*
i
soboto zjutraj.
Posamezna številka stane 20 stotink.
Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., mesečno 1 L., za inozemstvo 16 L. - Naročnina se mora vnaprej plačati.
Pisma in reklamacije za uredništvo in upravništvo naj se naslovljajo: „Proletarec*1 Poštni predal štev. 43 ------------- GORICA --------
Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. —
Delavci in kmetje!
V NEDELJO vsi na volišče za kandidatno listo Socijalistične stranke, ki nosi ta le znak: =
K urnam! Za socijalizem!
Delavci! Kmetje!
Če hočete preprečiti nove krvave vojne in zopetno grozno prelivanje bratske krvi, če hočete, da naša pokrajina prospeva in se posveti mirnemu in koristonosnemu delu, če se želite boriti za pravico življenja in svobode, če hočete doseči boljšo bodočnost, podajte sc dne 15. maja na volišče in volite vsi za krft^lidatno listo, ki nosi kot znak: srp, kladvo in knjigo, za sledeče kandidate Socijalistične stranke za go-riški volilni okraj:
prof.
Invrinkl Orlando,
ravnatelj Okrajne bolniške blagajne v TriiCu;
Štolfa Alojzij
zasebni uradnik v Gorici;
Bresaz Vid,
okrajni tajnik stavbinsklh delavcev v Gorici;
Petejan Josip,
deželni tajnik stavbinsklh delavcev ;
Polenti* Josip,
kmetovalec In predsednik
društva kolonov v Brdah.
Delavci!
Zakaj se Vam ravno sedaj ob času volitev prilizujejo vse nasprotne stranke, zakaj Vam ravno sedaj obljubujejo paradiž na zemlji, medtem, ko so do sedaj zmi-raj stale za Vašim hrbtom z ostrup-Ijenim bodalom v roki, hoteč Vas pobiti ob tla, hoteč Vas osuž-njiti in v svoje kapitalistične svrhe še bolj izkoriščati. Z zlatimi obljubami in laskavimi besedami Vam hočejo izsiliti glas, ker ved6, da jim je potem lahka reč, spraviti Vas popolnoma pod svoj suženjski jarem. — Ali, delavci, ne vdajte se jim, ne verujte njih zastrupljenim hinavskim besedam in pretehtajte dobro njih perfidne nakane... Razrušiti, razdreti in razveljaviti hočejo vse priboljške, katere si je proletarijat v ljutih bojih za svoj obstanek korakoma in težko priboril. Jasen dokaz temu je požiganje delavskih zbornic, nasilje in preganjanje vsega, kar je za delo obsojeno.
Delavci!
Razred, kateri dela, razred kateri se zvija v trpljenju in bedi, želi danes vstati in korakati naprej po svetlih hodnikih ter se boriti
za dosego režima prave svobode in pravice, poražujoč vsako kapitalistično izkoriščanje in nasilje. Da se pa to čimprej doseže, naj v nedeljo, dne 15. maja voli vsak za kandidatno listo Socialistične stranke, ki nosi kot znak: kladvo in ^srp s knjigo. Ta edina stranka zamore lečiti delavcu rane, zadane
Da bodo naši volile! bolj natančno poznali sbdruge, ki tvorijo našo kandidatno listo, hočemo tu omeniti, kdo so naši kandidati za goriški volilni okraj:
Sodrug prof. Orland IiminkI,
rodom iz Istre, je svoj čas poučeval v Kopru. Da se je pa lažje posvetil delavskemu gibanju, zapustil je državno službo ter prevzel vodstvo O-krajne bolniške blagajne v Tržiču. Razun tega posla vodi sodrug Invvinkl vso politično, delavsko in kmečko gibanje v Furlaniji. Njemu gre največje : priznanje s tem, da je furlanski proletarijat, kakor tudi kolonski stan, dosegel danes izboljšanje svojega ekonomičnega položaja.
