HOLLYWOOD se uresničuje
Dogajanje 11. septembra 2001 v Ameriki je klofuta zahodni civilizaciji. Odzivi na dogajanje pa kažejo, da klofuta ni bila dovolj močna.
Američani govorijo o maščevanju. Zahodni politiki trdijo, da je to napad na zvezo zahodnih držav. Rus Putin izraža sočutje.
Vsi pa pozabljajo, da ves čas rožljajo z orožjem. Da zatirajo šibkejše narode, da jim vlada kapital, da zastrupljajo Zemljo. Domišljajo si, da so vsemogočni in najboljši, ker največ znajo in največ imajo.
Vendar tehnologija ne služi več človeku. Uničuje ga. Prst je prilepljen na sprožilec. Človek se odziva, kot da je pračlovek. Zanj predstavlja drugi človek smrtno nevarnost, ne sogovornika. Bogastvo ne prispeva k človečnosti. Odtujuje nas. Zahod dopoveduje, da toliko veljamo, kolikor imamo. A ima pri tem v mislih samo materialno bogastvo.
Zahodnjaška izobrazba ne ustvarja modrecev. Odtujuje, rzdvaja nas. Omejuje nas, dopoveduje, da toliko veljamo, kolikor znamo. A naše znanje je tako omejeno.
Tako drugače učijo na drugi strani sveta in šepetaje tudi v zahodnem svetu. Da smo duhovna bitja. Ustvarjeni po božji podobi. Ljubeči in plemeniti. Da je srce pomembnejše kot razum.
11. 9. 2001 sta trčili dve civilizaciji. Necivilizirano. Svet je sit soljenja pameti.
Nada Kozina
Debelost je pojav civilizacije tik pred prepadom (Egipt, Rim in sedaj ZDA).
Michel Montignac, 1995
Fotografski spomin Portorožanovego sodelavca Mitje Jančarja na njujorški stolpnici.
{МШ
*ä - n
Bralke in bralci Portorožana, pozdravljeni!
Po poletnem premoru, ki se je zavlekel v jesen, je pred vami nova številka Portorožana, ki je - priznajte - kar zajetna, saj se je snovi nabralo kratko in malo - preveč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas poklicali po telefonu ali nas obiskali osebno v uredništvu, da bi nam predlagali, o vse naj pišemo. Žal je bilo vaših sugestij preveč, da bi jih bili utegnili obdelati vse za to številko. Seveda pa se jih bomo lotili kasneje! Pa naj vendar omenimo vsaj nekaj zadev, ki so zmotile naše cenjene bralke ali bralce! Predlagali so nam, naj odgovorne pobaramo, kdaj bo vendarle pričela delovati novo zgrajena avtobusna postaja v Luciji, po kateri so se celo poletje valile smeti, za katere se dolgo nihče ni zmenil. Iz Pirana se je oglasil ogorčeni bralec, ker so občinske strokovne službe za urejanje prostora letošnje poletje Pirančanom spet začele vsiljevati prostorske rešitve, ki so jih meščani že nič kolikokrat zavrnili: ponovno jim ponujajo širitev pokopališča, s čemer bi se zmanjšale že zdaj pičle zelene površine namenjene športu in rekreaciji (neka krajanka je na javni obravnavi o predlagani rešitvi rekla naslednje: »Piranu je občina odvzela že vse njegove vitalne dejavnosti, vrača pa mu svoje mrtve...«). Poleti so ponovno oživili tudi zamisel o gradnji garažne hiše v območju sedanje bencinske črpalke (ki se, kot napovedujejo pri OMV Istrabenzu, zdaj dokončno umika iz Pirana), s čimer se večina tamkajšnjih stanovalcev prav tako ne strinja... Pravzaprav pa ni razumljivo, zakaj so občinske strokovne službe predloge za tako pomembne in občutljive prostorske posege javno razgrnili v najtoplejšem delu leta, ko so pri nas vse sile vprežene v turizem. Če je Piran v vseh teh letih, odkar se premleva o garažni hiši gor ali dol, tja ali sem,
nekako preživel, potem lahko počaka še kakšen mesec, da bi se lahko ljudje o kakšni resni rešitvi tudi resno odločili. Ali pa se tako mudilo prav zato - da bi lahko ljudje mogli čim manj odločati.?!
Ob vsem obilju člankov, s katerimi ste nas zasuli, smo pač morali katerega tudi izpustiti... Prosimo vas velikodušnega odpuščanja. Ne gre drugače, ko začne Portorožan kar pokati po šivih. Ostanite še naprej naši zvesti bralci in sodelavci in zagotovo bo Portorožan še bolj zanimiv.
Uredništvo
IZ VSEBINE:
кг Naš pogovor z Aldom Babičem d^ Razmišljanje o svetovnem dnevu turizma: 27. september Ex-tempore 2001 с^ Odvoz kosovnih odpadkov
September 2001
portorožan št. g
ALDO BABIC, predsednik uprave Casinoja Portorož d.d.
»Želimo si iz davčnega primeža!««
Naš sogovornik je tokrat Aldo Babic, prvi mož Casinoja Portorož d.d. Postavili smo mu kopico radovednih vprašanj in dobili ravno toliko zanimivih odgo-
vorov.
Kako ocenjujete letošnje prvo polletje in turistično sezono?
Z obiskom v obeh naših igralnicah smo zadovoljni. Medtem ko nekatere slovenske igralni c-e beležijo upad obiska, to ne velja za Portorož in Lipico. Nista le izpolnili naših letošnjih pričakovanj, beležita pet odstoten porast obiska.
Se |e po spomladanski obnovi portoroške igralnice obisk povečal?
Zaradi same obnove najbrž ne. Menim, da je prenova, ki je prinesla nov, privlačnejši ambient in nove igralne avtomate, prispevala predvsem k temu, da ni osipa gostov. Igralništvo vsakih nekaj let potrebuje novo podobo, nove igre in sploh novosti, ki razbijajo monotost.
Kakšen je odziv gostov na obnovo in novo opremo Igralnice.
Odziv je v glavnem dober. Ljudje so s posebnim zadovoljstvom sprejeli morski ambient. Našli so se seveda tudi taki, ki so novost kritizirali. Vse pa nam govori o tem, da je bila nova pridobitev opažena, da se o njej govori.
Je bil vaš namen pritegniti goste, ki so vas dos-le| obiskovali boli poredko sli |ih sploh še nI bilo k ram?
Glavni namen prenove je bil stalnim obiskovalcem ponuditi nekaj novega. Hkrati pa smo ponudbo približali gostom, ki v igralnico prihajajo bolj iz radovednosti, ne toliko zaradi iger na srečo
Predvidevamo lahko, da med gosti še vedno provladulelo ltali|anl.
italijanskih gostov je v naših igralnicah še vedno daleč največ Portoroško igralnico obišče 80 odstotkov Italijanov, lipiško pa celo 90 odstotkov V zadnjem obdobiu je precej več obiskoval cev iz Hrvaške in drugih drŽav, v glavni turistični sezoni je büo veliko ruskih gostov, ki so letovali v Portorožu Slovencev ie bilo komajda dva odstot ka. Pri nas še vedno prevtaduieio predsodki do igralništva
Med str aktivnejšimi novostmi, ki ste |lh rodil. |o Wie tadl žreban|o vstopnic. k|er |o srečneža čakal avtomobil. Se |o le poznale pri obiska.
Nobena akcija sama po sebi ne more prinesti kakšnih merljivih rezultatov. Splet vseh naših prizadevanj pa je obrodil sadove v obliki večjega obiska Akcijo bomo ponovili.
V	vse hujši konkurenci morato kar veliko vlagati v promocijo.
Javnosti se trudimo kar najbolj učinkovito predstavljati našo ponudbo. Največ se seveda pojavljamo na primarnem tržišču, v Italiji. V zadnjem obdobju se osredotočamo tudi na druga tržišča v okolici, zlasti hrvaška. Seveda ne zanemarjamo domačega trga, zlasti udarni smo na Obali, kjer smo na ta ali oni način navzoči praktično v vseh medijih. Seveda so sredstva za promocijo omejena, delimo pa jih tudi po načelu racionalnosti, saj visoki izdatki niso nujno vedno učinkoviti.
Poleti smo brali o visokem dobitku itali|ansklh državljanov. Je bil v zadnjem času še kak poseben tovrstni dogodek?
V	glavni sezoni je obisk naših igralnic zelo dober, obišče jih tudi do dva tisoč gostov. Razumljivo je zato. da so tudi visoki dobitki bolj pogosti. Največji dobitek. 30 milijonov tolarjev, je prav ta. ki ste ga omenili, priigran pa je v progresivnem Jack Potu na Caribian pokru.
Ob odprtlu prenovljene portoroške Igralnice se |e kar sam od sebe napovedoval pestrelšl spremni program.
Z obnovljeno dvorano smo izboljšali pogoje za manjše prireditve v igralnici. V glavni sezoni so se vrstili nastopi plesnih skupin in raznih artistov. Pri nas veliko damo na ambient, na odnos osebja do gostov. Prijazne hostese. ki so popestritev naše ponudbe, so zanesljivo veliko pripomogle k prijetnemu vzdušju, ki vlada v igralnici
Pestilo ras hudi davki. Pred časom ste naročili študilo. ki |o pokazala, da so davki previsoki. Po napovedani novi zakonodall. pa naposled prlhala-|o bollšl časi tudi na tem področlu.
Študija je dejansko potrdila, da so davki previsoki. tudi v primerjavi s svetovnimi trendi Preprosto ne omogočajo razvoja Predstavili smo jo ustreznim državnim organom in ob noveli zakona. ki se pripravlja, je videti, da so naša opozorila deloma zalegla Pričakujemo, da se bomo z nižjimi davki premaknili z mrtve točke Danes praktično ne moremo dolgoročno načrtovati svoiega poslovanja in investicij Velik problem bodo najbrž osla le pogostitve gostov, ki jih davčna zakonodaja ne priznava kot nujno potrebne Z novo obdavćitviio bomo lahko vlagali v ra/voj stroke, koristi pa bo z novimi delovnimi mesti imelo tudi okolje
Ka| pomeni nepoved. de be države dodelila
samo 20 takoimenovanih malih koncesij za salone z igralnimi avtomati?
Skrajni čas je, da se področje, ki je imelo nekakšen status začasnosti, spravi v red. Po predlogu zakona naj bi država podelila le 20 malih koncesij. Ker bodo igralni saloni morali imeti najmanj 50 avtomatov, je že jasno, da si bodo koncesijo za odprtje tovrstnih salonov lahko pridobila le resna igralniška podjetja. Koncesija predvideva tudi zgornjo mejo števila avtomatov, to je 200.
Načrtuiete v bližnji prihodnosti nove investlch ie?
Pred dvema tednoma smo pridobili tretjo koncesijo. in sicer v Čatežu. Možnost je bila, zakaj je ne bi izkoristili... Igralnica v tem pomembnem slovenskem zdraviliškem središču naj bi začela delovati v začetku prihodnjega leta. Mnogi sprašujejo. zakaj ravno Čatež. Bilo je več razlogov za to odločitev. Gre za destinacijo. kjer nismo odvisni le od italijanskega tržišča. Čateške toplice so vse pomembnejše turistično središče, izjemnega pomena je bližina milijonskega Zagreba, nenazadnje pa imamo v vodstvu Term Čatež izjemno konstruktivnega in resnega sogovornika.
