. To je za 20-letnico ŠK v Celju največja želja vse celjske javnosti in posebno vseh tistih, ki znajo pravilno vrednotiti pomen, naloge in delo take ustanove, kakršna je študijska knjižnica!
Albin Podjavoršek
gibanja nebesnih teles, kot lahko tudi služi za lažje razumevanje in proučevanje zahtevnejših astronomskih vprašanj.
Prav zaradi nazornosti demonstracij — le-te so zelo podobne opazovanju v naravi in zato lahko razumljive — je obisk planetarija primeren še dijakom zadnjih razredov osemletke. Dijakom gimnazij in ostalih srednjih šol pomeni ogled planetarija lahko, poleg splošnega izobraževanja, veliko pomoč pri reševanju nekaterih vprašanj zemljepisa in seveda še več pri razumevanju osnov ali poglobljenega študija astronomije.
Planetarij je postavljen v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju na Prešernovi cesti. Žal pa bo od julija 1966 dalje muzej nujno potreboval prostor za svoje zbirke. Vprašanje novih primernih prostorov za planetarij bo težko rešiti. Do julija bodo predavanja še redno potekala, zato naj bo dovoljeno priporočilo za obisk planetarija še v letošnjem šolskem letu.
Prijave za obisk (po možnosti vsaj za en dan v naprej) sprejema Geodetsko-komunalni oddelek FAGG, Aškerčeva 18, Ljubljana, lahko tudi na telefon št. 23-391.
Obvestilo
Gimnazija Velenje obvešča, da bo v prihodnjem šolskem letu potrebovala učitelja za angleški jezik in tehnično vzgojo. Na voljo je dvoje družinskih ali samskih stanovanj. Razpis bo sledil. Pojasnila: Gimnazija Velenje.
ščetkajte svoje zobe in dlesni pravilno In to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR*
Obveščamo šolska vodstva, da smo odobrili za skupine šolske mladine posebne popuste pri prevozih z žičnicama na Veliko planino in Španov vrh.
VELIKA PLANINA — 555 m — 1412 m — 1666 m
® Prevoz z gondolsko žičnico v obe smeri	3.— N. din
O Prevoz z gondolsko žičnico in sedežnico v obe
smeri	4.— N. din
Za prevoze večjih skupin v okviru celotne šole odobravamo dodatni popust:
® Prevoz z gondolsko žičnico v obe smeri 2,5 N. din ŠPANOV VRH — 979 m — 1365 m
• Prevoz s sedežnico v obe smeri	1,5 N. din
Izkoristite 75-odstotni popust, ki vam ga nudimo pri avtobusnih prevozih v vse smeri.
Informacije v Turističnih birojih »Ljubljana-transport« v Ljubljani, Trdinova 3, Šentvidu, Vrhniki, Kamniku, Jesenicah, Slovenj Gradcu, Črni in Ravnah na Koroškem.