am tovariš
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. ]e pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve Je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h ii ii ii dvakrat . . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaijna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanita sprejema Učiteljska tiskarna (teleion št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Bojkot.
„Slovenec" in kreature, ki se zbirajo okrog njega, so razglasili proti „Učiteljski tiskarni" bojkot. Take divje gonje še ni bilo na Slovenskem! Vladna policija in državno pravdništvo mirno gledata, kako izkušajo ubiti pošteno podjetje! Mi to iz reč no poudarjamo, da ne bodo morda glede našega lista vzeli v roke drugačne mere!
Sedaj je naše geslo: Klin s klinom!
Mi smo doslej molčali na vse „Sloven-čeve" lopovščine. Ko pa sta govorila upravni odbor in nadzorstvo „Učit. tiskarne" moško in jasno besedo v obrambo podjetja, ki mu stojita na čelu, in ker „Slovenec" kljub temu ne da miru, temveč laja in grize naprej, je sedaj vrsta na nas, da govorimo tako, kakor se to spodobi z banditi in sleparji! Mi sicer nismo vajeni takega abčavanja, zato naj nam razjarjeni bralci oproste, če v sirovosti in lopovščini ne moremo doseči „Slovenca", ki ga urejata in pišeta ekslemenatar Terseglav in odgovorni urednik Štefe, javno obdolžen sle -parstva! „Slovenčevih" lopovščin izdajatelj je rimski doktor Ignacij Žitnik, njih protektor pa je škof Jeglič. To je treba omeniti, da vemo kaka družba in kake sorte ljudje bombardirajo našo tiskarno!
Da je družba toliko čednejša, dihuri po „Slovencu" tudi slavnoznani Smrdel, ki si krha zobe ob železnobetonski zgradbi „Učiteljske tiskarne", obenem pa denuncira svojega dič-nega vzornika Karla Simona, upehanega inšpektorja. Grehote — skoro enake oni čislanega gospoda Štefeta in Kregarja — prekladajo z rame na ramo, kakor je to običajno med klerikalnimi poštenjaki: drug je vreden drugega!
Torej nam ni treba rokavic! Ampak udarimo neženirano, da se bo slišalo čez deveto
goro! Švajcar je rekel, da se Franc Moor imenuje kanalja. Namesto Moora postavimo klerikelizem, pa imamo slovenske razbojnike!
Ampak gospod državni pravdnik in gospodje vladni policisti, bodite pravični! Nad vami je Dunaj, in tudi mi vemo, kako drže pota tjakaj!
Dne 22. februarja t 1. je pisal dr. Lampe v „Slovencu", da hočejo „urediti gospodarske razmere v naši deželi" in „naj torej preneha časnikarski boj na zadružnem polju!"
Ali so se držali tega? Niti toliko časa ne, da bi se posušila tinta na Lampetovem rokopisu! Oni naj grizejo, mi se pa naj pustimo gristi! Ker mislijo tako, zato se motijo. Laž in obrekovanje je njih orožje! Mi pa jih bomo pobili z resnico! Sedaj je našega potrpljenja konec!
„Učit. tiskarna" je plačala od 1. 1906., ko je prišla v našo last, do danes K I 16.378'68 za nove stroje, nov material, za koncesijo itd. Ves do!g bo izplačan prej nego je to „Katoliški tiskarni" všeč, ki pa nikomur ne pove, kako stoje njene finance. Mi smo pošteni in se nikomur ne bojimo pokazati svojih poštenih računov! Če pa imajo falotje kaj iskati pri nas, naj pridejo. K sreči pa nimamo nobenih zvez in stikov z ljudmi take vrste!
Sedaj pravijo, da ne bodo regulirali plač! Ubiti hočejo torej „Učit. tiskarno" in še nas povrhu. Kajpada imajo tudi učitelja Jegliča v svoji čestiti sredi, ki misli, da se poteptajo v hudičevo žrelo poslopja in ljudje s tisto lahkoto, kakor se pulijo z glave šopi las ali spuščajo v svet primojduševske izjave napredne hinavščine!
Regulacija! Kajpak! Imeli so priliko regulirati plače, ko jim je bilo pokazano pokritje, pa jih niso, ker jih nečejo, ker nimajo src, ker imajo svoje slepe in gluhe Slomškarje za norca! Sicer pa ne bodo regulirali plač v „Slovenčevi" redakciji, ampak v deželnem
zboru, in to vzlic temu, če vsi cigani popokajo od zavisti!
Kotnu pa imponuje tisto bahaštvo, tisto vihauje nosu, tisto trkanje ob prsi: .Mi — mi — mi! — Slabše se učiteljstvu ne more goditi kakor se mu danes! Vi najprej regulirajte svoje falitne gospodarske in družabne razmere, potlej pojdite na solnce! S svojim bahaštvom in s svojo prepotentnostjo pa se ne boste norčevali iz učiteljske bede in je ne boste izigravali v svoje rokovnjaške namene!
Kakor rečeno: Mi smo molčali, dokler smo mogli. Sedaj je pa mera polna. Zato pa naj govori pero in — če treba — tudi pasji bič!
Odkrita beseda — neodkritim ljudem.
Kdo je kriv razpora; ■> kje so iDtriganti?
„Slovenski Učitelj" je ono glasilo, ki je pred leti klečeplazilo okrog dež. šol. sveta, da naj ga ta priporoča, ker šole tega „pedagoškega" glasila, ki je prepojeno s politiško-fa-natičnimi članki, nočejo naročiti in ga uči-teljstvo ne upošteva . ..
Tedaj je uredništvo tega lista sveto obljubljalo, da bo izključevalo politiko in se bo pečalo samo s strogo pedagoškimi vprašanji. Tako sedaj skriva redakcija tega lista svoje politiške smotre pod tirmo pedagogike! Počemu ta hinavščina?
Mi dajemo svojim listom, ki so stanovsko-politiški, isti pridevek, a onim, ki so pedagoški, tudi to ime, in jih tudi tako urejujemo! Mi ne rabimo krink!
Govorimo odkrito! Duhovščina, ki od nje živi naša slavna Slomškarija, izigrava posvetno učiteljstvo in njemu na rovaš piše članke v „Slovenskega Učitelja", ki jim je namen na-
praviti popolen razdor, hujskati in intrigirati ter sebe okoriščati na škodo posvetnega učiteljstva. Napraviti hočejo popolen razpad učiteljskega stanu in na razvalinah naj bi oni — zidali!
Nikomur krivice! Čast izjemam, posebno na kmetih!
Duhovščina (posebno kateheti) pa še nikdar ni resno nastopila za regulacijo učiteljskih plač, in ravno oni katehet, ki je bil pomaknjen na škodo posvetnega učiteljstva v I. plačilni razred čez 14 mest v statusu, se roga in ščuje posvetno učiteljstvo na medsebojni gospodarski stanovski boj in hoče uvesti politiko s poukom v šolo! Toda tudi delo intrigantov rodi svoje prokletstvo!
Vsak resen korak „Slom. Zveze" prepreči duhovščina, ki ima v njej nadoblast in zasleplja posvetno učiteljstvo. Le poglejte „Slovenskega Učitelja", ki odriva posvetno učiteljstvo v glasilu in ga pita s svojimi neslanimi, zastarelimi metodami. Polastila se je duhovščina glasila posvetnega učiteljstva le zato, da posvetno učiteljstvo denarno podpira list. Posvetno učiteljstvo pa le gostači v listu! Jež in lisica!
V zadnjem času je pričelo to glasilo pri-občevati — seveda izpod peresa duhovskega učiteljstva — da je „Učiteljska tiskarna", ker tiska „Jutro", kriva, da se ne regulirajo plače učiteljstvu. In take članke podtika posvetnemu učiteljstvu!
Tako daje duhovščina iz „Slom. Zveze" vedno — seveda namenoma! — prikladne izgovore klerikalnim poslancem, da bi ti tem laglje zavlačevali regulacijo učiteljskih plač.
To zvijanje je tako hinavsko, kakor podlo!
Danes tri leta nazaj je tov. Gangl v dež. zboru nujno predlagal regulacijo učiteljskih plač. Takrat še ni bilo o „Jutru" ne duha ne sluha. A vendar je Ganglov predlog padel,
LISTEK.