Sodrug Alojzij Štolfa, rodom iz Komna na Krasu, izhaja iz delavskega stanu. Že za časa svojega bivanja v Trstu, posvetil je svoj prost čas v pnd delavskim organizacijam. ^ Že v svoji mladosti je bil več let kot blagajničar svoje stanovske organizacije, katera ga je izvolila pozneje za predsednika. Razun tega je bil soustanovitelj »Ljudskega odra«, »Delavskega pevskega društva«, »Tržaških konsumnih zadrug« in odbornik raznih drugih delavskih ustanov. Pred vojno se je preselil v Gorico, kjer mu je goriški proletarijat poveril eno najzaupljivib mest. Vrnivši se iz vojne kot invalid, je začel takoj obnavljati, kar je vojna razdjala. Porabil je ves svoj prosti čas v prid delavskega gibanja. Reorganiziral je skoro vse stavbinske organizacije in organizacije drugih .strok ter vstanovil »Delavsko zbornico v Gorici«, katero je vodil tudi nesebično kot glavni tajnik do pred par mesecev z največje-mi uspehi skupnega proletarijata. Njegova požrtvovalnost je slovenskemu in furlanskemu proletarijatu povsem znana ter ie vsled tega tudi splošno spoštovan.
Sodrug Bresaz Vid, rodom iz Istre, zidar po poklici], samo-
mu od osovražene buržoazije, ta edina in nobena druga stranka zamore delavcu in njegovi družini pripomoči do boljšega' ekonomičnega stališča.
Proč torej z farizeji, proč z vsemi političnimi hinavci v volčjih kožuhih! Zakličimo torej enoglasno: Živela Socijalistična stranka, edina osvoboditeljica delavskega stanu!
uk, je izvojeval najlepše boje in se izkazal kot" izurjen organizator istrskega proletarijata. Vsled njegove odločne in trdne volje za delavske koristi, ga je istrski kapitalizem izgnal iz svoje domovine. Prišel je na Goriško, kjer že deluje več let kot okrajni tajnik stavbinsklh delavcev.
Sodrug Petejan Josip, rodom iz Mirna pri Gorici, izhaja tud! iz delavskega stanu. Že pred vojno je izkazal svoj izredni talent na organizatorlčnem polju in je nastopal povsod kot izvrsten govornik. Povspel je do najvišje stopinje v političnem življenju proletarijata. Vodil je že pred vojno najhujše bitke stavbinsklh delavcev na Goriškem in pridobil tej stroki najlepše uspehe.
Zadnje čase vodi kot deželni tajnik za Julijsko Benečijo organizacijo stavbinsklh delavcev, ki je ena najmočnejših in najbolj razvitih organizacij. Delavna kolektivna pogodba za stavbinske delavce, brezposelna blagajna, posredovalnice za delo, vse to je njegova zasluga.
Sodrug Polenčic Josip, kmetovalec po poklicu, je doma Iz Flejane pri Dolenju v Brdah ter si ie eden izmed prvih prizadeva’! ustanoviti organizacijo kmečkih delavcev v naših Brdah. potom katere so naši koloni dosegli že znatne pridobitve. Vse njegovo prizadevanje stremi le za tern,, da se izboljša ekonomični položaj kmečkega delavstva.
Kakor se vidi, ne predstavlja kandidatna lista Socijalistične stranke edino-le stranke, marveč predstavlja tudi osebe, ki jamčijo z njih preteklostjo In sedanjosto vse njih prizadevanje v prid blagostanja delavskega in kmečkega stanu.
Zategadelj poživljamo vse naše delavce in kmete, da oddajo v nedeljo svoj glas edinole stranki, katere glasovnica nosi kot znak: srp in kladvo ' na odprti knjigi.
K urnam! To je brezpogojna ! dolžnost vseh socijalistov, vseh delavcev, vseli meščanov, kmetov in izobražencev, da zamorejo pri poostritvi volilnega boja med buržoazijskim barbarstvom in socijalistično civilizacijo zavzeti riasno svoje stališče »ali z nami ali pa proti nam!“ Ali z socijalisti, voditelji velike ideje, katera se bori za pravico, upe, in boljšo bodočnost trpečih in izkoriščanih mas, ali pa z buržoazijo, fašisti, konservatoristi in demokrati, z branitelji kapitalističnega režima, opirajočega se na podlagi izkoriščanja, nasilja in hudodelstva, osnovanega po državni metodi.
