1Z VSEBINE Domovina, svobo-da, Evrona Tuii študentie na Janonskem Rentabilnost in umetnost Portreti mladih Medalje, rekordi, radost, razočoranje Diplomirana nevesta liSt Studentov ljubljanske univerze LETO VI LJUBLJANA, 13. DECEMBRA 1956 STEV. 18 PRED SIOJPŠČINO ZŠJ UUBLJANSKE UNIVERZE OBRAČUN S ČISTIMI RAČUNI V peiek, 14. t. m.r bo letna skupščina Zveze študenfov naše univerze Za skupščino je bilo izvoljenih 350 delegatov, ki bodo zastopali vsa združe- nja na univerzi. Referat o delu in bodočih nalogah bo imel predsednik U0 ZŠJ tov. Janez Vrhunc. Skupščine se bodo udeležili tudi predstavniki našega političnega in družbenega življenja Letna skupščina Zveze štu-dentov je bila vedno mesto, kjer bo študentje obširno razpravlja-li o napakah in pomanjfoljivo-trtih, dobrih in slabih pojavih, uspehih in neuspehih svoJega de-la. Prav g-otovo je skupščina dogovor med zastopnikl zdru-icnj, ki predstavljajo zvezo med širokimi množicami članstva in njihovim vodstvcm. Zato je po-trebno, da pred tem letnlm sre-fcanjem sni, ostane ?a »že-lezno zaveso« čez 300 štu-dentov matične fakultete, nismo tako napravili no-benega napredka. Preosta-ne nam celo nnva naloga, da besedMo latinske štu-dentske pesmi iz 15. stolet-ja prepesnimo za naše pri-Uke. pričakovane odjuge. Opustili so razpravljanje samo o tehničnih, finančnih in organizacijskih vprašanjih in se lotilj bistvene in vsebinske strani urejevanja razmer na naši univerzi. Pogre-šali pa smo zaenkrat še globlje razprave o strokovno-študijskih vprašanjih, študijskih načrtih, programih in režimu študija, materiainih vprašanjih študJijia in študentov. Študentska orga-nizacija se je trudila, da bj za-stoipnilki študentov v razpravah v svetih zagovarjali najprej splošno družbena stališča in šc-le potem naše lastne koristi. Tega pojava pa ni bilo opaziti pri članih, ki so jih izvolile fa-kultetne uprave. Povezava med združenji in predsta.vniki študentov v druž-benem upravljanju se je za spoznanje zboljšala. Predstavni-kj so se udeleževali pomemb-nejših sej združ«nj, kjer so razpravljali o študijskih in stro-kovnih vprašanjih. SPLOSNA IZOBRAZBA ŠTUDENTOV Večkrat slišimo pritožbe na račun enostranske in nepnlitič-ne usmerjenosii predavanj in znanja, ki ga dobijo študenti na večini nehumanističnih in na nekaterjh oddelkih humanistič-nih fakultet. Zdaj smo v tem pogledu toliko napredovali, da načrt republiškega zakona po-sebej določa, da dajo fakultete študentom visoko strokovno kvalifikacijo v določeni stroki, obenem pa tudj družbeno-eko-nomsi«) izabtaiibo. V "zvezi s tem bo treba misliti na obliko laklne izobrazbe. ODNOS STUDENTOV DO STUDIJA Studijski uspehi so zadnje leto bcljši kljub številnim objektiv-nim težavam, čeprav z njimi še ne moremo bili p&polnoma zadovoljni. Če našo univerzo primerjamo z ostalimi jugoslo-vanskimi univerzami, smo lah-ko zadovoljni, saj smo s 67% študentov, k| uspešno polagajo izpite, s 15n/o študentov, ki izpi- te neuspešno polagajo in z 18°/» študentov, ki odstopijo od pri-javljenih izpitov, na drugem mestu v jugoslovanskem merilu« Dalje labko ugotovimo, da ve-liko število študentov študija ne dokonča ali pa menja stro- agronamski oddelek — 6%, vendar ima visok odstotek izpi-sanih 409/o. Najvišji odstotek iz-pisanih študentov ima stomato-lošlki oddelek — 44%, najnižje-ga pa strojni % 12°/o. Povprečna ocena pri izpitih se je v lan-skem študijskem letu gibala med 7,3 do 8,3. Najslabši rezul-tati so na meilicinskem oddel-ku, kjer ne opravi prijavljenih izpitov povprečno 47°/o. V zadnjem letu lahko tud[ ugotovimo, da se študentje bolj zanimajo za strokovni študij. Na oddelku za splošno medi-cino odgovarjajo pogojj na kli-nikah za študij 40 do 60 študen. tov, čeprav jih je danes čez 130. Težave so skoraj na vseh fakul-tetah, akademijah in visokih šolah. PREDAVANJA IN STUDIJSKI NACRTI Glede predavanj in študlj-skih načrtov ne more^no napra-viti neke splošne slike. Študent-ska organizacija je marsikje po-skušala spraviti ta rprašanja % IZVULILI SMO SVOJE PREDSTAVNIKE V ORG.ii BENEGA LPRAVLJANJA ORLŽ- Prav go+ovo so na letoišnjeim kongresu ZSJ v Beogiradu po!«g teg-a. d.a so anaiLizirall deiavmosit v ZŠJ, potrdiili dej'Sitvo. da je štud^ents^ka Oirgam.izacHia pokaza.la i« dokazala evojo iivljenjsko sposobnost am Uiptravičenosit ofestoja.. Ugotovili so poleg drugega. da se je dejavnost organizacije v zadnjih dveh letih znatno razširila in poglobila; zato so se Pa 'trudii odgovornosifi članov do Oivga>mz.acije znatno povečale ia zabtevajo od nas eimotj-neijšega d&La. P-rav gotovo je, da je štud^ntsika o.rigani'zaci:jia v letiošnjem leit.u zadovoljivo rešiLa mnogo naioig, ki so bi!e postaivljene pred n,jo im je obenem sama težila za te.m, da dejav.nosit v mnogočem raKšimi. Skrb z>a živl,}enje našega štiudenta ni mala stva.r. Tu ne gre samo za. sociialna vprašanja, kateira ne g.re zsnemarj^tii, tm gr& obenem za njegovo vzgoj'O. Zia zatevo. za razgledanos^t. za njegove odnose do družbe — gre z.a človeka, Iti bo j'Utei ponesei sooiialistii&no miseil ,va prepa-rčanje v urade, tovarne. inštitute in šole. dre za človeka, ki bo jutri v poliri meri pomiagail na'šemu delovnemu človeku v njego-vem bcii-u za boljše živlljenje. Za doscigo takega cilja pa se nam na tej poti odpira vrs.ta vpTiašanj i>n proibJe>mov, ki z-aiMevaijo rea-kciij im reši^ve. DeLo v or.ganizacij.i danes je poikeaailo, da nj miOigoče več reševaitt naloge zgolj individualinio t. j. da b,j dela.l.i siaimo posamezn;i:ktiv vsii dmgi pa bi vec ali nra-nj prizadet.o sprem.ljaLi nijihovo delo In ga potem ccen,jsvaili za dob.ro a],i siabo. Piroblem.j ©o se raa&šiirili in p.o-globiHi. d:a ji'h v bodoče lahko rešujeTOo samo «ikupn-o kn't kolekiirv im oib .pri.zadeivan,.iu večine. Ideo!oško-po.liit.ično de;lo, štiudentefca samoponioč, sk.rb za domove in me>nze, orgainizacioa odhoda študentov v ino-zemstivo n,a p.ra:k.se in e.kskurz.:ije. skrb zia 'kruiibuinni dvlg našega miLadega intelektualca in druge naloge niam danes nareikujiejo smotnno dejiavnosit, eaiotno in povez.a.no, ker dirugače bi *e nam utegnilio zgodi't;i. da bi po nepoitrebn€.m tegublijali čas, k-ajtd pcnsa-mezinikt ta-ko ¦oibsežn.ih probleimov ne bodo mogl} sami zadovoljivo rešiti. Zati0 bo namen letošnje ^cupščine ZSJ utrjevia-nje 'Crgainizacijskih obljfe v ongami-aacij} in pritegaiitev čim večjega števila 61a-nstva v neposredno degavn-osit; ob&nem pa sproiStiiitcv organdzacij© v smi5'lu siaimoistcjnosti deilovanja, kjer bi prišla do ^raza spo-sobnosti in samodn:iciativa posameznih odborov združenj. Tudi kadrovsko vprašanje bopo-trebn,o v bodioče reševati smotiineje. Med le^om moiraTno U'?iposobiitii mlede ljudj tako, da bodo v nasledfljem le>ttt laihfco samoziaivestno in z vso odgovornostjo prevzelj mesta sta-rejšiti tiovBiriišev v od^borilh zdr.uieiraj in univerzitetnem odfeoru. Na kiongiresiu so posebn0 poiudianinji lideololikonpoli.tiično vzgiojio nftšiti študeratov. Zfcfo se b.0im.o morali tudi na skup§či\n[ re&no pogoivoirflfci in razmisilditii, kako poživiti dejavnost in določ:-t: resne in trajne oblike, ki bi za bodočnost dale garancijo za dobre rezultate. Hočemo. da b,i bila naša sfe.upščina delcivini sestanek mliadih imtelektualcev. ki bodo s evoj.0 zreLostijo dioikacaLi upriavdčetnosit svTjega naaiva >in mBnif^&tiTalii s^-ojo pripadmost Egipt, Budimpešta in študentje Dogodki v Budimpešti in Egiptu so močno odjeknili pnstracijQ v zvezi z Madžarsko, ki pa so skoraj povsod bile le dokaj nespretno organizirana kamuflaža egiptovske afere. K&t vedno se je tudi sedaj ves zahodni svet čutil ogrožen pred sovjetskimi tanki v Budimpešti ter zaprl vrata vsakemti realističnemu presojanju položaja, na drugi strani pa sq Evropejci smatrali, dg, je Port Said predaleč in se wsu. ke. V rednem roku pri nas ne konča študija niti 50fl/o. Poglejmo, na kateretn oddcl-ku imamo največ ponavljalcev in največ izpisnv s fakultet. Vzemimo za pregled generacijo študentov, ki se je vpisala v študijiskem Iet« 1954-55. Na me-dicinskem oddelku ponavlja 41°/» vpisanih, izpisalo Pa se je 25°/», na ekonomskem oddelku ponavlja 37% vpisanih, prepi-salo pa se jih je 29%. Najmanj. ši odstotek ponavljalcev ima UlflVERŽITETNI ODBOR banalno sovraštvo in dezorU entacijo. V Bmslju je bila študent* prav so bili študenti pogosto ska akcija velikopotezna: na.4 ali avantgarda ali pa le pro- 7000 študentov je napadlo sov* pagandno netivo. Na Dunaju se je zbralo 800 ietsko iieleposlani&tvo in po* licija jih je le s težavo odbi* MATERIALNI POGOJI ZA ŠTUDIJ V letošnjem proračunskem le-tu zaradi objektivnih težav ni-smo mogli zaslediti vidne h-boljšave glede materialnih po-gojev študija. Toda kljub kri-tionemu položaju bi se na mar-sikaterem oddelku lahko delo uredilo veliflt« bolj smotrno in bi v bodoče morali upoštevati Pri borbi za materialna sred-stva širše potrebe razvoja Ijub-jjanske univerze- mrtve točke. Rzprav o tem je bilo precej. Vendar so proble-mi ostali. Tudj medfakultetne konference težko zajamejo bist-vo problemov in le redko naj-dejo soglasje za rešitev študij-skih problemov istovrstnih fa-kultet. Poseben problem je izpitni re-žira. Najbolj nasprotna in raz-lična so bila mnenja o tem, ko-likokrat ima študent pravico opravljati izpit iz določenega (Nadaljevanje na 2. strani) madžarskih študentov, ki so la, nad 50 jih je bilo ranje* nih. Tudi v sosednjem Lu* xemburgu so študentje odi* grali »udarno vlogo«, kakih pribežali preko meje. Poroča-jo. da je z Visoke rudarske šole v Sopronu zbežalo sko- raj polovica vseh slušateljev. 3000 jih je sodelovalo pri na+ V Rimu in drugih krajih Ita-lije so bile številne študent-ske demonstracije v znak so-lidarnosti z rnadžarskimi štu-denti. Tu je bil cilj vseh štu-de^iskih pohodov sovjetsko veleposlaništvo. Morda nikjer toliko kot ravno v Italiji je bilo videti, da imajo te akcije padu na sovjetsko poslaništvo% kjer so vrdli v stavbo in uni* čili, kar jim je prišlo pod ro« ke. Podobno se je zgodilo v Južni Ameriki, kjer so ti Montevideu študentfe zažgali sovjetski konzulat. V Nemčiji in Švici ni prišla do večjih izgredov in so tari% ne glede na stališča organiza* cij in političnih strank, imelj študentje nekoUko bolj reali-* stično stališče. Demonstriralt so in poterrt organizirali na* biralne akcije, v Švici so štu* dentje darovali kri za mad* žarske ranjence. Američani pH so samo poslali poslanico mud-zarski študentski mladini, t* kateri izražajo vse svoje sim* patije in v kateri ne manjkd propagandnih gesel itd. Vse* kakor tako ravnanje ni mno* go koristilo madžarskim štu* dentom, ne Madžarski in tudi ne ugledu nekaterih študent* skih organizacij, ki so samo pokazale. da niso dovolj zrelš za. presojanje položaja in sa svojemu upravičenemu prote* stu proti vmešavanju SZ i) madžarske notranje razmeret dale oster propagandni ton» Zbiranje pomoči. ki se je pri* ielo v večini držav, bo vseka* kor bolj koristilo tako mad* žarskim kolegom, kakor utr* ditvi mednarodne študentsk& solidarnosti. Pomač madžarskim študen* tom so nudile sledeče nacio* (Nadaljevanje na 3. stranij MEDFAKULTETNA KONFE-RENCA V ZAGREBU V petek in soboto 23. fin 24, r.ovembra je btia v Zagreboj medfakultetna konferenca eko-nom,skih fakultet. Delo kanfe-rence je bilo razdeljeno v dva dela: prvi dan so razpravljali o problemdb. stabilizacije trži-šča, drugi,1 dan pa o ©konomskerri študiju dn liku ekonomisita. V, prvem delu so pretaali. pet raz-prav, ki so z razkCnih področij cbravnav-aJe probleime stabd-lizacije tržišča. V te' razprav^ sta sodelovala tudij prof. Dular in Černe z ljubljarvske ekcmosn* ske fakultete. Naslednjd dan je biral svoj referat o- problemih ekonornike-gs študija in likiu ekono-miJsta prof. dr. Jože Pokorn. V diJsku-'siji pa so sodžlovali ing. Lav-ra5 in predsitavnf.Oca študentoV ljubljanske eikionomske faikul^ tete. SREČANJAZ LJUDMl PRVO PREDAVANJA Prof. dr. Jože Juhart med nastopnim predavanjem dentov danes je odvisna t.udi od velPkih zahtev, ki jih praKtično udejstvovanje v današn/ji soci-alist.ični družbi zahteva od pol-nega človeka. Mnenja sem, da bi na univerzi ne smeli uspo-sabljati samo ozko usmerjene uradnike, marveč široke raz-gledane ljudi. Kako to doseči, Je težak probleim, katerega rešitev je odvrsna od neštetih činite-ljev. Vsekakor pa je to iz,a spio-šno družbeno udeij3.t:vovanje ve-like.ga pomenia. — Bili ste 25 let v praks!... Na najrazličnejših. področjih. Odvetniški1 pripravn.ik, nato 4 leta samostojen odvetnik. Po vojni v pravosodni službi na ml-n.istr&tvu z.a pravosodje v Ljub-Ijani, pozneje na predsedstvu vlade LRS — adde-ek za za-konodajo. Zadnj!'h 6 let pa naj-prej arbiter državne arbitraže, nato pa sodnik višjega goapo-darskega sodišča. Imel' gem ta-ko dovolj priložnosti. da sem v prakai mogel presoditi to, kar uči teorijto. — Torej ima vsestranska praiksa pozitiven pomen za na-daljn.ia strokovno izpopoln.ievlo6ene stroke. ker mu za to kratkomalo n-e-dostaje 6asa ln se prev&č i^rablja pri reževanj-u vsakodnevnih nalog. Na drugl strani mu t>a ravn-o praksa da-ie vse možnosti. da izpopolni svoje »plošmo zniamie. Znanie tafeega pravnika je kot mo-zaik, sestavljeno iz neštetiih drio^bcev, nu''ko.l* pa n,i enciklopedi'^no tako raokroženo. da bi se laVi-ko ti drobcl združUi v dovršen«, enotn« slike zniania ,in poznava-nja posamezne veje pravne z.na-nostK Če pa praktik dela le na nekem ozkem področju, imam zooet občutek, da Je eno-stransko usmer->n. Akadempki učitelj, ki je tateoj po opr-Avlie- nem dcktoratu začel s pedago-šk;:m delom — brez prakse — lahko doseže velike uspehe v svojč stroki, bodisi na pedago-škem bodis,i aa znanstveno-ra. ziskovalnem polju. Vendar sem mnenja, da takemu učitelju manjka.jo ravno tiste izkušnje, k[ jih prmaša 'živo življenje — praksa. Osebno moram reči, da &em preveč svojih su trošil za čisto praktična dela itn da bi mora.1 preje začeti z