Iz naše dobe.
Refleksija s poti. Piše Gradišean.
S prašne ceste mi je splaval pogled tja preko Save na štajerski breg in je ošinil vrsto belih hiš, staro, napol razpadlo, gradu podobno poslopje in majhno železniško postajo, vso prepleteno z zelenjem in cvetjem. Vse to je po vrsti raztreseno za sivim železniškim podzidjem, trdnim in ogromnim kot da gaje zidal Polifem s sodrugi. Na levi je tik za poslopji strmica. Vrhu nje se v solncu smeje čeden, IZ kvadrov stavljen gradič, ki zre preko ozke 10 globoke grape na ono stran, kjer se za postajo vzpenja s čermi posuta brežina z belo cerkvico na vrhu.
Tedajci sem te spoznal, staro gnezdo, ki Se skrivaš globoko v grapi ob potoku. In spomnil sem se tebe, dragi tovariš, ki se nisva Tldela že dolgo vrsto let. V stran sem že krenil, P° stezi do Save, kjer sem z mogočnim glasom zaklical brodarja, ki se je bil umeknil *arkemu solncu v gosto vrbino nad vedo. erad je vstal dedec, počasi je odpenjal ve-nato je pa pljunil v dlan in je prijel za
drog. Ob jekleni vrvi je zacvrčal škripec, dedec je odložil drog in je pritegnil krmilo, valovi so pritisnili ob brod. Kratka je bila vožnja, zato je bil pa tudi skromen obolus, ki mi ga je narekovala razcefrana deska in ki sem ga stisnil v roko modernemu Karonu. Pozdravljena, štajerska stran!
Tisti hip si stopil iz širokega predora v železniškem podzidju na savski breg in pozdravila sva se vsa vesela.
„Kaj te nosi tod?"
„Potujem, da si ogledam domovino in da vidim stare znance."
„Prav. Pa pojdi z menoj na dom, da ti postrežem. Prav na nasprotnem koncu stanujem in spotoma ti lahko pokažem vse zanimivosti našega trga.
Stopila sva skozi predor, in prav pred nama je molelo iz tal ono razdrapano, gradu podobno poslopje.
„Kakšna podrtija je to?"
„Nekdaj je bil to grad Celjskih grofov."
„Ali je kaj posebnega tu notri ?"
„O da, same znamenitosti. Spodaj hlevi, gnoj, smeti, zgoraj vsepolno viteških dvoran brez stropov in oken, tam na oni strani je v nekdanji ječi Sokolova telovadnica in tu-le na levi je nastanjen celo en razred naše šole,
ki poučuje v njem lepa, mlada, [idealna tova-rišica."
„Hm, tedaj nekakšna zakleta kraljična?"
„Tako nekako. Ali si hočeš ogledati razred ?u
„Hvala! Ko sodim po zunanjosti, sem prepričan, da je razred v zdravstvenem in pedagoškem oziru vzoren in samo zavidam tisto kraljično."
In stopala sva dalje pod širokovejnimi kostanji, ki se jim je v lahkem dihu majalo sedmernato listje, da se je zdelo, kot bi tisoč rok lovilo solnčne pramene. Globoko v strugi je potok poredno skakal preko izpranega kamenja.
Blizu gradu stoji tam ob gričevem znožju na skalo naslonjeno dolgo poslopje, napol hiša, napol skedenj.
„Tu stanujeta dve tovarišici," se je oglasil tovariš in je pokazal na ono poslopje.
Pogledal sem v vežo, polno navlake in teme. Daleč zadaj sem zazrl v polmraku ozke, strme stopnice, ki pa so bile bolj podobne kurjim gredem in ki so [se izgubljale nekje gori pod nevidnim stropom.
„Ali so lepa stanovanja tu notri?"
„Lepa ali nelepa, Bog, da so. Boljših ni dobiti. V tej hiši sicer ni stranišča, a to
je postranska reč. Zato bi bil pa od tu krasen razgled na kolodvor, ko bi ga ne zastirali kostanji."
„Kaj ni v šoli stanovanj ?"
„Čudno vprašuješ, prijatelj. Videl si, da niti vseh razredov ne spravimo v šolsko poslopje."
V tem sva dospela po cesti do razpotja in sva zavila preko starega, kamenitega mo-stiča na drugo stran potoka, kjer so po bregu neredno razmetana stara, za silo zvezana in podprta poslopja. Zdi se, da se zdajinzdaj utrga ta ali oni stan in zdrči navzdol v potok. Zato sem v pritajenem strahu korakal s tovarišem po pešpoti nad vodo in sem z nezaupnimi pogledi motril razpokana in grozeče izbokla podzidja. Na ozki ravnici stoji pod bregom pobeljena, a vsa preperela in vegasta hišica. Tovariš je ustavil korak.
„Lani je tu-le za sušico umrl 24 leten učitelj. Vesel tovariš je bil in nadarjen. No, pobrala ga je naša bolezen."
„In kdo stanuje zdaj tu?"
„Seveda zopet učitelj. Saj nimamo, da bi kar tako prebirali stanovanja."
ker sta proti glasovala tudi učitelja Jaklič ia Eavnikar. Kdo je bil tedaj temu vzrok?
Ko je kandidiral tov. Gangl v Beli Krajini — seveda kakor je po zakonu dovoljeno vsem državljanom ne bi smelo biti učitelju — je bil o n kriv, da se ne izvrši regulacija; ko so bili izbruhi v Barceloni, so bili ti krivi temu! Ko je bila revoluoija na Portugalskem, je bila ta kriva! Ko so zborovala naša društva, so bila ta kriva neuspehom! Če ni drugega, je kriva naša organizacija. Če pade učiteljica pod pohotnostjo tega ali onega celibatarja, je ona kriva. Nekdo mora biti — samo mrjasci ne žro želoda! Hinavci!
Sebi dovoljujejo in opravičujejo najgnus-nejša dejanja; posvetnemu učiteljstvu pa odrekajo pravice do stanovskih stvari, ki jim jih dovoljujejo državni zakoni.
Sedaj vemo že naprej, da bo krivo temu, da ni bil potrjen šolski nadzorovalni zakon, da se ni izvršila sanacija deželnih financ itd. edino posvetno učiteljstvo in ono naj nosi konsekvence!
Zakaj pa ne primejo Jakliča in Bavni-karja, ki sta neposredno grešila v boju za regulacijo učiteljskih plač ? To ve dobro učiteljska duhovščina, ki zna ta dva moža dobro izigravati in se zna kot neoženjena rogati bedi in zakonskim bremenom oženjenega posvetnega učiteljstva. Lahko in brezvestno je to izigravanje !
Da je res krivo temu duhovništvo v „Slom. Zvezi", nam je priča poslanica poslanca Mandlja, ki govori o regulaciji učiteljskih plač in kaže jasno zakulisno mnenje posvetnjakov.
Današnji politikujoči duhovščini ne zadostuje le učiteljstvo za izrabljanje, temveč postavlja tudi pouk v šoli v službo politike. V šoli naj se hujska zoper poli-tiško časopisje,. v šoli naj se prireja politiške shode; tako poživlja današnja politikujoča duhovščina na boj! Kje si kdo, da s pasjim bičem te politiške kramarje iztepeš iz hiše Gospodove? !
Tudi „Slovenski Učitelj" podpira to uvajanje politike potom pouka v šolo, da, on to pričenja! Ni jim dovolj cerkev, ni jim dovolj drugo; v šoli, pri pouku naj se politiško fa-natizuje tudi mladina, naj se zlorablja pod krinko verskega pouka šola in pouk v politiške svrhe! Ali nečete še zakonske postelje v politiške namene?
V šoli so že pričeli prirejati politiške shode; tako so pričeli najsvetejše kraje porabljati politiško in ne bo dolgo, ko se bodo pričele izrabljati od klerikalcev calo cerkve za prirejanje javnih politiških shodov!
In ti ljudje se potem upajo očitati posvetnemu učiteljstvu, da zanaša politiko v šolo !