Odločba za eno in drugo stranko je danes tem nujnejša, ker je kapitalistična vlada vstvarila svojo lastno buržoazij-sko in vojaško diktaturo z okr-njenjem vsake bodi si še tako nedolžne svobode. Stvar je oči-vidna in resnica se ne da izpod-
Prihodnjo nedeljo, 15. t. m. bodo odprte volilne žare, da položite v iste Vašo glasovnico, s katero bodete izrazili Vaše mnenje, tisto „javno mnenje", za katero je vlada razpustila parlament. Dokazali smo že dovolj, da zaslišanje javnega mnenja ni nič druzega, nego pretveza, s katero hoče vlada opravičiti razpust parlamenta. Povedali smo tudi že, da hoče vlada s predstoječimi volitvami strmoglaviti tisto socijalistično moč, ki jo je ovirala, da vrže na rame delavskega in kmečkega stanu vse posledice, dolgotrajne vojne; da odvzame organiziranemu delavstvu vse tiste gospodarske pridobitve, ki si jih je tekom dolgih let in odločnih bojev pridobilo. Da to čim lažjim potom doseže in da pripomore kapitalističnemu razredu priti na površje, vstvarila je umetno in najhujšo reakcijo proti vsemu, kar je socijalističnega, kar je delavskega, kar je
biti. Jasen dokaz temu je sicer italijanska kronika zadnjih mececev. Na lastnem polju zakonitosti poslužuje se kapitalistični razred ne-zakonisti s tem, da zadušuje in razdroblja ono politično in sin-dakalno gibanje, od katerega pričakuje skupen proletarijat svojo izobrazbo in boljšo bodočnost. Tipična je epizoda te kapitalistične ofenzive, iz katere se lahko že sedaj posnema, na kakoršne nezakonite in nemoralične temelje se bode upirala prihodnja zbornica, rojena v nasilju, krvi in sovraštvu do vsega, kar je delavskega stanu, do vseh, ki so izkoriščani in ki trpijo. In iz ravno tega vzroka se je napovedalo Socijalistični stranki boj, katera ga je sprejela in katera ga hoče pogumno izvojevati v imenu skupnega italijanskega proletarijata.
Delavci! Na Vaše bojišče torej! Na volišče, k urnam ! Za socijalizem, za Vas in Vašo stvari
kmečkega. Na stotine raz-djanih in požganih delavskih zbornic po vsej Italiji, uničenje našega časopisja, javna nasilstva in umori na stotine naših najboljših sodrugov so jasen dokaz naših trditev.
Delavci in kmetje!
Vsak glas, oddan proti Socijalistični stranki znači podpiranje vlade v njenih namerah; vsak glas, oddan meščanskim strankam pomeni podpiro kapitalizma, pomeni zmago najhujše reakcije, pomeni povrnitev v srednjeveške čase, znižanje delavskih plač, zvišanje delavnega urnika, popolno uničenje delovnih pogodb, pomeni najhujše suženjstvo!
Delavci in kmetje!
Združeni v boju, združeni v zmagi.' Vsak od Vas, mora glasovati z glasovnico, ki nosi kot znak:
srp, kladvo in knjigo.
kdo so naši kandidati.
Delavci, kmetje na volišče!
Kandidati za tržaško in istrsko volilno okrožje.
Za tržaški volilni okraj
Za istrski volilni okraj:
Passigli Josip,
glavni urednik lista „II Lavo* ratore Socialista*' v Trstu;
Passigli Josip,
glavni urednik lista „II Lavo* ratore Socialista** v Trstu;
Prof.