akadem-»kijn delom. Neka določena do-ba praktičnega udejstvovanja pa iahko univerzitetnemu pre-davatelju, mislim, samokioriisti. — Vaša srečanJa z mladimi diplomanti. ..? Kolikor s€m imel stlka f. ml-adimp pravniki, ki so prišli z univerze v prakso, so bili — kot je to povsod — nekateri manj drugi bo-lj teoretsko pri-pravljeni. V splošnem lahko trdritn, da so vs,i mladi pravn.iiki v praksi takoj začeli izpopo^-njevati švoje z-nanje in so nado-mestili tisto, kar je b'Mo treba. Mladi pravniki se v praksi uspešno izpopolnjujejo. kar ka-že velM?o število mladih sodm-kov in pravniikov na drugift podTOčjih, kjer zadovoljlvo apravljajo svoje delo. — In še nekaj. Danessmo štu-denti skuipaj 5 profesoonj i .!n drugimi strolcovnjaki1 iz prakse soudeleženi pri družben«m upravljanju univerze in . • • Na žalost podrobnosti druž-benega upravljanja na univer-z,i Š€ ne pc«nam in zato o tem ne bi mogel govo.r.it», čeprav mi je problem družbenega uprav-ljanjia nasploh poznan in sem tudi predsednik šo.sikega odbara na I. gimnateiiji v Lijubljani1. — Najle!piš.a hvala za va»o prijaznost. In za v bodoče...? Če boste kaj želeli, kar bo v mojl mo6i, sem vam t veseljem na razpolago. Kakor sem že omenil. si želim čimbolj nepo-sr^dnesa stika s študentl ,ln ve-selilo me bo, če bomo eden z drugim v pri.iatel.iski'h odnoSa-jih. kar bo vsekakor eden Te-meljnih pogoiev za moje ka-kor tud" z;a vaše nadaljnje deio in uspeh. — m V uradni obrazložitvi načrta sakona a civilnem prav-nem postopku... Začetne besede predavanja. Pr&dava-nja v viso-ki dvorani, po-nJ poslušaloev. Vendar ne po-vsem navadno, vsakodnevno predavanje po določenem unnikiu. V uiniveraitetni predavalnici je pred zbraninai profesoirdi. gosti in slušatelju prvikra.t nastopil nov,i iz-redni profesor na Ijubljanski pravno-ekionomsk« faikul-teti dr. Jože JUHART. Problem razmerja med civil-nim, materialnim in procesnim pravom. Prvi neposredni stik predavatelja s študenti je bil vzpostavljen. Se spon-tano praznanje, čest'tke, krajše debate in poslušalci »o se razšli po ihodnifch univerze. nati, so pa vendar boljši kot včasiih. Danes daje družba štu- dentu štipendije, domove, men- ze. Saj to tudi sami poznate. Drugačni so tudi študijski po- goji. Ja;z sem bil študent mlaae, koimaj ustanovljene univerze. Strokovnih knjig v slovenščini 6ploh ni bM0 in smo se moraH zatekati po pomoč h neimškim virom. samo nekaj malega na k hrvatsikim in ¦srbski.m. Ko sli~ š''m goivoriti ' o preobrementtvi ¦ današnjih študentiov, moram re- - či, da obremenltev takrat ni t bila n^č manjša. Ge greš na prl- i mer v sanatorij, moraš tteti snno takrat, ko s«.m j.az vpiso-val predmete i'h ure, v marsi-katerem pogledu več težav koi vi danes. Materialni in študijsk Nekaj dni pozneije na profe-sorjevem stanovanju. Nepo-sredno osebno srečanje, to pot manj uradno, sredd knjig >n za-piskov. — Za va&e bodoče delo. .? Da. V prihodnjem semestru bom mčei z rednimc predava-nij i" na pravnem oddelku. Preda-val pa bom o dakaznem po-stopku. 0 sodbii in 0 pravnih sredstvih ter 0 temeljnJh poj-m,ih izvršbe. — Pričakujte, da boste ime-li kake posebne težave pr* de-lu s študenli? Malo težko je vnaprej pove-dati, kako rai bo to mioje, zaen" krat še novo delo, uspevalo. Bl-t' dober pedagog je posebne vrste darovitost, mioirda celo umetnost, ki jo dima eden v ve-C-j.i. drugl v manjš* meri. O tem boste sodili vi, pozneje. Mislim pa, da n-ekoliko razumenr mta-dega človeka Pn bom skušal cfo-biti z nj im čirnbolj neposr -,-den stik. Saj sem bil sam tudii študent, z visemi •dtobiiiml in sLab^md stranmi tega »poikli-ca«. —Studrra^ ste v Ljubljani.. .7 Da. Kot preb't>valec Savinjske dioldne — doma sem iia Šempe-tra v Savi.njski dolini — sem maturiral v Celju leta 1925 in se iisteg,a leta vpisal na pravno *a-kulteto v Ljubljand. Študi.1e sem koničal 1. 1931. Mo.je Stude.ntskc življenje? Ta.ko. kot . življenje vseh meni podobn.ih. Imeli ps pogoji so bil» pr«oej težjl. Vsak je bil navezan predv&em na *a-mega gebe in na morebitno po~ moč sviojcev. Ni bi-o štlpendij, podpof, prostori za »shranjeva-nije« študentov pa so bild ome-jeni na nekoliko sob v dvehdt-jaških domovih. .. In danes...? Tudi danes materialnd pogo-ji za študente niso vedao roi- odrejeml čas čimbolj koristno uporabiti, da potem res ozdra-vdš. Enako je tudi pri študdju — to je čas, ki ga mora študent maksimalnio izkorlstitl. Za dru-ga nagnjenja bo pri pravilni ureditvi še vedno našel dov-olj časa. Mi smo še vedno .im-?li ne-kaj ur rezerviran''h za dobre lcnjige, g.edališče pa tud! zaba-vo. Velika obremenitev štu- MfiSI PROBLEMI Proračunske težave ali štipendije s mesečnimi zamudami Pred niso hoteli spiejeti sluibenih in st.-okovnih obveznostj v od-daljenih in ^ospodarflko manj razviit^h podrocjUi. Sadovi nove-ga načina štipendiranja se ie ka-žejo v pravi 1-uči. Družbena skup-nost, obč'ne, gospodarske organi-zacije in akraji, ki so pr»prav-Ijeni ka.j žrtvovati za vzgojo vt-. sokoišoisKesa naraščaja, si bodo postopocna vzgojili svoje lastne kadre, s katerimi bodo lahko za-gorovili $voj vsestra-nskJ gospo-darski in kulturni razvaj. Ta os-novna gonilna s«la, ki silj posa-tnezne uoravne «note k načrtnem p-odpiranju pownez4iih pt>khc-nili slrou, za katere m^-"jo, da jirn bodo v primodnosU potreone, pa je na drugi stra-ni otiretUa vsako materiaiao pomoč šiuden-tom, ki s€ n.iso o-predeliii za itu-dij, k' ga posaineitji cfcnaj^ m občinc predpisujejo za prjdobi-tev maierialne pomoi1. Doseda-nji razpusi m uonkurzi po okra-j i-h pa kažejo precejlnje z-apo-stavljanje miiatejSfa *trok, zla-»ti v prosveti m umetnosti. Tak-šno pojmovanje okrajnih m drugih stipendijskih koni^ij je preveč ozko, da bj bilo lahko smatrano za razumno. V republiiki imamo P° nepo-polnih podatkih 5600 srednje-šol-skih in vAsakoSolskih stipendij. Svupaj izdajo repubiiški, oikrajrti organi in gospodarske orgaiiiza-cije 245 mflijonov dinarjev na leio. Od vseh štipendij odpade na raokih Solah 2280 itlpendi-stov, kar z-naia pribHžno "^5 od-stotkov vseh študentov. Če pa uo&sfevamo satno študente. kd ni- $o u LJuoljane, dobiva pnbUiao .uoora poiov-Ci ŠL^pciiraije- i^reccijinje su ra^i^Ae »re-dstev, ki jin j^o&am&zui uts.rdji vii^aju v sKia-d Li. supenuuraoje. i>e v^ec-)e t>a *o vsetiie.to.or ra/iiie v va-iin povprecain itiipenaij med Lteraji 4:i ^ua-pudariAimi or^oin-zacijam^ m poajeiji. l aAo mj pribn?.no AUpenu'je podijeuj m tovar;i sttcraj za l.ojj uinarjev vecje napram oKrajern ni ooci-nam, 'i ud'1 med posamezn*mj oxraiji so še veano prec^jšne raz-¦l^ie. Tako je povprečna štipcn-dija v oK.raJu Gonca napram OKraju Troovlje akoraij za l.bOO d-narjcv veija v koust Gonce. Splcvino je znano, da je oxraj Koper dal v *kiad za šiipendi-ranje reiaUvno največ sredstev in da su tudi štipen.di)e v tem ot^ra-ju zdaitua najvec1«. Nisu redini pnmei, da se posamezne kotni-sije podjetij 'n gospodarskih' or-ga-niizacij ne držijo doiačb o vi-šini štipendij. kj )ih predpkiuje temelnjii zakon o šlipendiranju. Druga siplošna značiinost je v pojavu, da pudjetja načelno šti-pendirajo slušatelje viši^h letn'-kov in predvsem absolvenle, medtem ko padejo v breime okra-jev i-n občin predvseni slusatelji nižjiih ietnikov. Na s-plošno se pogosto govori, da so posamezne fakultete pri štipendiraniju zapo-stavljene* Prunerjava po^datkov ne daje ca-kšnega videza. Na-.sprotno, glede Številčne močj po-»ameznih raJtultet so štipendije dokaj enakomerno razdeijene. Morda 3e večje nesoTa.z«nier.;e mcd strokam1 znotraj samih fakultet in oddelkov. Podatki govoriJo, da med žtipendisti odpade 30 od-stotikov na slušatelje pr'rodo-slovno matematično filozofske fakuitete, 19 odstotkov na sluša-telje pravno dkonomske fakulte-te, 14 odstotkov ha slusatelje medicinske fakultete. 23 odstot-kov na slušatclje tehniskc fakuJ-tete, 4.5 odstorka na slusalelje agronomsk-o gozdarske in veteri-narske fakulttete in 4 od's-totke na umetniSte akademije. V teh podatk^h ni?o upoštevane žtipen-di.ie podjetij \n gospodarsMh or-1 ganizacij. Značilno je tudi dej-stvo, da od vseh SStipendij, ki jih podeljuJcjio p'od.ietia in gospo-darske o.rganizaoi.ie, n>i nk1 ene žtipendije za PMFF. Povprečno na/H'«as je nekaj čez po-lovico. Nobenega zanimanja nimate.' Tako mi greste na živ-ce, da bi tulil! Tisti, ka-terim je organizacija španska vas, tudi organizacijo nič ne brigajo. Pustili jih bomo pro-fesorjem na milost in nemi-lost. Naj jih raztrgajo, če ho-če)o. Publika: — Kaj nas zmerjaS! — Bruci so ignorantl! — Nobenemu hudiču $e niČ ne Ijubi! — Sami penzionisti ste! Tisti, ki ne potrebuje d*» narja: — Vedno slišimo, da našn. organ>zacija nič ne dela. Jaz pa mislim, da nas večina le dela v kakšni organizociji. Opoziclja sprašuje prisotns: — Kdo od vas kje kaj dela? Molk. D. V. Križi in težave s fiziko Problem predavanj iz fizl-ke je na prirodoslovno-mute-matičnem oddelku že nekaj let pereč. Vemo, da imajo štu-dentje vrsto težav zaradi po-manjkanja prostorov in pre-davateljev. Ker ni bilo bolj-šega izhoda, so predavateliem fizike na tehniški jakulteti naprtili še slušatelje prirodo-slovno-maltematičnega oddel-ka, vendar po temu bremenu niso kos. Razen tega študent-je-prirodoslo7)ci ne morejo biti zadovoljni s predavanji fizike na tehniki, saj so predavanja popolnomn prirejena za tch-niški študij. Nekatere stroke takšne fizike, ki jo poslušajo in oprav-ljajo izpite. sploh ne potrebvjpjo in jp to za njih nepotrebna Studijtka obreme-nitei\ Zaradi velikega Uevila shišateljev so predavanja pra- vo trpljenje, pri vajah pi*o-fesorji ne morejo objektivno oce-niti njihovega znanja in za izpite jim primanjkuje časa. Na vsak naiin bo treba nekaj ukreniti. Začasna rešitev in trenutno najbolj pametna bi bila za farmacevte, če bi poslušnV f>-ziko skupaj z veterinarji, kot je to urejeno v Zagrebu. To bi bila tud> dobra rešitev s stališča učnega načrta. ki za. farmacevte ne predpisujg fi-zike v tehniškem obseau. 7sto-časno bi s tprm. zmanjšali ite-vilo slušateljev v predaval-nicah na tehniki. Tako bt z rnalo dobre volie pomaaaV najprei farmacev-tom, če jfe ?a biologe in osta-le prirodoslovce zaenkrat ni druge rešitve. M. T. l LETNIH SKUPŠČIN ZDRUŽENJ Samo za stari izpitni režim V soborto, 24. novembra, so imeili s.kupK&čino študentje go-zdarstva. Glavna značilnost za lanskoletno dejavnost zclruže-nja je bilo reševanje š',udij-skih problemov. V ta namen 60 organrlziraili posvetovanje s prakso. Tesno so sodelovali tudi s profesc-i*ji. Tudi v raz-pravi, ki je sledila poročilu, so gcvorili največ o §tudijskih piroblemih, predvsern o neso-i-azmerno velikem žtevilu ab-sdverrtov in o prete^kem po-goju za tretji seimester. V raz-pravi o izpitnem i'ežJmu ko na-sprotovali re?imu, ,ki je pred-]agan v osnutku republi^kega zakcaia o nniverzi, i.n se odlo-čili za dosedainjega. Skleniii so •tudi, da bodo čirnbotlj sodelo-valj pri sestavljanju fakultet-nega statuta. Dalj časa ^o tudi razpravlia-li o ideino-političnem delu. Mnogi so predlasaJi, da bi za-čeli s predavanii o raznih dnažberio-pclitičnih vn kultur-nih problemih. E1ek?rotehn»ki: Kje so komimisii? V p«vek, 23. novembra, so imeli svojo skupščino študent-je elektrotehnike. Ugotovili so, da je bilo lanskoletno delo močno o-virair.o zaradi S'labe povez-ave odbora združeinja z ob.erna skupinama za jaki ion si ki tok. Na skiroščini so štu-cler.tie našli rešitev teca pro-blema v posebmih poodborih za vsako skupino in za prvs dva letnika. Clani študijske kornisiie r-o med reševanjem ž^udijskih problemov kritično pretresali vse predmete. Namerava.no kcmferenco s strokovnjaki iz prakse pa so morali preložiti na letošnje študijsko leto. Pač pa so izvedli ankete med pod-jetji, na katere pa so dobili le tri odgovore. Skupščine se je udeležil tu-di predstojnik oddelka ing. Pehani, katerega so študentje med diskusijo spraševali o študijskih problemih. Večina članov ,ie za delo org;ain..i(zaci.i e n«¦ zatintere?i>rana, saj v mnogih primerh ne pla-čujejo nitj člainarine. Mnogo premajhno pa je tudi zanima-nie članov ZK, saj na skup-žčini ni poseged v razprave niti eden. Zato so izgledi z^a idejno-polidčmo delo trudi za najprej malo obetajoči. Grcdboniki: e nam vsaj i Dne 23. novembra je bila skupščina gradbenikov. Ude-ležili ko se je tudi trije profe-sorji, med njimi predstojnik odddelka ing. Sketl. V svojem poročilu se je predsednik združenja med drugim dotak-nil tudi kadrovskega vpraša-nja in ide&loške vzgoje štu-dentov. Lanski odbor bi lahko na tem področju pokazal kaj več aktivnosti. Skupščina je sprejela sk^p, da sp n«.nu-jeio po posameznJh letaikih odbori, ki bodo skrbeli tudi z.a ideino-politična dela med študenti. Precej so razpravljali tudi o študijskih problemih, pred-vsem o pomanjkanju skript. Novi odbor je pTevzel nalogo, da bo našel primerne oblike sodelovanja s profesorji in tako ta problem rešil. Ker osJiutka republižkega zakona o univerzi na skupščini niso mogli dokončno prerešetati, so se domenili, da bodo 1o storili na posebnem sestanku. Rndnrfi in metnlurgi: Za milejši izpiini režim V poaedelrjek, 26. novem-bra, je bila letna skupščina združenja rudarjev in meta-lurgov. Lanskoietno delo or-ganizacije je bilo vezano pred-vsem na probleme študijskih načrtov in programov. Sade-lovanje s profesorji je bilo v tem pog'!edu uspešno. Student-je si želijo, da bi &e to sodelo-vanje še nadaljevalo in pcglo-bilo. Tudi na fckupščini prisot-ni profesorji so pokazali mno-go zanimanja za reševanje študijskih problem-ov, posebno dr. ing. Kersnič in dr. ing. Pavko. Med št.udijskimj problemi so največ razpravljali o novem izpitnem režimu, ki ga pred-videva univerzitetni zakon. Zavzeamaii so se za to, da bi lahko delal študent izpit tri-krat in šele četrtič pred ko-misijo. Če bi pa padel tudi če-trtdč, naj se mu vzame le pra-vica do vpisa na isti oddelek, ne pa i&to fakulteto. V tem smislu so tudi sestavild reso-lucijo fakultetnemu svetu. 