Ven iz naših šol s katehetskim intrigantskim glasilom! To glasilo le opravlja in obrekuje posvetni učiteljski stan in poživlja na zlorabo šole in verskega pouka v politiške namene! Iz razvalin učiteljskega stanu ne bo nikdar klilo vaše življenje!
Da ne bomo krivi!
„Slovenski Učitelj" poživlja katehete in posvetno učiteljstvo na to, da bi pričeli v šoli
ki je držal v njej pipo. Z njo je pokazal na staro poslopje ob poti.
„Glej, to je pisarna našega nadučitelja." Začuden sem gledal zdaj tovariša, zdaj poslopje, ki je bilo obenem kozolc in pod. Ob natančnejšem opazovanju sem videl, da ima nekdanji pod dve pravcati okni in da se [je prišlo v to improvizirano pisarno po šestih stopnicah. Do onega dne sta se bili že izgubili dve.
„Ko obiščeva nadučitelja, ti pokaže pisarno odznotraj," mi je rekel tovariš.
„O, ni potreba! Poznam sicer ljudi, ki imajo pod žametastim telovnikom prazen želodec, pa tudi berače, ki bi si lahko privoščili grofovsko kosilo, a tu lahko sklepam o notranjščini, ne da bi je videl. Kje stanuje nad-učitelj? Gotovo v šoli."
„Kjer ni prostora za pisarno, tam ga tudi ni za nadučitelja. Služba je več nego uslužbenec."
In pokazal je na hišico, ki stoji poleg „pisarne".
„Tu-le stanuje nadučitelj."
„Koliko sob pa je tu notri?"
„Koliko sob? Za vraga, koliko jih pa hočeš? Ti si razvajen. Pošten človek se lahko naspi in naje v eni sobi."
boj zoper politiško časopisje. Verski pouk naj se izrabi v politiško hujskanje zoper časopisje. Če smejo oni, ali nismo tudi mi opravičeni pričeti boj zoper kvarljivo časopisje?!
Bekli bodo: učiteljstvo zanaša politiko v šolo. Ne, gospoda, mi ščitimo s tem javno moralo ; mi ščitimo otroke pred demoralizacijo; mi ščitimo čisto in neizprijeno vero; opravljamo isto delo, ki je vaša dolžnost, a je ne vršujete!
§ 1. drž. šol. zakona nam veleva vzgoje-vati otroke versko-nravno! Zatorej je naša dolžnost, da v smislu temeljnega paragrafa šol. zakona svarimo otroke pred časopisjem,, ki je v dejanjih protiversko. Dolžnost naša je da jih svarimo pred časopisjem, ki o učiteljstvu, šoli itd. piše ostudne izmišljotine in laži, ker laž je v nasprotju z nauki čiste vere. Dolžnost nam je, da otroke svarimo pred časopisjem, ki ščuje zoper svojega bližnjega, ker to je v nasprotju z naukom vere.
Oe hočemo ohraniti otroku čisto vero, je naša dolžnost, da jih svarimo pred tem časopisjem. Ker pa to časopisje tudi nravno iz-prija našo mladino, je naša dolžnost, da izvršujemo naredbo § 1. drž. šol. zakona in otroke opozarjamo na nevarnost, ki jim tudi v nravnem oziru preti.
Kaj nam pomaga, če v šoli učimo in dobro vzgojujemo po § 1. mladino, če nam jih pa zunaj izprija slabo časopisje. Imenujmo sovrage! To sta „Domoljub" in „Slovenec"!
V	šoli enaka mera za vse! Mi ne bomo krivi pohujšanja!
Kateri je tisti list, ki živi tudi od nas?
To je „Dom in Svet", ki živi edino-le po krivdi napredne javnosti. S tem listom ven iz naših šol, ven iz naših knjižnic, ven iz naših stanovanj! Klin s klinom! Nam zadošča „Zvon" in „Slovan", ki bodeta tem popolnejša, čimveč naročnikov bosta imela.
Tovariši, tovarišice!
V	času bojkota pokažite, da naše discipline nihče ni v stanu rušiti. Našim listom „Zvončku", „Naši bodočnosti" in „Domačemu ognjišču" pridobimo vsak vsaj po enega pla-čujočega naročnika. Ni ga potreba iskati med klerikalno javnostjo; pridobi naj ga vsak izmed napredne!
Tudi naši stanovski listi
so jim trn v peti. „Slovenski Učitelj" berači okrog naših ljudi. Ven z njim! Klin s klinom! Pridobimo našim stanovskim glasilom vsaj vsak po enega novega naročnika. Ni ga potreba iskati med Slomškarji; kdor izmed nas ni še naročen nanje, je njega stanovska dolžnost, da se naroči!
Zakaj se pa „Narodne šole" ne oprimejo
naši „Slomškarji" ? Zato, ker to je le delo — brez denarja. Njim diši le denar, ker le njih pohlep jim ne da miru.
Zaman napadajo „Učiteljski konvikt"
naši klerikalci in Slomškarji. Za „Učiteljskim konviktom" ne stoji le vse napredno kranjsko učiteljstvo, temveč tudi štajersko in primorsko. Kdor je član, naj govori na občnem zboru.
„Pa žena? In otroci?"
„To je pa njegova stvar, čemu se pa ženi. Glej mene in mojo pipo. V kot jo postavim in je preskrbljena. Posebne sobe ne potrebuje in otrok menda ne bo imela."
„Oj, prijatelj, iz tebe govori ironija!"
„Hodiva dalje po križevi poti!"
In šla sva. Strmo se je vzpenjala pot, da bi se bil med hojo lahko ugriznil v koleno, a kmalu sva dospela na ravnico, ki lahko pregledaš z nje vso sotesko. Na ta vzvišeni kraj so postavili stari tržani lepo po vrsti župnišče, cerkev, pokopališče in — šolo. Vse je stisnjeno na kup, ker ni dal ljubi Bog zadosti prostora. Na najskrajnejši konec so porinili šolsko poslopje, ki se je globoko zarilo v breg, da komaj zro iz tal majhna okenca v pritličju.
„Pojdiva v šolo." mi je rekel tovariš.
Stopila sva skozi ozka vrata v mračno vežo. Na levo in na desno šolska soba. Odprl sem šprajnaste duri in sem videl nizko, zatohlo kolarnico z vlažnimi stenami in na-globoko izhojenim podom, ki so tvorile v njem grče krasen relief. Nagosto so stale ne-pobarvane in od dolgega trpljenja vse pohabljene klopi z ozkimi sedeži in še z ožjimi ploščami. Popoldansko solnce je zrlo skozi
Drugje nikjer! Verujte pa nam : kadar bo zidan „Učiteljski konvikt", bodo pričeli napadati tudi tega. Zato hoče korakati učiteljstvo nemoteno do svojih sigurnih smotrov!
Se li more „Vrtec" in „Angelček" meriti z našim „Zvončkom"?
Ne, ni ga idealnejšega in lepšega lista od „Zvončka" za mladino! „Vrtca" in „Angelčka naj pa doseže tisti bojkot, ki ga proglašajo klerikalci nad našimi listi!
Učiteljstvo je dolžno podpirati
le tista podjetja, ki podpirajo nas. Le v samopomoči je naša rešitev! Edino v samopomoči je naša rešitev! Kdor se ne zaveda tega, ta postane žrtev svojih čuvstev in bo kriv neuspehov naših stanovskih bojev! Je še rod učiteljstva za nami, ki nam nikdar ne bo odpustil naše popustljivosti!
Smo li vredni življenja?
Smo! če se bomo bojevali za svojo stanovsko čast in za svoj ugled; če bomo brezobzirno pobijali stanu pogubno politiko naših stanovskih intrigantov — potem smo vredni življenja. Sicer ne!
Politika in vera.
Dr. Fran Derganc, dauašnji dan eden najvnetejših klerikalcev v naši beli Ljubljani, je leta 1903. na 196. strani „Ljubljanskega Zvona" zapisal te-le besede: „Tomaž A k-vinski — prvi sovražnik kleri-k a 1 i z m a. Zakaj ? On je prvi filozof, ki je ločil filozofijo od teologije, oziroma krščanskega razodetja; v filozofiji deluje razum, a ,impos-sibile est per rationem naturalem ad cognitio-nem divinarum personarum pervenire." — Naši rimski doktorji pa ne mešajo samo filozofije s specifično teologijo, ampak celo politiko z vero. Sicer pa je nujno treba, da tudi naša posvetna inteligenca pogleda malo v Tomaža in primeri original s tolmačenjem rimskih doktorjev. Naš kmet bi jih zavrnil: „Ne boste mi kazali meseca v vodi!"