Inwinkl Orlando
ravnatelj Okrajne bolniike blagajne v Triliu;
Visnicher Vaško,
deželni tajnik kovinarjev v Trstu;
Pisoni Zefirin,
mestni ulltelj v Trstu
Petejan Josip,
deželni tajnik stavbinskih delavcev v Trstu;
Nobile dr. Karol, Ker mol j Vincenc,
vodja zadruge pekovskih delavcev v Gorici;
Riosa Anton,
tajnik delavske zbornice v Pulju;
Fiorentin Pavel,
mizarski pomoCnik
Ni potreba, da jih predstavimo^Spciialisti volijo za stranko, ne pa za osebe. Kandidature so bile proglašene od deželne konfereHEe in potrjene od centralnega vodstva stranke. Imena naših proglašenih kandidatov so imena organizatorjev in delavcev, ki so žrtvovali desetletja vse njih delovanje v dobrobit proletarijata.
Strankin svet
Socijalistične stranke v Italiji.
Vsled splošne reakcije po vsej Italiji, je več sodrugov za- j čelo dvomiti o mogočnosti, ako j se bo naša stranka mogla udeležiti predstoječili političnih volitev. Centralnemu vodstvu stranke so prihajala od vseh strani Italije navodila kako da naj se ravnajo sodrugi ' enega ali drugega volilnega okraja. Vsled tega je vodstvo sklenilo sklicati strankin svet, da se posvetuje, kako stališče da naj zavzame stranka naprain tej reakciji:	udeležiti se volitev
ali ne. Strankin svet se je vršil pretekli četrtek v Rimu, na katerem je bilo zastopanih 62 provinc. Debata je bila zelo živahna in je trajala pozno v noč. Predlagana sta bila dva predloga: eden, da se stranka mora vdeležiti volitev, in drugi, da se naj stranka vzdrži. Prvi predlog je dosegel nad 58 tisoč glasov, drugi predlog Je dobit nekaj čez 5 tisoč glasov; vzdržalo se je glasovanja 6 zastopnikov, ki so zastopali okoli 7 tisoč glasov. Zmagalo je torej z ogromno večino mnenje, da se stranka mora vdeležiti volitev pod vsakim pogojem. Po končanem strankinem svetu se je takoj sešlo centralno vodstvo stranke, katero je izdalo sledečo resolucijo:
»Centralno vodstvo socijalistične stranke zaslišajoč po strankinem svetu izraženo mnenje in poročila zastopnikov deželnih zvez o nasiljih, kojih j je žrtev ves italijanski proleta- j rijat, ugotavlja, da imajo oborožene druhali, ki terorizirajo večji del Italije za seboj vse buržoazijske stranke z jasnim sporazumom vlade, katera jih očividno podpira: uvideč, da se volilna propaganda buržoazijske stranke razvija kljub vsem Zakonom ustavnega prava z najhujšimi terorističnimi sredstvi, pri katerih igrajo bombe, splošno In zasebno nasilje, požiganje sedežev delavskih organizacij, aretacije in preganjanja oseb, ponočni vlomi v stanovanja in umori prvo vlogo žalostne prekane splošnega volilnega prava, iz katerega se poraja In rodi v krvi veljavnost zbora; : uvideč nadalje, da je socija-listična propaganda v nekate- I rih krajih popolnoma zadušena, j v drugih zo^et prepovedano ; izdajanje časopisov, in manifestov, -zabranjeni javni in za- ; sebni shodi, prepovedana pro- | paganda kandidatov ter njih ? zastopnikov, zažugani celo javni činitelji, za svoja prepo-
trebna zakonsko-uradna aela, katerim je odrečeno vsako delovanje enemu delu prebivalstva, proletarijatu, kateremu Jc odvzeta vsaka prostost glasovanja ;
ovaja narodnemu in mednarodnemu proletarijatu italijanski beli teror, kateri tvori ulomek one reakcije, ki jo je povzročil impcrijalizem po vsej Evropi in kateri je tipičen izraz zvijačne in zlobne buržoazijske in vojaške diktature; potrjuje, da se hoče iz principov socijalizma maščevati in braniti vse pravice delavskega stanu odbite mu v času splošne volilne pravice in v trenutku, v katerem monarhistična vla; da ne ocenjuje one inštitucije, iz katere je nameravala iziti in katera je dosedaj predstavljala mirovno in dostojno orodje za uresničenje in ojačenje proletarskega položaja in izraža, da se socijalistična stranka mora v vseh krajih vdeležiti volilnega boja, da se tam, kjer je ma-tcrijelna možnost, potrdi in zagotovi pravica ter izrazi moč proletarijata proti privilegiju in nasilju buržoazije; vspod-buja delavce vsakega volilnega okraja, naj delujejo z vso vnemo na to, da se zamore z so-cijalističnimi glasovi izraziti o-soren protest proti vsemu nasilju buržoazije in potrditi naklep proletarskih zahtev«.