2e lani ni bilo skoraj nobe" ne aktivnosti na idejno-poli-tičnem področju in tudi na le-tošnji skupščini je bilo vse premail-o govora o tem. Sfkle-nili so pa, da bodo organizi-rali diskuMjske večere in da bodo skušali spraviti v tek delo po letndkih. Nn glnsbon? ak^demijl: Brez načrtov in pobud Pred kiratkkn je bila letna skupščina študentov glasbene akademije. V preteklem letu je b'.1o v organiizaciji mrtvilo, ni-česar niso naredili. Mi-tvila je po mnenju lanskega odbora knvo nezanim.anje študentov za organizaoljo in za akademijo sploh. Organiziran je bil festi-val, toda še to je bila zasluga kluba komponistov. O $tucfci'jslki'h in socialno-eko- lzboljšanje prakse in pri-znanje plačilnega razreda V drugi polovici novembra Je imelo združenje slusateljic višje icle za medicinske sestre svojo letno »kupSčino. Skupščine se je udeležiil tudi zastopnik Sveta z% Ijudsko zdravstvo in sociaino po-Utiko LRS, predstavnica Druš-tva medioinskih sester in pre-davatelji šole. V poročilu je bilo govora o sodelovanju slu-lateljic pri proslavah izven šo-le. Slušateljice so se zavzele tudi za izbol.jšanje praksc na nekaterih oddelkih. Studij jc otežkofen zaradi pomanjkanja učbenikov in skript. Tako ii obširne snovi Interne in pedlat-rije nimajo aobenih pripomoS-kov in skript, razen beležk « predavanj, kl pa jih teiko za-pisujejo. 160 navzo&ih itndcntk je podprlo predlog da se diplo-mirani medicinski sestri prizna ustrezni pilačilni razred. Po cb-vestilih bo to vprašanje kmalu pravno ugodao rešeno. nomsklh problemih študentje niso dolgo razpravljali, ustano-vilj so ie študijsko u'n socialno-^konomsko komisido. Dlje in bolj prizadevno pa so razprav-Ijalij! o etkskurzijah v inozem-stvo. Ob tej priložnosti so govo-rili tudi o možnostj vstopa v medriiarodno orgaaiizaa/jo Jeu-ness Musioale. Studentska orgianiaacij.a na akademiiij i z.a glasbo že neikiaj časa slovi po tem, da obsitaja le na letnr.fh skiupsčiinah. O letošnji skupščiind pa hi še to težko rekli, saj je bilo prisotnih le riekaj nad polovi^co študentov. Po vtisu, ki ga je naipravila ekupščina, je upravičen stira»h, da tudi sedanji odbor ne bo po-kazal večje delavnostii. Samo študij&ka, sociialno - eitecinomska komis.;ja in klub komponistov (ki res marljivo dela) organi-zacije ne bodo spravili v življe-nje. NiČ pa niso študentje govo-rili o ideano-poiitičnem delu, nJmajo načrtovitj pobud. Torej — bomo videli., „ . Kemiki: če p^ denairja ni • • • Na letni skupščini- ZS kemd-je so v triurni razpravi govo-rili o vrsti problernov ki so ostali nerešeni i y preteldem letu, ali pa se šele sedaj po-javljajo v ostrejši obliki. Po-sebne pozornc&i je bilo de-ležno delo študijske kcmisije. Storili so napaiko, da med le-tom niso izvajadi bklepov, ki so bili sprejeti na posvetova-nju s tickovnjaki iz prakseter na medfakultetni konferenci. Težnja, usmerrti študij lako, da bi kančno dobili strokov-njaika splošnega tipa, jeprj večini predavateljev še pre-malo prišla do izraza, nasprot-no, nekateri pojavi, n. pr. iz-dajaoije zajetnih skript, vodijo v popolnoma drugo smer oziie specializacije. Za ureditev vzporednega vprašanja, podi-plomskega študija, ni bilo praktično ničesar storjenega. Pomainjkanje fin-anc. sred-stev &e na oddelku čedalje teže občuti, popolnoana nemo-goče pa bo stanje, če bo obve-ljal predvideni načrt, po kaiie-rem naj bi dobil oddelek v prihodinje,m letu za kemikaili-je, steklo in ostalo le 94.000 deviznih dinarjev. Stališče odgovornih foi'umov je nera-zumljivo, posledice pa se že kažejo; pri organski kemiji naj bi odpadlo 60 odstotkov vaj, pri fizikalni kemiji pa javljajo, da kemikalij za dva Lurnusa enostavno ni. Qb obisku predstavnikov romunske mladine STODVAJSET LET najstarejše romunske univerze Ob obisku dclegacije romunskc mladlne in študentov, ki se je pred dnevi mudilla v Ljubljani, vam bomo posredo-vali nekaj zanimivosti iz njihovega univerzitetnega življe-nja. V LR Romuniji je 7 univerzitetnih središč, med njimi je seveda najvažnejša univerza v glavnem mestu. Velik ugled imajo tudi manjša univerzitetna središča, kjer imajo visokošolske ustanove veliko kulturno tradicijo. Za danes vam je na5 sodclavec pripravil sestavek o »Academia Mi-haileana«, to je o današnji univerri v mestu Jassy, ki Je najstarejša visokošolska ustanova v tej deželi. Mesto Jassy ja bilo v de-vetnajstem stoletju važno kul-turno središče v Romuniji. Leta 1835, pod vlado Mihaila Sturdza, so tu ustanovili prvo visokošolsko ustanovo, ki je uporabljala romunski jezik, danes je to univer/a »Al. I. Cuza«. Že prej, skoraj dve stoletji pred tem dogodkom je bila ustanovljena grofijska akademija po zaslugi vojvode Vasilija Lupu. Glavni profe-sor te akademije je bil kijev-ski mitropolit, ki pa je bil ro-munskega porekla. To je bil sicer začetek, vendar pa pouk ni bil v domačem jeziku in ne moremo smatrati te za ro-munsko ustanovo. »Akademi-ja Mihaileana« je bila plod prizadevanj domoljubnih inte-lektualcev. Prizadevanja so bila resna in ta akademija je kmalu postala ne Ie središče borbe za nacionalno kulturo, temveč tudi področje kjer so se uveljavili novi pogledi v znanosti. Imena profesorjev te akadcmi je še danes mnogo po-menijo v romunskem kultur-nem življenju. Vse to so bili prvoborci, ki so prvi v svoji domovini pričeli proučevati razne veje znanosti in druž-benega dclovanja ter dosegli določene rezultate. Mnogo mladih so tudi pošiljali v tu-jino na specializacijo. Leta 1839 je bila ustanovljena jav-na knjižnica, ki je potem pre-šla v roke univerze in ima danes več kot milijon zvezkov. Tudi v družbenem življenju dežele je ta ustanova imela vedno pomembnejšo vlogo. Leta 1843 je predaval M. Ko-galniceanu o nacionalni zgo- dovini, kjer »e je zavzemal za združitev dežele. Fevdalni ele-menti so ostro reagirali in na vsakem koraku ovirali profe-sorje, ki so v svojih predava-njih širili progresivne ideje fn postavljali sta-lišča, ki so ško-dovala wj?ledu in moči fevdal-nih gospodov. Prišlo je c«lo tako daleč, da so ukinili ro-munski jezik na tej Soli, ki je potem dolgo let životarlla v tesnih okvirih francoščine in šele naslednji vojvoda ji je spet dal možnosti širš*«a raz-voja. Kmalu s« je preimeno-vala v univerao in do danes dala romunskemu narodu ve-liko število znanstvenikov in pisateljev. Če danes v Romu-niji grovorimo o tej univerzi, p»meni to tisto ustanovo, ki ima ne lc doleo tradicijo tem-vpč turli tak slov«s, da bl mnogi 'StudeTitl radi študirall tam._____ _______ OBRAČUN ... (Nadaljevanje s 1. strani) predmeta. Določbe osnutka za-kona pravijo, da mora Student, ki na iapitu drugič ne daseže pozitivne ocene, opravljati izpit tretjič pred komisijo. Ce tret-jič izpita ne opravi, odloča o fetrti prijavi za Izpit fakultetna uprava. Ta lahlko izpit d»vo4i ali pa zavrne. StaUšče Z§J tej določbi toliko nasprotuje, da Studentje dobijo pravi«o š^jri-krat po aLati i«pit iz nekcsa predmela. Kandidat, ki r-ctrJjg pado !.i naj zopet vpiso/al kri, tični prednjet, vendar se mu omejijo študentske pravice. DOMACE PRAKSE Zapostavljanje domačih praks i« irpapolnjevanja v domačih tovarnah je postalo značilno. Fakultetne uprave, razen redkita lzjem ,niso skrbele, da h; stu-denlje dobili zadostno št«vilo domačih praks. Na drugi strani pa tudj delo-vni pog^oji in v.aslu-žek v domačih tovamah in pod-Jetjih ni odgovarjal stva,rnemu razmerju. Pogosto opazimo med itudenti podcenjevanje in neza-nimanj« za domače r^rikse. ne flrlede na to, ka>kšne so. Pojmo-vanje, da se edino v inozoms*va lahko česa naučimo, je zmotno in kvarno, ker ne upošteva pri-Uk, v katerih bomo kot stro« kovnjaki delali. IZID VOLITEV 8TUDENTSKIH PREDSTflVKIKOV Y OTVERZJTETNl 1N FJIKUITETNS SVFTE TEK UNlVERZiTETNO SKUPŠCiNO Un!v67?itstni svet Pred^tavnik: DOLANC St^ne 3125 glasov, namest-nik: VOJSK Adolf 1669 glasov. Fakultetni svet prirodoslovnp-matematično-filozof-ske fokulteSe Predstavnlk: CARNI I.udvik 405 glasov, namest-nik: PRODAN Silvan 337 glasov. Fokultetni svet pravno-ekonomske fakultete Predstavnik: SFILIGOJ Gabrijel 535 glasov, na-mestnik: FABJANClC Milan 218 glasov. Fakultetni svet tehniške fakultete Predstavnik: JAKOFClC Slavko 1009 glasov, na-mestnik: KAPUS Franc 508 grlasov. Fakultetni svef medicinsko-stomatološke fakultete Predstavnik: TOS Ljubo 323 glasov, namestnik: BUNTA Stjepan 260 glasov. Fckultetni svet agronomskc-gozdarskd m veterinarske fakultote Predstavnik: PETRlC Jože 164 glasav, namestnik: ZUPAN Marjan 162 glasov. Univerzitetna skupš&ino Prirodoslovno - matematično - filozofska fakulteta: Bele Zivana, Čarni Ludvik, Jezernik Drago, Skaza Ale-ksander, Repič Darinka, Virtič Stane, Prodan Sil-van, Plut Judita, Skct Boris, Bratiua Tine. Fravno-ekonomska fakulteta: Merhar Viiiem, Vidtnar Ivan, Vojsk Adolf, Klan^ar Rafael, Fab.fančič Mi-lan, Petrovič Peter, Tomlje Valentina, Stupan Mftja, Merhar Franc. Tehni^ka fakult-eta: Znnanfi? Mlian, Osoinlk THo, P»rd«p?kl Andrej. Vavpi>t.ič Rudi, Majcen Stanko, Krfžraan Jane«, Kourivnik Rudl. GehaHa Hum-bert, Seljak Zoran. Certč Franc, Smid Filip, Kalan I.ojize, i*Mbev?4»k Janez, Kostevc Bernard, Kolenc fone. čelife Janez. 5lf«i««in.v- »,i.,,u.tn. T,irk Rajkn Snrinffer Slavko, Sksrig THfa. Buntn Stjepan. FaknHeta za »TronomVfo, sfo^darstvo in veterinarstvo: Kovačlf Vlado, Maselj Karel, Tavčar Edo. Udeležba je bila 56,5 8/». Iz popoine beležnice Domovina, svoboda, Evropa Opisovanje vtisov je pogojeno s človeško osebnost-jo in odnosom. t&to naj bodo te mlsli le izpiski h be-ležnice ln obrobne pripombe udeleženca šestega med-n&roelnega seminarja hamburške gtudentske organiza-cije FES »Freundschafinbund e.aropelscher sttidenten« od 2fi VII. do 8. VIII. 1J356 v Hamburgu, Rerlinu ln Nehmutu. HAMBURG je največje ev-ropsko prisia.nišče s 15 km svobadne lukavdušem za eko-nomsko Evropo, iaz jo odkla-njam, ker bi v tej imeie vo-dilno vlogo najbolj razviie de-žele predvsem pa Nemčija. Ali se ne bi morale potemiakem mnoge dfžave odpovedati svo-jemu šamostojnemu- ekoncm-skemu razvoju? Sledila bi tu-di odpoved narodnostno kul-turno-poiiti&iega življenja in skratka odpoved samobitncisti na račun velesil. Ali ni to zlo-čin? Morda bi bila možna »eko-nomska Evropa«, če bi naj-bolj razvide dežele spošlovaie narodnoistno ekonoinski razvo.i vseh in njegove apecifičnosti; . po-magale bi in" vzorno krepi-le ekonomiko šibkejših. Toda to bi bila kvalitetno višja eko-nom. združitev Evrope m ne kakor si jo sedaj zamLšljajo. Ne moremo imeti iluzij, da bi z realizacijo sedanjih na^rtov bile zadovoljne vse države. Vsekakor pa je nemogoča v tem okviru nevtralizacija Nemčije z njenim ekotiornsikim poteincialom, kar. je pravilno poudaril predavaiielj o progra-mu CDU. Če pa odklaniamo ekonomsko Evropo, še daleč nismo storili ničesar za nev-tralizacijo Nemčije. Na seminarju je bil najbolj grob izpad nekega študenta i/. Francove Španije, ki se je za-vzemal za tn, da bi zahodne države odpovedale v?-e trgov-vinske stike s »komunistiČni-mi deželami« in jih tako pri-silile k propadn. Mislim, da je ta izjava ničeva ki v dama-šnjem položaju tako nesmisel-na, da se jo lahko spomni le kak falangist, ki že dolgo ni imel &tika z življenjem. Razgovarjali svno se tudi z dr. Grafin Diinhoff iz redakci-je časopisa »Die Zeit« o pro-blematikii rdiružitve Nemičiie. Govorila je o tem, da bo vzhodno-nernška mlada gene-racija vzgojena v marksistič-nem duhn in da bo to težava v združeni Nemčiji. Tu se je spet vmešal Sp^anec, ki se je bal prevladovamja marksistič-ne ideologije n* zahodu, češ da se vzhodne države ukvar-jajo predvsem z ideologijo, zahodne pa, po njegovem, z ekonomiko. Pozueje nam je še nekaj predavatt-J iev dokazo-\-alo nujnost evropskega trga, povedaii so na primer to, da 19 evrop*kih aviomobilskih veletovarn izdeia komaj toliko motorjev kot Ford in General otors v ZDA. Govorili so i, .o tem, da v Nemčiji ni vauik med ljudmi, da se vsi lahko vozijo z istim viakom in berejo iste časapise in da pro-letariata kralko malo ni yeč. Ce vemo, in kar je res, da ima 20 odstotkov prebivalstva v rokah vsa produkcijska sred-stva, ni treba tega posebej ko-mentirati. Nemci py-i hoiejo poudariti Svojo demokrsitič-nnst i.n dokazati svetu, da se jim gocli krivica g]ede njiho-\-ih meja. Morda bi na lem mestu povedal to, kar je pou-daril predava'lelj o prograrnu CDU, da je geslo nem.ške voj-ske: »Domovina, svoboda, Ev-ropa!« Zanimivo bj bilo vede-ti, do kam sega ta domovina. Vs.ekukor so lu mišl.iena oze-mlja onkraj Odre in Nise, ka-terirr. se po izjavi van Bren-tana še niso odrekli. Seveda prav vse, tja do Kaliningrada m Tilsila, ki sta pod sovjetsko admir.istracijo. Tako govore o svobodi in demokraciji in hkrai'i odkrivajo spominske plošče padlim v osvajalni v.oj-ni 1939-45. Prepovedali so ko-munistično partijo, ki je sicer imela sanio 40.000 članov. Zdi se mi, da to ni udarec samo za KPN, tomveč za vs>e pro- gresivne sile v Nemčiji. ln prav ta prepoved nam kaže bolj v bodočnost in odkriva barvo, ki bi naza&tavi združe-ne Evrope pod nemškim vsd-stvom prišla bolj do izraza. C. Tuji študentje na Japonskem Potcnrati na Japonsko, to nl majhna stvar, saj ji je le malo dežel na svetu tako blizu, da ne bi že potovanje samo in cena zanj predstavljaia nepremagljivo oviro. Na Japonskem pa Je kljub temu 3500 študentov i« dnigih držav; večinoma so šti-pendisU. Dokaj ž vahna in orgar.izirana je zamenjava študentov z ZDA. Vsako leto požljejo tja iz Japonske ¦ na šolanje okrog 300 mladih Ijudi, od tega je dobra tretjina študentov; prav tako pošljejo Američani svoje čez ocean; vsako leto je med njimi kakih 20 žtudentov* Večina j'h ostane na Japonskem ]e eno leto (štude-nti višj h letnikov). Obstaja pa tud-i vei ustanov, ki skrbe aa šolanje, predvsem tehnično, mladih ljudi iz azij-skih držav. Največ je korejskih študentov, ki jih je na vseh japonskih unverzah kar 2242. medtem ko je kitajskih (L. R. in Taiwan!) 