Kako je pa danes? Sedanji klerikalni zdravilstva doktor naj se pomeni z našimi rimskimi doktorji in izprevidel bo, da je danes še slabše kakor je bilo 1.1903: Politika seje že čisto zajedla v vero!
Ogorčenju
zoper tiskarno, ki tiska „Slovenca" in „Domoljuba", daje izraza slovensko napredno učiteljstvo, ki pravi: „Ni čuda, da naše klice na pomoč prezirajo, da naše prošnje tam v deželnem dvorcu romajo v zaprašene kote, če so ne samo poslanci, ampak celo preprosti ljudje zgražajo nad klerikalci in njih podrep-niki Jakličevega in Jegličevega kalibra, ki vodijo Slomškarijo in podpirajo „Katoliško tiskarno". In zakaj? Znano je, da so se ti možakarji usužnjili klerikalnim kolovodjem ter pišejo v „Slovenca" in „Domoljuba", ki se ga v roke vzeti sramuje vsak količkaj dostojen človek. Po splošni sodbi treznih ljudi na slovanskem jugu ni bolj ostudnih listov kakor sta „Slovenec" in „Domoljub", ki zastrupljata naše ljudstvo s svojimi umazanijami ter z otročje smešnimi in zlobnimi na-
okna, in v zlatih pramenih je plesal divji ples prah z bacili. Videl sem šolsko sobo, kakršnih je še mnogo, pri nas, oj, premnogo!
Ogledal sem si še c stale prostore v nadstropju, nato sva s tovarišem nadaljevala pot.
„Koliko učencev pa sedi v enem razredu," sem ga vprašal, ko sva stopala po široki, uglajeni cesti, ki drži od cerkve mimo župnišča doli v trg.
„Bavno prav jih je za naše dvorane; povprečno po osemdeset do sto ali pa tudi več."
„Ali ne mislite zidati nove šole?"
„Zidali bi, a pravijo, da je ljudstvo ubogo, da ni denarja za novo stavbo."
„Bes, vidi se, da je ljudstvo ubožno," sem pripomnil, „saj tudi cerkev in župnišče nista bogato opremljena."
„Potrpi, prijatelj," mi je s čednim nasmeškom odvrnil tovariš, „nisva še pri koncu!"
Preden 6va nadaljevala pot, sem z višine zadnjipot pregledal naselbino pod seboj. V dveh vijugastih črtah stoje poslopja ob cesti nad potokom in slikovito se vrstijo neenake strehe, ki so krite z opeko ali s skodlami, z eter-nitom in s — slamo. Med hišami in gospodarskimi poslopji se vije edincata ulica, tki se tupatam bahavo raztegne pa se zopet zoži, ko ji stopi na pot poslopje. S tovarišem sva do-
padi na vse, ki go jima na poti. „Katoliška tiskarna" se je po zaslugi zgoraj omenjenih učiteljev tako daleč ponižala, da je s o k r i v a vsega pohujšanja in zla, ki ga provzročata in širita „Slovenec" in „Domoljub". S tem sisami sebi kopljejo grob in pogin, zakar nam sicer ni žal, hudo nam pa je, da imamo v učiteljskem stanu ljudi, ki morajo zaradi njih trpeti vsi, osobito bedni, zraven pa nedolžni učitelji, predvsem pa učiteljice; zakaj dokler bodo dobro nagradeni izdajalci učiteljskega stanu okrog „Katoliške tiskarne" izzivali na ta način ljudsko nevoljo na ves učiteljski stan, bodo naše prošnje bolj ali manj brezuspešne." — Kakor se vidi je vse dostojne ljudi brez izjeme obšel stud pred kompanijo, ki kuži s „Slovencem" in „Domoljubom" javnost. Temu primerna bo tudi reakcija zoper rimski klerikalizem.
Klin s klinom!
„Slovenec" napoveduje bojkot vsem listom, ki se tiskajo v „Učiteljski tiskarni"; še celo „Zvončku" ni prizanesel. — Obrnimo kopje in storimo tudi mi tako. V „Katoliški tiskarni" se tiskajo poleg „Slovenca" in „Domoljuba" še ti-le listli: „Dom in Svet", „Vrtec", „Angelček", „Šlo venski Učitelj", „Zlata Doba", „Mladost" in „Bogoljub". Ven s temi listi iz naprednih družin, društev in knjižni c!
Kakšna skrb pa je to?
„Slovenec" neženirano in na najglasnejši način proglaša bojkot „Učiteljski tiskarni". Tako razumeva vsak „Slovenčevo" pisavo — tudi duhovniki (ime na razpolago!). „Sloven-čeva" želja, ki izvira iz zavisti in nevoščljivosti, je, da uniči našo tiskarno, torej tudi tisti denar, ki je v nji založen. O tej grdi klerikalni nakani ni nobenega dvoma. — Na drugi strani pa ravnoisti „Slovenec" — le glej sobotno njegovo številko! — solzavo zdihuje, kaj bo z denarjem „Vdovskega društva" in „Učiteljskega konvikta". Na eni strani pro-glašanje bojkota, na drugi strani take hinavske solze! Kdo torej verjame „Slovenčevi" skrbi? — „Slovenec", njegovi uredniki in pisarji niso dali niti za eno niti za drugo društvo niti vinarja, zato nimajo nobene pravice govoriti tako ali tako. Denar obeh društev se v „Učit. tiskarni" obrestuje po 5%, ki jih dobe obe društvi pošteno izplačane, člani društev dobe na vsakoletnem občnem zboru jasen račun, ki ga odobre — in zadeva je zanje v redu. Drugih pa to nič ne briga, čeprav se jim skomina po lepem imetju, ki ga imata obe društvi!
Učiteljska tiskarna
nima svojega oficialnega glasila, torej je laž „Slovenčeva" trditev, da je „Jutro" glasilo naše tiskarne. Najbližje „Učit. tiskarni" stoji naš list, ki je glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva in ki je tudi prvi objavil članek „V obrambo". Potem so ga objavili „Jutro", „Slovenski Narod" in „Edinost". Če bi bil „Slovenec" pošten list, bi ga objavil še on, ampak če bi ga objavil bi sebe ob-glavil. Zato pa rajše — laže! Umestno bi bilo morda vprašanje: Ali so lažniki daleč od sleparjev?! Toda tega ne vprašamo!
spela do lesenega mostiča in sva korakala preko njega v trg. Po izvoženi ulici sva zavila na drugi konec trga, da bi čimprej dospela do tovariševega stanovanja, zakaj nizko je že plulo solnce, in čutil sem, da mi uklepa ude utrujenost. Neizmerno dolga se mi je zdela pot, jin zle misli so mi polnile dušo.
„Tu sva," me je ustavil tovariš, ko sva dospela do konca. „Preden greš v moje kraljestvo ; poglej tja ven na plan!"
In sem pogledal. Na široko so se raz-meknile strme stene konci trga, in pred menoj se je v zahajajočem solncu iskrilo širno, bogato polje. A oko se mi je ustavilo na pisani poljani. Ves zavzet sem zrl pred seboj (mogočno stavbo, ki je kipela iz ravnine v nebo. Zdelo se je, da gledam ogromen, Jz alabastra rezan umotvor. Tu sta se skladala gotski in romanski slog v veličastno harmonijo, v kame-nito himno božanstvu ...
„Kdo, kdo je pričaral tu sem tako krasno cerkev?"