Splošna strokovna zveza za socijalistično stranko.
Splošna strokovna zveza, ki šteje nad dva in pol milijona organiziranih članov in v koji so vdruz.ene skoraj vse najmočnejše strokovne zveze, kakor „Zveza zemeljskih delavcev v Italiji", katera sama šteje nad 800 tisoč organiziranih zemeljskih delavcev in kolonov, je izdala posebni razglas na ves proletarijat v Italiji, s katerim ga poživlja, naj odda pri predstoječih volitvah svoje glasove za kandidatno listo socijalistične stranke.
Kdor se vzdrži vo-volitev, pospešuje reakdjo in škoduje s tem samemu sebi. V NEDELJO torej vsi za socija-lizem!
„PROLETAREC" _____________________________________________________________________________________________________________________________________
^ =
KAKO SE VOLI.
1.	Voiilec vstopi na volišče z ; volilno legitimacijo in po možnosti tudi s kako drugo legitimacijo (orožni list, potni list itd. s fotografijo) ter se predstavi k predsedniku volilne komisije, kateri mu izroči uradno kuverto. Voiilec mora pazili, da kuverta ni pokvarjena in da nosi zaporedno številko, ker drugače bo glas razveljavljen.
2.	Z od predsednika dobljeno j kuverto gre voiilec v nalašč v j to pripravljeno kabino, vzame iz žepa glasovnico, ki jo je dobil potom naših zaupnikov, ka-% tera nosi kot znak: knjigo, srp in kladivo, ter jo vtakne v kuverto. Glasovnica ne sme biti vpognjena ali zvita, ker je drugače neveljavna. Ako voiilec hoče dati prednostni glas enemu na kandidatni listi navede- 1 nemu kandidatu, tedaj mora zapisati na obeh straneh gla- ! sovnice samo priimek (brez krstnega imena) kandidata, kateremu želi dati prednostni glas. Po zakonu je prepovedano v ogib razveljave glasu dodati priimku tudi ime ali kako
drugo znamenje.
3. Kadar je voiilec vtaknil glasovnico v kuverto, jo zapečati ter jo nese predsedniku volilne komisije, kateri jo takoj položi v volilno žaro in s tem je volilčeva volilna dolžnost končana.
Pripomniti moramo, da naša stranka nasprotno od drugih strank, ni določila dati nobenemu izmed kandidatov prednostnega glasu. Zategadelj ie najbolje, da voiilec voli z belo glasovnico, brez vsakega dodatka.
POZIV VSEM SODRUGOM!
Ker ni izključeno, da se tu pa tam ne pojavijo nasilstva s tem, da se prepreči kateremu naših sodrugov izvrševanje volilne pravice, se morajo taki slučaji vzeti v zapisnik in potrditi od notarja. Take zapisnike je takoj vposlati na naslov našega centralnega vodstva, katero bo predložilo raz-veljavo volitev v vseh tistih volilnih okrajih, kjer bi se kršili zakonski predpisi.
VOLILNA BORBA V ITALIJI.