672. Iz Ihdonezije je 30 ^'.¦udeiilov in iz Indije 10. Med neazij-skimi deželami imajo največ svojih študentov tu ZDA (459). Vse druge številke pa so majhne in nobena druga država nima na Japonskem več kot 10 svojh študentov. Zastopanih je še šest azijskih, 13 evropskih in 5 ameri&kih držav. Jugoslovanskih žtudeniov zaenkrat na Japonskem še ni. NajveČje število tujih študentov je vpisanih na družbenlh, go-!»j>odarsk'Ji in pravnih fakultetah (nad 1500), od teh je tu 1168 študentov iz azijskih dežel. Po številu vpisanih so na drugem mestu tehniške fakultete, kjer pa je le 16 Studentov iz nea«ij3kih dežel. Fakultete za literaturo so na tre-tjem mestu po številu vpisarvh tujih študentov: 404 iz azijskih in lz osta-Uh dežel sveta 106 (od tega 83 iz ZDA). Medicino študira le 6 Američanov, toda 250 študentov iz Kitajske (93 iz L. R.) in Koreje. Na agronomskih faikultetah je 122 tuj:h žtudentov (skoraj vsi iz azijskih dežel), pedagoško študira 86, glasbo in umetnost pa 70 tuji.h Studentov. In še ena velika ovira preprečuje mnogim tujim študen-tom potovanje in b vanje na Japoniskfrm. Jezik! V Tokiu imajo J&ponski študentje znajo žlvet] precej ceneje kot njihovi ino-zemski kolegi, ki se nahajajo na Japonskem. Saj viasih že 5000 jenov zadostuje za preživljanje. šleviltie ustanove pomagajo itudentom, da ti lahko dobe kako honorarno zaposlitev. Na sliki: skupina študentov v posredovalnici za delo, kjer je vse polno oglasov za »študentske kandidate«. za vse tuje študente organizirane posebne tečaje, ki trajaj-o eno leto. Sele po tem času je večina tujcev sposobna voditi konverzacijo in slediti predavanjem v japonskem jeziku. In končno je še ena ovira: stroški bivanja so zelo vi-soki, okrog 25.000 jenov mesečno; hrana, zelo dostojno stanovanje, knjige, šolnina in stroški za tečaj japonskega jezika- Japonski študent je spasaben shajati na mesec z 15.000 ali celo s 5000 jeni. 6iro«ovnjaki pravijo, da so azijsk^ študenti med vsemi najresnejši, njih štipendirajo njihove vlade. Mnogi pa me-nijo, da bi tudi za evropske študente ne b lo odveč, če 'bi v večjem številu prišli študirat na Japonško, predvsem litera-turo, pedagogiko ln družb&ne vede. To ne bi samo pripomoglo k zbl žanju evropskega jn az-ijskega duha, temveč bi mords evropski študenti ve* pridobili, kot pa Jaiponski v Evropi!? Kot prosveftno ministrstv-> taiko tudi študentske organizacije pr:pravljajo v najbližnji bodočnoati ukrepe za zamenjavo itu-dentov_ in z& olajšanje pogoje-v Studija in bivanja na Ja-ponsik«m. Med hamburškimi silhuetami zavzema »gospod Bismarck« važno mesto RESNA KRIZA y mednarodnem študentskem sodelovanju MILOS MIKOIJC PoiitiČTii prohlemf pred mcdnorodnimi forumi (Nadaljevanje m konec) Pred študenti večin« držav stoje tudi vprašanja, kv pres«-gajo <»kvir univerz, vprašanja, ki imajo določen društveno- po-Jitičn,1 karaki^r. Razna medrta-vodna vpra>%an,ia, od katerih je cdvisno entslkopiravno sodelova-n.i€ med narod; in mim.1 razvoj čioveštva, ne morejo ostati iz-ven zainteresiranostj študentov. Poleg tega je zlasti važno za vprašanje, o katerem razj>rav-Ijamo, tudil dejstvo, da Studenti, ki se bore skupno s svo.jim na-rodom protf kolonialnemu su-ženjstvu in za nacionalno ena-kopravnost —to pa pomen; tudi za popolni in svobodni razvoj nac.'on.alne kulture in prosvete — s polno pravico zahtevajo so-lidarnost študcnUtv drugifT dr-žav, posebno pa Se mednsrodnih študentskih organizaoij. Zarad; navedenih eltrnentov je no^r-malno, da govorijo §tudenti na medn.arodnih sestank.^h tudi o vprašanjih političnega karak-terja. Pv< tem pa je najbolj vaino to. da taka razpravljania ne izhajajo iz povsem o&kega stal^šča konkretnih političn.;h naziiranj ene ali skupine držav ali s stališča ene idaologije.. Smatraino, da je to mogoče do-s€či in da je osnovni pogoj za to popolna enakicpr-avnost vseh udeležencev, med=«bojno spo-štovanje njAovih naziranj in popolna suverenost naciionalnih študentskih organizaeij. Nor-iralno je, da obs'tajajo največje ifii-iUke prav v vpra^anjih poh-tine ikontaikte nacionalnih štu-denfts-k.h orgsnitadj. Večjeg-s pomena pa so netkatera kon-ki-etn« resolucije, ki so jih sprejfrli na Ceyl'onu. Tako so spr«jeli jugoslovansko resoluc-jo, s katero Mednarodma žtu-dentfika konferenca priznava pomembnost mednarodnih štu-denfcikAfo sestankov mimcr COSEC in MSS ter priporo^ča udeiležencem mednarodne kon-ference sodelovanje na takih sestankih. Za sprejem te reso-lucije 8o bile odločlin« izkušnje iii uspeh,i mednarodnega štu-dents-kega 6«stanka v Dubrov-niku. V omenjeni splošni resolu-ciji, še bdj pa pri diskujijah o tej resoluciji, so poudarjali, da j« možno reševati problem neenctnosti v študentskem gi-banju s tem, da se predstav-niki nacionaflnih študenatskJh orgaoiz-acij udeležujejo sestan-kov ipednaroane studentske organizacije. To pa je le ilu-zija, ki je zave*tno ali pod-zavestno diktirana v glavnem zaradi posebnih propagandnih razlogov, ne pa zaradiresnicne želje po en%tnosti. Kajti, do-kier se po eni sirani spreje-majo take resolucije, ss na drugi strani — na isti konfe-ranci — govori in &pre,1erna zaključke, kjer se kaže skraj-na nenaklonjenost nasprctl Studentskim organizacijarn in mišljenjem študentov iz ti&lih drža\r, ki niso za^topsoie na mednarodnih študentskih kon-ferencah. Na kongresu MSS so — kar 1e zn.ači'no — poudar:1!!. da ivsta niti MSS njti COSEC po svojem sestavu univerzalna. Fo-membno je tudi1 to, da so iz članstva MSS odistranili one male girupacije ir posameznih držav, ki niso reprez«Mitat'!vr?e zvpzc To poTne-ni, dz se je MS-S končno odreik«l defcliaripaoj-u, da predstavlja vse študente sv5-la. To je dejansko samo reali-stična oceniiev, koriatiia, :ie pomeni pa sama po sebi vsega, k.ar s« aahteva. Po drugi strani se MSS men-da še vedno nd odrekel .luzi-iam, da bi lahko zbrali okrog sebe vse študentske organizs-cije. To je mogoče raziagati t.a-ko, da vid.1 MSS svojo vlogo ^ borbi z,a »enotncist študentov«, m v tem da morajo prvenstve-no atrd.iti in TazžirVti svojo ak-t:vnost. Glede vloge MSS pri premostAvi razcepljenosti v štu-dentsk«m gibanju je bil kon-gres v Pragl precej nejfiisen tn nelogičen. Nejasna je trditev, da je osno\-na n.aloga vseh Jtu-dentov sveta »sveitovn-a Student-s.ka enotnost«. O kakAai enot-nostj je tu govora? Mi smatra-mo. da zveni v &edanjem tre-nutkiu, pri obstoju dveh medna-iodnih forumov m novJh ele-mentov. o katerih smo govorUJ (Nadaljevanje na šest-J strani) (Nadaljevanje s 1. strani) nalne študentske zveze: dan-ska, avstrijska, finska, angle*-ška, nem&ka, norveška, itali-janska, škotska, švicarska, ameriška, organizacija WUS in ie mnoga dtuga združenja v okviru splošne pomoči ne-ke države q,U ogranizacije. Z5J je nudila pomoč riiadžar-skim in egiptovskim študen-tom v okviru pomoči jugoslo-vanskega Rdeiega križa. Mno-go je bilo seveda resolucij in deklaracij, ki pa so v večini primerov imele strogo propa-ganden značaj. V Avstriji je bil sklican sestanek COSEC, ki pa se ga predstavnik ZSJ ni udeleiil, ker smatramo. da je bt'l sestanefc nepotreben. ne dovolj resen in kot tak le člen v v-eri-gi splošne propagandne akcije nekaterih študentskih organizacij na zahodu in CO-SEC. JVa drugi strani pa je zanl-mii>o pogledati, kje in kako so študenti demonstrirali pro-ti napadu treh zaveznikov «a Egipt. V vseh univerzitetnih središčih Azije in Afrike je bilo precej iivahno. V Dja-karti so Študenti napadli an-gle&ko in francosko poslani-Štvo in zahtevali prekinitev agresije. Kar se pa evropskih držav tiče so bile manifesta-dje za Egipt (razen v Ljubljn-ni) še v Frankfurtu, kjer je prišlo do spopadov s policijo in nekaterih drugih krajih Zahodne Nemčije. Nemška študentska zveza. je razposlala cirkularno pismo, v katerem obsoja dogodke v Egiptu «n na Madfarskem. Tudi MSS je razposlal resolucijo, v ka- teri v imenu vseh svojih čla-nov protestira proti agresiji na Egipt in izraža solidarnost z egiptovskimi študcnti. V mnogih arabskih državah pa so študenti sestavili posebne prostovoljne odrede, ki so bili pripravljeni sodelovati v boju proti trojni agresiji na po-dročju sueškega prekopa. Vse to so morda le nepopol-tk; poročila, ki smo jih deioma črpali iz mednarodne študent-ske časopisne agencije »Stu-dent Mirror«, ki pa je i v po-ročanju i v ocenjevanju do-godkov stala na propagandnih pozicijah, ki so v tem Članku obsojene. Vsekakor pa nas za-nima, kako so naši kolegi po svetu reagirali na vse to, kaj mislijo in o vsem, kar bomo Še izvedeli, bomo poročali V prihodnjih številkah. Egipt, Budimpešta in študentje Hlapčevstvo in Domanikanje potitlčne zavesti Letošnje počitmice seim prežive:! deloma v tujini na taikozva-nih milacliinaikiiih campiJigih v FrancLjii. B:ilo jeres zaniimiivo im moird.a bi lahiko povedal tudj marsikaterio na račun trgeitve. k! so se j« u-dieieiž-iili študen&j« iz 22 držav. Naipiia'1 P'a b«m o b-o-lij ialostni stvani in siceT o obnašanju jugoslovamsikilh študentov v tujinii. pisai bom predivse-m o tistih Stude-ntiih. ki gre^do na razne pra^kse v Nem-čijo, Svioo, Angl.-jo. Franciijo tim drugam. Bil sem tudi Stirinajst dnj na trgatvi v Champagni. Devet dni sem stanoval pri kmctili. kamor sem bil dodeljen, ostali ?:as pa v internatu vinogradniSke »ole v Avizu blizu Epernaya. Imel sem t»rej stike z domačini pa tudi s študenti astalih držav, pred-vsem % Nemci in Angleži. Pfvo razoČaranje sem doživc! že prvi večer, »b prihodu. Gospodar, kateremu sem bil dodeljen, me je sprejel z gesto neke dobro-dušne usmiljenosti, kot bi hotel reči, da mora bitj že to, da «li-ham franooski »rak, zame Ju-goslovana nekaj izrednega. Ta-koj mi je pričel razlagati. da paž ve, da ' smo v .Tugoslavijl strašno nesrečni s tem sistemom. Vprašal sem ga zakaj! Mož pa mi je ndgovoril, da je imel pač lani vefi Jugoslovannv, nredvsein Slovencev % Ijubljanske univer-ze (če se ne motim, gradbeni-kov!), ki baje še niso nikoli vi- deli hladilnika. tako lepih av-tomobilov in tolikega bogastva in predvsem ne take dem»kra-cije, kjer človek lahko refe, kar hoče, medtetn ko te pri na«, sa-mo če te n. pr. dobe na vra*Jh eerkve, že zaprejo. Verjemite mi, da mi je bilo i«lo težkn od-govarjati. kajti pri nJRm so bili trije alj štirje, ki so tako govo-rilj o Tugoslaviji, jaz pa sem bil sam. Počasj in sicer z vsakim dncm sem mu pripovedova-1, za-kaj nimamo toliko avtomobilov in hladilnikov in v fem je na^a demokracija boljša od franco-ske In vctn, da me ,ie razumel on jn še marsikateri delavec, ki je bil navzoč pri pogovoru. Dvo-mim pa, da bi me razumeli oni itudentje. ki paradirajo pred »Namo« in vldijo sncializem le v Icpih ln modernib Ablačilih, ve-spi in podcbno. In gospcdu sem *e odgovoril, da je v Franciji n. pr. več beračev kot v Jugo- slaviji in da se moram jax oseh-no in tudi tisti. ki so zabavljali čez svojo domovino. zahvaliti prav Titovi Jugoslaviji, da lah-ko študiramo in da «mo si lahko privoščili to potovanje v Fran-cijo. 1n podobne razgovore sem imc! še z drugimj kmeti in štn-dcnti, ki sem jih spoznal v tem Tasu. samo da potem nisem hil osamljen atnpak mj je pomagal 8e kolega iz Pivke. Poleg vsega tega mi je nek anglcški štndent deial in nemški kolega mu je pritrdil, da sva s kolegom iz Pivke prva jugnslovanska Stu-denta. ki «ta zadovoljna s spda-njo Jugoslavl.io in objektivno prikazujeta slabe in dobre stra-ni Se Angležu se je zdelo tako početje sramotno: kaj pa naj si mislijo naši delnvni Ijudje, ki plarujejo davke in druge dajat-ve ter K tem omoecvčaio $tudi.i vse.j armadi naie nove inteHgen-ce, ki naj bi bila socialistično usmerjcna. Povedati moratn po pravici. da me ,1e bilo sratn za tiste. ki niso imeli nitl tpHkn palriotskega 6uta. da bj vsa.1 molčali. ko pa niso prepričani socialisti !n bi se jim zdclo ne-pravilno, če bi hvalili sociali-stično ureditev. Ne morem ra-zumeti, da se taki ljudje, ki so doma, kariar prosijo za potni llst ali štipendij«, polni fraz o socia-Hzmu, čim pa šo izven meja se pretvorijo v skrajne desničarje in name«to, da b( da.iali pogmna tujim delavcem in kmetom, ka-dar jih sprašujejo o n»»i druž-beni ureditvi, jim Se jemljejo vero v snciali/etn. Stvar pač ne moretn posplošiti na vse jugoslo-vanske študente, k{ gredo v tu-jino na prakso alj na privatni obisk, kajti sam sem ugotnvil nuiogo primerov, ko so prav ju«oslovanski študentje v tistih te/kih dneh, ko jc bila revolu-cija na Madžarskcm in zaplct v Kgiptu, povedali Ijtidem svojc mnenje, ki se j«» potrdilo kot prnvilno tudi v govoru tovariša Tila. Tak primpr se m\ ,1e zijodil v Pariru in tudi v .pevek ljubljanske-ga ^ludenta, vendar menimo, da problern navsezadnje le ni tako pereč, da pa se najdejo tudi taki primeri, ki so o-me-njeni v elanku. Verjetno je prišel naš kolega s takijni v ?tik tam, kjer »se je delalo i-n <=luž:lo<( in je hlapčevstvo bi-lo koristno in je prišlo bolj do izraza. Iz izkušenj vemo, da večina le nima takega stali-šča m zna realno tolmačiti vse o naši domovini. Odklam.iati moramo tako propagando ka-kor tudi kleve^anje in prika-7-ati tujcem našo domo\-ino v realni luči. Menim* pa, d« je problem v celoti ne samo zanimiv temvee tudi važen ne >amo v okviru naše univerze, temvef glede jugoslovanskih študentov natploh. TRI8UNA it Str. 3 Repertoama politika naših distribucijskih iilmskih podjetij Rentabilnost in umetnost O repertoarjih naših kinematografov smo že veliko govorili: kritikam so slediia pojasnila in tetn zopet kritike. Bilo je govora ne samo o nizki kvaliteti fil-mov, kj jih vrtc na naših filmskih plamih, ampak tudi o neenakomerni razporeditvi filmov, ki je bila vzrok temu, da so se v Ljubljani vrstili teden kavbojk za tednom kriminalk, tedenpsiholoških dram za tednom revij in podobno. Distributivna podjetja so bila često predmei kriiike, češ da nabavljajo stare filme in po-gosto tudi filmsko plažo. V vsej