„Naše ljudstvo, seveda. Vinar so za vinarjem nabirali, dolgo vrsto let in še nabirajo, oj, še! In kmetje vozijo vse nedelje zastonj pesek in kamenje in žene, in dekleta delajo ob nedeljah, da jim poka hrbtenica. Tu je nova farna cerkev, prejšnja je preslaba, degradirali
Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju
je razdelilo letos že vsa dosedaj došla darila svojih dobrotnikov, tako da je bilo primorano v tekočem mesecu vsem prosilcem podpore znižati, mnogim pa celo odbiti. Prihodnji mesec pa društvo sploh ne bo moglo deliti no-b e n i h podpor, ako društvu ne ostanejo zvesti stari dobrotniki in ne pridejo tudi novi darovalci na pomoč. Uspešno delovanje društva se razvidi iz tega, da je v zadnjih petih mesecih razdelilo med zares potrebne in pridne dijake nad 5000 kron; sedaj pa žalibog ne more svoje naloge dalje vršiti brez pomoči sloven skega občinstva.
Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, n adrevide n t j už. žel. v p., Dunaj III., Eeisnerstrasse 27.
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Posavski učiteljski krožek je imel na Jožefovo svoj sestanek na Blanci pri tovarišu Likarju. Sklicateljica gospa dr. Eomihova je v svojem ogovoru pozdravila gospoda šolskega nadzornika Stiasnega, došle prijatelje šole in učiteljstva ter stanovske tovar še in tovarišice, ki so prihiteli iz vseh bližnjih krajev, tako so s kranjske kakor s štajerske strani od Eadeč doli do Vidma. Vesele so bile in le prehitro so minile urice, ki smo jih preživeli v kolegi-alnem občevanju med petjem, napitnicami in ob neizčrpnem zdravem humorju nekaterih tovarišev, zlasti tovariša Humka s Krškega.
Na veselo snidenje meseca majnika v Sevnici!
Ormoško učiteljsko društvo je imelo 9. m. m. v ormoški okoliški šoli svoje glavno zborovanje. Udeležilo se ga je 24 članov, t. j. 70%, ter tovarišici Ivanka Svobodova iz Dor-nave in Mimika Šalamuuova iz Tomaža kot gosta. Svojo odsotnost sta opravičila 2 uda.
Predsednik tovariš Eajšp je tokrat v svojih uvodnih besedah prijazno pozdravil tudi vse nenavzoče tovariše in tovarišice, kar/ bi znalo zbuditi in oživiti njihovo zakrknjeno „zbordušo".
Tov. Lud. Šijanec je razpravljal o razmerju med učiteljem, duhovnikom in kmetom; kaj je pravi vzrok sedanjemu razmerju med temi sloji, ter podal navodila za prihodnjost. Podavanje je bilo v vseh točkah soglasno sprejeto.
Iz tajnikovega letnega poročila je posneti, da je društvo koncem leta štelo 44 udov, in sicer 84 rednih, 4 izredne in 6 častnih. Izven društva je bilo 6 učiteljskih oseb. Bilo je 5 zborovanj ter 2 odborovi seji. Predavanj je bilo 6, in sicer: I. „Važnost skioptikona za šolo in ljudsko izobrazbo", demonstriral s ski-optikonom Lud. Černej. II. „Stanko Vraz", predaval tov. Eosina. III. „Kako se naj šolska mladina vzgaja k točnemu izpolnjevanju dolžnosti", predavala tovariša Kosi in Karbaš. IV. „Kako je navajati otroke k samodelavnosti in samostojnosti v računanju", podavala tovariša Kosi in Preindl. V. „Na lastnih nogah", predaval tov. Košar Eob. VI. „Učitelj, duhovnik in kmet", predaval tovariš Lud. Šijanec.
Poročali so še v teku leta: Eajšp o svojem delovanju v okrajnem šolskem svetu, o „Lehrerbundovem" zborovanju in o seji „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic"; Porekar o glavnem zborovanju „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic"; Jerše o veliki skupščini „Zaveze" v Novem mestu ter Olga
so jo v podružnico. Tam-le je nova kaplanija, onstran cerkve novo župnišče, o — postavili se bomo!"
„In vse to je postavilo ljudstvo, ki si rekel, da je ubožno?"
„Hm, da. A ljudstvo je veliko, in gospod so rekli."
„Oglejva si še to, preden si odpočijem."
„Bodi ti," fje pristavil in je stopil dalje.
Korakala sva po široki, zložno položeni cesti do cerkve, ki se dviga vrhu nizkega grička. Stavba še ni bila docela izvršena, a pridno so delali in vztrajno. Vse je kazalo, da bo to božji hram, kakršnih je pri nas na kmetih malo. S tovarišem sva vstopila v novo cerkev, ki je bila takrat še vsa preprežena z odri in prehodi. Tlaka še ni bilo, in ravno so vzidavali visoka, ozka okna, umetno zložena iz raznobojnega stekla. Zadnji solnčni žarki so slikali na stene pestre vžorce in pisano oblečene svetnike. Na spodnjem robu so v steklo napisana imena onih, ki so darovali okna. Eral sem imena kmetov in profesorjev, Marijinih devic in — učiteljic. Da, jna stranskem oknu je napisano „I. I., učiteljica" in takoj poleg „X. X., učiteljica".
Serajnikova o učiteljskem počitniškem tečaju v Mariboru.
Sprejetih predlogov je bilo 14, ki jih je društvo samo izvedlo ali pa jih je odstopilo „Zvezi slov. štaj. učiteljev in učiteljic" v na-daljno ukrenitev. V izvršitvi enoglasnega društvenega sklepa z dne 13. januarja 1910 seje tovarišu Ivanu Košarju izročila dne 1. avgusta pret. 1. po deputaciji častna diploma. Na mno-gaja zdrava leta!
Blagajniško poročilo je kazalo 262-70 K dohodkov ter 289 34 K izdatkov, torej 23 36 K prebitka.
Za tekočo društveno dobo je bil izvoljen stari odbor, in sicer: Josip Bajšp, predsednik, Anton Porekar, podpredsednik, Adolf Eosina, tajn k, Jakob Preindl, blagajnik, Ludovik Šijanec in Martin Šalamun, odbornika.
Šmarsko-rogaško nčiteljsko društvo je imelo 9. t. m. dobro obiskan občni zbor v Šmarju pri Jelšah. O društvenem delovanju je nakratko poročal predsednik, ker je tajnik bolan.
Blagajničarka g. I. Zupančičeva poda račun o društvenem imetju. Za njeno vrlo delo jo predsednik zahvali. Blagajnica je izredno ugodna, zato sklene zbor poslati prvih 50 K za kamen družbi sv. Cirila in Metoda. Članarina ostane tudi za leto 1911. po 4 K-.
Ižvoljen je sledeči odbor: Kurbus T., predsednik, Sekirnik Š., podpredsednik, Dob-nik L. in Flere P., tajnika, Zupančičeva I., blagajničarka, Debelak I, in Korbar F., odbor nika, Horvat T., pevovodja.
Prihodnje zborovanje bo na Ponikvi meseca majnika. Poleg drugega bo na dnevnem redu tudi: „Eazgovor o konferenčnih vprašanjih". Nekateri člani žele, naj se redno pri zborovanjih razpravlja o važnih šolskih in stanovskih vprašanjih. Tak pogovor bo učiteljstvo zanimal, navadno je tudi večje koristi od dolgih referatov.
Poverjenik Slov. Šolske Matice prosi, naj blagovolijo šol. voditelji skrbeti, da bo vsaka šola član tega prekoristnega društva. Seveda ima sedaj knjige skoraj vsak učitelj; a za nami pridejo mlajši tovariši, ki bi te knjige nujno potrebovali, pa jih najbrž ne bodo mogli dobiti.
Kako jih tudi naj kupujejo, še sproti komaj zmagamo stroške. Za šolo jih rabimo, šola jih naj naroči.
Na snidenje pri majniškem izletu!
Slovcnjebistriško učit. društvo zboruje 6. aprila ob pol 10. uri dop. v šoli na črešnjevcu, in sicer s sledečim vzporedom:
1.	Hospitacija.
2.	Običajne točke.
3.	Poročilo tov. zastopnika o delovanju v okr. šolskem svetu.
4.	Slučajnosti.
Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu.
K obilni udeležbi vabi društveni
odbor.
Istra.
Slovensko učiteljsko drnštvo t Istri.
Odbor tega društva je imel dne 8. t. m. svojo sejo. Ker zboruje naša dična Zaveza že meseca junija, se je sklenilo, da bode naše društvo zborovalo že prvi četrtek maja, in sicer na Sp. Škofijah.