Morda se še nobena prejšnja volilna borba v Italiji ni vršila v tako ljutem boju, kakor ravno sedanja. Omenili smo že, da je najhujši volilni boj naperjen predvsem proti socijalistični stranki, katero hoče italijanski kapitalizem popolnoma uničiti. Vzlic temu pa socijalistična stranka koraka svojo pot in gotovi smo, da bo dan 15. maja 1921 tvoril za italijansko socijalistično stranko novo stran njenega zgodovinskega razvoja. Tam, kjer divja najhujša reakcija iu največje nasilje, so sodrugi najbolj navdušeni za boj. Za žalostne in tužne dneve socijalistične stranke pred volitvami, bo prinesel dan 15. maja popolno zadoščenje. Veselo je videti, kako odbija proletarijat od_ sebe vse svoje sovražnike. Še celo tam. kjer Je proletarijat sledil razkolu stranke, se povrača sedaj na svoje prejšnje bojno mesto, v socijalistično stranko.
Zanimiva je bila izjava na strankinem svetu, ki se je vršil dne 5. t. m. v Rimu, od zastopnikov tistih provinc, kjer
Perfidna volilna mahinacija.
Razkolniki socijalistične stranke v Italiji, takozvani „čisti komunisti", še niso zadovoljni, da so razdružili italijanski proletarijat in s tem pripomogli italijanskemu kapitalizmu do največje reakcije, proti vsemu, kar si je proletarijat tekom deset in desetletja vstvaril, poslužujejo se v sedanjem volilnem boju tudi najperfidnejših sredstev, samo, da bi škodovali vgledu naše stranke.
Izsilili so od našega kandidata sodruga Polenčiča izjavo, v kateri sodr. Polenčič izjavlja, da je on vedno deloval in deluje na podlagi komunističnega programa.
Sredstvo in način, ki se ga poslužujejo, je najpodlejše.
Kaj pa je v tej izjavi tacega, da je dalo gospodom ekstremistom povod do tolikega hrupa in vsklikanja, ne vemo. Izjavo, ki jo je podal sodrug Polenčič, bi jo podpisali z obema rokama vsi pristaši socijalistične stranke v Italiji, katere načelo je ravno komunistični program, program, ki ga ekstremisti s pompoznimi frazami zlorabljajo v svoje politične namene, dočim je za nas kot sveta relikvija.
S tem, da so ekstremisti razglasili izjavo sodr. Polenčiča kot nekak volilni trofej, so pokazali ravno nasprotno, kar so oni do danes trobili v svet o naši stranki; pokazali so namreč zapeljanemu 1 in s pompoznimi frazami nago-varjanemu proletarijatu, da naša
I je bil razkol najbolj občutljiv, j Večina sekcij v teh pokrajinah, ki so takrat sledile razkolu, so I danes spet V socijalistični stranki in so pri teh volitvah najodločnejše v volilni borbi za socijalistično stranko. Znamenje napredovanja stranke je o-paziti že pri izdaji socijalistič-nega »Aiinanaka« za leto 1921, katerega prva izdaja v 100 tisoč izvodih, je pošla kar čez noč in da so nadaljna naročila že prekoračila drugp in tretjo izdajo, vsaka po 100 tisoč izvodov. Stranka, ki ima tako zaslombo in zaupanje proletarijata, ne pogine.
Vsa nasilstva, vse preganjanje, vsako obrekovanje in zasramovanje bo zastonj, ker italijanski proletarijat ve in čuti, da je edina odpomoč proti vsak dan predrznejšemu kapitalizmu edino-le močna in e-notna socijalistična stranka, katere prapor ostane za vedno neornadeževan. Zato na bo šel italijanski prol etari jat kljub vsemu nasilju za socijalistično stranko še v večjem številu na volišče, nego leta 1919.
stranka ni ne socijalpatrijotična, ne riformistična, marveč, da je njen program strogo komunističen, njena smer nepopustljiva in njena volja neomahljiva.
Sicer pa izražamo ekstremistom našo hvaležnost za enkratno, proti nam izkazano odkritosrčnost.
IZ PODGORE.