repertoar. politiki na-fcih kineroatogriafeiv in distri-butivnih podjetij cpazimo naj-j>rej tisto večno dilemo, aii je fiim naimreč eamo umetnost ali pa samo zabava. Ne rrvo-re-tno prezreti dejstva, da se ve-dno govori o filmski »industri-ji« in o »rentiafbilnosti« kine-matografskih podjetij, da pa se isi.o5asjio zafateva od filma tu-di d'odočena umelniška raven. Od tod tudi delitev filmov na »umetniške« (ki so, žal običaj-no tisti, ki »ne gredo«) iin n>a komercialne', ki naj napolinijo iblagajne. Vsako kinemato-grafsko podjetje in pravtako tudi vsako podjetje za distri-bucijo filmov se loyi zaito med dvema Tnožnostima in v pra-ksi ugotavlja resničnost im te-feavnost lat.inskega »utile cum dulce«. Pravo razmerje msd tuje. Distiribucijska . podjetja vrše tu važno nalogo: utirajo pot našim domačim fiLmom na tuja tržišča. Razumljivo je, da aa filme rcaše mlade indu-strije ni mogoče p>ričakGvati vrhun&kih stvaritev tujih films:kih produkcij, pravtako pa ni mobenega dvoma o iem, da je taka izmenjava pozitiv-na in z>a nas več kot koristna. Ce stoji kakšno distribucijsko podjetje pred dilemo, ali naj pošije domač film v svet in zato sprejme tuj film pov-prečne kvalitete. je jasrro, da bo to sorilo in bo odklonilo drugo možnost — da namreč takega povprečnega filma ne sprejme, pa s tem istočasno za-pre našemu filmu pot na tuje platno. Koliko pa si posamezna di-stribucijska podjetja v Jugo- nabavljajo čimbolj krvave kavbojke in napete kriminal-ke je splošno znano. Na bolj vročem jugu so to stvari, ki najbolj »vlečejo«. Tudi je zna-no, da ljubi slov. in hrvaška filmska publika bolj melodra-me in psihološke drame. Spo-drsljaij v osladno limonado, ki je prav pogosto uvožena iz Avstrije i.n Nemčije, je zato pri distribucijskih podjetjih teh republik največja nevar-nost. Razlika v repertoarni poli-tiki distribucijskih podjetij v posameznih republikah, ki je v veliki meri odvisna tudi od okusa publike — in prosto ekonomsko tržišče, je razlog temu, da dobivamo tudi mi tu in tam napete, revolverske fil-me, ki vplivajo bolj ali manj . samo destruktivno na oikus o-biskovalcev kina, Ugotovitev objektivnih te-žav pri nabavi in dLstribuciji tilmov pa še nrkakor ne opra-vičuje distributivnih podjetij, da v poletnih mesecih najav-ljajo celo vrsU) kvalitetniJi fil-mbv za drugo polletje, od teh pa smo doslej imeli priložnost videti le enega ali dva. »Nea-peljski vrtiljak« je končno na naših platnih, od štirih fran-coskih najavljenih za ta čas (Sentjei-nejska noč; Stopnišče za služinčad; Očka, mamica, služkinja in jaz; O6ka, niami-ca, moja ženka in jaz) pa smo videli le enega. Pravt-ako je doslej izostala švedska moj-strovina »Nasmeh v polefcni noci« in vrsta drugih. Ce smo doslej govorili o di-stribucijskih podjetjih na splošno, ne da bi omenili to ali ono, se moramo zdaj vsaj bežno ozreti na naše slovensko distribucijsko podjetje »Vesna-film«. Med vsemi jugoslovan-skimi distribucijskimi podjetji je »Vesn-a-filtn« gotovo eno najbolj solitdnih m eno tistih podjetij, ki se najbolj trudi vskladiti umetniško kvaliteto filmov z njihovo komercialno koristnostjo. »Vesna-film« u-vozi na leto približno 30 fil-mov v 4 kopijah ter zalaga od približno 1200 jugoslovanskih kinematografov okrog 900 dvoran. Izbor filmov pa je tu-di tu kot pri vsakem drugem distribucijskem podjetju poleg pstalih pogojev omejentudiz željami kinematografov, kjer komercialna plat pogosto pre-viaduje in je pomanjkljiva sposobnost, presojati kvaliteto filmov, često razlog, da se na-bavljajo povprečni in podpov-prečni filrni. Ce skušamo torej kompleks-no pregiedati problematiko sporedov v naših kinodvora-nah, ne moremo samo eno-stran&ko zvaliti krivdo za vča-sih res neziadovoljiv program na distribucijska podjetja. U-vidcti je treba, da obstoje tu neki objektivni razlogi, ki o-mejujejo možnost izbora, prav-tako pa ne moremo pre,:reti dejstva, da je vča;sih preveč komercialen in čisto trgovski odmos kinematografov samih in distribuci.iskih podjetij do izbora filmov vzrok nizki kva-litete naših kinoipredsiav, ki so tako pogosto in ne neupravi-čeno razlag nezadovoljstva in široke, čeprav morda včasih prenagljene kritike. —ra— B itenčeva (krasen glas, lepa fraza, občutne muzikalne vrzeli...). Teh nekaj besid prof. Švare, ki jih je zapisal o altistki Mariji Bitene vSlovenskem poročevalcu, je bilo prvo, česar sem se spomnil v tistem trenutku, ko sva se predstavljala. Nekam znane so se mi zdele njene poteze. Spominjam se — pred leti, bil sem še vnet gimnazijec, vsak večer v gledališču, takrat sem jo videl ,v mariborskem gledališču. Zboristka je bila. Od tistega časa pa do danes sem jo imel priložnost še večkrat slišati. In moram reči, njen glas mi je zelo všeč. Toda kaj bi jaz o tem govoril, to bodo že drugi bolje opravili. Stisnila sva si roke, glavo so mi preletele hitre misli, namesto da bi si sestavil vsaj. v tem poslednjem trcnutku nekaj vprašanj. Vse se je namreč tako na hitro zgodilo, da nisem imel časa pripraviti tisto nekaj, pri intervjujih tako obveznih vprašanj. — Povejte mi nekaj o sebi, o svojem študiju, o uspehih, o željah in načrtih. To je bilo pač -lajpametneje, kar se ie v tistem trenutku rodilo v moji glavi. Ne vem, kje naj pričnem. O sebi pripovedovati? Veste, to je težko. Nikoli ne veš, kaj moraš povedati vn če je tisto, kar povež, sploh kaj zanimivo in pisanja vredno. Rodila sem se v Ljubljani. Gimnazijo sem obiskovala v Celju, dokončala pa v Maribo-ru. Moj oče je zelo dobro igral klavir. Lotil se je tudi mene in me že od mladih nog uva-jal v glasbo. Mene pa je mi-kalo petje. S šestnajstimi leti sg mi je izpolnila ta želja in pričela sem študirati solo petje pri prof. Lapajne v Celju. Že kot gimnazijka sem večkrat javno nastopila. Na vseh pro-slavah, na vseh prireditvah me je bilo dovolj. Prva pri-znanja, prvi drobni uspehi! Jaz pa s svojim petjem nika-kor nisem bila zadovoljna. Na poti novih uspehov Pred trerni leti — jeseni 1953 — so študentje kompozi-djskega oddelka akademije za glasbo v Ljubljani ustanovilf svoj »klub komponistov«. Namen teh nekaj vrstic je sezna-niti naše bralce s težavami in uspehi tega kluba. JANEZ KNEZ: Rudarji (lesorez) obema ekstremoma ni lahko najti ker mora zadostiti po eni strani zahievi po umetni-ško vi&oko kvalitetnem iiimu po drugi pa obdržati aiktivmo biianco. V okviru teh dveh omejitev 6e zato giblje tudi izbor fil-mov distribucijskega podjetja. Pri inae so to tista, ki nabav-Ijajo fiime iz inoizemistva in jih :tu razdeljujejo, Odikar je bil uveden nov gotipodarski 6ivstem, delujejo ta podjetja po republiikah popolnoma samo-etojno: sama izbirajo filme in ei favamia iščejo kupce v kate-rikioii izmed republik. Vsak film pa mora pred odkupom odabnti Dfžavna koimisija za pregled fiimov v Beogr'adu, ki jo sestavljajo ra;zni javni in kulturni dela^ci in ki pred-stavlja tako edimo konlrolo. Ravno pri tej izibiri filmov pa distribucijaka podje^tja iz čisto fiinainčnih razlogov niso povsem svobodna. Jasno je, da je cena visoko kvalitetnih fil-mov zelo visoka in je včasih povezana še z odkupom fil-mov slabše kvalitete. Ker ce-na takim filmom čez leto ailti dve zniatoo pade, je ravao to raslog, da prihajajo mnoigi kvalitetni filmi k nam dokaj pozno, kar pa menda res ne more biti razlog, da na primer filmov kot so »Komu zvoini«, »Od tu do večn-oisti« in podob-nih še nismo videli. Del filmov nabavljajo naša distribucijska podjetjia iz skila-da za fehnično po-moč iz ZDA. Izbor teh filmov je seveda taikžen, kakršnega določijo prodvicenti in zastoipniki teh-nične pomoči ter ne dopušča preveč profetih mož,nosti. Tretji način nabave filmov Je zamenijava naših filmov za USPEHI1H PRIZNANJE Nedavno so objavllrt rezultate VII. medmiar. glasbenega konkur-sa —Gian Battista Viottti — v V^rceflBtu. T€ikmovan.ia se je ude-l«ž*lo oflcrog 200 siklaida.teljev z vsega sveta. ALoj^ Srebotnjak — študenrt Aikademije za gl«isbo V LjidsPjaini — je na tem tetano-vanjiu prejel z,a svoje prediloženo delo javno pohvalo z dipliomo. TRIBUNA ^ Slr. 4 slaviji pruadevajo izbrati v dainih pogojih ia c.me.iitvah najboljše, je drugo vprašanje. Kakršnokoli popuščanje ko-mercialnim ra^zlogom nabave tega ali onega filma in kakr-šnekaii komcesije v tej smeri, imajo za posledico, da gleda-mo filme ne samo dvomljive kvalitete, ampak tudi take, ki niti takšne kvalitete nimajo. Jasno nam je, da se v pogo-jih, kakršni pač so, tudi ko-mercialnim fimom ne moremo izogniti.' Da so se nekatera distribu-cijska podi.ietjQ iz ostalih re-publik p>rcslavila s tem, da Člani sedanjega »kluba kom-ponistov« so že med svojim žolanjem na kompozicijskem oddelku srednje glasbene šole v Ljubljani priredili svoj prvi kompozicijski večer, ki ga je omogočil njihov tedanji profe-sor Jurij Gregorc. Ob tem prvem kompozici.jskem večeru je na pobudo njihovega vzgo-jitelja nastala ideja o ustano-vitvi kluba mladih skladate-Ijev, v katerem bi bili včla-njuni vsi študentje, ki se na akademiji pripravijajo za svo-je pomembno umetnižko delo. Namen »kluba komponistov«, ki je bil ustanovljen ob priho-du večine sedanjih članov na akademijo za glasbo, je bil združiti se ne glede na stilno usmerjenost in tako doseči, oziroma -omogočiti izvajanje svojih del. Ceprav je večina članov kluba, ki šteje danes 11 članov, zmerno moderno usmerjena, pa so med njimi tudi taki, ki se precej razliku-jejo od večine, saj imajo med seboj moderniste. Klub je ob svoji ustanovitvi naletel kljub svojim resnim namenom in prizadevanjem na nerazumevanje. Velja pouda-riti, da so skladatelji med vse-mi kreativnimi umetniki sko-raj v najslabšem polož.aju, ker potrebujejo za izvajanje svojih del množico izvajalcev, pri-merno dvorano in seveda v zvezi s tem tudi precejšnja finančna sredstva. Z vsemtem, klub ob ustanoviivi ni razpo-lagal. Zato je priredil svoj prvi kompozicijski večer moč-no skromno — kar v Viteški dvorani v Križankah, ki se je običajno upofabljala za šolske glasbene nasfdpiel Čeprav začeftek ni bil najbolj razveseljiv, pa mladi skadate-Iji niso obupali, niti se niso razžli. Resnost in kakovost njUiovih del jim je odprla vrata celo v Filharmonijo. Pozneje jim je priskočilo na pomoč Društvo slovenskih skladateljev z dotacijo, uprava Slovenske Filharmonije pa je z razumevanj;em upoštevala resna prizadevan ja mladih skladateljev in jim omogočila že nekaj koncertov v veliki dvorani Slovenske Filharmo-nije. V zadnjem letu pa je klub stopil pod okrilje kultumega kluba študentov ljubljanske univerze. Doslej je klub priredil že Štiri kompozicijske koncerte, največji med njimi je bil lani, ko je orkester Slovenske Filharmonije izvajal orkestral-na dela.članov kluba. Na do-sedanjih koncertih so dela mladih skladateljev izvajali številni priznani reproduktivni umetniki. Kakovost izvajanih del in izvajalcev privablja se-veda tudi čedalje več poslužal-cev, ki so se pričeli resno zaoimati za skladbe »mladih«. Tudi kritiki so ugodno ocenili izvajsna dcla. 12. decembra ie klub prire-dil nov kompozicijski koncert. V veliki dvorani Slovenske Filharmonije so izvajali ko-rnorna dela Stibilja, Srebot-njaka, Božiča, Petriča, Osghia-na, Fajdige, Lampreta in Vremšaka. Junija pa namcrava prire-diti klub nov kcncert orke-stralnih skladb svojih članov, ki jih bo izvajal orkester Slo-venske Filharmonije. lr Vselej sem imela neke pred-sodke, ni in ni se mi zdelo dovolj dobro. Leta 1951 me je angažirala kot zboristko mariborska Ope-ra. Na teh deskah sem ostala dobra tri leta, dokler nisem leta 1954 odšla študirat na glasbeno akademijo v Ljub-ljani solo petje. S prihodom na akademijo se pričenja nova pot v mojem življenju. Intenziven študij, prvi večji uspehi, nastopi, petje, pelje. Vse to, kar sem si želela že v zgodnjih otro-"ških letih! Lani sem bila v Italiji v »Citta d'Arte«. Okoli 1&0 pevcev nas je tam tekmo-valo. Program je bil predpi-san. Toda bolj kot to, me je motilo, da nisem znala jezika. Domov sem se vrnila z diplo-mo in prof. Betetto nrii je iz-rekel svoje priznanje. Ce vas ne bo preveč dolgočasilo, bom na hitro povedala program, s katerim sem nastopila v Ita-liji. Pela sem arijo Ulrike iz Plesa v maskah, arijo Lavre iz opere Gioeonda, Handelov Rinaldo in arijo Euridike iz Gluckove opere Orfej in Euri-dika. Največ priznanja pa sem požela z arijo iz Giocconde. Ne nrjorem se znebiti občutka, da mi dramatične stvari vellko bdlj leže, kot pa lirične. Cu-tim, da so mi blizu že po zna-čaju. Kadar pa je neka stvar v tebi že z naravo pogojena, takrat poje s teboj, vsa se preplete s tvojo notralijostjo. Le v takem primeru mislim, da lahko resnično uspeš, saj ZORKO VLASTA: Glava deklice (glina) takrat daješ tudi del samega sebe. Drug tak pomembnejši uspeh je bil 23. junija letos v Mari-boru. Nastopila sem skupaj z Zimškom, Lukežem in Fajdi-gom. Publika je navdušeno sprejela naš program. še bolj prisrčno pa so sprejeli moj nastop v Kcpru, ko sem na-stopila na festivalu primorskib. študentov. Od 15. do 21. oktobra letos je bilo v Ljubljani prvo jugo-slovansko tekmovanje mladih glasbenikov. Vseh tekmovalcev je bilo okoli 60. V moji disci-plini — solo petje — jih je nastopilo 17. Pripravljala sem se temeljito za ta nastop. Na-študirala sem: Mozart — Ari-ja C-dura opere Titus, Bach — Arija iz H-mol ma.še, Ver-di — Arija Ulrike iz Plesa v maskah, ter nekatera d.ela Milojeviča, Pavčiča, Čajkov-skega in L6wea. Kriterij na tem tekmovanju je bil zelo strog. Dosegla sem drugo me-sto. Tokrat sem najbolj uspe-la z Ulriko. Pa kaj bi govorila samo o sebi! Moram reči, da so se Ljubljančani kar dobro odrezali. Naj omenim le har-fistko Pavlo Uršičevo, ki je prav tako k(A jaz zasedla dru-go mesto. Saj vem, kaj bi radi vedeli! Ali sem zadovoljna z drugim mestom, aii ne? Sem uganila? Sem in nisem! Sem zato, ker je pač to zame lep uspeh, in nisem, ker bi nekje v notra-njosti želela še nekaj več. Morda bi bila tudi bolje oce-njena, če ne bi bila takrat nekoliko prehlajena in vsled tega indisponirana. Pa kaj bi govorili o tem! Saj to je že za nami. Letos so me vabili v Sara-jevo, kjer naj bi v tej sezoni nastopala kot solistka. Povabi-lo sem odklonila. Rada bi čim-prej končala študij, to pa bi ga le zavlekki. Pa tudi ne veseli me poklic na odrskih deskah. Rada bi se posvetila koncertnemu petju. S tem pa še ni povsem za-ključeno moje glasbeno delo-vanje. Mnogo- sem že prepela na raznih glasbeno-literarnih večerih, saj so me vtaknili skoraj v vsak žtudentski klub, kjer pač kaj pojejo. Nastopam tudl v radiu, angažirana sem v Slovenski Filharmoniji, po-učujem študente iz zbora pri-morskega kluba solo petje itd. Tako so moji delovni dnevi, če k vsemu temu prištejem še svoj študij, dokaj dobro zase- (Nadaljevanje na 6. strani) KRITIKA KRITIKE ALI MISLl OB POGOVORIH S SODELAVCI V MLADIH POTIH vilno je stališče, čemu pitati bil, ko mi ne bi bilo več po-slovensko javnost z izbru- trebno prebirati vseh teh pr- hi petošolske poezije, s priza-devanji nekoga, ki bi rad ne-kaj povedal pa tega ne zna stlačiti na papir. To je menda največja nevarnost sleherne revije, če le hcče biti na do- vih poljubovi) Zvezda. No, ko boste sami doživeli življenje, boste spo-znali, da je taka reč veliko bolj preprosta, tudi manj ro-mantična in mani žalostna. Za Na nekain čudne steze je v poslednjih letih krenila naša kritika. Včasih skoraj ne veš, ali bi se smejal ali razjokal nad nekaterimi sestavki, ki pa se vendarle imenujejo kritike. Vča&ih revščina, zavita v visakodo-neče fraze, včasih naivno obnavljanje vsebine, kot da bi brala učiteljioa kake zakotne osnovne šole domače naloge svojih četrtošolcev. Ni pa to posploševanje. Re-vije oziroma nekateričasopisi le prinesejo kritiko, ki je resnično, v osnovnem pomenu te besede, kritika. ločepem umetniškem nivoju. S ^daj je res samo p>oskus; tudi to fctrani tudi Mladim potom poezija ni doživeta. Asta. Brez trohe talenta. Rudi. Za zdaj še kar naprej ter (maslim občutliivost d'o . , . v.. ,. «, okolja, občutljivost do sebein nJ.k.a3 ?*f\.9e pa se revl.'ia svojih čustev> mnogokrat po- odloči^da knticno spregovori o žene v tisto znano patoloSco foslflh pnspevkih, tsdaj naj bolje, da rubriko opusti. No, pa nekaj besedj o tem poslednjem. Namenoma sem vzel v roke zadmjo številko Pravzaprav si moraš precej časa beliti glavo, kam bi vtak-nil Pogovcre s sodelavci v re-viji Mlada pot-a. Za med kri-tiko ni, je nekolikb premalo, za med epdgrame tudi ne, je nek-oliko preveč; ttidi nekaka lakonska kritika ni, ker pač ne pove vsega kar bi morala. Tudi navodila, »kako in kaj u-Nav&ezadnje bi se človek od-ločil in dejal, da so kritične opombe in napotki mladim «odelavcem. Kot take bi jih lahko uvrstili h kritiki. Poleg te kritične poteze pa mislim, da imajo ti pogovori tudi nekak vzgojni pomen. Ne samo, da povedo oceno dela, da opozore avtorja na napake, ampak jih skušajo vzgajati v misili in obliki, povedati jim hočejo, kaj je in kaj ni. Vse to se tudi povsem strinja zna-čeli ki-itika Tudi te vztg^ojne poteze (slaba beseda, se zave- dam) mi nihče izmed sodelav-cev ne bo mogel oporekati, si-cer čemu neki naj bi potem sploh bila ta rubrika. Mlada pota — Revija za mladino, ne samo revija za mladino, temveč v prvi vrs'ti revija mladih. Lahko pa reče-mo, revija najmlajših litera-tov, kolikor zadeva to literar-ni del revije. Prav zaradi te-ga pa je kritika prispevkov precej tvegana v marsikate-rem pogledu. Brez dvoma je veliko lažje napisaiti Skrii/iko dela že priznanega avtorja na določeni umetniški stopnji, z začrtano smerjo itd. itd., ka-kor pa ocenjevati prvence po-et'ov, ki šele bodo poetje ali pa sploh ne. Pri tej kritiki je treba upo^tevati, da so njiho-va dela šele prw?nci, prvi po-skusi, da so avtorji še mladi, zaradi svoje miladosti preob-6utljivi, da jih pr»v ta preob-čutljivost navzv«n im nevzno- pisarjenje. Koliko pa je res-ničnega talenta, lahko zaslu-tiš že v t»h prvencih, vseh plahih, vseh zmedenih. Prav ob tej točki &e pričenja vsa pomembnost urednika oziro-ma kritika. Popolnoma pra- B. K. ¦Knako! Neznani. »Sirota« je zares sirota. Ni. Mi. Samopašno-st nekega pi- revije Mlada pota, da bi bili janca, drugega ni nič, litera- zgledi bolj sveži, bodj pri ro- ture še manj. kah. Ivan Potrč — slovenski pripovednik — umetnik. Vaša dela so si utrla pot med ljudstvo. Toda oprosti-te nekaj me moti. Zakaj tako avtoritativni nastoppro-ti mladim? Odgovarjate: Jože Š. »Beli kosmi spominov« — zares sarmo kosmi, kosmi, kosmi,... A zakaj so naletavali, tega ne veva ne jaz in bržčas tudi Vi ne. Ni to nekolikainj krivično? Ne zdi se mi namreč verjetno, da bi avtor Jože Š. sploh kaj napisal, če ne bi ničesar ob-čutil. Ne pcnznarn tega »Beli kosmi spominov« (še tega ne vem ali je to pesem ali pa čr-tica, novelica ... Bržčas bo ne-kaj s prozo v zvezi). S tem, da je delo nepomembno, brez kakršnekoli umetniške vred-nosti, se strinjaim. Strinjamse Ivan 2. »Oče in sin« — ne prepriča, »Saj vidiš, danemo-remo« — ne poznate življenja; »Dva« — velja oboje! it>d. itd. Pravzaprav so tole duhovito pisani odgovori, elovek bi de-ja>l, da je nekaj epigramskega v njih. In povrhu vsega; za nas ostale bralce so zatoavni. »Oče in sin«« — ne prepri- damo. priznavam, precej duho- ča. Verjamem. Tudj mene po vitosti je v tem odgovoru. To vsej verjetnosti ne bi. Ivana in pa da stvar ni kaj prida, Z. pa morebili le zaninra, če- In ostali? samo to in niče&ar več ne naj-dem v tem odgovoru. Morda pa je avtor pričakoval česa več. Morda bi rad izvedel, kaj mu ne prepnca. Morda tudi sprašujejo: kje so napake, kje slabe st.rani, mor-da je pa le nekaj dobrega, v je in kaj ni. Morda ga je tak čem; kako je s stilom kako «, ndgovor prizadejar? Sicer pa, kompozicijo itd. itd. itd. Zdi se mi, da tem mladim avtor-jem že rubrika sama po sebi če njega ni, mene tudi ne. In tale: Franc K. Tudj vi se nikar daje pravico do teh vprašanj. patč zato, ker povsem ziaoipam ne trudite, zgodbica je daleč Morda se to lahko opiravičuje, krHtku. Toda nekaj me ven- prerevna (»Njen prvi poljub«). češ: Saj nisem uradni kritik, darie rooti, Kako je to pove- (Oh, kako resnično srečen bi literarni zgodovinar. Kje pa imam čas, da bi vsako malen-kost razlagal in razelenjeval na dolgo in široko. Toda ne-kaj se mi zdi. S takimi odgo-vori morebiti narediš več ško-de kot koribti. Pravim more-biti. Toda tudi to neznanko »morebiti« je treba upoštevati. Odkritost je lepa stvar, toda vsaika grobost še ni odkritost in vsaka odkritost še ni gro-bost! Vsak izmed teh mladih piscev je mlad človek in kot tak dokaj občutljiv. Vsak je v svoje, sicer neumetniško delce, vložil ali vsaj skušal vložiti del samega sebe, svoje notra-njosti. Čemu ga torej žalrti v tem? Upoštevajmo v njihtudi Ijudi, ki nastajajo in ne samo one, ki ss poskušajo v pesmi ali prozi. Težko je v enem stavku zajeti vse, kar bi človek hotel ali moral povedati. Ce si je revi-ja nadela tudi tak umetniško vzgojen namen, tedaj naj ima-jo pogwcri s sodelavci tudi tiakšno vrednost. Tako pa bi se lahko na koncu vse koncev lahko reklo (naj mi bodo opro-ščene te potvorjene besede):A zakaj ste kritik, tega ne veva ne jaz in bržčas tudi vl ne! Čemu sem v teh nelkaj be-sedah omenil samo ocenjeval-ce proznih prispevkov in ne ostalih dveh, bom povedal. Ker so se. m} zdeli ti odgovori najbolj spoitikljivi in ker je v ostalih več taktno&ti. Ni vsako »trganje«. duhovičenje, pasmeh in zbadanie že kritika (zatorej naslov Kritiika kritike), kar nam je Slovencem že skorpj prirojeno. S. B. Mi vprašujemo — kdo bo odgovoril!? Nič nimamo proti potoua-njern v tujino, saj $e včasih prav lepo sliši, ko je kaka ekipa dosegla lep uspeh na viednarodnem tekmovanju. — Včasih se lepo sliši morda tu-di zato, ker tu u Ljubljani ne verno, kakšni so bili nasprot-n:ki. No, pa to ni važno, za-nimiv-o je le to, kdo hoče v tuj/no. Tokrat so si zaželeli poto-ranja v inozemsivo člani na-Še.ga Študentskega šahovskega kluba LUSK. Pridni fantje so to. Lepo zgodovino iviajo za seboj, celo za najboljši štu-dentski klub smo jih progla-sili pred nekaj leti. Toda žal, to je samo zgodovina. Njiho-vi letošnii uspehi so nekoliko drugačni. Naj povemo v enem stavku: tekmovali so v prvi zvezni ligi, kjer so doživeli neprijetno presenečerije — iz-padli so iz prve lige. Pravi-jo, da je vzrok v tem, da se je njihov tekmovalec Grosek slabo obnašal in so mu zato prepovedaii igranje na tur-nirju. Morda...? Ker so iz-padli, so morali na tekmova-nje v drugo zvezno ligo. Na splošno presenečenje se ekipn •LUSK Olympie na tein tek-movanju ni pojavila. Zakaj? Ni bilo igralev. Zadriki obi-Čajvi — šola, služba izpiti... Sedaj so priSU šahisti na OTEH GOVORIMO... PO OBČNEM ZBORU PLANINSKEGfl DRUŠTVA Slanko Lorger — študent iizike Olimpiade jc konec, konec je tudi prcgnoz, kaj in kako se bodo odrezali na tem veli-kem tekmovanju naši atleti. Sedaj lahko že reoemo, pre-senetilj so nas in veseli smo njihovejta uspeha. Zato je prav, če tokrat malo pobiiie spoznamo nekatere izmed ti-stih, ki so zastopaii barve na-še države v Avstraliji. Mi na ljubljanski univerzi smo prav gotovo najbolj vesc- Dne 22. novembra t. 1. so imeli planinoi ln alpinisti PD raznih manjših akcij, kot prire- li uspeha, ki ga je dosogel Univerza svoj VIII. rednj letnj občni zbor, katerega so se ude- janije izletov, predavanj, filmov Stanko Lorger. To je popolno- ležilj tudi lastopniki PZS (predsednik tov. Fedor Košir, na- s planinslco tematiko ~ bo dru- ma razumljivo, saj je Lorger čelnik komisije za alpinizem tov. Tone Bučer), rastopnik AŠD štvo povečalo vključevanje mla- naš kolega, študira fiziko. Po- Olympia (tov, Korče), zastopnik društva visokošolskih profe- dine po ljubljanskih srednjih vedati o Lorgerju kaj novega sarjev in znanstvenih sodelavcev (predsednlk tov. prof. dr. I. šalah, vkijučevamje v članstvo je pravzaprav težko, saj so ga Fran Zavrnik), nadalje tastopnik PD Ljubljana - matica in PD PDU prof«L-orje in ananstvene športni novinarji »izmolzli« do PTT Ijubljana ter rastopnik UO ZS.F ln fclan univerziletnega sodelavce ljublijanske univerze konca. Dali so mu že neSteto- sveta tavariš Bulc Marko, ki je v»dil kot delovni predsednik in srednjih Sol — da se re^i krat naslov: slovenski športnik občni zbor. fl-uktuaelj* članstva in da po- §t. i, edan najboljšfh športni- Poročila odbornikov, pred- sprejelo tudi pokal, kot nagrado sf'ne JruStv-o nekaka osrednja kOy juprOslavije, stalni držav- vsetn pa predsednfka neutrud- uredništv.a TnLbune najboijšemu P18™"*** OTgan,izacijii, u. ka- nj reprezentant, državnj re- naa* U nnk^n^ nlaninskeffa kiubu v okviru ASD OlvmDLa. t&r€. b'ocl'0 .lz*1'1 ^ud-le . Pla- korder na nrozi 110 m z 7a- Planinci najbolši nega i:n poštenega plandnskega kiubu v okviru ASD Olympi.a. deLavca dr. Iva Valiea, nam Posam«zn.i 61-aini odbora Pa 00 " nc! ln. aip:ni,srt,i Kot pravi prekami, eden najboljših Ev- povedo, »d« j€ planinska orga- bUl pohvaJjeni na skupš6iai ™ CeB^« Tbli« S ropejccv na tej T>roRi, eden nizacija Po »vojem dosedanj^m AŠD Olymp:a, n^ Pole«J*\*J* *L* **™ najhitrejšT: JuKo-fovanov in ctelu pokazala, da je d«lala s In aaLo je povsem upravifieno fvpt CnLJr tnH? »kUin« 1« kaj še vse- Tore-J superlativov pravo-zavestjo in s takfoim pre- x¦ zapisal sekretar ASD Olympi,a v Snvet' Kalc^r tud . ™'i0 za ?°" pričanjem. ki edina utegne svojem orgaiuza^jskem poroftilu ^.^^^Zt^Si meimbno kor'&tno de^anje.« S našega So stvari, za katere s« nam včasih čudno fcdl, da so. In 0 takih stvareh po navadi molčlmo. Pravimo. kaj bi be»ali v žerjavico, če ni treba. Vča«ib tudi pravimo, da se ni vredno zamerifci temu ali onemu in spet raje molčimo. še največkrat je tako, da mol-čjrno zaradi toga, ker se bojimo, da bi takorekoč plju-vali v svojo skledo. Zdi se, da ni vedno prav, če molčiTno. Morda bi lahko pomagali eden drugemu, če bi vedeli za svoje napake. Morda bi drugič ne storili več tako, če bi vedeii, tla je bilo napak. Prav zato smo se v Tri-buni odločili, da bomo osnovaii posebcn kotiček z naslovom: Mi vprašujcmo — kdo bo »dgovoril? Ce kdo misli, da je prizadet, piostor v Tribuni mu ie vedno na razpolago. ve5 kot preveč. : - ¦ . fn1p. wPn .,„. . ..„,... ^vcuuv jug^uv^e u:J1Miaj- Vsi ti naslovj so upravičeni imett z« na:rad_m Hovek« jkh tole.^PD ^"-^^najbaljsa ^ ^^ ^^ ^. da ,n j|h stanko tndi ^služi< R pa je, da vam Stanko sam te-K8 ne bo nikdar onienil. Stan-ko je popolnoma »navaden« študent in nekdo, ki ga ne ključiii občni zbor tik pred z,im- P«zna, ne bo nikdar uganil, organizacija v sklopu **~^~aa, . . , druitva. Dolgoletni predsednik se "aJ nove Paninsk« ^^ice tov. Valič je s svojimi sode- n'afc^o v slovenakem jeziku. S takimi in podobni-mi pogled; so pianinci in alpinisti PDU za- PDU, ki mu ponavno predae-duje tov. dr. Valič Ivo. Imena VO Olympie z željo, da bi jim dali nekGj denaria. »Gremo nix tekmovanje na Dunaj. Gosto-vanje bo stalo okoli 50 ilsoč d-tn.« UO je seveda prošnjo odklonil, toda skoraj bi si upali trditi, da bodo šahisti vsezno odpotovali na Dunaj. Zanimivo je, da je sedaj igvulcev, ki bi lahko odpoto-vali na Dunaj, dovolj. Sedaj ni več vprašanja prostega časa. Izpiti, šola, služba, vse to sedaj ni več problem. Ali se vam ne zdi, da je razlika med navdušenjem za prven-sivena tekmoimnja in tekmo-vanja v inozemstvu le malo prevelika? DEAGE TELOVADNICE SO PRAZNE L^tos se je zgodilo< da je bortia za telovadnice uspe'j. bolj kot druga. leta. Zgodilo se je, da jc telouadnic doi^olj. Toda glej — letos so telouad-nice prazne, 2e nekaj m^se-eev plačujemo najemnino za telovadnico na I. gimnaziji, prav tako '" tudi s klasično girnnazijo. Zanimivo je, da so telovad-nice prazne takrat, ko so no, vrsti odbojkarji. Le-ti imajo poleg omenjenih dveh telo-vadn>c na razpolago še telo-vadnico v gimnaziji na Viču, tako cla lahko trenirajo šest-krat na teden, ali z drugiml bzsedami, vsak dan, Res je, da je ekip vcč, res pa je tu~ di, da je bilo igrišče pod Ce-kinovim gradom celo poleti neredko prazno. Dmgi klubi niso.tako dobro »zcloženi« s telovadniccmi kot je odbojkarski. AŠK toži, da iivajo premalo prostora. Planinci pravii-o. da b» zelo rarli telovadUi vsaj enkrat na ted°n, pa tudi drugt si žele telovadnic. lavci zgradil društvo, ki je P«-nas na-ši univerzi in Zvezi štu- dentov!« . ........ c S -teml besedami je dovolj ^o seiono, v fcateri imajo na- ^a ima pred sehoj svetovno jasno poka»no delo našega men izvesti prve, naloge in »nanejra at!eto Skromnost ln skl«ipe: borbenost, to sta njegovi dve poVečati gmLsel za visokogor- ™fr«W ^»k!-. Pred odhodcm kakor Antonov, Jurca, Sernec, sko-tumo smučanje, pošiveti na «llmpla«o 3«# Lorper samo Buser, Melanšek. Aplenc poieg vključevanije mladine in profe- "PJal. da bo poizktisil kar se ostalih nam pa dovolj jasno sorjev v društvo, prirejati pre- Pač#da, nikakor pa tned odlic- pov&do, kaj liahko pričakujemo davaruja in vrSiti ostalo propa- n?ml Amerf?»ni, Nemci In An- od novega pdtoora. Občni zbor gandno delo, predvsem pa do &*¦%] nl upatl na kak pomem- je poleg uptavnega odbora iz- konca izve-sti vpraSanje glede l»ne,išl uspeh. Tako so pisali vokl z« prvega tastnega pred- 6.1ansk,i,h legiUmaoij. S tem: be- tndt vsl domaei časopisi in sednika PDU svojega redneg,a s«dami sm,0 dovol-j jaano začr- pre«enerenje je bilo toliko ver- n-utKe, seveaa pa popoinoma 61«na planinca, smučarja in al- tall prv« naloge PDU, kl za- j«, ko smo prejeH vest iz Mel- »aupa v svojega varovanea. O'Brieh sicer ni dosegel svojesra dalja pa je obifajnega rezultata, zlata me-tudi nekaj t€>mi . besedami je predsednik PLnista, ki g« *e klj-ub svojim jem.a,io piropagandno-ideološko- bourna. Da, to je skromnost! Kaj pa Lorger privatno? družtva otvoril občni zbor PD šestim križem uipa vedno v st«. vzgcijno dejavnost, kulturno- jn borbenost? O tej je od- Priden in vesten študent fizi- Unive-rza kot dela_pianinske cr- n,0 • in d.eli priij!e,tne večere po e-Hčno. športno-tehnično in estet- Več govoriti, saj vemo, da je ke' "Jegov največji užitek pa gamzacije S.ovem^ k,i .zdru- u&pelli d,nev;ni smufe na Kafoah, eko. To %o naloge in ciljd naše prav g to Sv».j0 lastnostjo do- Je spanje. Pripisujejo mu naj- žuje y svojih vrs.tiah coa 600 uaianov študentov i.n srednješol- tov. prof. dir. I. Frana Zavrnika. plani-nske organi.zacf.ie in mjih hj; jc rnarsikatero teUmo, pa večje sposobnosti v tej last- . , D« navedem še bodoč« naloge vrednote so odraz dela in po- tndl v Mpihnnrnn \e x n\a do- nosti, saj zaspi kjerkoli in ka- cev, ki jnm je planmstvo po- drUštva: vedo kai nomeirli č]oyeku ola_ segel uspeh s katerim j" za- darkoli hočeš. Celo Gradišnik poleg standardnih pr'ireditev ninatvo, kaj mu nudi. — Vam dovoljen sam in vsi drugi. Je med tistimj. ki pravijo, da -- »mučarskLh tečajev na Kof- ¦ vsvm pa, ki s'tiremite v gorah _ _ _ ' bi Stanko dosegel veŽje uspe- stalo del splošnega van'ja. Poro.čila &o ud«js'tvo-govorila, kokko članatva 4ma PDU; da ^ah, zitnsko in letao alpdnietift- dn doHm ?,a takimi oilji — kll- LorRerjev trener je marljiv he v Spanju kot pa v tekih z je društvo pnTed.Uo 12 preda- nih tečaijev, redme plezalne šole, čemo: vključite se v vrste na- športni delavec iz Celja, F. zaprekami. vanj o l&potah nkcij,i za z.nan-S'tveri'0 raziskavo Alp; da se j«-požive.lo delo mlad:m®kiih pla-nmskih skupin po. ljubljansteih srednjih' šolah; yse to lh «aroo to še ne sme biti m-erMo d«la-PDU. Važen j« bij p&ud«irek, da je organ.iz.aciij« 5 svojim de-lom dokazala. &a je upraviioena. •da nad«ljiije to svoj« delo k*A vreden naelednik predvojjie Akademffke »ekcije: SPD, da gradii dalje na pozitivnih .osnb-vah n«še planimske dejavnosti: kaj je PDU nudilio sv<>j:im čla-nom, mladinn planirioem "ih al-pinistom, ¦ zaikaj jih je o»relo> kaj jim p-omeniijo gore in:'ka-tere trajne vrednote puSčajo v njiih? S temi vidlki je PDU uspeSno delovalo in v znak priznanja njim vesele in žalostne tre- r Na Jesenicah je precej Itudentov, mnogo izmed teh pa se ukvarja tudi s fiportom. Znano je, da je največ zanimanja za hockey, na drugem tncstu pa sta odbojka in smučanje. Studentje tvorijo jedro moštva, ki ga predstavljamo na naši sliki, dose-zajo pa prav lepe uspehe v kvalitetni republiški ligi. Seveda težav ne manjka, največji problem je telovadnica, kajti štu-dentje, ki so večinoma v Ljubljani, nimajo čez zimo nobenega prostora za treninc. Študentje športn ki z Jesenic CCX»OOOOCraOOOOOCCCOOCOOOOOCXXXXKXXX»e mlajša (čisto majcena) hčerkica. Go-tovo bodo tudi njune čestitkc prisrčne in Stanko jih bo mor-da na jbol j vesel... Franjo Mlhalie — jugosbvnasjta iokomoUKa, Franjo Mihalič, ali po do-mače »Miha« sodi med tictc atlete, ki so prinesli naši dr-žavi že precej športne slave. Zmage na velikih tekmova-njih v tu.jini, na balkaniadah, na krosu narodov. «a tekih li-sta Humanite, povsod smo vi-deli Mihaliča na prvih mestih. »Miha« spada med tiste a-llete, ki so med nalim šport-nim občinstvom najbolj pri-Ijubljcni. Na vseh ttekmova-njih slišimo bučno v/podbuja-nje: Miha, Miha. Miha pa je Sikromen, še več, celo pesimi-sHčen at'et. Skcraj pravilo je, da se Mihalič slabo po<5uti ta~ krat, kadar je v najbol.^i formi. .Te pa eden najbolj vest-nih atlelov in se pripravlja na tekmovanja kot redkokateri športnik. Sedaj bo ravno Ieto dnl od-kar smo bili na smučanju v Kranjski gori. V Porentovem domu je bil tudi Miha, ki je vsak dan tako bo]j za šalo te-ke! v Planico in nazaj, popol-dne pa tja do Martuljka. »Pri- Zakoj nove izkaknice Pred nedavnira je Pla-ninska zveza Jugoslavije sprejela sklep. da uvede nove planinske tzkazni-ce^. ii&kane v cnotnem srbohrvalskem jeziku. Te izkaznice naj bi stale 90 din. 2e prej pa je bil sprejet sklep, da bodo izkaznice tiskane v vseh narodnih jezikih. Planinska dr»štva v Sloveniji sodijo, da je namera Planinske zveze Jugoslavije nesprejem-ljiva. ker so stare izkaz-nice še vedno nporabne. z novo visfiko ceno pa bi morda odbili veliko število članstva, pred-vsem v tistih društvih, kjer flanstvo sestavlja v največji meri mladina. Med ta društva pa sodi seveda tudi PD Univer-za. Slovenska planinska društva predlagajo, naj se izkaznice natisnejo v narodnih jezikih, proda-jajo pa naj se po spre-jemljivi ceni. Ce to ni izveoJjivo, bi bilo naj-bolje. ie bi ostalo pri »status quo«. da se je dobesedno pritolkel do je bilo tudi tokrat, saj je po- so vsi, celo inozemci, polagali f^ fVnala, skozi vse naporne teke pularni »Miha« pustil za seboj največ nad. Gotovo ste uganik, v četrt in polfinalu. Rezultat m vse »ase« razen M.Tnouna. To je da imaino v m.islih našega re- bil dober, stez.a je bi^a slaba, njegov največj,? uspeh v športni korderja Mugošo, ki je v teku toda Stanko je opnavi&i sVojo karieri in s tem se je pridružil na 5000 m odstopil, na 1500 n,a Vse to je le bežno, na to bo- JugosLavija. V trenutku, ko to pot v AvstrallJ° Rečemo lahko našim veteranom Gubijanu, sploh n< nasitopil. Tudi Perica 0 morda kmalu pozabili. Vse pišeimo nam še niso znani re- ^1™ eno ~ odlično! Stuklju, nogoimetašem, veslačem Vlašič se ni odrezal tako, kot mo polno pa je majhnih dogodkov, kj bodo teomu ali onemu tek-movalcu ostaln' vedno v spomi-r.u. Olimpijaka vas Heidelberg je živela namreč svoje življe-nje. Skoraj bi reklr? neva.rno življenje, fcajti oni dan se je zbralo tam 50 tisoč Avstralcev, zulbati 'ii vseh panag, a vendar dovolj, da moramo našiim pred-etavnikom posvetiti odstavek. Smo več kot zadovoljni PRlZNAJMO.malo pesim siič- Po hodniikih naših iakultet a\ vvaterpolistom, ki so pnnesli smo morda pričakovali. bodo o Stanku še precej go- zlato in sr&bro s prejšnjih olim- vonlld... piad. X X MENDA NAM ni padlo v g'la- SKORAJ BI JO pustili doma. vo, da bi lahko kakšen od naših Nekaj dnd' pred odhodom v Av- no smo gledali našo odpravo, alletov dobil celo medaljo. Zato stralijo smo prejeli vest: po- Nekaj je pa vendarle res; z nastdpom na olimpiadd' smo več kot zadovoljni. • MNOGO SORODNIKOV. V olim.pi.iski vasi Heidelbergu ki se je odpravljala tja čez ni čudno, če smo ka-r zaploskalj tuje tudi Vinka Jeričevič. Od- vlada veKlka disciplina. Moski in ki so hote.1? videti tekmovalce »veliko lužo«, na peti kontinent. ob vest.', da je Mihalič, prikip- potovala je, plavala v predtek- ženske so Ločen,i med seboj z od bUzu, hoteli so za spomin v&aj košček obleke. Če bi jih dobi.li, bi jih, po domače pove-dano, raztrgali. Zato ni čudno. čp so bili tekimovalci hvaležni po!;'ci.ii, da jih je rešila.. . Climpiada, največija med naj-sLiajnejš-mti' športniimj priredit-vanij na svetu. 69 držav, 5000 Z drobnogledom po olimpijskih zapiskih Zdelo se naim je, da ne morejo ni visoko bodečo ograjo. Na vrafcih visi n,apis: ObiskrJ dovolj&n:i samo sorodnikom. Organiizatorji so bili presenečeni, ko se je že prvi dan olimpdade pojavilo na ženskih vratih izredno velrllko števHo »sorodnjkov«. Zanimivo je biio tudi to, da so »sorod-, . . . . ., , . , . , niki« obiškovali samo najlepša in skromni jugoslovansk! movanju tfn dosegla nov državni delkleta stvar Je postala sum. MEDALJE, REKORDI... tekmovalcev, ali n,i to dcvvolj, v družw odličnih tujcev av dolgoprogaš, osvjil drugo me- rekord na 200 m prsno, zraveo n vL in obi/k' .o^^nVd^ru^ aa napisemo - bla je odhtos nlč storiti. Seda; lahko zaplše. sto v mara,tonu in s tem tudi pa seveda I. vstopnico za fi- i^™ " P°i'nlLfni Ztf. ir. elitna prireditev! dne naprej prepovedani. Sorod- Pa recite, če ni »mis olimpiade« res prikupna? mo, da smo saini sebe podcenje- srebrno kolajno. To je W!a bila nalni nastop. Drugi dan je Vinka niik ali ne zensi-a vrata so za Med 69 državami je bda tudi v*ali. Podcen.ievaL? smo sposob- tudi prva medalia za Jugosla- spet skočila v vodo -fn izdržala moški * { popojnoma za'arta nosti naših tekmovalcev, pod- vijo na tej olimpiadi in zato težko borbo z najboljšimi pla- To d,igcip:lino močno občutita cenjeval,' smo tisto vrlino k^ zaslužj M,i!haliič še bolj iskrene valtomi n,a svetu. Spet nov tudi dva madžarskia telkmovalca najlepšo udeležemko olimpijskiih ie z,a športni uspeh včasih od- čestitke. državai rekord, v družbi p-la- Arpad !n Kety Domjan Poro- l^ev Je bila med češtoo tekmo- ločilnega pomena - borbenost Veino da je maraton najtežja valk svetovnega razreda pa če- fr/lfl gta 9e ^ijk pred ^^^ na vaLko Fikotovo ^n Avstralko Najprej nas je presenetil Ra- atletska disdplina. Preteči 42 trto mesto. Tega od VJnke nismo ai,:mpiado in je za ^j-jj^ poto. Marlen Math«ws. Zmagala Je čič s svojitai odličnim šestim km res nl k,ar tako. Pred od- Pričakovali tn vest nam je po va,nje v Avs1;raiij0 pravzaprav 'Marlen, članica' stafete, ki je mestom. Toda še mnogo bolj hodom v Avstrakjo bi Miharč vse'J P^avici vzela sapo. Spet p.oročno po,tovanje. Toda tudi za doseg^ nov svetpvni r&kord r.jiju velja — vstop prepove- bi]a Pa Je t«di tretja v teku veseli smo '>ili, ko je prišla iz rajraje ostal kar doma. Vedno °ovo presenečenje — veselo Melbourtia vest.: Stanko Lor- je tarnal, da ni v formi, d& presenečenie! Kako škoda bi ger petil'! Kdo . bi si mislil? rnaratona sploh še nikdar m bilo, če bi ostala doma. Stanko je bil zadnji na Hsti ti- tekel na pravem tekmovanju, da Da, to *o res vesela presene dan... • NAJLEPŠA IN NAJTE2JA na 200 in 100 m. Torej alma se-daj v žepu kar štiir.i kolajne. Dve bronasti za tek na 100 in stih, ki? bi mogli kaj storiti na ne pozna nasprotnikov, da mu čenja. Nismo pročafeovali, de Novinarji-j bi ne bili novinarji, 200m, eno zlato za nastop v olimpiadi. Tekel je z atleti, ki bodo M.imoun, Zatop«k, Karve- bomo lahko čitali v nažih ča- če bi med športnimi poro&ilj ne zmagoviti štafetj im š«. eno zlato Ježič je bil med najboijšimi \vjterpolisti v Melbpurnu tečejo celo sekundo boljše od nen in drugi?, pretežki tekmeci sopJsih članke z aaslovd »Vesele oprevljiali tud: kaj drugega. rijega. T.oda Lorger tai' ne bil Te pesimistične napovedi so vesti iz Melbourn««. Sev&da. Znano je, da sodi v ¦njihov de- Lorger, če bi se ne boril do b\'le .prvi dober znak, kajti ka- popolnoma brez razočaranj ni lokrog tudi izblranje »miss« zadnje zapreke, do vrvice na dar »Mi.^ha« tarna, takrat se šlo. Zanimivo, da je najbolj cliimpiade. Tega. so se lotih za lepoto. V Melbournu je še ena tek-movalka, ki vzbuja splcnšno pozornost. To je Rusinja Ta- zlato medaljo v meiu krogle, čeprav je bila znaven tudi njena rojakinja, sveiovna rekordepka Zibi.'n,a. Njena z-maga je prese-nečenje, še bolj pa je Tamara ?.nana po svoji teži, toajti teh»ta • ni-č manj in n.ič v&č kot 113 kg. Torej brez dv&ma najt-ežja ude-leženka olimpiade. • KOUKO STUDENTOV? Statistikd so i2ra<5una.li, da sodeluje na olvJmpijskih iigrah približno 2000 študentov \i raz-nih držav sve'oa. Najbolrj »štu-denjski« sta &kipi ZDA ()n Sov-jetske zveze, kar je popolnOma razumljivo, saj so un.iv&rze v teh državafo p.rava središča športa in kval!:.tetn:Lh tekmoval-cev. Poklic: študent, je največ-krat naipisan v sstanovan.istei kartoteki olimpijske vasfl Hei-delberg. In prav nič čudno n.i, če je olimpijska vas dabCla iim« po starem vseučiliškem meski Heidelberg. • TORTE ZA ZMAGOVALCE Tri torte so prinesk' ob dolo-čenem času v sovjetski tatoor. Tisti, ki so %"n prinesli, so bvU precej presenedend, ko so do-bili nialog, naj jih odnesejo zma-govalcu v metu dliska Conoljrju, zmagovalcu v skoku v daljino Bellu i-n zmagovialcu v hoji na 50 km R&edu. Menda so v ruskem taboru pr.ičakovali, da bo ta dian eden izmed najbolj slavnih za rusico moštvo. Toda usoda je hotela, da so ostak' Krivonosov, Bonda-renko in. Mašaškin brez tort.. % cilju. Samo tako mu j« uspe^lo, v«-vine jn izvor kulture ljudsiva Maorov. Naziv »Maori« veilja danes za vse prebivalce Pol»nezJje ln ne samo za prvotne prebivalce Nove Zelandije. Sem spadajo Tahitijci in Samoanci1, kakor tudi danes že dzumirajoči starl pretaivalci Havajskih otokov In Markiizov. 0 Še pred nekaj stoletji ao bili otoški narodi združeni v zvez.i, imenovani »amfiktionla«. To je bila skupna organ.t-za-cija poltaezijskih držav. PretJ-stavniki teh držav, tudj .iz zeio ©ddaljenih otokov. so prihajali »a nekaj let na otoke Raiatea v Vetrovnem .oto&:iu. Tu so tl predstavniki v svetiš&ih, zgraje-nih iz velikh kamnov, oipravlja-li svoje slavnostne obrede ¦ln jnisterJje. Tukaj so se vrši-a tu-di posvetovanja paglavarjev, kl eo sem prihajali ,iz najoddalje-n€jš?'h ntokov. Ta organizacija Tonga, ki so kot angieškb pro-tektoriat ©bdržalL navddezno samouprav'0. Danes lahko opazujemo po-časen, toda stalen porast prebi-valstva, posebno n-a oto;čjih cen-tralne Polinezije. V pretekLili tridesetih letih se je prebiva.l-*tvo Samoanskih otckov podvo-jilo. Prebiv,aliStvo narašča tud.i na drugih otokih. Z narašCa-njem pre-bivalstva pa je pove-zan še drug ipojav — širijo se nove ideje .in želja po neodv:-snostl. Na Samoanskih otokih Je prebiva.stvo že doseglo prve rezultate. Na otokih, ki so oddaljeni od glavnih moTskih poti, kjer Ljudstva nis'o podlegla mešanju z novimii evropskimi naseljenci in so zaradi tega ohraaila svoj px"votni značaj, lahko danes opazujemo veliko raizličnust rasnih ti»pov. V glavnem lahico opazimo značilne črte treh ras: beie, rumene in ^rne. Pri ne-katerih prevladujejo evropei-dalni elerrnent? pri drugili mongoloidni in pri ostalih e.e-menti črne rase. Razen visokMi ljudi s svetlorjavo poltjo, ki spominja na barvo pšenice pred žetvijo, z evropskim* črtami obraza, so posebno v centralni Polineziji številni otočan' z ru- ki jih lahko pripišemo vplavu sredozemske rase in samo 17 odstotkov rumene in 22 odstot-kov črne. To je še ena uganka otokov. N.ikjer na Pacifiku ni mogoče naj.ti tolikšnega vpUva bele vase. Ce hočemo neposredno spoz-nati, kako so živeli Ijudje v ku-meni dobi-, potem maramo odHi v vasice, ki so oddaljene od lu-rističnih krajev, med prebivai-ce malih goratih ototoov Ve-trovnega otočja, ki Ježi zahod-no od Tahitijev. Tukaj najde-mo prastar način življenja, ne-navadno gostoljubnost in pri-jaznost. Tu ljudje še danes up iz katerega izhaija. — Naši predniki so prlšll na te otoke z zahoda, s strani Indl-je. Na otokih so našli nizkora-sle in temnokože prebivalce s kodrastimi lasmi. Vojne med starimi prebivalci in našimi predniki so trajale precej časa. Končmo so naši ipredniki zmaga-li. Premaganci so postali naj-nižja vrsta ljudi v Polineiiiji, imenovana »Manahune«. Zgodovinski podatki z otokov Tahiti, Samoa, Nove ZeLandije in drugi'h potnjujejo mnenje mladega ptoglavarja. Med po-tomci najsta.rejših prebivalcev Polinezije najdemo iste ele-mente črne rase kiot pri mela-nezijskih plemenih in nekaterih zelo starih skupinah Ijudi v In-doneziji in Indokini. Rasna anali'za Polinezijcev jasno kaže na njihov azijatski izvor. AimerJški Indijanci ne prMejo v poštev pri nasel,1eva-nju Polinezije; to diokazujejo njihove rasne posebn,osti. Jezi-koslovne primerjave lijudslev Polinezije f'n Melanezije prlve-dejo do istih rezu.tatov. Ravno^ ilako lahko tudi s primerjavo piolinezijskega orodja z arheolo-šiki'mi najdbami v Indonezlji ugotovimo aziijatski iizvor. Na tem mestu so v starih Pompejih prodajali vino Hiša dveh mladeničev Dvoje beležk iz Italije DVA DOGODKA, ki sem ju zabeiežil na izletu v Pompejih, sta za današnjo Italijo tolikanj značilna, da ju ne morem za-molčati. S tistim, kar namera-vam opisati na koncu tega se- Diplomirana nevesta e nekaj mesecev in za Mar-Jetko bo vse končanto. Ce ne napravi kakršnekoli od-ločne poteze, jo čaka poguba. Marjetka je zmignila z rameni in se pogledala v zrcalce. Prav-kar se je vraila z nekaj meseč-ne prakse, kjer Je končala svo-Jo diplomsko naltogo. Dancs Jo bo oddala profesorju in če jo ta sprejme, kaj bo potem. .. Maorski študentje plešejo stare plese je bila zelo rmočna, tako, da je njen vpliv segal celo na odda-lljene Havajske otoke. Clani te organizacije &o skrbeli za raz-lične prireditve, teikmovanja .itd. Vse to je imelio velik drube-no poliličen pomen. Po p:rifio-du EvTopeijcev na te ,otoke je delovanje organizacije pcčasii prenehalo. Sta,r>odavne običa.ie so vedmo bolj opuščali, Jijudstvo je zače.o hitro izumf'rati. 0 Ob koncu preteklega sto-letja so bili že vsi otoki pod ko-lonialno upravo, razen otokov meno poltjo, gladkimi lasmi *n mcngolskimi potezami; razen teh so tudi nizki1, temnorjave polti, s kodrastimi lastnJ1, izbo-čenimi ustnicao maleteli na zelo zanimiv« najdbe. Posebno 49 čaš, ki so jiTn na-šli v starih kamenit^h grobo-vih, predstav.jajo pomemben podatek za izvor polinezijske-ga ijudstva. V teh čašah so za-sledU« 76 odstotkov elementov, RESNA KRIZA (Nadaljevanje s 3. strani) . prvem poglavju, paroJa o vvetavni študentski enotnosti« x)lj toot propagandna parola, ki je iahko škodlji^a Jn ki lahko zamegLi realno možne napore za dosego enotnosti v študentskem gibanju. To kar je danes mož-no in potrebno v študentskem Bvetu, je univerzalno študentsko sodelovanje, ki temeljii na W-ciativi nacionalnih študentskih crganizacij, sodelovanje mcd Potreti mladih (Nadaljevanje s 4. strani) ' deni. Prosti čas mi je le pičlo odmerjen. Vendar pa svojega poklica ne bi za vse na svetu opustila. Zakaj ne, me, mislim, lahko razumete. Z akademijo sem zadovoljna, oaje i»ii vse možnosti resnega žtudija in mislim, da mi zado-voljuje vse pogoje, ki jih bo pozneje terjal moj poklic. Pre-srečna pa sem, da lahko štu-diram pri prof. Betettu, saj so iz njegovih vrst izžli naši naj-boljši pevci. Ponosna sem na to! Krltika me doslej še ni de-tajlno razčlenjevala. Kolikor pa se je doslej o meni pisalo, sem z vsem zadovolina, vsi so le pohvalno govorili. O svojih ciljih, o svojih že-ljah, o tem bi raje molčala. Prva želja, prvi cilj — čimprej kojičati akademijo. Nato bi rada odšla v Italijo, da si iz-popolnim znanje, potlej pa bi se rada posvetila koncertnemu petju. Toda to je še vse tako daleč pred menoj. Do tiste^a .časa bo še veliko želja, veliko načrtov. Čemu bi sedajle go-vorili o njih! S. B. TRIBUNA A Str. 6 vsemi nacionalnimi organizaci-jami ne glede na njihov karak-ter, naziranje in pripadnos4 k mednarodniui organizacijam. Tako sodelovanje se mora o-d-vijiati, na ža>lost, še vedno v okolnostvh, ki karaktenizirajo obstoj COSEC in MSS, čsprav njihov obstoj ne bi smel bitri oviira za sodelovanje. Na kon-gresu MSS n&o. poudarild tako vlogo nacionalnih študontfkih crganizaaij, svojih član 'c. Na splošno je MSS dosedaj največ vztrajal na razgovorih in aran-žm.ajih z razntoii mednarodini-mi organizacijami. Tako pou-darja MSS svojo željo po sode-lovanjiu z razrrimd strokovn'.Tni arganizacijami kot so IAESTE AIESEC in IFMSA, toda rje-gove organizaci'je — člandce, se ne vključujejo v aktivnost teh organizacij, čeprav te delajo z nacionalnirn in ne mednarodnim članstvorri. Tudi to postavlja znak vprašanja nasprcti stališču MSS do »študtntske enotnosti«. Tni vprašanja stoje pred med-narodinim študentskim gi'ba-njem, toda... ta vprašanja še vedno čakajo na rešitev. Miloš NikoliS Marjetko je bilo strah, da bl pomislila na to. Dokler Marjetka ni blla na praksi si je le nejasmo pred-stavljala svojo bodočnost. Pa tudi svoj poklic. Njeno agro-nomsko znamje se je pričelo in končalo s površnim znanjem, ki si ga je pridlobila na fakul-teti — glede tega si ni nikoli belila glave — in iis opisov živ-ljenja na kmetih, ki Jih je pre-brala v romanih. Romane je imela zelo rada. Pred to nc-srečno praks.o je imela stik s kmetijstvom tudi na počitnicah. Ko je njeni družini kmetica prinašala mleko, jo Je spraše-vala o ceni mleka in sena. Zde-lio se ji je, da Je to popolnora* dovolj. Sicer pa je vsem pove-dala, da študira te reči na vl-soki šoli. Toda ta ncsrečna praksa! Saj v začetku miti. ni bilo kdoveka. k-o slabo. Vreme ie bilo odK'S-no. Ljudje prijazni. Soba, kjer je stanovala z drugimj sošolka-mi, Je bila svetla in prijazna. Dela pa tudi ni bilo toliko, da ne bi imela časa še za druge stvari. Ker je bilo vreme lepo in v bližini vasj reka, priprav-na za kapanje, je oboje temeljl-to izrabila. Po nekaj dneh Je izgubila mestno bledico ist po-stala lepo zagiorela. Ko So ob koncu tedna odhajali v bližnje mesto v kino ali na ples, sc Je marsikateri fant ozrl za njo. Marjetkina vloga je bila eno-stavna — mehanizacija kmetij-stva in žetev. In ker je bilo do žetve še daleč, res ni imeia skrbi. Prvi dan žetve tudi ni bllo slabo. Opazovala je Uudi pri delu in si marljivo zapisovala. Zvečer po delu so se mladl ljudie zbirali v skupine ot> ognjih in se šalili rl— pa pre- pevali. Proti večeru se je lz inesta večkrat pripeljel i »ro-lerjpm« študent, k| je bil tam na počitnicah. Vozila sta se vo vaških poteh in prihajala do-mov pozno zvečer. Da, res je bilo lepo. Potem pa Je pričelo deževati. Dežju ni bilo ne konca ne Kra-ja. Dvorišča in vaške poti so postale blatne. Cevlji so bili vedno umazani in težki od bla-ta. Kako je bilo to vse nepri-jetno! Postelja je postala vlaž-na. Koža na obrazu je počasi izgubljala svojo barvo. Študent z motorjem je odšel i'n pot v mesto je postala neprijetna za-radi dežja. Da, postalo ji je neznansko dolgčas. Pričela je razmišljati. Zakaj sem se vendar vpisala na agro-nomljo? Pravijo, da so se de-kleta potem, ko so gledale fnti pa tu-di v inozemstvi» odhajajo ta-kl. kl ne vedo, kaj pomeni:WIe gehfs? No, Marjetka sl zaradJ vsega tega ne dela težav. Skrbi jo le, kaj bto po dLplomi. Le zakaj niso zadruge v mestu? Vse bi bilo dosti bolj eno&tav- roko in srce. V filmih, ki jih Je gledala in k-njigah, ki jih je torala, se je to vednp tako zgo-dilo. Današnji mladi fant.ie pa so čisto drugačni. Radi bi ve-deli, če znaš kuhati, sprašnjejo, kaj počneš doma in z zan-ma-njem opazujejo tfioje roke. Res so čudai! Brez poezije so. jVlno-gi pa se niti ne branijo oditi na daželo, celo daleč na Jug odhajajo. Kaj pa m| pomaga tak, ki po diplomi in pioroki »dide ravno tja, kamor ne 2e-lim iti, je premišljevala Mar-jetka. i i '•¦¦"' Kako bi MarJetka mogla za-pustiti mesto? Tu je bila ro*e-na in tu je odrasla in domovi-no je videla samo mimogrede, skozi okna vagona — zdela se ,ii je precej dolgočasna. Razeii * sledica njunega zavračanja le-pega spola, ampka le neuteše-na želja po brezkončnem uži-vainju. imela sta lepo navadi* co, da sta vabila v svojo raz-košno hišo najlepša dekleta i2 Pompejev in jim dvorila. Ker sta bila premožna, sta večkrat prirejala takšna hišna veseija in njuna hiša je služila nju-nim fetrastem. Posebnost te hi-še je lep vrt m sobana z nag-nj.enim podom, v kateri so S0 gostje obeh mladeničev naj-prej podložili, pri čemer so si večali slast tako, da so se zgečkali po grlu s posebej za to izdelanimi paličicami in ta-ko povzročili, da je človel« lahko jedel, kolikor je pač ho-. tel. Zanimivo je, da je vstcp v to sotoano, prepleskano 2 bai-vo iz nekih denes že izu» mrlih školjk, dovoljen obema spoloma, medtem ko smejo v: naslednjo sobo, ki je bila na-menjena za ljubezem, samo moški. KEfkor vemo, sta pii normalnih Ijudeh za ljubezen potrebna dva pripadnika raz-« lienih s»polov in to sta, zdi set vedela tudi naša dva veselja-« ka, lastnika grešne hiše, kajti soba, za katero gre, je po zi-dovih čezineez pioslikana 9 prizori, katerih se udeležujejo i raoški i ženske. Vsiljuje sa - nir^prepričainje, da je prepove-dani vstop za ženske turiste l^a plod dvojne morale, in koneG koncev, kakor smo se prepri-čali, dokaj zgovoren prkisk na ženske denarnice, ki izjemno lahko udobrovoljijo cicerona • in potolažijo njihovo vest. Po-sledica vsega tega je le, d^ ženskl obiskovalci PcmpejeV! nikakor ne morejo osebno po-* tešiti svoje radovednosti. Na( boljšem so, seve, zakonskai družice, ki .iim možje, ko sa malce oddaljiio od skupine, lahko mirne duše zatrdijo, da bi zastran tega, kar so videli, Vezuvu ne dovolili iz pokop^a-* nih Pompe.iev napraviti turw stično privlačnost. N. Zužek TRIBUNA, Mst Studentov tjub* IJanske univerze. Uredntštvo In uprava: LJnblja^ na, MtkloSifeva cesta 5a. telefoa 31-102. — Urejuje aredniškl odbor. — Oflgovornl nrednik: JanKO Pnpovif. 5turtent prava. — Tekoči račun Komunal. banke 60-KB-l-Z-567. — Letna naro^nina 20o din« — Rokopisov ne vračamo. — TislC Casoplsuo založniškega podjetjai »Stovenskl porofevalec«. To pa nl na Pacifiku, teinveč le prevoz v me«a na Študen> skem naselju,,, Ostane ji samo še ena rešitev — poroka. Da, poroka je edlni izhod iz položaja. V mestu ]e vendar mnwgo »nadebudnih« fantov, treba je le najti prave-ga »kalina«. Kako t», da ji to že prej ni prišlo n& misel. Res je, živela je zelo lahkomiselno. Diploma je že lepa reč, recimo v družbi — izvolite gospod (ali jrospa) dok*nr, izvolite diplomi-rani ekotnomist (morda nekoliko neroden naslov za izgovorjavo, inženir bi bil dosti lepši) itd. — s tem človek dobi veljavo. To-da diploma na deželi!? Kl.iub diplomi moraš gaziti blato. kot Uudie bre/ diplome. Morala bi že prej misliti na to. Dinloma iii poroka oziroma bolje — najprej iioroka 3n potem diplo-ma (če ostane kaj časa zanjo). Ce pa SR ti posrefii ujeti dok-torja ali inždnirja, diploma snloh n' več potrebna, ker tako ali tako nostaneš crospa doktor-jeva ali inženirjeva. O vsem tem Je Marjetka pre-mišijevala. ko se ,ie vra5ala Atmov. D«kleta imajo t>a r^s "roro. Koliko mojih prijateliic fe žp poročen'h, pa se ne mo-rpjo kosati z menoj. , Marjetka 7;a.«krblj«»no onaziOe »¦»1'moidore rnioške. Marjctka 5e "»• zna *7rab'5^t| svojJh dekll-'•Wh čarov. Nikoli sbp tetra rni >5*la. Saf §« pomislila ni, da ¦¦"¦5 moraia fskati ženinn samo nto, dn ne bn od51^ «a deželo. "* tem }*> veflnn m's?i'a drnsr?- '». Prcd«*avH!ilq si je, da bo ->rišel in 1| rekel kake nenava-dne besede in oua mu bio dala čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem ob Novem letu 1957 in se jim še v bodoče priporoča