Na zborovanju bo uvrščena v vzpored tudi tema: Kako deluj moderna šola za telesni razvoj mladine — in to zaradi poziva Zaveze, da zamoremo glavnemu referentu na Zavezini skupščini prijaviti svoje sprejete resolucije, nasvete in podatke. Prosimo le, da se zglasi glavni referent tudi za naše društvo.
Prav tako opozarjamo p. n. ude na sklep občnega zbo a z dne 3. februarja 1910, v Ber-tokih glede drugih predavanj. Doslej se ni zglasil še nihče.
Tudi socialni odsek bo poročal na zborovanju o svojem delovanju.
na oni dve okni, „vidi se, da smo bogato plačani in da je nepotrebna regulacija!"
Zapustila sva cerkev in sva stopila na prostor pred cerkvijo. Vsenaokrog je ležalo kamenje in opeka, železni nosilci in tramovje. Vmes so se gibali zidarji. Za cerkvijo je veselo rasla iz tal velikanska palača.
„To bo župnišče," mi je povedal tovariš.
„Mila mi majka, čemu toliko prostora za samcatega človeka, ki je kvečjemu oženjen z brevirjem. To je velikomestni hotel."
„Ce je denarja, zakaj bi ne zidali? Sicer pa pravijo, da bo tu božja pot. Godili se bodo čudeži. Ljudje bodo prihajali in gospodje."
„Čemu je ona hiša?" sem vprašal in sem pokazal na veliko, že dodelano poslopje pod cerkvijo.
„To je kaplanija. Ej, krasnih sob je v njej in kopalnica in dvorana z odrom za predstave. O, vsega so si preskrbeli, ker so zidali sebi."
„In svetišče so postavili Bogu?"
„To je njihova stvar!"
In odšla sva s tovarišem na njegovo stanovanje — v borno podstrešno sobico ...
Odsek za sestavo zakonskih načrtov nujno poživljamo, da bo na prihodnjem zborovanju prav zanesljivo rešil hvaležno nalogo, da ne pridemo s predložitvijo skupnih zakonov prepozno, ker nameruje že sam deželni odbor te predložiti deželnemu zboru v sprejem. Ako se ne morejo združiti vsi trije člani odseka, naj bi to izvršila ostala dva člana.
Blagajnik toži, da se nismo odzvali še vsi s prispevkom k obrambnemu skladu. Najpozneje na dan zborovanja mora biti znesek zbran. Kdor se ne misli udeležiti zborovanja, pošlji blagajniku 3 -f- 1 -j- 4 K in odkrižal se bo stanovskega eksekutorja za leto dni.
Trst.
Občni zbor učiteljskega društva za Trst in okolieo v Trstu je bil v nedeljo, 12. t. m., ob 10. zjutraj v prostorih slovenske šole na Aquedottu.
Predsednik tov. Ferluga pozdravi s pre-erčnim poetiško navdahnjenim govorom mno-gobrojno zbrane tovarišice in tovariše. Posebno z veseljem pa pozdravlja slov. profesorje srednjih šol, ki so vstopili v naš krog, zavedajoč se, da imamo isti smoter vzgajati nam zaupano mladino. Učiteljstvo jo izkleše iz sirove grude, a oni jo obdelajo v brušen kamen.
Tajnik tov. Gerbec nam poda poročilo o delovanju miuolega društvenega leta. Iz tega posnemamo, da se je delovanje bolj omejilo na notranjost. Tudi število članov se je pomnožilo, tako da bodo v novem društvenem letu bele vrane slovanski učitelji v Trstu, ki bi ne bili v naši orgauizaciji.
Ker je blagajnik nevarno obolel, se na predlog tov. Germka sklene, naj se poročilo opusti ter poroča o tem pri prihodnjem zborovanju.
Knjižničar tov. Valentič poroča, da se je tudi letos pridno nakupovalo knjige za šo-larske knjižnice, katerih je sedaj 11 (10 v okolici in 1 v mestu via Fontana)
Poročevalec socialnega odseka tov. Sosič poroča o njega delovanju.
Vsa omenjena poročila so bila sprejeta z odobravanjem.
Izvolitev odbora, izobraževalno-socialnega odseka, pomnoženega odbora za sprejem „Zaveze" in delegatov zanjo se je vršila z vzklikom soglasno.
V prvi seji so se odbori tako-le sestavili: Odbor: predsednik: Ferluga Štefan, nad-učitelj, d'ž. poslanec itd. na Opčinah,
podpredsednik: dr. Merhar Ivan, c. kr. gim. profesor;
tajnik: Germek Anton, mest. učitelj; namestnica: Hočevar Pavla, učiteljica C. M. šole;
blagajničarka: Scheimer Ana, mestna učiteljica;
namestnica: Martelanc Amalija, mestna učiteljica;
pevovodja: skladatelj Adamič Emil, učitelj C. M. šole;
knjižničar: Fonda Fran, mestni učitelj; odborniki: Dimnik Slavoj, c. kr. pripr. učitelj; Furlani Ivan, c. kr. učitelj na drž. nemški šoli; Subotic Katica, učiteljica srbske šole; Valentič Ciril,vvoditelj;
namestniki: Čok Amalija, v mest. učit.; Križman Nazarij, mest. učit., in Šeme Anton, c. kr. učitelj na slov. šoli;
pregledovalci računov: Kleinmayer pl. Ferdo, mestni učitelj, in Starec Ferdo, voditelj.
Eazsodišče: Pakiž Autonija, mest. učit.; Valentič Anton. šol. ravnatelj v p., in Vrščaj Ivan, c. kr. učielj na drž. nemški šoli. Izobraževalno-socialni odsek: načelnik: dr. Merhar Ivan, c. kr. profesor; podnačelnik: Čok Andrej, c. kr. učitelj na slov. šoli;
zapisnikarica: Gregorič Marica, mestna učiteljica;
člani: Dolenc Mat., prof. c. kr. gimu.; Marinček Fran, mešč. učit. na trg. šoli; Mirk Vasilij, prof. na trg. šoli; Hočevar Pavla, učit. C. M. šole; Sabadin Iva, mest. učit.; Klein-mayr pl. Ferdo, mest. učit.; Šeme Anton, c. kr. učit. na slov. šoli; Sosič Edvard, mest. učit., in Vrščaj Ivan, c. kr. učitelj.
Veliki odbor za sprejem „Zaveze" sestoji iz 37 članov, ki jim načeluje vodstvo društva.
Kot zastopniki „Zaveze" so bili izbrani: čok Marija, Katinara; Godina Marija, Škedenj; Humplik Marija, Barkovlje; Posega Ida, Eojan; Gruntar Karel, Bazovica; Pakiž Emil Križ; Betriani Teodor, Trst in Waschte Gustav, Trst.
Namestniki: Danev Ivan, Vrdela; Cer-nagoj Marica, Eojan; Kos Fran, Trst; Šorc Josip, Opčine; Škerjanec Josipina, Opčine; Va-tovec Josipina, Opčine.
Letnina ostane neizpremenjena (4 krone na leto).
Pri tej točki predlaga tov. Germek, naj se ustanovi mali fond in sprejme se, da plača vsak član poleg letnine še 2 K, in sicer v aprilu in maju.
Sklene se nadalje, da se sprejmejo prak-tikanti brezplačno v društvo.
Ker je društvo plačalo delež 200 K za „Učit. konvikt", se izvoli zastopnikom tovariša Grmka Antona.
Prihodnje javno zborovanje se določi za 4. oktobra na Katinari.
Glede zborovanja vseslovanskega učiteljstva v Krakovu se sklene, naj novoizvoljeni odbor pošlje okrožnico na vse šole s pozivom,
naj se oni, ki se mislijo udeležiti tega zborovanja, priglasijo pri odboru, a ta potem izroči vse te gudeležence vodstvu „Zaveze", ki naj pri zborovanju določi kandidate za delegate v Krakovo.
Končno se sklene, da se o priliki „Zaveze" v Trstu napravi koncert in razne druge prireditve, za katere naj skrbi pomnoženi odbor. Tov. predsednik priporoča, naj učiteljstvo pošlje na odbor podatke: kako deluj moderna šola za telesni 'razvoj mladine in sklene to krasno uspelo zborovanje z željo, da nr,m novoizvoljeni odbori gotovo povzdignejo društvo na eno prvih mest jugoslovanskih učiteljskih društev.	Poročevalec.
Književnost in umetnost.
Popotnik objavlja v 3. letošnji številki to-le vsebino;- 1. Auguštin Požegar: Misli o refomi ljudske šole. — H. Pav. Flere:? Scharrel-mann. — 3. Narodna prosveta na bolgarskem.
—	4. J. K. Tuberkuloza. 5. Književno^ poročilo.
—	6. Eazgled; Časopisni vpogled, Šolske in učiteljske vesti, Šolstvo na slovanskem jugu, Višješolski vestnik, Mala poročila, Eazne vesti.
Srednješolski vestnik.
** Počitnice na srednjih šolah.
naučni minister je odločil, da se glavne počitnice na srednjih šolah, ženskih licejih, na učiteljskih pripravnicah, trgovskih in pomorskih šolah tako urede, da trajajo od 16. julija do 15. septembra. Da se pa dobi potrebni čas za zrelostne izpite in pa sprejemne izkušnje, zato se bo šolsko leto na vseh teh zavodih končalo že 1. ali 2 julija
Imenovanje. Štajerski deželni šolski nadzornik dr. Karel T u m 1 i r z je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. Pravtako je imenovan za dvornega svetnika Anton Strel, dež. šolski nadzornik v Zadru.
Politiški pregled.
Vprašanje italijanske fakultete. Bar.
Bienerth je izjavil poslancu Conciju, da ne more dati garancij niti zato, da pride vpraša-• nje italijanske pravne fakultete po Veliki noči na vrsto. Eekel je, da bi prišla predloga v razpravo gotovo pred Veliko nočjo, ako bi ne prišlo do afere zaradi potovanja nemških na-cionaleev v Eim. Tudi zaradi slovenske opozicije se bo razprava morala vršiti šele po Veliki noči. Italijanski poslanci so baje grozno jezni na Bienertha, ki ni niti z mazincem ganil v to, da bi se rešitev tega vprašanja pospešila. Eno grenko izkustvo za drugim za naše Italijane, ali nobeno ni dovolj izdatno, da bi jih izpametovalo, da bi nastopili pot, ki kar leži pred njimi: pot sporazumljenja s Slovani.
Podržavljenje okrajnih šolskih nadzornikov in službena pragmatika za drž. učitelje. V zadnji seji šolskega odseka državnega zbora so nadaljevali razpravo o predlogu glede podržavljenja okrajnih šolskih nadzornikov. Bilo je sklenjeno pozvati vlado, naj čim-preje predloži drž. zboru zakonski načrt služ-' bene pragmatike za državne učitelje.
Važen socialno političen zakon. V poslanski zbornici je podal dr. Bybaf iniciativen predlog, - ki je naperjen proti izkoriščanju najemnikov od strani lastnikov hiš. Država naj poseže nadzorovalno in represivno vmes ter razveljavi najemninske pogodbe, ki kažejo na sebi znake oderuštva.
Praga in nemški napisi. Gospodarska komisija praškega mestnega sveta je sklenila, da morajo imeti vse restavracije, ki se nahajajo v mestnih hišah samo češke napise tako zunaj kakor znotraj.
*	Novi šolski zakon t Belgiji. Belgijska zbornica je sprejela nov šolski zakon, ki stopi v veljavo 1. 1914. Belgijsko šolstvo je bilo doslej v klerikalnih rokah in je bilo treba korenite izpremembe. Sprejeti zakon bo šolske razmere vsaj deloma izboljšal, šolska dolžnost je do 14 leta, delo je do te dobe otrokom prepovedano. Obisk ni obligaten, pač pa mora oblast vplivati z moralnim pritiskom na ljudstvo.
Davek na alkohol. Po prejšnjem ministru Bilinskem zasnovani davek na alkohol se bliža uresničenju. Davek utegne prinesti državi do 200 milijonov dohodka; v prvi vrsti ga porabijo seveda za mornarico in vojsko.
*	V proračunskem odseku je poročevalec Schmid predlagal na navtični akademiji v Trstu nemške paralelke. Stanek je poročal o tem, da se veliko stori za nemško ljudsko šolstvo v Primorju, posebno v Trstu in Pulju.
*	Žensko gibanje t Avstriji. Po vsej Avstriji so se v nedeljo vršili shodi v prilog ženski volilni pravici. Dunajskega shoda se je udeležilo okolo 4000 žensk, ki so se po shodu podale čez Eing k mestni hiši, kjei so pele pesem o ženski pravici.
Odprave smrtne kazni na Portngal-skem. Portugalski ministrski svet pripravlja zakon, ki odpravlja smrtno kazen.
Obrambni vestnik.
* Iz Celja nam pišejo: „Slovenski Narod" je v št. 50. z dne 2. marca t. 1. prinesel v dopisu iz Šmarja pri Jelšah na koncu
sledečo opazko: „Gospodu nadzorniku bi svetovali, naj opusti pri sedanji denarni mizeriji obligatuo „b er njo", od katere nima učiteljstvo ničesar — kvečjem dobi okrajni glavar kako pohvalo. Mislimo, da se nadzornik ne bo potegoval za pohvalo okrajnega glavarja, ako gre na račun učitelj stva, živečega v pomanjkanju." — Ta dopis je bil milo rečeno — velika netaktnost pisca:, ki ne pozna razmer. — Celjska podružnica za zatiranje jetike ima vendar človekoljubni pomen in je potrebna. Dozdaj je nabrala nad 80.000 K, kar je zamogla le oseba z uradno avtoriteto doseči, in vendar je še vse premalo. Tudi učiteljstvo je po svojih skromnih močeh prispevalo ob priliki konferenc, kar gotovo glavar uvažuje. Neresnica pa je, da učiteljstvo od te „bernje" nima ničesar, ampak ima lepo oporo, saj ima zadosti jetičnih kolegov. Eavno sedaj se nahaja neki učitelj (ime na razpolago v uredništvu) iz celjskega glavarstva v zdravilišču Hörgas pri Gradcu in ostane tam 3 mesece. Ako plača g. glavar baron Müller zanj 270 K in še potnino, so pač tudi učitelji dolžni, da pohvalijo njegovo človekoljubnost. Ce pa misli pisec, da naj učitelji nič ne prispevajo, kdo se bo pa potem brigal za učitelje, na jetiki bolne? Zato pa, tovariši, opuščajte neosnovane napade!
* Po nedolžnem preganjan učitelj. Matevž Klemenčič, posestnik na Brezovici pri Ljubljani, je imel v šoli v Vnanjih Goricah sina, ki ga je učitelj Franc Kette moral zaradi porednosti kaznovati. Sinček je sprejeto kazen nesel še „gorko" staršem domov, se hlinil, da ga zadnjica tako boli, da niti sedeti ne more. Seveda se je staršem same žalosti srce topilo; oboževala sta ubogega otroka, ki mora v šoli toliko trpeti. Oče ni imel drugega boljšega opravka, nego je takoj napravil ovadbo proti učitelju. Sodni zdravnik, je tudi preiskal dečka, a ni mogel najti na njegovem telesu prav nobene poškodbe. Ovadba je tudi trdila, da je učitelj dečka še 2 dni pozneje, to je bilo 16. januarja, za ušesa vlekel in ga ranil. In sicer, da je učitelj to storil zato, ker je medtem že zvedel, da ga oče malega Klemenčiča sodnijsko preganja. Okrajno sodišče je učitelja popolnoma oprostilo, ker se je prepričalo, da učitelj Kette ni prekoračil dovoljene meje kaznovanja. Ta oprostitev in pa ker je Kette v svoj zagovor pred sodnikom rekel: „Otrok, oče in mati niso nič kaj prida", je Klemenčiča tako ujezilo, da se je obrnil še na deželno sodišče, češ, tukaj bodo učitelja gotovo kaznovali. Pa ga tudi tukaj niso. Tov. Kette je bil tudi tukaj popolnoma oproščen. Starši! Potuha otroku ni nikdar na mestu, najmanj pa, če je učitelj primorau po-redueža v šoli kaznovati. To si dobro zapomnite !
Učiteljski konvikt.
Letnino za leto 1911 so plačali p. t. tovariši in tovarišice: F. E x e 1 iz Vojnika; Fran M i k 1 a v č i č iz Livka; Olga M i -k 1 a v č i č iz Iderskega pri Kobaridu; F. Živec in F. V e n d r a m i n iz Dutovelj; Iv. Demšar, A. Goli, I. Petschnigg, vsi iz Šmarjete na Dolenjskem; Marica Be-p i č iz Dolnje Trebuše pri Slapu ob Idriji; Albert Poljšak iz Avbera pri Dutovljah; Anton M o ž i n a iz Berij pri Bihenberku; Minka S a j o v i c iz Božnega dola pri Semiču; Anton B a š a iz Kazelj pri Sežani; Hrabroslav Vodopivec iz Gorjač pri Crničah; Leopold B e j a iz Levpe pri Avčah ; Karel F i 1 i-p i č iz Kala pri Avčah; Fran J a m š e k , Mirko S u š n i k , Netka Gerzetič in Angela Schubert, vsi iz Bajhenburga; Amalija J e 1 š e k , Bižica Bizjak, Budolf Žnidaršič in Ignacij K r i ž m a n , vsi
iz Dornberga na Goriškem; Anton K r m a c iz Vipolž pri Kozani; Alma Hrast iz Št. Viške gore na Goriškem; Ljudevit Žerjav iz Brezovice v Istri; Albert E a j e r iz Tevč pri Ajdovščini; Albin M i k 1 a v č i č iz Starega sela pri Kobaridu; Josip Eakovšček in Anka Gerželj iz Sv. Lucije ob Soči; Josip Jeglič in Franja B i c h t e r š i č iz Selc pri Škofji Loki; Cvetko Faganelj iz Nemškega Euta na Tolminskem; Gr. L e o -n a r d i s in Gabrijela M i k u 1 u ž iz Krvavega potoka pri Kozini; Ivan C a h a r i j a iz Barke pri Divači; Anton L e b a n in Josip Š t r e k e 1 j iz Komna; Anton Maslo iz Pasjaka pri Jelšanah v Istri. Hvala!
Spisi Mišjakovega Julčba — II. z v e -z e k je pravkar v tisku. Ta zvezek bo obsežnejši kakor prvi. Vsebina mu bo ta-le: 1. Prababica je pripovedovala. 2. Dve muciki. 3. V hudih dneh. 4. Čopke ni! 5. Prebrisana Bel-čičevka. 6. Za prenočišče. 7. Uganila sta, res je bilo drugače. 8. Kočarjev Peter. 9. In vendar ga je izmodrilo. — Knjiga, ki bo izšla ob Veliki noči, bo krasilo 23 slik. Torej lepa vnanjost, a še lepša pa vsebina.
Kupujte in naročajte I. zvezek Gan-glovih, Eapetovih in Slapšakovih spisov! Naročajo se v Učiteljski tiskarni. Ves dobiček je namenjen „Učiteljskemu konviktu".
Položnice za plačevanje letnine so vrnila ta-le šolska vodstva: Sv. Benedikt, Podsteuje, Galicija, Podgraje, Podljubin, Gorica (dekliška obrtna šola), Gor. Jezero, Kojsko, Vrh na Goriškem.
Splošni vestnik.
Odborova seja Slovenske Šolske Matice bo v nedeljo, dne 2. aprila, ob treh popoldne v Učiteljski tiskarni.
Slovenska Matica prezira Učiteljsko tiskarno že od tičas, kar je odstopil g. dež. šol. nadzornik Fr. Leveč. To preziranje naprednemu učiteljstvu ni prav nič po volji. Menda se razumemo!
„Slovenec", ki še ni niti vinarja izkazal za „Učiteljski konvikt", je v velikih skrbeh, kje in kako je naložen nabrani denar. Povemo mu, da je ves denar zanesljivo in plodonosno naložen. Natančne podatke najdeš v blagajni-kovem poročilu zadnjega občnega zbora, (Glej „Učit. Tovariš" z dne 30. decembra 1910, štev. 52!) Da bi se pa obresti porabile za ustanove, je pa glasom pravil nedopustno. (Glej Učit. Tov. št, 52.1. 1910!)
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 450.	Štajersko.	1-1
V političnem okraju Celje razpišejo se za sledeče ljudske šole službe učiteljev in učiteljic v stalno na-meščenje:
Na šestrazredniei v Št. Pavlu pri Preb., II. krajni razred, mesto učiteljice, na štirirazrednici v Mozirju, na štirirazrednici na Rečici, na dvorazrednici pri Sv. Jederti nad Laškem in na petrazredni deški šoli v Hrastniku po eno mesto učitelja (vse v II. krajnem razredu).
Končno na trirazrednici v Šmartnem v Rož. dol, III. krajni razred, eno mesto učiteljice ali pa učitelja.
Pravilno opremljene prošnje se naj predpisanim službenim potem vložijo do dne 15. aprila 1911 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet v Celju, dne 15. marca 1911.
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je	3-2
~~ ~ ~ H
ki izhaja vsak petek, ter stane četrtletno le K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: „Ilustrovani Tednik", Ljubljana.
Marija Cepuder naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Irme, Leona, Milana, Alfonza in Anke vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je njih iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, nečak in bratranec, gospod
Slavko Cepuder,
učitelj,
včeraj dne 23. t. m. ob 12. uri opoldne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 21. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega rajnkega bo v soboto dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta 83 na pokopališče k Sv. Štefanu (Božji grob).
Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. — Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani 23. marca 1911.
Rodbina Cepuder-Zalaznik.
Brez vsakega posebnega ^bvestila.
Priporočajte iti širite naš list!
Seme pravega Kašeljskega zelja
prodaja
Ig:. ILCrcIn.©,
v Zg. Kašlju, pošta D. M. v Polju
20 gr. za 1 K 20 h.
Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke.
Pohvalna priznanja mojih večletnih dosedanjih odjemalcev so na razpolago.
Sl
Učenca
v svojo mešano trgovino
sprejme takoj
M. BERLISG
trgovec v Žetalah pri Rogatcu (Štajersko).
MC
I
=® v H=
B O
B
Iv. Bonač
v Ljubljani
priporoča svojo trgovino papirja in pisalnih potrebščin, kartonažno tovarno, knjigoveznico.
E® Q
Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-8 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
J. Jax
Ljubljana
Dunajska cesta
II II
Šivalni stroji,|
kolesa in pisalni stroji.
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Dolenjska cesta 21.
3F==1E
Našim rodbinam
priporočamo 52—44
I Kolinsko cikorijo t
]BE
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs iti
orgelj-harmonijev. 52-47
Najboljše
ergelj- harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko.
Nizke oene elcg-antua oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—46
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo zajemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . •.
Nepriležno blago rad zam enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-
................umnim olrrhnoia immiiiiiiiiminmii»
111111111111111 m 1111111111 o A. I U11CJC. 11111111111111111111111 ■ 111
Zagrebški ^
' ooooooooooooo ooo oooo o o kQf tovarniško znamki
«,„„	za kavo l
j/. r /iSi, t: to t
priporočujemo -rt*// kotpriznano JiÍMÁ
10§ popusta
daje pri nakupovanju potrebščin eenj. učiteljskemu osobju
mcd3aa O JPZftrŠftl^ V Ljubljani, trgovina	u Cž^jC"L OC5JV Mestni trg 24.
in priporoča bogato izbero modnega blaga, raznega perila, nogavic, rokavic, steznikov, predpasnikov, zavratnic, moških in damskih čepic i. t. d. kakor tudi suhih nagrobnih vencev in trakov.
'J n CAlcl/A ftllarlltlA Ž( pepele modeme obleke, površniki, športne suknje in pe- AllgiCŠkO SklatUŠČe Oblek ^Lfdl oUIoKU IlllaUllIU !<*ine za defike, kakor tudi za deklice, najnovejša konfekcija.	O. BERNATOVIČ 52-50
Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke.
Xjj-u.Toljaoa.a, ILvCestni trg- štev. 5.