Pretekli pondeljek se je vršil tu pri nas komunistični shod, na katerem je poročal neki gospod iz Trsta, z imenom katerega nočemo oskrunjevati našega lista. Gospod govornik se je le malo dotaknil meščanskih in nacijonalističnih strank. Nasprotno pa je ves čas svojega govora kar bljuval gnoj in blato iz sebe proti našim najpo-žrtvovalnejšim sodrugom, posebno pa proti našemu dobro znanemu sodrugu Štolfa iz Gorice, kateremu je posvetil najlepše cvetlice njegovega slovarčka. Sodrugom. kojim je požrtvovalnost sodruga Štolfa znana, se je kar studil ta govor in marsikateri se ie izjavil, da bo glasoval za listo, na kateri kandidira sodr. Štolfa.
Pripomba uredništva: £na-čajnost in poštenost sodr. Štolfa je neizpdbita in zato ga surovi in nesramni napadi raznih novodobnih rešiteljev ne ganejo niti za pičico. Pa tudi v osebnosti se ne spuščamo, ker sredstva osebnih napadov pre-miščamo onim, ki so za to plačani. Sodrug Štolfa ni nikoli
spremenil svojih načel in tudi ni nikdar izdal delavskih interesov; ostal je zmiraj na svojem mestu, toliko v obrambnem boju delavskih koristi, kolikor v njegovih smereh. Smrad in stud pa bodo želi oni, ki ga sejejo med proletarijatom.
Razne stvari.
Praznovanje prvega maja
vršilo se je v Nemški Avstriji letos na izvanredno slavnosten način. Po vseh gričih in hribih se je na predvečer sežgalo krese, kateri so daleč na okrog naznanjali, da še duh socijalizma vedno živi in se je kljub splošnej reakciji razprostrl celo na deželo, kjer je užgal tudi srca kmetov in poljskih delavcev. Solidarnost tukaj in skupno sodelovanje tam in edina neizmerna proletarska fronta se razprostira čez hribe in doline in naznanja reakcijonar-cem, vseh dežel, da je delavstvo že sito nasiistev in terorizma ter da je za skupen naskok kapitalističnih pozicij vsak čas pripravljeno. — Po dunajskih cestak pa se je valil neizmeren pohod, proletarcev in je z neštevilnimi zastavami pod glasnim petjem internacijonal-nih pesmi in godbo oznanjal praznik svobode. Pohod, ki sc je premikal na Prater, srečal se je.na mostu Aspern z peščico italijanskih, na Dunaju se nahajajočih vojakov. Ta slavnosten prizor teh mas jih je tako ganil, da so tudi oni za celi prepevati v svojem jeziku krasne melodije delavskih pesmi, in z čepico v roki z vsem navdušenjem pozdravljali mimo gredoče sodrnge druge narodnosti. Vsako leto torej več plamenov na dan prvega maja in ne edino po gričih in hribih, ampak tudi v notranjosti srca — in zmaga bode naša!
Prihodnja številka »Proletarca« izide takoj, ko bo znan izid volitev od centralne volilne komisije, ki ima svoj sedež v Gorici. Da bomo mogli z vso naglico sestaviti in obenem tudi kontrolirati izid volitev v vsaki posamezni občini, naprošamo vse sodrnge, da nam brzojavnim potom sporocć izid.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici
RAZGLAS.
Podpisana daje vsem prizadetim zavarovancem in njihovim družinskim članom na znanje, da se otvori dne 12. t. m. v Solkanu, v hiši štev. 244
zdravniška ambulanca
za občine Solkan in bližnje kraje, katera bo poslovala
vsaki četrtek od 5. do Q. pop.
Ordiniral bo zdravnik gospod
Dr. JUST BAČAR.
Od Okrajne bolniške blagajne v Gorici.
Predsednik:
O. POVODN1CH 1. r.
Dcogagcmam
Delavci, kmetje!
Volite v nedeljo vsi
za Socijalistično stranko!
□mmaaamoa
Izdaja za deželno socijalistično zvezo in odgovarja za uredništvo
Alojzij Štolfa
Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici.