Št. 56.                                       V Gorici, v torek due 1 ß. julija 1901.           |J                   Letnik III.
I/.haja vsak toi'fk  in   soliolo v
teilnu ob 11. mi preilpoldiie /,a nicslo
Ur oL vs. uri popoldnc z.i d«»ž(>lo. Ako
pado nata dncva pra/.nik iz.kJo dan proj ob
(j. zvccVr. Slain1 |)o |JD.šli itrcjcmaii ali v
. Gorici na dom pošiljan cHolHno H K.,
polletnu 4 K. in eVIrtW'tno 2 K.
Frodaja sc v (ioiici v tobakarnali
Schwarz v ŠoJskih ulicah in .1 »• 1 -
leisilz v  Nunskili  ulicah po 8 vin.
UiiltA
(Viwenio izdjinje.)
Hrednistvo in upi a vništvo  se
nahajata   v   «Narodni   tiskarni»,
ulica Vetturini I). $t. 9.
Dopise jc nasloviti na uredništvo,
onlase in naročiiino pa na upravnišlvo
«(iorici»». Oglasi so računijo po petit-
vrslali in siccr ako st1 tiskajo 1-krat po
12 vin., 2-krat po 10 vin., il-krat po
8 vin. Ako st' večkrat tiskajo, raču-
nijo se po pogodbi.
Izdajatelj in od^ovorni urednik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
„Klerikalna laž".
Pod tern naslftvoni je priobčila zad-
nja „Soča" notion, s katero booe ovreči
dejstvo, da je bil <lr. Turna v dežolnu-
zborski seji, v kalcri je bila na dncvnem
redu resoluoija ,.Kut. pol. društva v
Bovou", ki zableva nekake spremembe
mtsc^a deželnejja volilnejja rcda" proti
ternu, da bi bil vsaki li}.; za se voličee
ter da ne bi bili priinorani hoditi volilci
iz raznih naših trgov v Tolmin, ako bi
hoteli izvrševati svojo voliluo*pravico.
V  isti notici  hotelo se je tudi uta-
jiti dejstvo, da ni dr. Tuina   označil kot
nezrelo naše ljudstvo   v   I r g i h   ter
da se niso nanje nanašale besede češ,
da ne zna ne   brati   ne pišati in da ne
gre, da bi taki ljudje odločevali pri izidu
voJilev.
Nas namen jo danes, Se jedenkral
dokazati, da sino pisali čisto in golo re-
snico ter da laže le „Soča", ki hose
to utajiti.
Mi vemo, da ima ležko stališče oni,
ki hoce zagovarjati nepravično stvar.
Ako ima dr. Tuma torej opolzlo stališče
in se mu zaradi tega večkrat spodr.sne,
nisinu mi tega krivi, niarveč on sain, ki
se je poslavil na tako slališče.
Zdaj pa k stvari.
V  seji, v kateri je bila na dnevnem
rodu    resolucija    „Kat.    pol.   društva   v
Uovcu",   zabtevajoea   neke    spreniembe
našega deželnozborskega  volilnega reda,
je poslanec   Grča   izreeno   zaliteval, naj
se za sedaj ugodi le oni toeki omenjene
resolucije,   ki   zabteva,   da naj bodo vsi
trgi vsak za   se volišee   ter   da   naj se
odpravi    času    nepriinerna   in  do    cela
krivična   dosedanja   dolorba,   da morajo
hoditi    volilci    vseb   slovonskib    trgov v
Tolmin, ako hočejo izvršovati   svojo vo-
lilno pravico.
Poslanec Grca je p onovno in
i/, recno rekel, da se noče dotikati
drugih lock nabajajoci.li se v resolnciji
ter da jib  prepusti popolnoma pravnemu
odseku, ki naj se o njib posvetuje. Le
glede toeke zaradi d o 1 o ci I. v e v o 1 i žč
da predlaga, naj deželni zbor naroOi
pravnemu odseku, da slavi ?,e v sedanjem
zasedanju predlog de/.elnemu zboru in
sicer v smislu omenjene točke.
Torej tu ni bilo govora ue o splošni
volilni pravici, ne o tajni in ne o cli-
rekl.ni volitvi, rnarveč jedino in i z-
k I j u č n o I e o t e m, da se vsak trg
za sc «lolot^i kot voliS(H\
Ko se je dr. Tuma torej oglasil k
besedi in jo je tudi dobil, rekel je, da
se o d 1 o č n o u p i r a Grcevemu pred-
logu. Ker pa Grcev predlog ni zaliteval
druzega, nego da se vsak trg za se do-
loci kot volišče, ni se mogel dr. Tuma
drugemu upirati nego temu.
0 splosni in kaki drugi volilni pra-
vici pri tern Turnovem upiranju ni bilo
ni dulia ni sluba.
Oglasil se je k besedi iudi poslanec
B e r b u c. On podpira predlog poslanca
Grče ter označi dosedanjo določitev vo-
lišea v Tolminu za vse slovenske trge
na Goriskein kot — petrelakt, kot oka-
menino iz prejšnega stolelja. Vsakdo, ki
ima količkaj cuta do pravega na-
j)i'edka in do prave svobode, da mora
biti za to, da se take zastarele in na-
predku nasprotujoee dolocitve prej ko
prej odstranijo. Za njim se je oglasil
zopet k besedi dr. Tuma. On pravi, d a
j e n a p r e d e n, da pa naše ljudstvo ni
se z r e 1 o ter da ne gre, da bi določe-
vali pri izidu volitev ljudje, ki ne znajo
ne pisati ne brati. In že le tu so je
spomnil dr. Tuma, da ga je slrast ne-
koliko predaleč zapeljala ter ho lee si
pomagati iz zadrege in nekako zakriti
žaljenje storjeno z navedenimi be-
sedami našiin volilcein, začel je nekaj
kvasiti o splosni volilni pravici, o „po-
sledicab tajnib direklnih volitev na Kranj-
skem>l ild. itd.— torej o stvareb, ki niso
})opoln(nna nič spadale k stvari, o ka-
teri se je razpravljalo in ki niso imele
druzega   narnena   nego — metati pesek
i
v oči nerazsodnim    svojim    pristašein   v
trgib, kati^re j(» tako krvavo žalil !
Tako j(! bilo in nič drugače. Po-
slanca Groe predlog se je dolikal samo
določitve volišč, pri kaleri nima
nič opraviti ne splošna, ne direklna in
ne tajna volilna pravica. In [iroli temu
je .... Tuma odločno ugovarjal. Ako pa
se je že koj uslra^il samega sebe ter je
hotel z nepotrebnim ter z neumestnim
umešuvanjem „splo^ne volilne pravice"
v to razpravo s I e p i t i svoje pristaše
in drugo nerazsodno ljudstvo, to je pač
njegova stvar; mi nismo konstatirali in
ne konstatiramo druzega tudi danes,
nego to, da je dr. Tuma odločno ugo-
varjul ter se izrekel proti predlogu
poslanca Grče, vsled katerega naj bi se
naročilo pravnemu odseku, da že v se-
ilanjem deželnozborskem zasedanju stavi
deželnemu zboru v smislu bolške reso-
lucije prod log, da naj bodo volišca za
volilce v nažih trgib vsak   t r g z a s e.
Ravno tako neumno je zavijanje
resnice, ko trdi di*. Tumovo glasilo in ž
njim on sum, da ko je govoril o nezre-
lem ljudstvu in o ljudeh, ki ne znajo ne
pisati ne citati, ni imel v inislih volilcev
iz trgov, niarveč — ljudstvo na deželi!
Govor je bil le o trgih in lo o pre-
membi deželnega volilnega reda zu trge.
Polemtakem se ni moglo nanašati vse
ono, kar se je pri tej priliki o volilcih
govorilo, na nobenega druzega nego na
volilce iz trgov! Ako je dr. Tuinov
jezik jedenkrat izdal misli njegovega
srea, nismo krivi mi! Naj si ga za dru-
gikrat pa bolje dresira, da bode bolje
znal zakrivati to, kar ima v sreu !
Sicer je pa resolucija „katol. polit.
društva v Bovcu" jako zni<išala „narodno-
napredne" možgane. Koj, ko smo to re-
solucijo priobcili v svojem listu, je reklo
dr. Tumovo glasilo „Soča", da stopicajo
„klerikalci" za „naprednjaki", da so nam-
reč „naprednjaki" to, kar zahteva zdaj
resolucija „kat. polit. drušlva v Bovcu",
„že   kedaj"   hoteli   in   zahtevali.   Ko pa
pride stvar v deželnem zboru v razpi'avo,
je dr. Tuma p r v i nasprolnik in si<;er
jedni najnedolžnejših in najopravičenej-
ših točk resolucije ter kvasi, hoteč po-
biti v tej töeki navedeno zahtevo, o
„splošni volilni pravici", ka-
tera pa ima pri tej stvari toliko opraviti
kot lanski sneg — na Tumovih pod-
plalib, in se izreče odločno proti njej!
Ali že pribodnja Stevilka dr. Tu-
movega glasila prijavlja clanek, v kate-
rem pravi, da „narodno - napredna"
slranka, torej tudi nje general dr. Tuma
ni le za direktno, marveč tudi za splošno
volilno pravico.
Prašamo: kdo je poklican, da se
izreče o tern, ali so v glavi teh ljudij
vsa kolesca v redu, ako ne kak — —
psihijater, to je tak zdravnik, ki se bavi
z zdravljenjern — — umobolnih ?
Pisaču, pišočemu s kolom.
(Dalje).
Ko se je pred leti dr. Gregorcič
Gabržčeka spomnil ter spravil ga iz za-
kotne gorske vasice v solnčno Gorico,
ter mu izročil „So(jo", tedaj so miroljubni
ljudje v gorah, ki so iz lastne skušnje
vedeli, kako mojstersko zna Gabri5cek
uprizarjati prepire in zdražbe, dr. Gre-
gorčiča pomilovali ter prerokovali, da se
bode tega svojega koraka še kesal. To se
je zgodilo. Ako bi dr. Gregorčič znal biti
rnanj poštenjak in več diplomat,
bi bil to, kar zdaj ve, zapazil na Gabr-
žčeku že davno pred poliličnirn razkolom.
Komaj se je Gabršček privadil gnezdu,
katero mu je bilo tako mehko postlano,
že se je začel ogledovati po tocki, na
kateri bi si mogel pridobiti privržencev
ter se postaviti na svoje noge. Tako točko
je zagledal v predsedništvu „Sokolovern".
Isti dan, ko je Gabršček postal starosta
„Sokolov", se je pričela odurna prikrita
borba zoper dr. Gregorčiča, ki je pred
dvema letoma stopila oeito na dan kot
politieni razkol. Komaj je dobil Gabršček
LISTEK.
Zgodovina tolminske sole.
Kedaj je bila lolminska sola uslanovljena? Na
to vprašanje ne morem za trduo odgovorili. Goriška
sinoda je bila siccr žc 1. 1768. zaukazala, da naj se
ustanove sole po mestih in trgi h. Zdi se pa, da je
ostal ta ukaz le na papirji. Pa saj zavoljo takratne
navskrižnosti med vlado in cerkvijo sklepi te sinode
še razglašeni niso bili.
Due 3. maja 1777 je pa vlada1) ukazala ustano-
viti solo v Tolminu, ali s kakini nspehoni! Takratni
šolski referent grof Torres jc tožil: „Dcnara ni, šol-
skega poslopja tudi ne. Posesinik tolminske grajščine
ne pozna niti dobrot dobre vzgoje, niti koristi ved".-')
Due 16. maja 1777 je ukazal kresijski glavar
arhidiakonu,3) da naj mu izporoči o stanu šol svojega
•) Letopis „Slov. Matice" 1. 1895, str.  159.
2) Branil se je Sole, dokler je mogel, ker se je bal stroŠkov.
Še I. 1789. se je krčil prispevati zn nje potrebščine. Vlada mu je
bila namreč ukazala, naj dä 13 gld. za Solski zvon. Ali tnislite, da
jih je dal? Kaj še! Pritožil se je zopor ta ukaz. (Grof. arfriv tol-
mim;ki 1. 1789.)
s) Vrhovno cerkveno oblast in Tolminskem je imel Čedadski
kapitelj, zbor 25-40 kanoriikov. lzvrševal jo je (od 1. 1297 1782).
po svojih arliidiakonili. Arhidiakon je bil dostojanstveiiik se
skoro škofovsko oblasljo (,,()rdinaria et quasi F.piscopali Auctoritatc,
qua liac in parte fungiimir, approbamus, ratiiicamus") in se je kot
takega tudi kazal. Svoja uradna pisina je razpošiljal duhovščiiii k
pripomnjo: „Nobis revercntiam et mandatis Nostris obedientiam".
Naslavljali "so ga: „Magnificus et Reverendissimus Doiniinis, Insi-
gnis Collegiatae Ecclesiae B. M. V. Civitatis Austriae Canonicus et
Tlieologus, nee non Reverendissiini Capituli pjusd.iin Ecclesiae Ariii-
diaconus a parte Imperii", Pregledovali so aihidiakoni svojo cerk-
veno pokrajino vsako leto, stanovali so navadno pa le v Čedadu.
Od 1. 1737.—1782. so imeli svoj stalni sedež v Tolminu. Stanovali
so v tisti hiši, v kateri gostujejo sedaj c. k. okraj. glavarji.
arhidiakonata in o ustanovali za taistc. Odgovoril mu
je, da v arhidiakonatu ni nobeue sole, in da ni tudi
zaloga za vzdrževanje taistih. (Arbidiak. arhiv tol-
minski). L. 1784 je povrnil cesar Jožef II. (1780—1790)
čedajskeniu kapitlju njegove dohodke na Tolminskem
proti temu, da bo plačeval vsako leto 300 gld. za solo
tolminsko.') Kapitelj je te dohodke (do 1. 1849.) vžival,
ali jc bila pa tudi sola že" tačas ustanovljena, ne vein
povedati.
Po tern uvodu si ogledimo staro in novo solo
tolminsko.
A. Star a sola.
Prvi učitelj, za katerega imamo pisemski dokaz,
je bil
1. Luka Liear ¦') (Litscber), Cerkljän, izobražen
niož. Znal je tudi latinski. Učitelja („ludimagister")
ga imenujejo prvikrat krstue bukve fare tolminske iz
1. 1790.
Poročen je bil z Dominiko Menizzi, rojeno
Gradiščansko, Imel je v Tolminu dvauajstero otrok.
Ti so: Marija Ana, roj. 24. januar. 1790. — Va-
lentin, roj. 14. febr. 1791. — Frančiška, rojena
1. dec. 1792. — Marijana, roj. 12. marca 1795. —
Terezija, roj. 16. nov. 1796. — Ivan, roj. 7. okt.
1799. — Jožef, roj. 3. marca 1801. — Katarina,
roj. 20. dec. 1802. — Ivan a Roža, roj. 29. avg. 1805.
— Julijana Eleonora, roj. 3. januar 1807. — Ma-
rija, roj. 2. febr. 1808. — Anton, roj. 10. apr. 1810.
Mnogo jedcev, kaj ne? In skoro vse je k do-
bremu kruhu pripravil. Heleno (roj. v Gradiški?) je
dal   1. 1808.   davkarju   Autonu   pi.   Reya   za   ženo.
') Rutar, Zgodovina Tolminskega str. 183.
2) Rojen 1. okt. 1760, sin Matevža in Jere roj. Gatej.
Frančiška se je poročila s takratnim sodnikom in
poznejšim dvornim svetnikom Jakobom Trombett a;
Katarina pa (5. jul. 1824) z goriškim trgovcein Fran-
čiškom Pajer-jeni, očetoni dr. Alojzija viteza
Pajer-ja. Mati našega sedaujega deželnega glavarja
je bila po tern takem Tolminka.
Ličar se je s časoma šolstvu odpovedal in stopil
v grofovo službo. Imel je potein razne naslove: Oeco-
nomus Dominii, actuarius in officio Dominii localis.
Umrl je v Tolminu kot c. kr. gojzdni uradnik („c. r.
coinmissarius silvarum")   18. marca 1823,   star 62 let.
Ličar je bil veselega srea in vedrega lica. V dru-
Ščini ga je vse rado imelo. Znal jo je pa tudi kratko-
časiti. Kot improvizator je daleč okoli slul.
Za njim je prišel (5. januar. 1805)
II. Anton Sandrini. — Poročen je bil s Tere-
zijo Matevžič iz Kanala. L. 1808. je bil premeščen
na deško žolo („schola puerorum") v Gorici. Na
katero ni povedano. Zdi se, da na niestno trivialno
šolo v Kočeviji. L. 1816. je prišel na c. k. normalko,
na kateri je do 1. 1855. služboval. Bil je močnega
života. Pri učencih je veljal za ostrega. Popisovaje
slavnost konecletnega razdeljevanja premijev na go-
riski normalki, omenja raj. msgr. Andrej Marušič v
svoji autobiografiji, „Moja doba in podoba" tudi San-
drini-a s temi besedami: „Učitelj Anton Sandrini
(„grozni") je pričel z auktoritatnim stentorskim glasom
in furlansko-nemškiin akcentom: Classification der k. k.
Musterhauptscbule zu Görz nach geendigtem Sommer-
Curse  184."
(Dalje pride.)
„Sokola" v svoje roke, že je začel v
„Soči" delovati zanj z vsemi äliriini.
„Sokol" ima po mestih že po svojeni
imenu določen delokrog: telovadba in
para da pii narodnih veselicah drugih
društev. Na deželi, po Irgih, kjer ni dru-
gih druslev, tarn naj sprejme „Sokol"
tudi zabavo v svoj delokrog, t. j. petjo,
plese, veselice. V mestu tega ni treba.
Pa Gabrščeku ni šlo to v želodec. On je
vedel, da ima telovadba premalo pri-
vlačne moči, da bi vezala nanj maso Ijuci-
stva. Zato se jo vrgel z vsern ognjem na
veselice, petje in plese. To mu je bilo
tern Ijubše, ker je menil s tern založiti
svojemu „očetu" prvo klofuto. Dr. Gre-
gorčič je bil namreč do letos skoro jedini
predsednik „Bralnega in podpornega dru-
štva". Temu društvu je bil dr. Gregorčič
pravi oče. Temu društvu je posvetil mno-
go časa, katerega mu ni politika požrla.
Za to druätvo je pridno delal, a na tihem
in ne kričč skozi okno ä la Gabršček in
Tuma. Gabržčeku ni dalo spati, ko je videl,
da si je dr. Gregorčič ravno po tern dru-
štvu pridobil toliki ugled med nižjim Ijud-
stvom. „Sokol" mu je priSel torej kakor
nalašč v roke. S petjem, veselicami in
plesi je vabil ljudstvo, posebno mladino
k sebi ter jo skušal odtegniti „Bral-
nemu in podporncmu drustvu" in s tern
uplivu dr. Gregorčiča. In to se mu je res
posrečilo. V „Bral. in podp. društvu" so
veselice po malem utihnile, in Gabršček
je že zravnal nekoliko svojo glavo ter
se čutil trdnejäega v svojih nogah. Iz
tega je torej jasno, da je Gabršček ¦—
porabivši tedanje okoliščine — indirektuo
zatrl veselice v „Bral. in podp. društvu".
Pa oglejrno si letošnjo volitev odbora v
„Bral. in podp. društvu"! Ko se je letos
posrečilo vsled skrivne agitaeije, kateri
je bilo pridruženega nekoliko izdajstva,
postaviti dr. Tumo na predsedniäko mesto,
je „Soča" pisala, da je dr. GregorčiČ pa-
del večinoma zaradi tega, ker ni skrbel
za veselice v društvu! Ali ni to
krasno! Ti ljudje zvežejo najprej
človeku noge, potem pa pravijo
dajepadel, kerje irnel zvezano
noge! 0, hinavci vseh hinavcev!!
Ali Gabrščeka je žulil čevelj še na
nekem mestu, njeinu je bilo na poti še
neko društvo, in to je Čitalniea. Študije
Gabrščekove (enoletna pripravljalnica v
Kobaridu, 41etno učiteljišče v Kopru) so
bile take, da ni mogel pri vsej svoji do-
mišljavosti in predrznosti upati, da bi
mogel zvonec nositi v Čitalnici, društvu,
katerega mnogi člani so akademično izo-
braženi možje. To misel si je moral Ga-
bršček — če tudi prav nerad — izbiti
iz glave. Ali za to žrtvo se je hotel mo-
žic maščevati. Z barvo seveda ni mogel
še na dan.   Mladine  čitalnične ni mogel
Hydrotehniku.
Oj Soča ti, oj Soča,
Postala nekaj si prevroča,
In kalna.
Veš? voda ti je prav nestalna
Sedaj hudö, besnö kipi,
Kaj vendar lahko se zgodi
Oj, Sočin hydrotehnik ti?
Saj ti poznaš pač vodo
1 v Soee polniš jo posodo;
A voda čista ni
Oj, hydrotehnik ti!
Poglej, li res
Ni polno blata vmes?
In to je tvoja zmes !
A teče SoČa, teče,
Le vmaknimo se stran :
Valovje nje besneče
Pobere most in bran,
Zasuje s peskoni vso ravan
EJovodenj bo, potop strašan,
Ko bil je v hribih oni dan....
Na göre!
Gor Soča teči pač ne more?
Če vode pa tekö nazaj,
Potem je svetu konec, kraj !
A hydrotehnik gleda,
Povodnji je vesel — seveda!
Iz vode knje si denar,
Kaj njemu za poplav je mar,
Če drugim je na kvar?!
A vedi, duša,
Narave siliti nikar,
Ti domišljava stvar!
Veš, za poplavjo pride suša;
A kje bo suša, kje ?
To mnog med nami v6!....
še tedaj v „Soči" slepiti s srazami o „svo-
bodi" in „napredku"; kajti njegov eas ni
bil Se prišel. Takrat je bil Gabršček naši
akademični mladini še le Deus m i n o-
r u m gentium. Vedel je, da bi mu bil
vsak upor zoper Čitalnico ne le brez-
uspešen, ampak njegovim tajnostnim na-
klepom celo Skodljiv. Zato je bil nolens
volens prisiljen delati se „prijatelja" Ci-
lalnice. Parola mu je pa bila: Zbirati
okoli sebe v „Sokolu" ne le izven eital-
nično mladino, ampak privlaoevati z ve-
selicami — služeeiini vsemu, le sokolstvu
ne — tudi akademično mladež. Pri tern
sta mu prišla dva faktorja na pomoč.
Prvi je bil dejstvo, da so bili „Sokolu"
odpovedani prostori (tudi dvorana) ,,Pri
zvezdi", da je bil „Sokol" na cesti in
da se ga je morala Čitalnica usmiliti in
ga sprejeti v svoje prostore. Drugi Ga-
brščeku dobrodošli faktor je bila nesreča
v obitelji g. čitalničnega pevovodje, vsled
katere je bil ta prisiljen prenehati za
nekaj časa s poučevanjem petja v (Jital-
nici. Tedaj je začel Gabršček igrati v
čitalničnih proslorih ulogo ježa iz znane
basni. Čitalnica je vsled nedostajanja
rednih pevskih vaj*) z veselicami malo
da ne utihnila, Gabrščeku pa je začel
groben rasti kot petelinu, ki se je pri-
klatil na tuje dvorišče. Zdaj mu je Sla
pšenica imenitno „v klasje". Zavedajoč
se izreka: ali zdaj ali nikoli, je razvil
sedaj uprav nervozno agilnost. Šlo mu je
vse, kakor bi bilo „namazano", kakor si
ni nekdaj niti mislil. Čitalnico je v krat-
kern easu potisnil v „bralno sobo", po
vseh drugih prostorih citalničnih je go-
spodoval sam kakor kak turški paša. Za
pogodbo, katero je sklenil s Čitalnico za-
stran prostorov, se je brigal toliko koL
za lanski sneg. Po tej pogodbi je sinel
„Sokol" rabiti čitalnično dvorano le za
veselice, plese in glavno vajo pred vsako
veselico.**) A kaj so GabrSčeku pogodbe,
kaj dogovori, kaj doslednost? On možuje,
kakor in u kaže.
Ne biigaje se za čitalnični odbor,
je svojim pevcein in tamburaäem kar
ukazal, naj imajo v s e vaje v čit. dvo-
rani. A sei je še dalje. Spravil je par
„telovadcev" skupaj, in ti so začeli proti
pogodbi in brez dovoljenja čit. odbora,
v dvorani kar „telovaditi". Kdor pozna
Gabrščekovo predrzno samooblastnost,
temu ne bode to paševanje njegovo nič
čudnega. No, v tej samopašnosti ga je
podpiral indirektno še čit. odbor, ki je
k vsemu temu molčal — iz skrupulozne
rahločutnosti do „Sokola", slovenskega
dru^tva. Vedel je, da bi se sicer Gabršček
precej potuhnil za „Sokola" ter začel
v „Soči" svetohlinsko javkati o „prega-
njanju" slov. društva. To rahločutnost
odbora je pa Čitalnica vse drugo nego
rahlo občutila. Vsled vsestranske rabe
se je oprava v dvorani tako obrabila, da
je bilo skrbeti za popravo, in ta je slala
Čitalnico nekaj stotakov. Pri takih raz-
merah se je GabrSčok seveda čutil go-
tovega svoje zmago. Pisal je že v „Soei":
Čitalnica pro pad a, „Sokol"
a t o p a na n j e n o ni e s t o. — On je
že čakal z uro v roki trenotka, da vsklikne:
Čitalnica je bila, živio „Sokol" t. j. A.
Gabršček! A tu mu je prišlo nekaj na-
vzkriž. 0 tern pa prihodnjič.
Nekoliko spominov.
Lani smo proslavljali 400 - letnico
združitve naše dežele z Avstrijo. „Soča"
je pisala že koj od začetka o namera-
vanih slavnostih nekako porogljivo. De-
putacija deželnega zbora, ki je vabila
cesarja, naj obišče našo deželo, se je
mudila s5e na Uunaju, in že je začela
„Soča" posamezne člane te deputacije
smeäiti in sumničiti. „Vitežtvo" dr. Gre-
gorčiča, „križanje" prof. Berbuča in
„baronstvo" deželnega glavarja Pajerja
ni dalo več miru gospodom okoli „Soče".
Ali je bila morda   uzrok   taki   pisavi   le
¦) Tu vidi dr. Tuma, kam hi prišla Čilal-
nicu, ako bi njemu na ljubo opustila svoje petje.
Uredn.
¦*) Kain je pa vtaknil Oabršček telovadbo?
Op. kuduiuušnega stavca.
zavist in jcza, da ni volil deželni zbor
v deputacijo dr. Tumo?
Ko ni Se nihče vedel, kako dežela
cesarja sprojino, kaj deželni odbor v tej
zadevi ukrone, zavzela je „Soča" jako
odločno in bojevito stali^če. 21. julija
jo pisala, d;i „se Slovenci ne bomo pu-
stili žaliti niti z najmanjšim odrivanjem
in zaposlavljanjem in da bomo v kakein
takem slučaju izvajali -¦• najskrajnejše
posledice".
0 načrtu nameravanih slavnostij
čitamo v „Soci" take-le ekspektoracije:
„Dalje se bodo delile spominske sve-
tinje.... Pošljejo se tudi vsem tistim plem-
skim rodbinam, katerih predniki so ka-
korkoli v zvezi z naso deželo. Imenitno!
— Sprožila s(^ jo tudi misel za spomenik
cesarja Maksimilijana. Najbrž« ne bo nit:
iz te moke! Vočina je toga mnenja, da v
dneh revščine in pelagre ne kaže zabi-
jati denarja v kamen. Torej ležka vpra-
šanja! Pač vredna baronstva, vitežtva
in križanja!"
Jako značilna je tudi pisava „Soče"
v št. 86., kjer čitamo besede: „Dežela
goriška je srečno doživela 400 - letnico,
odkar jo vladajo Habsburžani. To treba
seveda slaviti, ako raili drugega ne, pa
vsaj radi redov in križcev, ki bodo dežili
v s r e č n o d e ž e 1 o o t e j p r e -
srečni prilik i". Prve dni avgusta se
je razgovarjal o 400-letnici tudi i z v r-
ševalni odbor Tumove stranke ter
o d o b r i 1 stališče, na katero se je bila
postavila „Soča".
Meseca avgusta in soptembra so se
nadaljevale priprave za cesarske slav-
nosti. Še predcn je bila prepoved o
uporabi slovenske trobojnice znana, je
spregovorila ^Soča" 4. septembra en(?r-
gično besedo ter grozila v članku: „Na.ša
trobojnica pod — kuratelo" : „Kjer v
naši domovini ni ruesta za našo troboj-
nico, ni ga niti za katerokoli
d r u go. Kjer bi morala pasti naša krasna
trobojnica, p a d e pred n j o v s a k a
drug a.,,"
S tern člankom je dosegla „Sočina"
„korajža" svoj vrhunec. Ko je bila raba
naže trobojnice osicijelno prepovedana,
ponoviJa je sicer „Soča1' svojo grožnjo
o „padanju vsake druge zastave", a pra-
vega poguma ni več imela. Postajala je
vedno krotkejša, čim bolj so se bližali
slavnostni dnevi. P^nako prernembo smo
opazili tudi pri dr. Tumi in njegovern
„izvrševalnem odboru". Ko je vprašal
na javnem shodu v Dutovljah g. Mahor-
eie dr. Tumo o rabi slovenske troboj-
nice, mu je ta odgovoril, da je v tern
oziru težko kaj svetovati in da naše
ljudstvo najbrže s a m o pravo pogodi.
Pa tudi njegov „izvrševalni odbor"
je objavil 25. septembra izjavo, v kateri
čitamo te besede: „Na premnoga vpra-
šanja, kako nastopati ob cesarskih slav-
nostih in glede trobojnice, javljamo:
Izvrševalni odbor „narodno - napredne
stranke" ne more dati nikakega poseb-
nega navodila, marveč prepužča stara-
šinstvom in zaupnikom stranke pros to
roko. Po končanih slavnostih bodemo pa
morali spregovoriti energično besedo".
S to izjavo je zavzel tudi „izvrisevalni
odbor" jako „zdravo" in komol.no sta-
lišče. In „Soča" ? 0 prepovedi slovenske
trobojnice je kasneje rekla, da ji je bilo
„umevno staližče varnostnih činiteljev,
da navzočnost vladarjeva v tako nevar-
nih casih ni prava prilika, da se morda
na ulici izbojuje zadoščenje slovcnski
trobojnici".
Prišel je zaželjeni dan 29. septembra.
Mesto je bilo z raznimi zastavami okra-
ženo, a med njirni ni bilo niti ene naše
trobojnice. Zato se tudi ni mogla izpol-
niti „Sočina" grožnja, da „kjer bi mo-
rala pasti naša krasna trobojnica, pade
pred njo vsaka druga". Komedijanli!
Dr. Tuma je bil prvi, ki je ukazal okra-
siti posojilnično poslopje v Gosposki
ulici izkljucno le s črno-žoltimi zasta-
vami, oni isti dr. Tuma, ki se je še 18.
avgusla pritožil o črno - žolti čilalnični
zastavi z besedami : Kuko to, da se je
razobesila le črno-žolta zastava brez
naše narodne? Kdo je to ukazal ali do-
pustil? Čemu usiljujemo patrijotizem, da
dobivamo zanj brce?
*     *
Videli smo, kako prezirljivo in po-
rogljivo je pisala „Soča" o 400-letnici,
kako se je kasneje energično polegovala
za nai5o zastavo, kako je pa nakrat po-
stala jako krotka. Enaka se je godila
tudi dr. Tumi in nj ego vein u „izvr^eval-
nemu odboru1'. Koncem julija se je po-
stavil na „Sočino" bojevito stali^če, a
ko je zacelo kasnoje zaradi prepovedi
našo zaslave v ljudslvu vreti, ni vedel
ali ni hotel svetovati svojim pristažem,
kako naj nastopijo gled6 trobojnice.
Zdaj pa vprašamo: Odkod ta nedo-
slednost? Odkod ta prememba stali^ča?
Odgovor je Jahek. „Wiener Zeitung" je
prinesla 8. septembra cesarski patent
zadevajoc razpust državnega zbora in
razpis novih državnozborskih volitev. S
tern dnem je pričela skrb za ljubi man-
datok, od tega dne naprej jo postajala
pisava Tumovega glasila vedno krotkejša.
In glejte! Dan pred cesarjovim prihodom
je sklical dr. Tuma svoj „izvrševalni od-
bor", a gospodje se niso mnogo bavili s
slovensko trobojnico, marveč izvolili so
— svoj osrednji v o 1 i 1 n i odbor. In
neki član „izvrševalnega odbora" je po
minulih slavnostih uzrok te nadoslednosti
kar naravnost povedal z besedami : Naša
stranka ima zadosti s „I'arji" opraviti,
ali smo holeli z naso zastavo šo vlado
dražiti?
Po končanih slavnostih je dobila
,,Soča" zopet nekoliko poguma. Že 2. ok-
tobra je pisala: ..Slavnosti so minule,
pričeti je torej brez odloga boj za ža-
Ijeno cast slovenskega naroda, za skru-
njeno cast naSe trobojnice... Žaljeni Slo-
venci zahtevamo takoj — zadožčenja".
Preteklo je od tega 9 mesecev. 0 zado-
ščenju, a resnem boju za žaljeno zastavo
ni ne duha ne sluha, kajti komedijantski
nastop A. Gabr^ceka 4. oktobra ne sma-
tramo za resen boj za našo trobojnico.
Kdor napove tako svečano boj za našo
zastavo ter pridne akcijo, mora ta boj z
vso eneržijo in pridnostjo tudi izvojevati,
drugace blamuje le sebe in našo za-
stavo. In to se je 4. oktobra tudi zgo-
dilo. GabrŠček in sicer edini Gabršček,
je razobesil slov. zastavo, ne da bi bil
poprej tudi druge o svoji nameri obve-
stil, ne da bi se bili poprej drugi goriški
Slovenci o skupnem postopanju dogovo-
rili. Sledila je blamaža! Priäla sta dva
redarja — in trobojnica se je morala
umakniti. La^ki pobalini so žvižgali in
kričali. Gabržček je stopil na ulico, se
jezil nad slovenskimi „mevžamr' — in
pajacada je bila pri kraji. Od tistega
časa naprej miruje popolnoma napove-
dani boj za oskrunjeno cast naše tro-
bojnice; tern bolj pa vihra boj proti
„farjem", proti „klerikalnim" profesorjem,
sploh proti vsakemu goriškemu Slovencu,
kateri se ne pusti voditi za nos od ko-
medijantov okoli „Soce", ki bi radi igrali
railikalno ulogo v prilog žaljene troboj-
nice, ko bi se ne bali — zamere. Ali se
razumemo?
D o p i s i.
Iz Hovca. — S prepričanjem: Od
„1 i b e r a 1 c a" p r i (\ a k u j r e d k o k a j
dobrega, ako njemu n e k o r i s t i.
Potrpežljivo smo čakali usodne ure, da
spregovori deželni zbor o prošuji „Kat.
politicnega drustva za bovški okraj".
Nismo se varali, in kar nič se nismo
čudili, da je bil „liberalno-prosluli" dr.
Tuma proti naši opravičeni resoluciji
in   [.irošnji.
Par lock pa se narn zdi vendarle
potreba povdarjati: Pro.šnja „Kat. pol.
drustva", da bi zanaprej volili Boveanje
ob deželnozborskih volitvah v Bovcu
in ne več v T o J in i n u, je sama v sebi
dosti vtemeljena, ker je dozdanji volilni
red res pravi „petrefakt" iz prošlega sto-
letja. Kdo bi se mogel postaviti proti
tej samo ob sebi umevni zahtevi ? Nihče!
0 ne! Dr. Tuma, „slavni" zastopnik
Bovca itd. se je postavil 1 — Protivil se
je dr. Tuma — „liberalec", namreč
lažiliberalec. Ker pravi liberalec
zahteva in zagovarja pravo, pravično
slobodo ! Pravega liberalstva liberalni
svet noee poznali in se tako lažc žo v
iinenu! — Protivil se jo dr. T u in a,
bov&ki poslanec, ki je v dosego svojega
sebičnega namena imenoval svoje vo-
1 i 1 ce meni nič, tebi nič, kar naravnost
nezrele Ijudi, z drugo besedo —
„t e pc e".
Da, t e p e i bi bili, ako bi ne bili
k temu prigovorjeni vsled T u m o v eg a
kameleonstva, da so ga splob kdaj
volili ! — Dr. Tuma je zastopnik in
zagovornik očividne k r i v i č n o s t i, za-
stopnik in zagovornik   „lastne   koristi" !
Dr. Tuma ima vse dehivske sta-
nove za norca, za „igračico". Njeinu je
samo do tistih, ki pihajo v njegov rog;
ker pa so tako daleč zašli zaslepljenci
le nekateri novodobni „privilegiranci"
in ni mod njimi d e 1 a v c e v ž u I j a v i h,
t r d i h r o k, zalo jim odreka nai$ doktor
vsako pravico. Hil je namreč mož proti
temu, da dobe delavski stanovi voliluo
pravico, ker n j e m u lo ne di.ši! To je
židovsko-kapitalistično!
Dr. T u m a hoee vse le „I i b e -
rain o", to je, vse tako, kakor kaže
njernu boljse, in to je v dež. zboru
večkrat strastno povdarjal. Vse naj se
lorej zgodi in uredi le njeinu in „nje-
govirn" v prid, pri tern pa naj trpč de-
lavski stanovi, naj nimajo nobenib pravic,
naj nimajo nobenega, ki bi se potegoval
zanje, naj bodo tudi v naprej su/nji, in
oni, ki iniajo v istini kaj pravic, naj jib
ne niorejo izvrševati !
Naže „Kat. pol. društvo" se je v
resoluciji potegnilo tudi za pravice manj-
ših obrtnikov in trgovcev, katerim se ob
boku velikih ne godi predobro — no,
isti dr. T u in a je tudi to prezrl. Iz
kratka: dr. Tuma bi rad videl, da bi
iineli volilno pravico samo njegovi pri-
staši, a nihee drug, ker vsi drugisobaje
nezreli! Teknilo !
Dr. T u in a ! Le pridite v Bovec !
„Nezreli" Bovčanje Vatn vže dadö spri-
čevalo nezrelosli!
Domače in razne novice.
Preiiiesčenje. — Sodni svetnik in
voditelj okr. sodišča v Pazinu, g. Jakob
Apoll onio je premeščen k deželni
sodniji v Trst.
Umritt, je včeraj zjulraj mlada so-
proga g. dr. T e v i n i-ja, administrativ-
nega adjunkta pri tuk. gozdni direkciji.
Zapustila je devetdnevno dete.
Za „Solski Dom" so vplačali me-
sečne doneske za juiu] sledeči p. n. go-
spodje : Fr. Blazon 1 K; Leop. Bolko 2 K;
sodn. tajnik Fon 4 K; okr. š. nadzornik
Finžgar 4 K; (btograf Jerkič 2 K; prof,
lvančič 10 K; nolar J. Kavčič 2 K; Irgo-
vec Fr. Kavcič 2 K; trgovec A. Koren 2 K;
katehet Al. Kovačič 2 K; Kroja.ska za-
druga 20 K; kat. Jos. Ličan 10 K; prof.
G. Novak 2 K; prof. Fr. Orešeč 2 K; prof.
Gvaiz 2 K; dr. Jos. Pavlica 2 K; dr. A.
N. Papež 2 K; svetnik Iv. Pirjevee 2 K;
svetnik M. Kutar 2 K; Fr. Šivec 2 K;
prof. A. Šantel 5 K; kat. A. Tabaj 2 K;
not. kand. Ferd. Terkuč 2 K; prof. Fr.
Znidarcič 2 K; Ivan Mrcina 2 K; sveear
Jernej Kopač f) K; g. Premrov uradnik
„Centr. posojilnice" 2 K. Dalje so daro-
vali: Fr. Kodrič vikarij na Trnovem 10 K
J. Kodre, župnik v Sv. Križu, 20 K in
T. M.  10 K.   Bog plati vsem!
Namesto ustopnine k veselici „Šol.
Doma" došlo upravništvu „Gorice": g.
Ferdinand Sfiligoj 2 K, gosp. Svetoslav
Premrou 2 K, g. J. M.  1   K.   Hvala lepa!
Veseliea „Solskega Doma".
Ob precej lopi udeležbi od strani našega
rodoljubnega občinstva se je vržila v so-
boto veselica na vrtu „Šolskega Doma".
Program veselici je bil jako srecno izbran.
Tooke, na sebi lahke, so bile kakor na-
laSe zatačas, a proizvajanje istih nas je
upiav zadovoljilo. Učenke zavodov našega
šolskega zavetja so z nova pokazale svojo
zmožnost v pevski in deklamatorični
umetnosti. Prav lepo so se izvajale pev-
ske točke pod vodstvorn g. Ernesta Širce,
ki je sprernljal pevke na harmoniju. Zelo
zadovoljni smo bili tudi z deklamacijami,
katere so proizvajale prav spretno in ta-
lentirano gospice Amalija Te r p i n („Do-
movini"), Viktorija Pah or, („Domorod-
kinjam") in Pavla Makuc („Povodnji
niož"). S prislnim čutorn in prav izrazilo
je proizvajala „Domorodkinje" gospica
Viktorija Pahor ter kazala ob jednern
izreden talent v kretanju; a vrlo sta
tolmačili   pomen   pesmi   „Domovini"   in
„Povodnji mož" gospici Am. Terpin in
Pavla Makuc.
V obeli veselih igrah pa so pokazale
proizvajalke, da so verne učenke svojega
izvrstnega učitelja dramatike g. E.  Klav-
žarja.   V igri  „V hudih zadregab"   so se
vrlo obnesle te-le gospice in sicer: Pavla
P r a p r o t n i k (gospa Srebretova), Ana
S e d e j (Zlatica\ M e r h a r Josipina (go-
spa Silov a), Milost Ljtidmila (Ilka), l)a-
nica   Š a n I. e I j   (Mad.e Paimpol),   1) r a-
š č e k Karolina (gospica Seršenova), Hos
Avgusta Lenka). V igri „Kdo je to naredil ?"
pa te-le gospice:   Biber Nežika (gospa
Simoniueva),   L e k e r JŠtefanija   (Anica),
S i 1 i č Justina (Zora), Š t u c i n Štelanija
(Milena), T orpin Ida (gospica Severa).
Častitamo vrlim gospicam na njihovi
pridnosti in zmožnosti, a častifamo tudi
g. Klavžarju. da je lako lepo izuril svoje
gojenke dramatske muze! — Veselico so
pocastili s svojo navzočnostjo visokočas-
titi gospod c. kr. namestnislveni svetnik
in voditelj lukajSnega okrajnega glavar-
stva grof Attenis, gospod Štefan Križ-
ni(j, ravnatelj ženskega učiteljišča in g.
F i n ž gar okrajni šolski nadzornik, opra-
vičil se je pa deželni Solski nadzornik,
ker je bil zadržan.
K sklepu moramo omeniti, da je
bila to prva veselica proizvajana na no-
vem odru, katerega je krasno slikal g.
A. S g a u z. Na tern odru se bode zamoglo
poslej fie večkrat prirejati veselice pod
milim nebom, kar je bilo brez primer-
nega odra sev(ula nemogoče.
Tombola v St. Petru — Kakor
zadnjo nedeljo in morebiti Se bolj je
pretila v nedeljo popoludne okoli 3. ure
nevibfa in se je je najbrže tudi rnnogo-
kateri zbal in ni prisel radi tega k tom-
boli v St. Peter. Ali ostalo je le pri
grmenju in pri oblacnem nebu, dežja pa
ni bilo nič in zato se je tombola vr.šila
na razsežnem dvorišču poslopja „Knie-
tijske zadruge". Z oziroin na to torej,
da j(i pretila nevibta ter da so rnnogi
mislili, da bi se jim znalo zgoditi kakor
zadnjo nedeljo in so zaradi tega ostali
doma, nismo se nadejali, da bode ude-
ležba tako obila, kakor je bila v resnici.
Kmalu po peti uri začela je svirati
vojaška godba pešpolka štev. 47. izborno,
kakor zna oiia, lepe koracnice. Po Sesti
uri pa se je pričela igra, ki je v raz-
nierno kratkem času bila končana. Čin-
kvino sta dobila dva mladeniča, jeden
iz Št. Petra, drugi od Sv. Roka, tombolo
pa preč. g. L i č a n, kaplan na Placuti,
kateri pa je, kaRor poročamo na drugem
mestu, ves dobitek takoj razdelil v do-
brodelne namene.
Po tomboli je bil nadvorižču zadnune
gostilne orkestralni koncert prej irm-Mio-
vane godbe, ki-je svirala po večini slo-
vanske komade. To je pa seveda mno-
goštevilno množico, ki je zasedla dvorišče
do zadnjega kotiča, kar elektrizovalo. Da
je bil pa ta lepi večer, ki se je vršil v
najlepšem redu, tern prijetnejši, zato je
skrbel izvrsten pevski zbor šentpeterski,
ki nam je zapel lepo Stevilo prelepih
slovanskih pesmi. V resnici častitati mo-
ramo kolikor pevcein toliko njih g. uči-
telju na tako dovršenem proizvajanju
semtertje jako težavnih pevskib took ;
z jedno besedo : imeli smo v nedeljo
v Öt. Petru zojjfM, jeden tistih lepih ve-
čerov, katerih se spominjamo iz prejšnjih
s r e č n e j š i h dob bratskega s k u p -
nega delovanja za našo sveto domačo
stvar. Zato se čutimo pa dolžnim, da
izrecemo na tern mestu zahvalo vsim
onim gospodorn, ki niso .stedili ne truda
ne stroskov, da so nam pripravili tako
lepo in ob jednern tudi korisl.no na-
r o d n o z a b a v o.
„Farška sebičnost". — Vdobili
smo te le vrstice, katere prijavljamo z
veseljem in ki najbolj dokazujejo. kako
irna prav dr. Tumovo glasilo „Soca", ko
piše o farški sebičnosti:
Podpisani dobil setn due 14. julija
tombolo v St. Petru v znesku 820 kron
(po 20% odbitku davka). Od te svote
darujem:                                           kron
Slov. kalol. delav. druslvu.....50
SIov. AlojzijeviSču........50
„Šolskernu  Domu"........50
Delavcu Hvala in njegovemu sinu, ki
je zame srečkal........50
„Slovenski Zvezi"........10
Delavcu M. Berniku.......10
Nekemu ubogemu ilijaku.....20
Fanlicu, ki je žrebal.......10
Možu, ki je številke klical.....      0
Raznim revežem.........G4
Skupaj kron 320
V  Gorici, due  15. julija 1901.
J o s i p  L i č a n,
župni upravitelj na Placuti.
Cast in slava taki „larški sebičnosLi"!
Kmetijska zadru^a v St. I'etru
je odprla v prostorih svojega poslopja
gostilno, v kateri se točijo pristna in iz-
vrstna dornača   vina.   Kdor   hoče   torej
piti kozarec prislnega Vipavoa, poda naj
se v to gostilno in prepričani smo, da
bode s pijac'0 zadovoljen. Gostilna ima
na razpolaganje tudi raz^irno in senč-
nato dvorišce in zasluži splob, da se
priporoča nažemu občinstvu.
Diilioviic \"<\)v. — Po velikoduSni
skrbi Nj. Em. našega prevzvišenega nad-
pastirja, bode g. spiritual dr. F. II š e -
ii i č n i k vodil duhovne vaje za sloven-
ske učiteljice na Sv. Gori pri Gorici.
Vaje začnejo dne 25. avgusta ob 7. uri
zvečer, končajo pa 29. avgusta zjutraj.
Stro^ki za hrano znašajo 6 K za osebo.
— C. kr. učiteljica g.čna llolzinger pi.
Weidich prosi slovenske tovarišice, naj
se oglasijo kakor hitro mogoče
pri njej.
Dnevni red XI. seje deželnega
zbora v sredo 17. julija 1901 ob 5. uri
pop. — 1. Predljog zadevajoc zgradbo
železnice Gorica-Č^rvinjan (izvr.^itev zad-
njega dela železni.škega načrta, ki je bil
sprejet v seji deželnega zbora dne 19.
novembra 1889). 2. Poročilo ožjega od-
seka za zgradbo deželne norišnice. 3.
Odsloj delnic vipavske železnice vladi
kot prispevek k gradbenim troskom
druge železniške zveze s Trstom. 4.
Nai":rt zakona glede mestnih ljudskib sol.
5. Podpora 40.000 K zaprošena od c.
kr. kmelijskega društva v Gorici. 6. De-
želna davsčina na vino „petijot" in so-
dino vodo. 7. Načrt zakona o razredbi
nekterih cest in mostov v Stopniku in
Tratah. 8. Utern(.djevanje predloga glede
železnice Sv. Lucija-Tolmin-Predil.
U/itnina v de/eliiem /born in
junak dr. Tuma. — „Le pocakajte,
naj pride le skupaj deželni zbor, takrat
obracunali bodemo z vami vjavni seji!"
Tako in jednako je grozil dr. Tuma v
svojem glasilu poslancu Bnrbuču, o ka-
terom so menili kolovodje okolo „Sočeil,
da spisuje v našem listu priobčene članke
o užitninskih zadevah. Zato smo z na-
petostjo pričakovali tega obracuna v
zadnji sf^ji de/.elnega zbora, ko je prisla
na dnevni red točka „o užitnini", o ka-
teri je imel porocati isti prof. Berbuc,
s katerim bi imel v javni seji obracu-
nati junak dr. Tuma. Mi dr. Tumo sicer
poznamo in nam njegova korajža popol-
noma nič ne imponuje; zalo se pa nismo
kar nič čudili, da mu je tako hitro zlezla
v hlačice ter da je ves tresoč se milo
prosil italijansko večino, naj se mu,
v s a j z a n e k o 1 i k o c a s a, prizanese;
naj se ne pusti citati poročilo o užiliiiui,
katero je spisal poslanec prof. Berbuc v
imenu finančinega odseka, Ceš, da se na-
haja v poročilu vse polno osebnih na-
padov. Torej, Italijani so se dr. Turne
usmilili in pritrdili leinu, da se izroči
poročilo linančnemu od^eku, ki naj pre-
iskuje, ali se nabajajo v istem res osebni
napadi na dr. Tumo.
Mi smo poročilo prečitali; v njem
smo našli stvarno kritiko, osebnih
napadov pa nič. Recimo pa, da bi se v
istem tudi zares nahajal kak osebni na-
pad, junak dr. Tuma bi ga moral znati
vendar odbiti ter poslanca Berbuča raz-
orožiti ter ž njim konečno obračunati.
Pa pustimo za daues to stvar. Omeniti
smo boteli samo dr. Tumovega glasila
„Soče" in njene harlekinske pisave o
tern prizoru v deželnem zboru. Poročilo,
katero je imel prečitati posl. Berbuč,
odkazalo se je torej finančnemu odseku
z naročilom, da ga prouči ter se pre-
priča, ako se v istem res nahajajo ža-
ljivi napadi na osebo dr. Tume. Potem-
takem je „pravda" že v teku in se ni
končana, ali harlekinska „Soča" po svoji
stari navadi že zmagonosno kriči : Zmaga
na^a! Blamaža Berbučeva! Največja za-
ušnica ! kakor je to delala v pravdi držav-
nega pravdništva proli A. Gabrščeku, v
pravdi Stefana Makuca proti „Trgovski
zadrugi, in v mnogib drugih pravdah, ne
da bi počakala konca, ki zna biti tudi
v tej zadevi ravno tak kakor je bil
v ravnokar omenjenib. Blamaža „Sooe"
in njenib kolovodij — na celi črti!
„Soca"   in   resnica.   — „Sočini"
spisovalci se rnorajo uprav od tržaškega
„Piccola" učiti — govoriti resnico. Znano
je, da „Piccolo", kadar hoče izreči kako
prav gorostasno laž o številu italijanov
in Slovanov v Primorju, zlasti v Trstu,
govori vsikdar skozi okno, da bi ga sli-
šali — na Montecitorio in So kje drugje.
Jednako dela „Soča", kadar hoče skozi
okno povedati, kako, „sijajno" nastopa
Tumova klika na Gorižkem, kako „veli-
kauski in lepi" so njegovi sbodi in kako
„velikansko večino" ljudstva ima ta klika
za seboj. Posebno pa ne neha slepiti z
izidom zadnjih državnozborskih volitev,
češ, da je tu zmagala „ljudska volja" za
idejo „napredne" stranke. Ti ljudje bi
hoteli prekričati vsaki glas resnice in
kar s komolci odriniti one, ki si drznejo
trditi, da jo pri zadnjih volitvah „zma-
gala" ljudska   volja   po — madžarakem
uzorcu, kalerega je toliko povdarjal javno
dr. Tuma sam. Ti ljudje nočejo, da bi
kdo vedel, da je „zmagala" zlobna huj-
skarija pojedinih „naprednih" priganja-
čev in denar, hujskarija med priproslim
nič zlega slutečim Ijudstvom. Vsega' tega
ne bi hoteli ti ljudje, da ve svet, marveč
želijo samo, da bi se slepo verjelo le
to, kar piše list „Soča".
Ali si v tern pogledu nista torej za
las podobna židovski „Piccolo" in — ži-
dovska „Soca"?
Prošnje občin na deželni /bor
za Iikratno zgradbo dezeine bolniS-
niee in norisniee. — Občine Bilje,
Dornberg, Pervačina, Renče, Solkan in
Vogersko so vložile prošnjo na dež<^lni
zbor za bkratno zgradbo deželne bolniš-
nice in norižnice v smislu broSure, ki jo
je izdal v tej zadevi zdravnik in deželni
poslanec dr. Rojic. Ker je v tej za naže
ljudstvo toliko važni zadevi največ" odvisno
od soglasnega sklepa občin, da se to vpra-
Sanje reši v ugodnem smislu, naj bi se
vsa naša županslva pridružila gorenjim
in poslala deželnemu zboru jednake proš-
nje. Zdaj je prilika tu, treba jo je porabiti.
Slovesno bla^oslovyenje nove
cerkve v St. Aiidrezu. — V nedeljo
dne 21. t. ni. bode blagoslovil Nj. Emi-
nenca kardinal in uadškof dr. Jakob
M i s s i a krasno novo cerkev v Št. An-
drežu. Slovesnost prične ob 8. uri zju-
traj. — Cerkev sta sezidala zidarska
mojslra brata M o z e t i č.
Iz Tomaja nam pišejo: Tukaj je
umrl preč. g. Anton Kuhn, duhovnik v
pokoju, dne 12. t. m. zjutraj. Njegovo
zadnje službovanje je bilo v Dutovljah.
Stopil je v pokoj kmalu po letošnjem
novem letu zaradi neozdravljive notranje
bolezni, ki ga je mučila rnalone celo
življenje. Tekom zadnjih mesecev je ve-
liko trpel a jako vdano in ni bilo čuti
tožbe iz njegovih ust. Dal mu Gospod v
večnosti sladkega počitka po mukotrpnem
zemskem življenju. N   v. m.  p.
Nesreca. — 43-letni Karol Srem-
č i č iz Ročinja se je veeraj zjutraj pri
zaviranju voza tako močno poskodoval,
da so ga morali prenesti v bolnisnico
usmiljeni'1 bratov.
Ra/pis f>tipendijev za učence kme-
tijske i^ole „Francisco Josephinum" in
vrtnarske iiole „Elisabetinuin" v Mödlingu
(blizu Dunaja). Za kmetijsko Solo je raz-
pisanih pel štipendijev po 500 kron, za
vrtnarsko Solo pa dva üUipendija po 500
kron. Prošnje, opremljene s potrebnimi
dokumenti, odposlati je do 31. avgusta
I. I. na ravnateljstvo sole „Francisco-
Josephinum" v Mödlingu, kjerse dobivajo
tudi programi teh zavodov. Za vsprejem
v kmetijsko žolo se zahteva dovrženo
16. leto in absolviranje spodnje giinna-
zije, oziroma, realke ali pa dovršenje
meščanske sole. Za vsprejem na vrtnar-
sko šolo pa zadostuje ljudska sola in
izpolnjeno 1.5. leto.
Bohiniska železniea  in delavci.
Z Jesenic pišejo „Slove.iskemu gospo-
darju": Minoli teden so začeli kopati pre-
dor skozi Karavanke. Delavci prihajajo
od blizu in daleč popraševat po delu;
toda ne vsprejemajo jib. Zakaj ne? Sedaj
se vrše šele pripravljalna dela; raznim
podjetnikom se oddajo šele cez nekaj
mesecev. Vsa proga je razdeljena v sedem
oddelkov. Gorenjskemu oddelku, ki sega
od Bohinja do Jesenic, načeluje železni-
ški nadzornik g. Fritsch. V lein oddelku
dela sedaj nekaj cez 100 delavcev-doma-
cinov. Ko bodo pripravljalna dela dovr-
Sena, in se delo odda raznim slavbenim
podjetnikom, tedaj bo delalo samo progo
jednega oddelka do 4000 delavcev, torej
od Trsta do Dunaja blizo 30.000 delavcev.
Do tega seveda letos ne pride. Časopisi,
katerim je blagor na^ih delavcev pri sreu,
so naproSeni, da ponatisnejo to, kajti za
delo prihajajo popraSevat celo iz Istre.
Oastiti citatelji naj tudi opozore svoje
rojake, ki se odpravljajo za delo popra-
j^evat, da bi za sedaj zastonj delali dolgo
pot. Ko bodo rabili kaj več delavcev, na-
znanimo to pravočasno. Potrebna pojasnila
bo rade volje dajalo „Slovensko katoli.sko
delavsko društvo" naJesenicah, Kranjsko.
Odkritje spomenika nase ranjke
eesariee Mlizabete   v Solno^rartu. —
V nedeljo se je vršilo v Solnogradu v
navzočnosti naJ5ega cesarja, ki je dospel
Ija iz 131a, odkritje spomenika nase
ranjke cesarice Elizabete. Udeležili so se
tega odkritja princ Ludovik Bavarski, s
princezinjo Gizelo, na'lvojvoilinja Marija
Valerija z vojvodom Alojzijem Viktorijem.
Mesto je bilo v zastavah.
Lov   na  anjirhiste   v   Italiji."—
ltalijanska vlada je hudo za petami anar-
historn. V Rimu so zaprli nevarnega
anarhista Pallerinija, v Rimu in treh
drugih mestih v gorenji llaliji je policija
razkrila stiri nove anarhistiške družbe.
Več tajnih policistov je odšlo v Ameriko
zasledovat anarhiste.
Loterijske številke.
13. julija.J
iJnc......13    87    30    f)5    28
Trst......24    52      4    38    30
&           Ravnokar jo   izšla v   „Naroiitii   #
<*>   Tiskarni" knjižiea:                             m
1      za žensko mladino.      |
<&                  Prosto poslovenil                 $
1!                    E. Klnvžar.                     $<
<i           Knjižica se dobiva v ,.Naro<lni    it
$   Tiskarni" v Gorici, ulica   Vedurini   g
j®   9,   in   pri   kiijiijolržcMi   Palliclm   v   $
ijt   Gorici  na Travniku mohko" vezana   &
f[   po 40 vin. po pošti 3 vin več.   j|
Podpisana priporočata shivnomu ob-
činstvu v Gorici in na deželi svojo novo
urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi iinala ludi raznovrst.no pi-
jačo n. pr.: i'rancoski Cognac, pristni
kranjski brinjovoo, domači tropinovee,
lini rum, različna viiia, goružioe (Sens'.)
Ciril-Motodovo kavo in Ciril-Metodovo
milo ter drugo v to stroko spadajoee
blago. — Postrežba točna in po zinernih
cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kntiii,
trpfovca v Si'ineniski ulici h. stv.   1.
v  laslui  liiši, kjcr je „Trg. «ilnl. y.;ulr."
I   Anton Fon,
>
j klobučar   n gostlničar,
i             Semeniška ulica št. 6,
! inia bogalo zalogo raznovrstnih
!            klobukov
[          ler toči  v svoji krčini
j pristiui donuica viiui
'  in  postreže   tudi   %  jako   ukusninii
'                         jcdili.
Anton   Pečenko
Vrlna   ulica 8 <,(MtH A Via Giardino 8
nrinoroča
pristna    bela
in črna   vina
iz   vipavskih,
furlan&kih.
briskih,   dal-
>    matinskih   in
isterskih  v i -
nogradov.
l)osliivlj;i na (Join in   razpošilja   po   iv.Wv.-
nic.i   na   vsc   k-raj«   avstro-ogerske   moiiarliijo   v
soilih od   s)(5   liLrov   naproj.   Na   zuhlcvo   pošilja
tudi nzorco.
Cene znterne. Postrežba poštena.
Zavod za slikaqje na sin
Edvard Stuhl,
Cnraclec, Ung;erga8se  at.  3.
i'/delujo
slikana okna za cerkve in hiše v raznih slogih.
Podpisani si äteje
v prijetno dolžnost,
s tern firmo za sli-
kana okna g. Edv.
Stuhl iz Gradca v
vsakem oziru pripo-
ročiti. V tukajšnji
novi cerkvi je ime-
novani gosp. Stuhl
priskrbel vsa bar-
vanaokna v splošno
/.adovoljnost in zelo
po prirnorni ceni.
Ivuracijskiuradv &t.
Aiidrežu pri (iorici
«Ine  1!). docembra 1900.
Jos. Kosovel,
kural.
Videlo in potrdilo !
OMinsko /upaiiNtvo
*»t. Andrei,
due 19. decernbra 1900.
Andr. Lutman,
žnpau.
Takili priznavanj imatn   prcčasLiti   duliov-
Š<5ini na razpolagu še dokaj.
Uljudno se pripoiočam
Ed. Stuhl.
1 „JVsarodixa Jiskarixa" v Qoriei
ulica Vetturini 9.
Ilijada.
Povest slov. mladini.
Prosto po Ilomerju
pripoveduje
ANDREJ KRAGELJ.         j
S   tolmaeem   važnejših    osebtiih i
inieii  ter  obsega   278   stranij.
CENA:
1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več.
Vezana v platno 2 kroni, ozi-
roma 2 kroni 20 vin.
Dt>biv:i se v „Narodni TisUnrni" v Gorici,   i
pri    knjiyotrzcih   Palliclui v   üorici   im   I
Travniku,   pri   Scliwciitncrjii v  Ljiihljani   |
in 1'lorijant] v Kranji.                     i
s 5 oklavanii v dobrem stanu se
odda za 500 kron. Kjo, j)ov<i urod-
nišlvo.
! Josip valentmcic,
J            pekovski mojster
] v Gorici v Raštelju  št.  29.
4                       j)i'ipoi'oca
l veduo svc^i kruh navadni
i               in iiajfincjži,
J vsakovrst.no pecivo za godove in
> di'iige razno ..po^rnjoiic", pi-av
! okusne kolače za binno   in    [io-
roke, različno torLo ild.
Vsa naročila izvršuje lorno in
natančno po  želji  gospodov na-
ročnikov po jako zmernih cenah.
lzvole naj ga torej počusiili z
mnogobrojnimi naročili cenj. gg.
rojaki v mostu in  na dežoli.
Rojaki! Spominjajto se u vsaki priliki „Šolskega üonia"
Peter Drašček,
trgovec jedilnogablaga v Gorici,
Stolna ulica St. 2.
Priporocii s<k )). n.  ohrin-
stvu v (lorici in z d(v/A'U\
j I Vex hi j a kaviuo pri mo so,
sladkor, milo, slanino. riž.
maslo  surovo in   kulmno.
oljo. moko iz Majdicevih
uiliiiov in v.so jestvino.
Zn.loi>;H. zvcpbvnk
sv. CiFila in JVtetoda.
Fani Drašček,
zaloga šivaliiili strojev v Gorici,
Slolna ulica St. 2.
Prodiija
strojc tudi
j   rm. U'd(iij-
ske aJi
nioscčne
ohrokc.
Sl.roji so
iz prvih
lovai'n ler
ii;;jl)()ljso
knkovosii.
PriporocM
so slav.
ohcinsLvu.
Odiikovana kleparska delavnic»
|     Artur Makutz
*              v Gorici
____            Ozka ulica St. 1. — Via Strotta at. 1.
Priporoča iz last.no zalogo
izvrstiie in irpožin1! škropiliiic^ proti
IMTouospori,
(pronovljeno  po  Vonnorclovi    seslavi).    liakcM-      ^|
jo ti-d  in   svotol.   Zalistko   (valvolo)   se moro      i
lahko  pronioniti. .....- Škropilnica jo sosl,avlj(Mi;i        "
[»l'ipi'osto   in   tiiko,   da   škro|>i   lahko   na   tii
nariiio  po  volji škropilca.
11^" Ceil a je zelo nizka. ^s»f
Sprojomljn  v popvavo   in   v   prcnovljoiijf>
Skropilnico raznili sistemov  in ]>osl,režo v     ^
pupolno /M.dovoljnosl ^tränke.               Si
Priporočn ludi stroje za žveplanje sodov izcinkanegu žoloza, priprave
za obvaxovanje vina prod plosnobo in cikanjom pri l.očonju iz soda (kan), ru.o-
liovo za žveplanje grozdja raznih sistomov, cevi iz gume za vsakovrstne
skropilnico. — Sprojoma vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja stre-
lovode iUl. ild
v Gorici — ulica Vetturini štev. 9  — v Gorici
$ Preskrbljena jezpovsem novimi črkami. okraski infinim papirjem. 1
Izdclu^e vsa dela v na]kra|šem žasu
jM) tako nixkih cona.li, i\\\ se ne boji nikake konkiiroiico.
Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zaviike s firmo,  cenike,  vabila na
karton in na papir, posetnice razne veükosti in oblike z zaviiki, zaročnice in poročnice
v eSegatnih ter osmrtnice v veTikiii in manjšiii obiikah.
IT   „Narodna tiskarna" tiska   ^W
^„GORICO" in „Primorski List"^*
„GORICA"
izhaja dvakrat n? ceden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 krone
„Primorski List"
izhaja vsak četrtek in stane celoletno 4 K polletno 2 K, za manj premožne celo ieto 3 K.
J    „Narodna tiskarna"  inia v zalogi vse tiskovine    /
Tiskovine za duhovnije, županstva in dr. tirade na močnem papirju.
Pismei naročila tiskovin se izvrše z oliratnn pšto; vsa imp v najtaipni časn.
T                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                        r—