Mar ni skrajni čas. da portoroški turizem poživi boliš! letalski promet In pa pravo Igrišče za golt. če se omeiimo na področla, o katerih se v zed* n|em času na|več govori.
Moje mnenje je. da je vzpostavitev letalskih povezav z evropskimi središči nujno za uspešnejše trženje počitnic, kongresov, igralnic Gostje srednjega in višjega razreda ne hodijo na počitnice le enkrat letno, ampak se za to odločajo večkrat. so pa zato počitnice krajše Za tak način preživljanja dopusta je najbolj pripraven letalski promet Golf igrišče pa danes ni več le potreba, ampak nuja
Videti |e. de |o vašo združeran|e z Metropolom nekako zastalo.
Trenutna zakonodaja združevanja ne omogoča Zato pa z Metropolom zelo dobro sodelujemo Skušamo razumeti njihove težave, skupaj z njimi se bomo veselili dobrih poslovnih rezultatov, če bo do njih prišlo Veselimo se dneva, ko bodo več vlagali v infrastrukturo Metropol ie na edinstveni lokaciji, zato si želim, da jim bo to tudi uspelo.
Za konec še melce noprl|etno vprešanlo. Mnogi očitale portoroškemu turističnemu gospoderstvu. da namenja premete sponzorsklh sredstev šporf nlm In drvglm delavnostim na lokalni ravni.
Casino Portorož je bil nekoč prvi v občini na področju sponzoriranj in sploh vlaganja v q, kraj Odtlej se je toliko spremenilo, da pri-
2
portorožan št. 9
s. ph nilM i 20111 j
Ml MED SEBOJ
čestitamo - zahvaljujemo se - voščimo
$ Milan PETERNELJ iz Pirana je praznoval svoj rojstni dan 3. septembra. Vse najboljše in na mnoga leta mu želita Elda in Ester z družino. Čestitkam se pridružuje družina Dodig. Vse najboljše pa mu želita tudi Michelle in Kristina.
Mladi člani Jadralnega kluba Pirat iz Portoroža se veselijo in cenijo tudi jadralne uspehe svojih kolegov iz drugih domačih klubov. Tako tudi iskreno čestitajo Dany|u STANIŠIČ-u in Tini MRAK iz Športnega društva Pirano za 17. oziroma 43. mesto na svetovnem prvenstvu madih jadralcev v razredu optimist.
џ V svojem in sinovem imenu se toplo zahvaljujem Športnemu društvu Piran - jadralni sekciji, predvsem pa njihovemu trenerju Milanu MOR-GAN-u za organiziranje piranske regate - memorial Mario Klun maja letos. Pokojni Mario Klun je bil tudi prvi slovenski jadralec razreda 470 za pokal Casino' 1971. Veliko je na področju jadranja prispeval kot restavrator vseh vrst jadrnic; vsem je tudi rad priskočil na pomoč, za svoje delo pa ni nikoli zahteval nobenega piačila. Veliko prijateljev je imel, najbližje pa so se Maria spomnili tudi na podelitvi pokala na regati, ki je bila
merjava z nekdanjo igralnico ni mogoča.
Konkurenca je vsepovsod. Portoroška igralnica je tako za italijanskega gosta postala relativno oddaljena. Izven sezone Italijani raje obiskujejo njim bližji Lipico in Novo Gorico, k nam prihajajo le ob koncih tedna in za praznike. Tudi davčna zakonodaja je neprimerljivo ostrejša kot nekoč. Neobetavna je tudi napoved odpiranja igralnic v severni Italiji. Za sponzoriranje dejavnosti namenjamo sredstva v skladu z možnostmi, še vedno pa gre v te namene veliko sredstev. Vedeti je treba, da nismo navzoči samo v piranski občini, ampak tudi na Krasu.
(Pogovor in slika: Andrej Žnidarčič)
pripravljena prav njemu v čast in spomin. Hvala še enkrat vsem tem prijateljem, predvsem pa prijatelju Milanu. Obenem se zahvaljujeva še Tadeji GOLUBOVIČ za lepo napisan sestavek "In memo-riam Mariu Klunu" objavljenem v poletni številki Portorožana - Sonja Klun in Robi.
# Zahvaljujemo se turistični agenciji TURIST BIRO oziroma gospej Andreji GUDIČ in njenemu sodelavcu Mariu v piranski poslovalnici za odlično sodelovanje in takojšnje izplačilo - sobo-dajalci iz Pirana.
Ф Mednarodna likovna prireditev ex-tempore v Piranu, ki se ji je lani pridružil še expo keramike, je prerasla v raznoliko festivalsko dogajanje, ki v mesto privablja mnoge obiskovalce in turiste, kar je tudi zasluga sponzorjev. Letos so to bili: občina Piran, podjetje Capris Koper, Turistična agencija Maona Piran, Vinakoper, Syncerus d.o.o. Celle in Adriatic Safari Laho.
Ф Veslaški klub Piran se zahvaljuje sponzorjem, ki so podprli njihove reprezentante za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu avgusta v Nemčiji: GRAND CASINO PORTOROŽ, BANKA
KOPER, SPLOŠNA PLOVBA PIRAN, GRAMAR PORTOROŽ, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, WELLNESS CENTER JUSTINOPOLIS - HOTEL ŽUSTERNA, SLAŠČIČARNA MIGNON - STARI PEK PORTOROŽ, FOTO CITY PARK LUCIJA, MARINA PORTOROŽ, PETROL, BITERMO D.O.O. LUCIJA
# V Luciji praznujeta svoj rojstni dan Dario BAR-ILLE (14. oktobra), osem dni kasneje pa tudi njegova hči Talitka. Veliko osebne sreče in zadovoljstva in iskrene čestitke od vseh njunih najbližjih.
Pri ŠKAPINOVIH v Piranu so 9. septembra že nazdravili Zvonetu, 12. oktobra pa bodo za rojstni dan nazdravljali tudi njegovi življenjski sopotnici Dragici. Vse najboljše jima želijo sorodniki in prijatelji.
V tem jesenskem obdobju praznujeta svoj rojstni dan tudi Darja JEJČIČ (27. septembra) in Piero BRAGHIERI (17. oktobra) iz Lucije. Z najboljšimi željami jima iz vsega srca čestitajo vsi njuni najbližji, še posebej pa sinček Kristijan.
NOVA OGLAŠEVALSKA REVIJA
modri oglasnik primorske
modri oglasnik Primorske GSM 040/208-219,
POKTOROŽANOVA S1AVUENKA
90 let učiteljice Ane Šega
19. julija letos je svoj 90. rojstni dan praznovala gospa Ana Šega iz Pirana. Ob tem častitljivem jubileju ji je svoje iskrene čestitke in najboljše želje izrekla tudi Županja Občine Piran Vojka Štular, ki je gospo Šega s šopkom cvetja obdarila na njenem domu.
no Dolenjsko, Velike Lašče, kjer je preživela svoje otroštvo v najbolj grobih časih 20. stoletja. Po končanem učiteljišču je poučevala v kar petnajstih različnih šolah po vsej tedanji državi, v rodne Lašče pa se je vrnila leta 1947. Tudi v domačem kraju je Ana Šega odločno poprijela za delo in poleg poučevanja vodila Ljudsko knjižnico, bila pa je tudi poverjenica Slovenske matice in Prešernove družbe, ki ji je za njeno tridesetletno požrtvovalno pomoč pri posredovanju slovenske knjige širokemu krogu ljudi izrekla posebno priznanje in zahvalo za njeno vestno delo. s katerim je pomembno prispevala k razvijanju in utrjevanju bralnih navad in kulturne ravni številnih bralcev. Nihče od njenih številnih učencev ne bo nikoli pozabil naporov, ki jih je Ana Šega vlagala tudi v izvenšolsko delo: med leti 1957 in 1962 je vodila likovni in tehnični pouk, pri katerem so izdelali znamenito sončno peč, ki je bila na ogled tudi prebivalcem naše nekdanje skupne prestolnice.
Čeprav niti blagodejni Piran ne more ukrotiti zahrbtne bolezni, pa je gospa Ana Šega tudi pri 90-ih letih ohranila tisto čarobno toplino, s katero je dolga leta prenašala znanje na svoje hvaležne učence. V njenem gostoljubnem domu je vse v znamenju nalezljivega veselja in sreče, zato je obisk Ane Šega dragoceno darilo predvsem za obiskovalca.
Čeprav je zdaj že
Najbrž se še veliko Pirančanov spominja nekdanje učiteljice Ane Šega. ki se je po dolgoletnem službovanju na Dolenjskem iz zdravstvenih razlogov preselila v naše kraje, na toplo. Tu si je svoj ugled kmalu utrdila z izjemno marljivostjo in s strokovnim delom na zavodu za slušno prizadete v Portorožu ter s poučevanjem na Debelem Rtiču in v Luciji. Svoj novi dom si je uredila v Piranu, kjer je dočakala upokojitev in tu danes med svojim sorodniki in v družbi svojih knjig in križank aktivno uživa v radostih, ki jih ponuja tretje življenjsko obdobje
Njeno srce pa je še vedno vezano na rojst-
Naši slavljenki Ani Šegi je njen nekdanji učenec za 90. rojstni dan napisal celö pesmico. Danes je to ugleden gospod, doktor sociologije in antropologije • dr Edi Gobec, ki živi v Ameriki. Ko je bil še učenec Ane Šege. je bil v razredu, kjer je bilo kar 60 učencev, najboljši S svojo učiteljico pa si še zdaj dopisuje
STEVILKA/NUMERO: 9'SEPTEMBER/SETTEMBRE 200Hetnik/anno XI* Portorožan je vpisan v Register tiskanih medijev Republike Slovenije pod St. 990'ustanovitelj in Izdajatelj: KRAJEVNA SKUPNOST P0RT0R02/C0MUNITA LOCALE 01 P0RT0R0SE#naslov uredništva/l indirizzo della redazione: Obala te/lungomare 16 - 6320 P0RT0R0Ž7P0RT0R0SE* UREONIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gL In odg. Urednik), MMta JANČAR (distribucija). Rull MRAZ. Visits IVANlC -TURK. Nada KOZINA, UvUa SIKUR ZORMAN (urejanje in lektoriranje), Cesarfna SMREKAH • računalniški prelom: EOI • tisk/atampa: PMRAF, te.e~ IZOLA ' bhaja:meseCno#naklada/tiralura: ЗОООЧепа izvoda/prezzo: 0 m aH # tel. Uredntttva/tel. della redazione: 05/ 674-09-48 aH 674-09-47 * E mail teportoroztamiinet • PRI NASTAJANJU TE ŠTEVILKE SO SE ŠE TRUDILI/A OUESTO NUMERO HANNO PURE COLLABORATO: Darinka MTERilĆ. Andre) ŽNIOARClC, Al|a TASI. Nim MARVIN, HM RUNAH Jana BOŽlC» Sanja POŽAR Sebastian JERETIĆ, Oraalca MEKli. Nives MARENClC, Mi KRČE, Deta ilMlCtfi, Neva STREL PIETIKOS, Slavka 6A8IRC. Valentina KlEMiE, Zerlca MUŽENlC. Паа BRŽAN, Metca HiABAR m la kdo
Voščila za praznik, s pobožnimi željami...
Bliža se praznik Občine Piran. In to je morda tudi priložnost, da občani svoji Občini povemo, da bi bilo drugače, kaj bi bilo treba postoriti, da bi bilo za vse (ali vsaj večino) boljše:
•	da načrti vseh mogočih garažnih hiš v Piranu ne bi ostali mrtve črte na papirju;
•	da nekdanja bolnišnična stavba ne bi bila več zbirališče narkomanov in potepuhov,
•	da bi bilo še več takšnih prireditev kot je likovni Ex - tempore:
•	da bi končno rešili propadanje hotela Palace in njegovega parka;
•	da bi povsod napeljali kanalizacijo;
•	da bi vse ceste bile vzdrževane, razsvetljene in čiste;
•	da bi buski javnega potniškega prevoza vozili (bolj) točno;
•	da bi ... želja je preveč, da bi jih vse zapisali...
Lepo praznovanje vsem. pa da bi se morda do naslednjega praznika naše občine vsaj katera od želja izpolnila!
Vaš PORTOROŽAN
jesen, pa Ani Šegi. ob rojstnem dnevu, ki ga je praznovala, ko je bilo še zelo vroče, želimo še veliko srečnih nasmehov. dobrih knjig in prijaznega zdravja
Portorožan se zahvaljuje
Za to številko Portorožana so darovali: družina HERVATIĆ s Šentjan 5000 sit. gospod iz Mirnega kota v Portorožu 2000 tolarjev, trgovke iz Degrojevih trgovin ob portoroški promenadi 1200 sit, Rok SEOEJ iz Pacuga 2000 sit, Elizabeta RUPNIK iz Lucije 1000 sit. družina z Letoviške poti v Portorožu 5000 tolarjev. Fanl PIKEL iz Portoroža 1500 sit. Breda RUSTJA Iz Lucije 2500 tolarjev, Vera FERJANČlC Iz Portoroža 2000 sit. gospa z Vesna v Portorožu 1000 sit. Nevenka JUŽNIĆ 2000 sit. Leopold STRAJNAR z Jesenic 3000 tolarjev. pod|el|e Marina Portorož 50 000 sit
Vsem darovalcem se iahval|u|emo In se seveda le v napral zahval|u|smo. Kdor želi s proste-vollnlm prispevkom finančno podpreti lzha|an|s Portorožana, lahko lo stori osebno v uredništvu Iv prostorih Kralevne skupnosti Portorož. Islnlfttvo KS. 1. nadstrople levo, Obala 16 v Portorožu, ob delovnlklh mod 9. In 13. uro) ali po položnici lit. žiro računa KS Portorož |e: 51410445-5002? pri APP Portorož, s pripisom Za Portorožana).
i
PLJUNITI RESNICI V OBRAZ ALI JI POGUMNO POGLEDATI V OČI?
V poletnih jutrih, tik pred odprtjem trgovin ob portoroški promenadi, gospe, ki prodajajo v njih, rade posedijo na prostem pred bližnjo slaščičarno, spijejo kavo in se pripravijo na navadno naporen delovni dan. Zagotovo pa povedo tudi kakšno opazko na račun tega in onega v Portorožu. Najbrž pa nam ne bi povedale kaj posebej novega, česar ne bi vedeli tudi mi pri Portorožanu... Še zmeraj imajo njihove stranke vedno prav, trgovke pa so dolžne prodati dovolj (beri: čimveč), da si zaslužijo vsakdanji kruh. 0 tem, da se morajo na delo odpraviti peš, z rolkami, kolesom, busom ali plačati parkirnino kot pač vsak, ki se pripelje v Portorož, ne gre zgubljati besed. Slednje tako nikogar ne zanima...
ostal le še prah. Prav tako nihče več ne vzdržuje klopi, košev za smeti, kamnitih okrasnih posod za rastje... Okolica objekta nekdanjega bazena (še pred nekaj meseci je v njem gostoval lokal z igralnimi aparati in gostišče, ki sta se zdaj preselila preko štiri-paso-vnice) je polna smeti, drevje se suši, nihče pa ga ne obnavlja... In vse to propadanje se ne dogaja kje v skritem kotičku naše občine, kamor bi redko stopila noga kakšnega posebej pomembnega človeškega primerka! Ne, to se dogaja prav vsem vsak dan na očeh! O tem vsi vse vemo. Čemu naj o tem sploh (še) pišemo?! Zanimivo ali bolje - cinično je - da se vedno znova "dogajajo" razni posveti in okrogle mize (tudi v zelo resnih in vplivnih medijih, kakršna je nacionalna televizija), kjer visoki funkcionarji modrujejo, kako bi bilo treba združiti moči, da bi turizem v Portorožu dvignili na višjo raven... A na koncu ostaja vsak za plotovi svojih hotelčkov... Iz leta v leto...
Dragica Mekiš in Livija Sikur Zorman
Najbrž prav tako nikogar ne zanima, da so (bili) tudi letošnje poletje portoroški pločniki nepomiti, umazani in da zgolj marljivo pometanje vestnih snažilcev ne zadošča,... S tem so se sicer strinjali tudi razni veljaki naše občine že lani, a zgodilo se ni nič! Ribice v ribniku pred starim hotelom Palace so sicer nekako preživele, a park okoli ribnika tako naglo propada, da bi se človek še najraje zjo-kaL.Gredice, ki skoraj ne zaslužijo več tega imena, so zanikrne: še tisto cvetje, ki ga pomladi zasadijo, pustimo, da se poleti posuši. Potk nihče več ne vzdržuje in ne posluje s prodom, tako da je

s'- -ч
Igralnico in gostišče sta se sicer odselila iz objekta nekdanjega bazena v parku, za sabo pa pustila takšnole smetje
TUDI SAMI LAHKO NAREDIMO KAI ZASE IN ZA SVOJ KRAJ!
V kakšnem stanju je slepi odcep Senčne poti, ki gre mimo nekdanje ambulante v Portorožu, najbolje priča spodnja fotografija. Po tej razdrapani poti hodijo številni turisti, ki jih gostijo številni zasebni sobodajalci, ki živijo v hišah v tem delu Portoroža Podpisnica te pobude res da nisem sobodajalka, prebivam pa tudi sama v tej uličici. Velikokrat sem se že vprašala, kako to, da tisti, ki oddajajo sobe v najem - in teh je mnogo tako na sami Senčni kot na Letoviški poti, pa v Zatišju, itd. - ne poskrbijo za ureditev te poti. Pobudo, da bi prebivalci sami zavihali rokave in popravili to pot, sem dala že letos spomladi, še pred turistično sezono, pa ni bilo nobenega odziva. V Portorožanu, ki je izšel letos poleti, smo lahko zasledili pomembno sporočilo, da v primeru samoiniciativnih akcij za ureditev kraja (npr. poti), Občina Piran prispeva 50 odstotkov finančnih sredstev. Tore) - tu je zdaj moj predlog - stanovalcem, ki uporabljamo to pot (gl. objavljeno fotografijo): sporočite pripravlienost svo-|ega sodelovanja na Krajevna Skupnost Portorož, Obala 16 (tel.: 05/674 09 47, e-mail: ks.por-toroz@amis.net). Lahko predlagate tudi predračun stroškov popravila (ureditve) poti, možnega izvajalca. nadzornika, ipd.
Tokrat se nam zares ponuja možnost, da s skupnimi močmi naredimo nekaj koristnega in dobrega zase in za svoj kraj!
Dragica Mekiš
SUHUEVA POLETNA AKCIJA
Pri Degrojevi trgovini športnih artiklov, ob enem najimenitnejših delov portoroške promenade in ob enem od vhodov na osrednjo plažo so tudi letošnje poletje kazila okolico dotrajana in neugledna okostja nekakšnih stojnic, kjer so pred leti še prodajali cenene potiskane majice. Nihče pa jih ni - iz takšnih ali drugačnih razlogov - hotel ali upal odstraniti (npr. Degro. ki jih je oddajal ali Okolje, kateremu so zagotovo bile napoti...). Neke tople poletne noči, ko so ob sosednjih stojnicah na malem trgu ob promenadi postajali tako turisti kot domačini, je beseda dala besedo in tako so skupaj sklenili, da je treba kaj ukreniti. Odločitev je padla: zanikrno šaro. ki kazi kraj in ob kateri se zgolj nabira nesnaga, je treba ročno odstraniti! In so jo! Glavni pobudnik te akcije je bil znani portoroški slikar (zdaj sicer Lucijčan, a z dušo in telesom Portorožan) Janez Suhadolčan - Suhi, ki je skočil po orodje in ob pomoči turistov ter domačinov prostor spravil v red. Očividci so bili z rezultatom silno zadovoljni in nam o tem takoj poročali. Mi smo pa (skoraj) vse poslikali...
L.S.Z.
Po požaru še vlomilci
V noči med 14. in 15. septembrom je neznanec (ali neznanci) vdrl v stavbo Krajevne skupnosti Portorož, ki jo je poleti leta 98' uničil požar in je bila leto dni kasneje že obnovljena. V njej imajo zdaj - poleg portoroške krajevne skupnosti, ki izdaja tudi Portorožana • sedež še različna društva (smučarsko, turistično, kinološko, numizmatično -filatelistično. krajevni odbor Rdečega križa, borci NOB), lokalna turistična organizacija z informativno pisarno, turistična agencija Palma, nepremičninska agencija Obala, svoje predavalnice pa ima tudi Visoka šola za podjetništvo, ki sicer zaenkrat še domuje v portoroškem Avditoriju Nepridiprav(i). ki je vdrl v stavbo, je poškodoval vhodna in vrata dveh pisarn ter avtomat za tople napitke Na silo je vstopil v turistično agencijo Palma, od koder je odnesel 390 000.00 SIT gotfr vine ter v poslovalnico za nepremičnine Obala, od koder je odnesel telefonski in fotografski aparat Odnesel pa je tudi nekaj drobiža iz avtomata za pijače Celotna škoda ie za okoli 700 000.00 tolar lev Seveda ie Na o vlomu, ki ga je odkrila mlada sodelavka agencije Palma Samra Kadić ob prihodu v službo, takoi obveščena policija
Kdo je bil storilec ali storilci, še ne vemo
L.S.Z.
Prostorski posegi: sprememba ZN Lucija I - Občina Piran je že pripravila javno razgrnitev spremembe zazidalnega načrta Lucija I, ki je potekala od 3. avgusta do 3. septembra letos, konec avgusta (29.8.) pa je v prostorih Krajevne skupnosti Lucija 2e tudi bila javna obravnava. Ker pa se jo izkazalo, da ta prostorski akt seže tudi na obmoö-je portoroške krajevne skupnosti, jo bila razgrnitev podaljšana, sklicana pa bo tudi še ena javna obravnava. Kogar zanimajo predlagane prostorske spremembo (sprememba Degrojevih skladišč v stanovanjsko objekte, lokacija nekdanje želoznlSko postaje, novega doma za starejše obCano, pa novega župnijskega središča, prostorski posegi na obmoCju teniških igriSČ In Marine, itd ), vabimo na javno obravnavo S strokovno razlago, ki bo v torek, 9. oktobra 2001 ob 19. uri v sejni dvorani Pinlja (1. nad.) Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16 - v Portorožu.
IZ LUCIJE
ČE IMAŠ PLES V KRVI
O TRDNJAVI NA SEČI, NADOMESTILU ZA STAVBNO ZEMUIŠČE IN KIPIH
V enem od slovenskih tednikov sem zasledil članek, v katerem njegova avtorica pripoveduje o nevšečnem srečanju z lastnico trdnjave oziroma stolpa na skrajnem koncu polotoka Seče. Zemljišče okoli trdnjave je bilo nekoč del Forme vive, zato na njem še vedno stojijo številne skulpture, vendar so za ogled javnosti nedostopne, saj je prostor obdan z visoko žičnato ograjo (kolikor nam je znano so trdnjavo z zemljiščem podedovali dediči pokojnega odvetnika Volka).
Menda je radovedni avtorici zgoraj omenjenega članka nekako uspelo prodreti skozi kakšno luknjo v pregradi in si ogledati kipe na "prepovedanem" zemljišču. Kar lastnici, ki jo je zalotila, ni bilo po volji, pa jo je trdo prijela! Kar na drugi strani ni bilo všeč nepovabljeni obiskovalki, je to objavila v časopisu. Nam pa je vestička vzbudila radovednost, šli smo po njenih sledeh in zadevo nekoliko raziskali ter ugotovili nekaj zanimivih dejstev. Najprej to, da na parceli številka 5579 nima Geodetska uprava vrisanega nobenega objekta (torej zanjo trdnjave sploh ni!). Pa to ni (oziroma ne more biti) kakšna črna gradnja, saj objekt zagotovo tam stoji že vsaj kakšnega pol stoletja (najbrž pa še veliko dlje)! In zdaj si bomo, na podlagi logičnega sklepanja, privoščili nekaj špekuliranja: prvič - objekt ni vpisan v registru stavb in drugič - občina Piran zanj ne pobira nobenega nadomestila za stavbno zemljišče. Pa objekt na rtu zaščitene Seče niti ni tako majhen, saj v tlorisu zavzema skoraj 96 kvadratnih metrov! Če k temu prištejemo še višino kakšnih treh ali štirih nadstropij, potem lahko kaj kmalu preračunamo, koliko denarja je Občina izgubila v vseh letih, odkar zanj ne zaračunava nadomestila za uporabo zemljišča! Prav zadovoljni bi bili, če bi občinska uprava demantirala to naše špekulativ-no sklepanje...
Veselilo pa bi nas - in najbrž tudi še koga - izvedeti, zakaj kipi, ki sodijo v javnosti dostopno galerijo na prostem, ostajajo na zasebnem zemljišču. Zakaj jih nihče ne prestavi na prostor Forme vive ali na katero drugo javno mesto v naši občini (npr. na sredo novega trga pred lucijskim TPC-jem...)?
M.J.
Krajan iz Lucije nam je prinesel fotografijo vozila, parkiranem na tlakovanem delu zemljišča ob Šolski ulici 13 kot dokaz, kako si nekateri posamezniki prilaščajo zelenice in jih - s tlakovanjem - samovoljno uničujejo! Žal pa je prilaščanje zelenic in pločnikov za parkiranje jeklenih konjičkov vsesplošen pojav!
Andrea Dolanc je s srcem ostala Pirančanka, ki pač stanuje v Luciji. Z dušo in telesom predana plesu. Pa ne od otroških let.
Da je plesanje tisto, kar si želi počenjati v življenju, je odkrila šele, ko je odrasla, ko je že postala mama. Bilo je na začetku devetdesetih, ko je ljubljanska plesna šola Urška v Izoli začela s plesnimi tečaji, kamor je Andrea vozila svoji hčeri. In tako se je začelo: Andreo je ples osvojil. Popolnoma -tako da je pustila svojo tedanjo službo in se začela izobraževati na plesnem področju. Za nekoga, ki se nikoli prej, niti ljubiteljsko ni ukvarjal s plesom, je bil to pogumen korak! Kot da bi Andrei nek notranji klic rekel, da je ples tisto, kar je zanjo. Tako je pri plesni šoli Urška začela delati kot asistentka, hkrati pa se je še izobraževala v Ljubljani. Od tedaj je preteklo že veliko vode; medtem je Andrea že mnoge naučila plesati: od najmlajših, ki še kobacajo v vrtcu, do tistih, ki so si na hrbet že naložili po nekaj križev, pa se še vedno radi zavrtijo. Njena je bila tudi plesna šola Latino, s katero je pred leti začela v Luciji. Zdaj pa prireja plesne delavnice, novoletna in pustna rajanja za otroke, vale-te za osmošolce, družabne plesne večere in seveda plesne tečaje, s katerimi bo v Luciji začela oktobra. V lucijski osnovni šoli že štiri leta sodeluje pri organizaciji valete, osmošolce pa seveda na brezplačnem tečaju še prej nauči plesati. Najmlajše, še v otroških vrtcih, pa plesa navaja z igro. Otroci tako na primer oponašajo opice, ki plešejo ča ča ča, pa slone, ki se zibljejo v ritmu valčka, ali pa zajčke, ki skačejo rock and roll. Malčki z igro dojemajo smisel glasbe in se naučijo koordiniranja gibov. Mladina pa ima rada jazz, hip hop, pa tudi standardne plese: od angleškega in dunajskega valčka do latinskih ritmov (ča ča ča, samba, rumba.mambo, merenge, salsa, jaif...).Andrea obvlada vse. Včasih pa povabi k sodelovanju še druge poklicne plesalce, na primer Daniela iz bližnjega Monfalcona, kjer ima tudi sam plesno šolo ali svetovna prvaka Andrejo Podlogar in Blaža Bertonclja iz Ljubljane. In kateri ples je v zadnjem času najbolj »in«? »Zagotovo argentinski tango«, pravi Andrea.
Andrea prireja tudi plesne tečaje za seniorje - same upokojence, ki so sebe imenovali Mladi upi. Z njimi je pripravila nekaj zelo uspešnih družabnih plesnih večerov v restavraciji Taverna. Lani pa je sodelovala tudi s skladom Silva, kjer je učila plesati tudi ljudi s posebnimi potrebami. Pri vseh teh dejavnostih pa ji stoji ob strani in ji z zvrhano mero pomaga njen mož Borut. Naj na koncu zapišemo še Andrein motto: Če vam ples težava je ali pa zabava, Andrea je rešitev prava!
Livija Sikur Zorman
V večnamenski dvorani v Krajevni skupnosti Lucija (nad pošto) te dni poteka vpisovanje v dvomesečne plesne tečaje Andree Dolanc, s katerimi bo pričela v oktobru. Kogar zanimajo, naj pokliče na: 041/761-410.
Oživljanje Pirana ali rojevanje nove piranske identitete Ob svetovnem dnevu turizma
26. septembra, dan pred svetovnim dnevom turizma, vabi Turistična zveza Slovenije v Matavun na slovenski posvet o naravnih lepotah, kulturni dedišči-
ni in turizmu.
Letošnji koncert v okviru mreže Imago Sloveniae - Podobo Slovenije: Tortinijev trg je bil poln...
V naši občini imamo bogato tradicijo povezovanja naravnih dobrin, kulturne ponudbe in turizma. Prve turiste sta privabila zdravilno solinsko blato in milo podnebje že v 13. stoletju. Prvi ognjemet je zagorel v 17. stoletju. Ustanovitelji igralnice so začeli prirejati glasbene večere kmalu po ustanovitvi leta 1913. Vse do današnjega časa se je ohranilo nekaj tradicionalnih prireditev. Nekaj se jih je celo razvilo na osnovi preteklih. Nekatere nove prireditve prispevajo k ohranjanju naravne in kulturne identitete kraja. Med tradicionalne, uveljavljene prireditve bi lahko uvrstili: osmi april obletnico rojstva violinskega mojstra Giuseppa Tartinija (Takrat so v naši občini pripravili koncerte, vsaka tretje leto pa še znanstveni simpozij): aprila je seveda tud velika noč. z barvanjem jajc, pripravo kulinaričnih dobrot, s procesijami, mašami. koncerti, štiriindvajsetega aprila praznujemo zaščitnika Pirana sv Jurija, ko je zelo pestro, saj med drugim na Tartinijevem trgu poteka tekmovanje v stari istrski igri "pandolo" in sveCani odhod piranskih solinarjev v soline: poleti • julija in
avgusta - so Piranski glasbeni večeri, večeri vrhunske komorne glasbe v piranskem samostanu, potem so tu še koncerti na prostem, na prvomajskem trgu v Piranu , ki nadaljujejo prastare navade poletne selitve kuture na prosto, in ki zvabijo meščane iz pregretih hiš na večerni hlad (kar je krasna priložnost, da se pomešajo med turiste, iz deževnih severnih krajev); ne smemo pozabiti na poletne koncerte v okviru mreže Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, katere namen je oživljanje starih mest. gradov in cerkva, na ulicah in trgih, ki so doslej bolj ali manj samevali, se odvija tudi Primorski poletni festival; prvo soboto v septembru je pomorski krst (ceremonial ob sprejemu mladih pomorščakov ob začetku šolanja na srednji pomorski šoli; vsako leto znova nam spregovori o povezanosti z morjem, spomne nas. da imamo pomorski muzej, pomorsko šolo. ladjarsko podjetje, da je Piran pristaniško in ribiško mesto...); prvi teden v septembru je mednarodni likovni Ex tempore s tridesetletno tradicijo, zberejo se številni umetniki, ki jih navdihuje piranska arhitektura in morje, v istem času je še mednarodni festival Dnevi orgel v Istri, ki želi zbuditi zanimanje za orgle kot dragocene kulturne dediščine in orgelsko glasbo; novembra so Dnevi piranske arhitekture, na katerih arhitekti od blizu in daleč kandidirajo za nagrado Piranesi; staro trdaicijo nadaljujejo tudi številne regate (pisni viri pričajo o regati že v letu 1689); društvo Prijatelji zakladov sv Jurija odpira vrata piranskih cerkva.
v katerih pripravlja razstave in koncerte ter odkriva cerkvene zaklade, ustvarjene v preteklih stoletjih.
Vse te akcije so usmerjene k naši opredmeteni kulturni dediščini. V duhovnem smislu pa so namenjene nam, občanom, in našim gostom. Pravzaprav s to dejavnostjo prebujamo sebe, povezujemo se s krajem, v katerem živimo, posvojimo preteklost in tako oblikujemo svojo novo identiteto. Večina smo prišleki od vsepovsod. Naši predniki so se tu naselili, v stari domovini pa so pustili del svoje duše, del tradicije. Torej so prišli le na pol. Praznino v sebi moramo zapolniti. Da bomo postali tukajšnji, se moramo zavestno odločiti in sprejeti ta kraj. njegovo zgodovino, tradicijo. duha. Tako bomo duhovno bogati in ne bo nas strah globalizacije. Tako kot se zdrav človek ne boji prepiha.
Nada Kozina
DrnJtto OBZORJE vam sporota
Vi mislite.
da ste nesrečni zaradi ljudi, ki vam grenijo Življenje, pa to ni res
NESREČNI STE. KER POSKUŠATE KONTROLIRATI TUJE USODE Prevzemite odgovornost zase in za svojo srečo in vse bo tako kot mora biti
Praznovanja ob "70(Metnlci" minoritskega samostana se nadaljujejo
To. da minoritski samostan svetega Frančiška v Piranu praznuje letos kar 7004>ble1nico svojega obstoja, seveda Že veste Patri minoriti so z željo, da bi svojemu samostanu vrnili nekdanjega duha. da bi s svojo bogato dediščino znova postal Žarišče vere in kutture. obenem pa tudi samoten kraj. kjer bi se büo mogoče odpočili od utrujenosti vsakdanjika, ne le da so samostan obnovili • pripravili resnično bogat program prireditev V mesecu oktobru, med drugimi, načrtujejo slovesno praznovanje pra/nika svetega Frančiška, ki ga bo vodil monsignor Metod Pirih in drugi Škofje. 11 in 13 oktobra bo mednarodni zgodovinski znanstveni simpozij ter slavnostni koncert
Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran je v prostorih Godbenega doma v Piranu 22 septembra sklicala redno letno sejo skupščine
EX TEMPORE PIRAN 2001
Piran je ponovno v letošnjem prvem septembrskem tednu postal živahno zbirališče slikarjev, risarjev in fotografov iz Slovenije in tujine (še iz osmih držav), udeležencev tradicionalnega XXXVI. MEDNARODNEGA SLIKARSKEGA EX-TEMPORA in II. MEDNARODNEGA EX-TEMPA KERAMIKE. Ta likovni dogodek pa iz leta v leto postaja še vse bolj zanimiva kulturno turistična atrakcija, kar dokazuje izreden obisk ne le strokovnjakov in ljubiteljev likovne umetnosti, ampak tudi najširše publike. Tudi medijski odzivi: lokalni, nacionalni in tuji, ga uvrščajo med najprestižnejše tovrstne manifestacije v Srednji Evropi. Nagradni fond v vrednosti skoraj sedem miljonov sit je bil podeljen skoraj šestdesetim avtorjem, nagrajena dela in vsa tista, ki sta jih izbrali strokovni mednarodni žiriji, pa so do konca septembra še predstavljena na razstavah v Mestni galeriji Piran, Čokoladnici Giuseppe Tartini in Studiu galeriji Gasspar, keramika pa v Ateljeju Duka.
Obalne galerije - glavni organizator letošnje prireditve - ugotavljajo splošni kvalitativni preskok: na slikarski ex-tempore se je prijavilo 320 udeležencev, tretjina akademsko šolanih, kar dokazujejo tudi razstavljena dela. v že omenjenih razstaviščih. Prestižni Grand Prix v vrednosti 300.000 SIT sicer ni bil podeljen; velja pa omeniti avtorje, katerih dela je strokovna mednarodna žirija posebej izpostavila: Mirjana Matic, Davor Rapajič, Luka Popič, Zvjezdana Hegedušič-Brajnovič, Fulvio Juričič, Azad Karim in Tomislav Brajnovič. Vendar se je vseeno soglasno odločila, da glavne nagrade ne podeli. Utemeljitev: "...Vsa omenjena likovna dela izstopajo s formalnimi in tehničnimi rešitvami, toda ne dosegajo rezultata,
razpisano nagrado za najboljšo risbo Milan Plužarev in še - tudi letos prvič razpisano - posebno nagrado za najboljše delo na področju digitalne fotografije in digitalne slike pa Petar Brajnovič.
II. mednarodni ex-tempo keramike, ki je letos potekal še v okviru slikarskega ex-tempora, pa je znova potrdil potrebo po tovrstni in edini manifestaciji v Sloveniji. Mednarodna strokovna žirija je med izbranimi petintridesetimi keramičnimi deli za najboljše delo nagradila keramičarko Danico Žbontar. Sanji Stani pa je podelila nagrado za najboljše delo avtorjev do tridesetega dela.
Piran je zaživel v simbiozi s prireditvijo
Letošnji ex-tempore je še posebej pritegnil
ki ga je pričakovala žirija. Dela ne ustrezajo sodobnemu kreativnemu pogledu, ki zaznamuje sodobne tokove na prelomu tisočletja". Bilo pa je podeljenih kar 54 različnih nagrad za slikarstvo, od tega je nagrado za najboljše delo v tehniki akvarela dobila Zvjezdana Marguš Prohaska, letos prvič
September 2001
likovnice Jane Mihelj v sv. Roku, Marte in Karla Pavlinca v Mariji Tolažnici, Darje Fabjančič v sv. Petru in Petra Černeta v Krstilnici sv. J. Krstnika so na ogled še do konca oktobra. V razstavišču Skupnosti Italijanov Piran razstavlja keramična dela Claudio Reginato iz Bassana, ustvarjena na delavnicah, ki jih je vodil na Tartinijevem trgu. O tradicionalni korejski keramiki Seladon je v
Plesalka, pesnica, slikarka in kiparka Vuka Kumar-Hiti (Foto: Marko Ferre)
pozornost javnosti in medijev s svojimi številnimi spremnimi prireditvami. Osebne razstave Skulptur mladega ljubljanskega kiparja Boštjana Novaka v koprski Galeriji Meduza, slik in kipov vsestranske primorske ustvarjalke Vuke Kumar Hiti v piranski Galeriji H. Pečariča in del nagrajencev I. ex-tempa keramike Piran 2000 v galeriji Meduza 2 so že v prvih dneh septembra vsebinsko oplemenitile samo manifestacijo, v naslednjih dneh pa je bilo likovnikom in drugim obiskovalcem ponujeno še zelo raznovrstno dogajanje. Posebno pozornost je še vedno deležna instalacija Ekvilibristi na Tartinijevem trgu mladega sarajevskega kiparja Enesa Sivaca, tudi asistenta na tamkajšnji akademiji. Dobro obiskane osebne razstave del keramikov v piranskih cerkvah ponovno potrjujejo enkratno simbiozo sodobne ustvarjalnosti in starožitnosti sakralnih interierov. Skulpture Mojce Smerdu v cerkvi Marije Zdravja, belgijskega keramika Patricka Piccarellea v Mariji Snežni, koprske
portorožan it»g
Hepening Od rastline do ekstaze simbolično zaključuje 36. slikarski ex-tempore Piran 2001
Ateljeju Duka predaval Iztok Maroh, otroci VVZ Piran pa so popestrili sončno četrtkovo dopoldne z otroškim ex-temporom na elipsi Tartinijevega trga. Udeleženci ex-tempora so se družili na večerni vožnji na barki Laho ob spremljajočem koncertu Swing Jazzer-sov, na sardeljadi in na množično obiskanem nedeljskem Glasbenem popoldnevu z Maono. Podelitev nagrad in otvoritev razstav na Tartinijevem trgu sta se simbolično končali s hepe-ningom Od rastline do ekstaze ak. slikarke Marije Toure iz Maribora.
Piranski ex-tempore, ta tudi najstarejša tovrstna manifestacija, iz leta v leto prerašča zgolj likovno vsebino dogodka in s spremnimi prireditvami -vsaj v prvem septemberskem tednu že uresničuje idejo: Piran - mesto umetnosti.
N.M.
il
PIRAN PIRANU
Premalo prostora za sodobne ekološke standarde
"MORNARČKI" MED SLIKARJI
Dolgoletno sodelovanje s strokovnimi delavci Mestne galerije Piran in piranskim vrtcem Mornarček se je v letošnjem letu obogatilo z umestitvijo otroškega slikarskega ex tempora v program spremljajočih prireditev, ki so potekale med letošnjim tradicionalnim slikarskim ex - tempore v Piranu, ki se mu je v zadnjih letih pridružil še ex - tempo keramike. Tako so malčki pripravili svoje slikarsko orodje in na Tartinijevem trgu v slike prelili svoje videnje kulturnih znamenitosti in posebnosti starega mesta.
Mali slikarji so tistega 6. septembra pritegnili pozornost marsikaterega obiskovalca mesta, pa seveda tudi Pirančanov. Vrtec Mornarček v Piranu posveča veliko pozornosti umetnosti. Trudijo se, da bi otroci umetnost sami doživljali in jo spoznali v svojem okolju. Otroke tako postopoma - od najzgodnejšega otroštva in med vsem predšolskim obdobjem navajajo na zaznavanje posebnosti njihovega kraja z vključevanjem v raznovrstne umetniške aktivnosti in povezovanjem z umetniki, ki živijo in delajo v naših krajih. Sodelovanje na tako pomembni in veliki prireditvi, kakršna je piranski ex - tempore, pa je za malčke vrtca Mornarček še posebej razburljivo doživetje. Doživetje je tudi za obiskovalce razstave v Mestni galeriji Piran, kjer si med slikarskimi stvaritvami odraslih lahko ogledajo še Piran, kot ga vidijo najmlajši
foto: Nevenko Puipon
ZAKLJUČNA GRADBENA DELA
Franjo PERAS, s.p. Senčna pot 17, PORTOROŽ, GSM: 041/788-126
SERVISIRANJE, VZDRŽEVANJE IN MONTAŽA ELEKTRO NAPRAV
KOZLOVIČ MAVRICIJ s.p.
DRAGONJA 52. 6333 SEČOVLJE TEL.: 05/672-24-46, GSM 041 251 712
Prvega oktobra bo v Piranu prenehal poslovati bencinski servis OMV ISTRABENZ-a, ki je tudi edini v mestu. Na majhnem zemljišču ob vstopu v mestu ni dovolj prostora za prenovo servisa po sodobnih standardih varovanja okolja in prostorske ureditve, sprejeti zazidalni načrt pa predvideva na tej lokaciji vhod v garažno hišo. Oskrba plovil z gorivom na pomolu ostaja, vložili pa so prošnjo tudi za prodajo plinskih jeklenk in kurilnega olja v posodah. Vozniki se bodo lahko odslej z gorivom oskrbovali na bližnjem, pred dvema letoma sodobno obnovljenim bencinskem servisu na Fizinah v Portorožu.
Na bencinskem servisu OMV ISTRABENZ v Piranu so se vozniki oskrbovali z gorivom več kot 50 let, od začetka prihodnjega meseca pa bo prenehal delovati. Jadran Bajec, pomočnik direktorja za investicije pojasnjuje, da je poglavitni razlog za zaprtje dejstvo, da objekta ni mogoče prenoviti po novih, OMV Istrabenzevih notranjih standardih za varovanje okolja. Na piranski lokaciji ni mogoče uveljaviti vseh potrebnih ekoloških varoval, ki jih OMV ISTRABENZ že dosledno vpeljuje pri začrtani prenovi starejših objektov, predvideva pa jih tudi bodoča zakonska ureditev. Prav tako novi prometni predpisi ne dovoljujejo sedanjega neposrednega dostopa s ceste. Če bi želeli pridobiti potrebno površino, bi morali poseči v pobočje za servisom, kjer pa je občina Piran v svojem zazidalnem načrtu predvidela vhod v novo garažno hišo. Da pa bi prebivalcem mesta vendarle olajšali oskrbo z energenti za gospodinjstvo. je podjetje OMV Istrabenz - kot že rečeno - vložilo prošnjo za širitev dejavnosti tudi na prodajo kurilnega olja v posodah in plinskih jeklenk.
ÜMV ISTRABENZ. d.o.o. Koper Koper. 19 septembra 2001 Za morebitna dodatna pojasnila pokličite tajništvo Marketinga na telefonsko številko 6633300
NOVO v TPC Lucija



TRGOVINA ZA VELIKE in MALE USTVARJALCE
V«^ i» i i/bira limofniгЛ < h materialov, afH'iri-w /a Hf4 nriran;»» m aran/iranjo hr>n:v/ prnrjram. rjarifni p'nqram, pr«'-i',favitv<* mat^nalov m I > '.'i«* 'i<»lavnro rUyiriani^ r,li*
PIRANSKI ŽUPANJIN KLICAR POSTAJA SIMBOL STAREGA MESTA
Piranski županov klicar je tudi letos, že šestič, zložil mestno zastavo in odložil svojo fanfaro in tako zaključil piransko poletno turistično sezono. S svojimi nastopi in pestrim kulturnim programom je vse sobote v juliju in avgustu privabljal na Tartinijev trg množico radovednih gledalcev, gostov in turistov. Z lansko prestavitvijo klicarjevega nastopa v večerne ure je organizatorju uspelo ujeti ritem poletnega turističnega utripa v mestu in privabiti tudi ljudi širšega območja naše občine in od drugod.
Snovalci projekta Piranski županov klicar -piranska ZKD Karol Pahor s kulturnim programom, Atelier - oblikovalski studio Marino Mahnič s scenarijem in klicarjem in Radio Tartini ob pomoči Občine Piran, Zavarovalnice Adriatic in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - so uspeli uresničiti projekt, ki je v teh šestih letih odkar poteka, potrdil, a tudi presegel v osnovi postavljeni cilj: od prireditve, ki naj bi samo poživila mrtvilo starega mestnega središča, do današnjega lika Županovega klicarja, ki je prerasel tako rekoč v simbol mesta in mu celo daje pečat kot tudi ostalemu v poletni sezoni zelo živahnemu turističnemu dogajanju v Piranu. Klicarjevo podobo danes vgrajujejo v svojo ponudbo tudi najpomembnejša mednarodna srečanja, simpoziji, kongresi in je spremljevalec
tudi najvidnejših osebnosti, ki obiščejo našo občino in mesto. Prav s temi prireditvami in vlogo, ki si jo je Piranski županov - v zadnjih letih županjin - klicar zastavil, je prodrl v različne tuje medije in s tem mestu Piran in občini kot celoti dodal, na pozabljeni tradiciji temelječi nov in izviren lik.
Letošnji porast gledalcev klicarjevih nastopov -posameznih predstav se je udeležilo tudi več kot 1500 gledalcev - seveda organizatorjem in sodelujočim širi možnosti za nadgrajevanje lika in same prireditve. Nalaga pa jim tudi obveznosti in odgovornost za nadaljnjo usodo in rast klicarjeve podobe. Prav zato se trudijo, da bi že v prihodnji poletni turistični sezoni njegov nastop tako programsko kot scensko obogatili.
MMi
/ t 4
JL ^
•u.	v"
ŠTUDENTSKI SERVIS
ŠTUDENTEK
Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom
Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail!
-	Nov popustnik, in še in še...!
Piran, Župančičeva 14/III, tel 05/6710020, fax 05/6710021 E-mail: servis@ksop-cscp.si
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.p.,
Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
c.p/WEL £
na Prešernovem nabrežju v Piranu
Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro priprav-ljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jas-toge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
Mladinski epicenter Piran s polno paro
Mladinski epicenter Piran je začel delovati letošnje poletje, ko so se v njem odvijali programi za mlajše otroke in ko so bili na obisku mladinci z Bavarske. Programe za najmlajše organizira Društvo prijateljev mladine Piran, ki že leta izvaja dopolnilne prostočasne projekte za predšolsko in osnovnošolsko mladino. Obisk delegacije mladinskih aktivistov in aktivistk z Bavarske, ki so bili nad Piranom navdušeni, je pripravilo izobraževalno društvo Miselnost za tretje tisočletje. Uradna otvoritev centra bo sicer za letošnji občinski praznik • 15. oktobra - a so vse te dejavnosti to že prehitele!
mm
Mladinski epicenter Piran je dobil svoj dom v prostorih nekdanjega Pionirskega doma na Rozmanovi 7.
Prostore je v zadnjih letih uporabljalo nekaj društev, letos spomladi pa jih je županja Vojka Štular namenila mladinskemu centru, ki smo ga v naši občini dolgo pogrešali. Mladinske organizacije, ki bodo v njem delovale, so oblikovale koordinacijo, ki bi prerasla v Mladinski svet Piran. Programski svet, ki ga je imenovala županja, bo usklajeval vse dejavnosti, ki bodo potekale v Epicentru, dokler pač ne bo prerasel v javni zavod. Zaenkrat je Mladinski epicenter namreč ustanovljen kot organizacijska enota občinske uprave, natančneje kot enota Urada za družbene dejavnosti, katerega vodi Milica Maslo. Seveda so bili mladinski dejavnosti dodeljeni prostori najprej potrebni temeljitega čiščenja in manjših obnovitvenih del, kar je financirala Občina Piran. Ker so bili prostori neoprem-Ijeni, je mladinska koordinacija začela z iskanjem nujne opreme. Portoroški Casino' je tako priskočil na pomoč z nekaj pisarniške opreme, podjetje Interevropa, pa je novemu centru za mlade podarilo mize in stole. Nekaj opreme, ki jo center nujno potrebuje, bo kupila tudi občina, ki ima v letošnjem proračunu za ta namen zagotovljenih nekaj
sredstev. Ne glede na to pa center potrebuje še precej stvari, ki jih poskušajo pridobiti z donacija-mi in sponzorstvi. Zato se na piransko javnost obračajo s prošnjo, naj Mladinskemu centru podari opremo, ki |e na potrebuje več. Prav bodo prišle knjižne police, saj načrtujejo tudi bukvarno. ki bo poceni nudila stare knjige. Veseli pa bodo tudi druge opreme, s katero bodo lahko zapolnili pre-
' Za vse informacije o aktivnostih, ki bodo potekale v Epicentru Piran, za vse ponudbe stare opreme ter seveda za vse, ki bi želeli pri delu centra sodelovati, smo dosegljivi na telefonskih Številkah: 031 381 765 Mojca ali 041 844 528 Sebastjan.
davalnice, otroške igralnice in predvsem dnevno sobo. v kateri bo svoj prostor našla mladina, ki se sedaj zadržuje predvsem na ulicah. Vse, ki imate pohištvo, s katerim ne veste kam, vabijo da se jim oglasite, in z veseljem vas bodo mladi razbremenili teh skrbil
V Mladinskem epicentru bodo delovale številne mladinske organizacije, ki bodo ponujale prostočasne aktivnosti za mladino in občasno tudi za starejše. Klub študentov bo v center prenesel nekaj svojih tradicionalnih aktivnosti, kot denimo potopisna predavanja, kinotečne predstave in še kaj. Društvo prijateljev mladine bo poskrbelo za aktivno zabavo najmlajših, ki se bodo v centru lahko igrali, risali, pisali in zabavali na številne ustvarjalne načine. Izobraževalno društvo Miselnost za tretje tisočletje bo s predavanji in seminarji poskrbelo za izobraževalno plat, ki bo tudi zelo resne teme predstavljala na zanimiv in za vse sprejemljiv način. V centru bo tudi pestra ponudba umetniških tečajev, joge. šaha in bridža. delovali pa bodo tudi številni krožki in združenja prostovoljcev in prostovoljk. Seveda pa je to le izhodiščna ponudba, saj ste k sodelovanju vabljeni prav vsi. ki bi se želeli teh projektov udeležiti.
S.J.
društvo OBZORJE vam sporoča
Če rečem, da TAKO RAD ŽIVIM, pomeni, da SE MI NIKAMOR NE MUDI.
Srečanje brigadirjev mladinskih delovnih akcij v Piranu
Brigadirji, ki so se po 2 svetovni vojni udeležili mladinskih delovnih akcij v Sloveniji in takratni Jugoslaviji, se danes združujejo v klubih Za ohranjanje spomina na to enkratno in edinstveno pomoč pri obnavljanju in izgradnji v 2 svetovni vojni porušene domovine je bil 24 junija 1987 v Kopru ustanovljen Klub brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre Sekcije brigadirskega kluba delujejo v Ilirski Bistrici. Izoli. Kopru. Piranu. Postojni in Sežani Vsako leto se brigadirji zberejo v enem od teh mest; letošnje - že štirinajsto srečarv je bo 13 oktobra V Piranu v Tartinijevem gledališču Na tokratnem srečanj se bodo nekdanji brigadirji Še posebej spomnili 50 • letnice delovne akcije Doboj - Banjaluka. v kateri so sodelovali mladi koprskega okrožja (leta 1951 je zajemalo okraj Koper in okraj Buje) Srečanje brigadirjev veteranov bo potekalo v okviru prireditve ob občinskem prazniku, zato bo niegova pokro vitel|ica Županja naše občine gospa Vojka Štular Zbor veteranov prostovolf nega dela bo seznanjen z delom kluba brigadinev. srečanie pa bo popestril kulturni program
Vsi brigadirji, ki so se udeležili prostovol|neqa dela od leta 1945 dalie. so prisrčno vabljeni
Oarinka Suifirćlć
Poleti je morje vzelo mlado življenje Portorožana
Aleksa Poropata,
uspešnega aktivnega študenta, polnega načrtov. Njegovi družini in vsem njegovim najbližjim izražamo najgloblje sožalje.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE OKTOBRA ŽE V NOVIH PROSTORIH
Županja občine Piran, gospa Vojka Štular je uresničila obljubo, dano članom društva Faros, ki združuje slušatelje univerze za tretje življenjsko obdobje naše občine na njihovem občnem zboru letos junija. Tako je društvu dodelila v enoletni brezplačni najem dva prostora v pritličju bivšega samskega doma v Luciji. Lokacija je članom društva zaradi bližine šole in vrtca pogodu, saj svoj program uresničujejo z veliko mero njune pomoči. Prostori so bili najprej potrebni vzdrževalnih del, česar so se lotili kar člani društva sami. Pozvali so vse člane, naj s prostovoljnim delom, glede na svoja znanja in sposobnosti, pomagajo pri usposobitvi prostorov za potrebe njihove "univerze". Imenovali so gradbeni odbor, ki ga vodi g. Risto Bangiev. Delovni akciji se je sicer odzvalo manj članov, kot so pričakovali, so se pa zato ti toliko bolj zavzeto in uspešno lotili dela. Z nasveti sta pomagala arhitekt Bogdan Babnik in Marjan Golubič z Občine Piran. Zdaj slušatelji zrelih let pričakujejo še na pozitiven odziv sponzorjev na njihove prošnje za dodelitev opreme, s katero bi nove prostore opremili. Doslej so očistili okolico, park, jaške, žlebove, popravili vrata in okna, instalacije, obnovili sanitarije in položli talne obloge. Čaka pa jih še namestitev in usposobitev potrebne opreme in generalno čiščenje pred otvoritvijo, ki bo predvidoma v začetku oktobra.
Kaže torej, da bo vpis v novo "šolsko" obdobje že v novih prostorih in da bodo člani že lahko spili prvo obljubljeno kavico iz županjinih skodelilc ob vpisu: 02. oktobra 2001.
F.K.
DRUŠTVO Faros OBČINE Piran UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
LUCIJA, Fazanska 1
Sporočamo vam, da bo vpis novih članov v društvo Faros in vpis v krožke za šolsko leto 2001/2002 2. in 3. oktobra 2001 od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v prostorih društva Fazanska 1, Lucija (poleg osnovne šole).
Predvidoma bo možen vpis v naslednja interesna področja: začetni in nadaljevalni tečaj - računalništvo, internet, elektronska pošta; začetni in nadaljevalni tečaji tujih jezikov (angleščina, italijanščina, nemščina); kulturna zgodovina; začetni in nadaljevalni likovni krožek; krožek zdravega kuhanja; debatni krožek; literarni krožek; gojenje zdravilnih zelišč; plesni krožek (vpisujemo pare); delavnica gline; joga; pohodništvo; obiski gledaliških predstav v SNG Trst.
Program se bo dopolnjeval in spreminjal glede na zanimanje in vpis slušateljev. Študijsko leto bo potekalo predvidoma od oktobra do konca aprila, praviloma enkrat tedensko po dve pedagoški uri. Minimalno število za delovaje posameznega krožka je deset vpisanih slušateljev. Če za posamezen krožek ne bo dovolj prijavljenih, bomo vodili čakalno listo do zadostnega števila prijavljenih. Glede na lanske izkušnje va m priporočamo, da se omejite pri vpisu samo na tiste krožke, ki jih boste lahko celo šolsko leto redno obiskovali.
Prosimo vas, da ob vpisu poravnate tudi letno društveno članarino 2.500,00 SIT. Za morebitna pojasnila lahko pokličete na telefon 031 834 970 Fančl Kuhar in 05/674 55 04 Magdo Kezunovič. Veselimo se skupnega dela in druženjal
-Dancing verna Lucija
Vzdušje in okusi Mediterana s
PLESNIMI VEČERI V Restavraciji Taverna Lucija
Vsak petek in soboto v Restavraciji Taverna Lucija PLESNI VEČERI
s priznanimi glasbenimi skupinami v spremstvu izvrstne mediteranske kuhinje.
Sensazioni e sapori Mediterranei CON LE SERATE DANZANTI al Ristorante Taverna Lucia
Ogni venerdi' e sabato al Ristorante Taverna Lucia SERATE DANZANTI
con affermati gruppi musicali accompagnate da una prelibata cucina Mediterranea.
Tel. 05 690 5000
ZA ČISTEJŠE OKOLJE
Na podlagi novega občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (uradne objave št. 18/2001) je Javno podjetje Okolje Piran s septembrom začelo z mesečnim odvažanjem kosovnih odpadkov. Občanom bodo na voljo zabojniki, kamor bodo vsak mesec lahko odlagali svojo odvečno šaro. Kje in kdaj bodo zabojniki za kosovne odpadke stali oziroma kje so zbirna mesta pa je v sledečem seznamu:
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI PIRAN
NASELJE PIRAN Pirii Zforij Prevzem neslo:		
Razgled	nasproti hišne št. 32	Vsako 1. sredo v mesecu
Arze - parkirišč nasproti pokooaišfe	ob vhodu desno	Vsako 1. sredo v mesecu
Ob obzidju - na parkirnem prostoru	ob vhodu desno	Vsako 1. sredo v mesecu
Ofifra pot	nasproti hišne št. 13	Vsako 1. sredo v mesecu
Plrii spodil Prnziaif neslo:		
Pri luški kapitaniji	ob ograji	Vsak petek v mesecu
Rokov trg	nasproti pizzerije Tartini	Vsak petek v mesecu
Kidrifevo nabre^e - pri gledaftSAj Tartini	ob vbodu na pomol	Vsak petek v mesecu
Prvomajski trg	ob vodnjaku	Vsak petek v mesecu (v fesu od 1. junija do 31. Avgusta)
Punta (pri svetilniku)	nasproti hišne št. 18	Vsak petek v mesecu (v fesu od 1. junija do 31. Avgusta)
		
NASELJE PORTOROŽ IN LUCUA Naselje Pofltrtž Prvvzinii neslo:		
Lepa cesta	pri trafo postaji, nasproti h. št. 26	Vsako 1. sredo v mesecu
Sonfra pot	na parkirišč, nasproti h. št 25	Vsako 1. sredo v mesecu
BetokrOka cesta (pred i Feralom)	pri trafo postaji, poleg h. št. 16	Vsako 1. sredo v mesecu
i V naselju Bernardin	nasproti objekta Vilfanova 36	Vsak 1. fetrtek v mesecu
j Na Belem Krftj pri marketu	na koncu parkirišči	Vsak 1. fetrtek v mesecu
i Vesna	nasproti h. št. 10	Vsak 1 fetrtek v mesecu
: Šentjane	nasproti h. št. 31a (igrišfe)	Vsak 1. fetrtek v mesecu
Pacug	na krilšdj za Pacug	Vsak 1. fetrtek v mesecu
Senfopot	nasproti h. št. 27	Vsak 1 fetrtek v mesecu
i Nmlle LacHa ! PrvTZMM Mtc		
Ukmarjeva ulica	na parkirišč, nasproti h. št. 8	Vsak 2. fetrtek v mesecu
Ulca istrskega odreda	nasproti h. št. 27	Vsak 2 fetrtek v mesecu
Vojkova	nasproti h. št. 23	Vsak 2 fetrtek v mesecu
Liminjanska	nasproti igrtfö____________	Vsak 2 fetrtek v mesecu
Fazanska uMca	pri mostt&u (kanal Fazan)	Vsak 2 fetrtek v mesecu
Pri docontu i	pred diseontom Degro (makedam parkirišč)	Vsak 2 fetrtek v mesecu
Liminjanska	ob deponiji odpeljanih vozi	Vsak 2 fetrtek v mesecu
NASELJE SEÖL PARICA6. SEtafUE. ORASONJA, SI. PETEI NOVA VAS. PADNA, STRUNJAN PfWZMNf Mit Forma Viva Vinjole No*d	parkirišč pred vhodom v 'Vsak 2 ponedeljek v mesecu Formo Vivo na (cipresa) tVsak 2 ponedeljek v mesecu pred h št 30a (akac^ski Vsak 2 ponedeljek v mesecu nasad)	
Šefe - center Stfe - v našemu Pademo	nasproti ri št 93 • Vsak 2 ponedeljek v mesecu na krtM, nasproti h Jt 02a ; Vsak 2 ponedeljek v mesecu	
Parecag Sefev^e - center ^Sefevfe - p^ Osrovni ioA Seivje 123	nasproti gest** Marifra kVsafc 2 ponedeljek v mesecu nasproti poŠte Vsak 2 torek v mesecu pred stanov blokom (krtlšfe) kVsak 2 torek v mesecu Seftvtje 123 , Vsak 2 torek v mesecu	
Navedeni temini veljajo od 1 9 2001
a
m
UNID d.o.o. Piran
#	m I a d i n s k i servis
#	Internet storitve,web design
Župančičeva 14, 6330 Piran
teilfax 05 / 673-15-21 Obala 55, 6320 Portorož
teilfax 05 / 674-70-18
http:I/www. klub-mp. si Email:servis@klub-mp. si
ZKD KAROL PAHOR PIRAN VABI 29. septembra ob 19. uri VSE LJUBITELJE ZBOROVSKEGA PETJA NA TARTINIJEV TRG PIRAN, kjer bo nastopil pevski zbor Alojzij Plantau iz Kranjske gore. Nastopajoči bodo oblečeni v narodne noše, dirigiral jim bo prof. Peter Novak. V primeru slabega vremenena bo nastop naslednjega dne (nedelja 30. september ob 11. uri) na Tartinijevem trgu.
ZKD KAROL PAHOR PIRAN Elizabeta Flfiur
JP "Okolje" Piran d.o.o.
Lokalni program varstva okolja za Slovensko Istro
Nekateri bralci Portorožana so sicer morda aktivno sodelovali pri pripravi Lokalnega programa varstva okolja (LPVQ) za Slovensko Istro, vendar verjetno večina še ni slišala zanj. Ker priprava programa prehaja v sklepno fazo, je prav, da razložimo, za kaj gre in tako morda povečamo zanimanje prebivalcev za stanje njihovega okolja. Gre za program, s katerim naj bi občine Slovenske Istre usklajeno poskrbele za izboljšanje kakovosti okolja. Razdeljen je na pregled okoljskih problemov in načrt ukrepov za njihovo reševanje.
Pregled okoljskih problemov vsebuje oceno kakovosti življenjskega okolja v Slovenski Istri (zrak, vode, tla, morje itd.) in vseh področij človekovega delovanja, ki lahko nanj vplivajo (npr. industrija, turizem, kmetijstvo). Pregled je osnova za pripravo načrta ukrepov za naslednjih pet let, s katerim naj bi izboljšali stanje okolja. Pri načrtu ukrepov se upoštevajo teža problemov in njihovih posledic, pristojnosti občin, pa tudi izvedljivost in stroški rešitev.
Čemu koristi ta program?
Zgodovina priprave lokalnih programov varstva okolja sega v leto 1992, ko je v Riu de Janeiru potekala konferenca OZN o okolju. V zahodni Evropi ima tak program izdelanih že veliko lokalnih skupnosti; na Švedskem denimo si z LPVO pri skrbi za okolje pomaga že 90 odstotkov občin. Pri nas so k pripravi LPVO zakonsko zavezane mestne občine (nam najbližja je mestna občina Koper). Ker pa je Slovenska Istra naravna celota, so se obalne občine odločile za skupno pripravo LPVO. Tako naj bi bil program učinkovitejši, stroški njegove priprave pa manjši. Del sredstev je prispevalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, pripravo projekta pa so zaupali za to specializiranemu podjetju Oikos d.o.o.. S prvim LPVO je v Sloveniji leta 1996 pričela občina Domžale. Do danes pa je tak program žal pripravilo še zelo malo (manj kot 10)
drugih občin. Razen v Slovenski Istri pa ga še nikjer ni pripravilo več občin skupaj. Tukajšnje občine torej v več pogledih »orjejo ledino«.
LPVO naj bi občinam Slovenske Istre omogočil lažje in hitrejše načrtovanje dejavnosti za izboljšanje kakovosti okolja ter jih spodbudil k spremljanju njihovih učinkov. Tako bi najbolje razporejale občinski denar, namenjen varstvu okolja, in tudi lažje pridobile dodatna sredstva od države in Evropske skupnosti. Sodelovanje med občinami pa naj bi učinkovalo tudi kot zgled drugim za regionalna povezovanja. Pa ne le to. Z aktivnim odnosom do varstva okolja nameravajo spodbuditi tudi odgovornejši odnos občanov in podjetij ter vzpostaviti dobro sodelovanje z njimi.
Sodelovanje javnosti je seveda pri tem izrednega pomena, zato so bili občani in različne organizacije vključeni že v njegovo pripravo, še bolj pa naj bi jih pritegnili k izvajanju ukrepov. Prednostni ukrepi so bili oblikovani na podlagi mnenj o rešitvah in ukrepih za večjo kakovost našega življenjskega okolja, ki so jih podali lokalni strokovnjaki in drugi ključni akterji Slovenske Istre na številnih sestankih in delavnicah. Pripravo programa spremlja tudi poseben projektni svet.
In kako naj bi ta program za varstvo okolja imel v naši občini tudi resnične učinke? Zaradi težav s potekom državne meje in kakovostjo pitne vode iz virov ob Dragonji ter naraščajoče porabe bo pot-
rebno zagotoviti pitno vodo od drugod, rešitev za to pa bodo vse tri občine poiskale skupaj. Kot zanimivost naj navedemo, da je poraba pitne vode na prebivalca v Slovenski Istri najnižja v Sloveniji. Za ustrezno čiščenje odpadnih vod bo potrebno dopolniti delovanje čistilne naprave. Skupaj s strokovnjaki in Ministrstvom za okolje in prostor pa bo treba pripraviti tudi smernice za izpust prečiščenih odpadnih vod v morje. Občini bo poleg tega koristil pregled učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov. Za učinkovitejše delo občin in javnih podjetij, pa tudi obveščanje občanov, bodo vse tri občine skupaj uredile tudi učinkovit okoljski informacijski sistem za usklajeno zbiranje podatkov javnih organizacij in po dogovoru tudi podjetij. Občina Piran bo sodelovala tudi pri skupnem spodbujanju uporabe javnega prometa, med drugim tudi vpeljave ladijskega potniškega prometa med obalnimi mesti. V obalnem somestju med Piranom in Lucijo bo postopno uveden sistem »parkiraj in se odpelji z avtobusom« (angl. »park and ride« oz. P+R). Postopna sprostitev štiripaso-vnice med Portorožem in Lucijo bo med drugim tudi olajšala kolesarjenje in omogočila hitrejši in učinkovitejši javni promet. Tako naj bi se zmanjšal hrup in onesnaževanje zraka in zato izboljšala kakovost življenja domačinov ter privlačnost Pirana in Portoroža za obiskovalce.
M.H.
Najmlajši so spoznavali, kaj vse onesnažuje naše morje
Projekt SEMEP poteka pod okriljem svetovne organizacije za izobraževanje UNESCO. Dejavnosti so namenjene mladim v starosti od 14 do 18 let. Lansko šolsko leto so k sodelovanju povabili tudi lucijski vrtec morje, ki je tako postal prvi vrtec v seznamu šol, vključenih v okoljski vzgoji.
Cilj okoljske vzgoje pa je povečanje zavesti o nujnosti varovanja okolja. Z osveščanjem in izobraževanjem pa je mogoče zmanjšati negativne vplive, ki rušijo ravnotežje Sredozemskega morja. Mentorica okolje-varstvenih akti-
vnosti je bila malčkom lucijskega vrtca kar njihova vzgojiteljica Nives Marenčič. Dejavnosti so potekale vse šolsko leto v obliki pogovorov, risanja in ustvarjanja z različnimi tehnikami in materiali. Otroci so izdelovali razglednice z morskimi motivi in hodili v naravo, predvsem k morju. V naravoslovnih dejavnostih ob morju so opazovali morsko življenje in zbirali naravne materiale. Potem pa so vse, kar so o morju spoznali, upodobili v likovnih delavnicah.
ZVESTOBA NAŠIM KRAJEM
Si lahko predstavljate, da bi pol stoletja vsako leto znova hodili počitnikovat v isti kraj? Tak je italijanski geometer Mario Cella, doma iz Masse v Toscani, ki svoj dopust že petdeset let preživlja v piranski občini. Takšnemu turistu - pravzaprav gostu - je za zvestobo zares treba posvetiti posebno pozornost! In tako ga je 11. septembra povabila na kramljanje tudi naša županja, kateri je povedal, kaj ga vsa leta vleče v naše kraje. Menda imamo za takšno navezanost največ zaslug domačini, ki smo po zagotovilih gospoda iz etruščanske Toscane, izjemno gostoljubni, prijetni hoteli in seveda toplo podnebje. Pohvalil pa je tudi, da je Piran v zadnjih letih čistejši, da so mnoga pročelja hiš obnovljena... Županja je gospodu Celli v zahvalo in spomin podarila grafiko starega Pirana z upanjem, da bo še naprej ostal naš zvesti gost.
VEČNI NAVDIH LJUDSKE GLASBE
V našem času s temeljito spremenjenim načinom življenja, razumevanja in vrednotenja sveta, se je zgodil prelom stoletnih, počasi spreminjajočih tradicij. Spreminjanje, naglo, kot nikoli prej, pomeni za človekovo zavest prevrednotenje starega. Ljudska kultura še vedno živi v nas, latentno, in prepojeni smo z njo, pa naj se je zavedamo ali ne. Njene korenine sežejo v slovanski in predslovanski (keltski) svet. Prepojena je s kulturami sosednjih ljudstev in kulturami narodov, ki so v zgodovini vplivali na naš etnični in kulturni prostor. Tako v našem stoletju najdemo vse: staro in novo, v sožitju in disharmoniji.
Istrska glasba že dolgo buri duhove etnomuzi- Merku, Uroš Krek) in še bi lahko naštevali, no. Kar nekaj sodobnih skladateljev je, ki se znova kologov. Starejšo pevsko tradicijo, predvsem glas- Godčevstvo je bilo v Istri večinoma polprofesio- vračajo k izvorom ljudske glasbe; črpajo pobude iz
bo tako imenovane istrske lestvice, so doslej dokaj dobro proučili, neobdelana pa je ostala novejša tradicija, ki pripada instrumentalni glasbi. Istrska lestvica je zaporedje oziroma niz šestih različnih tonov, kar je posebnost ljudske glasbe Istre in Kvarnera. Melodije so vselej dvoglasne, zato pesmi v istrski lestvici nikoli ne poje en sam pevec, temveč dva ali skupina dvoglasno. V severni Istri so se do nedavnega v godčevski tradiciji pojavljale tipične zasedbe z osnovnim jedrom violine in malega dvostrunskega basa. Godci so razvili pravo izvajalsko tehniko in svoj « N
repertoar. Pomemben podatek, ki potr-___ _
juje izvirnost in avtentičnost novega tipa strunskih glasbil je moč najti celo v organologiji. Prvi godci na viulin in bajs so v Istri bili potujoči glasbeniki iz Karnoje. Najemale so jih predvsem bogatejše družine, kar kaže na socialni regulativ prenesen iz umetne glasbe. Na baročno in sodobno klasično glasbo so istrski godci, njihova glasba in tehnika imeli velik vpliv. Giuseppe Tartini se je od nje veliko naučil, ker mu je bila blizu in ga je zabavala. Svojim učencem je npr. večkrat poudarjal pomembnost poslušanja ljudskih godcev. Še več, v posameznih pasažah jim je celo predlagal njihovo tehniko lokovanja in njihove načine okrajševanja oziroma olepševanja melodije. Za tvorce sodobne glasbe pa je značilno, da tkejo nove melodije z veliko motivike ljudskih plesov in z značilno istrsko melodiko (Aldo Kumar, Vladimir Lovec, Pavle
nalno. Osnovni dejavnosti sta predstavljali kmetovanje in obrt. Svoj dohodek so si zaokrožili z igranjem na plesnih zabavah, svatbah in pogrebih. Danes pa smo priča le peščici instrumentalistov, ki se poklicno ukvarja s to zapostavljeno glasbeno zvrstjo. Da ta segment kulturne dediščine ne izumre, so prispevala raznovrstna ljudska izročila in ustanavljanje ljubiteljskih združenj: vokalnih ("kan-tadori") in inštrumentalnih ("pleh muske"). Tako so se na podeželje začeli širiti tudi zametki glasbene izobrazbe. In z novimi estetskimi merili so
Ljudska pesem je navdihovalo Tarlinija in morda celo vrle plesalce, ki so zaplesali na njegovem trgu v sončnem nedeljskem jutru na zaključni dan letošnje likovne prireditve Ex tern-pore v Piranu.
tradicionalni ljudski inštrumenti v modernih zasedbah počasi prevzeli spremljevalno vlogo. Današnji nenehno spreminjajoč razvoj terja moderne glasbene prijeme konkretne glasbe, ki vse bolj presenečajo z tradicijo opeto elektroakustično sestavi-
bogate tradicije in folklore. Tako rekoč rastejo iz istrske ljudske glasbe in si nadenejo stilistično pestrost, značilno za sodobne avtorje. To je svojevrsten poklon ljudski glasbi in potrdilo večne aktualnost in avtentičnosti istrske glasbe. Nenazadnje imajo velik pomen v zadnjih letih zelo aktualni istrski ansambli. Nekaterim je iztočnica njihove glasbe v tradiciji, cilj pa v posrečeni sintezi, ki ljudsko glasbo, presenetljivo, poveže z mestnim rapom, zvok ljudskih glasbil pa z govorico jazza in improvizacije. To pa je le še eden od načinov posredovanja istrskega ljudskega izročila mladi generaciji.
Potreba po vzpodbujanj Istrske regionalne kulturne dediščine se lepo umešča v kontekst evropskih kulturnih poti in predstavlja ključ do lastne identitete in sredstvo za utrjevanje lastnega zgodovinskega spomina. K temu bi veliko doprinesel festival istrske glasbe, ki bi razširil in obogatil odlično zastavljen koprski festival "Folkhistria". Občina Piran je v organizaciji Avditorija Portorož prispevala zelo velik in pomemben delež na področju oživljanja ljudske glasbe. Portoroški kulturni hram vzgaja svojo publiko z ohranjanjem in obujanjem etnološkega izročila in ljudske glasbene tradicije ter posreduje turistom in širši javnosti najbolj izvirno, samosvoje in najobširnejše okolje zvočnega ustvarjanja.
Ervin Bere«
VESELO v NOVO ŠOLSKO LETO
Učenci osnovne šole Sečovlje so se letošnjega začetka šolskega leta še posebej veselili, saj so vstopili v lepo obnovljeno, novo šolo Čeprav so bili navdušeni nad novimi prostori, so prvi teden po večini preživeli izven šole in tako sproščeno pričeli šolsko leto Tako so npr učenci 2 in 3 razreda ves popoldan ustvarjali v likovni delavnici. ko jo je v avli lucijskega Trgovsko-poslovnega centra vodila likovna pedagoginja Suzana ßertok Otroci so i navdušenjem izdelovali reliefno sliko iz školjk in kamenč kov. ki so jih prinesli s seboj Na Forma vivi pa so se srečali in pokramljali s priznanim kipariem Jane/om Lenassijem Učenci, pa tudi njihovi učiteljici Neli m Mireta sta bili navdušeni nad obema Marsikateri pa bo še kdai obiskal likovno delavnico, ki |0 imajo ob sobotah v TPOju Lucija
Jesen je čas za aktivnost!
Septembra sg s svojo dejavnostjo pričela tudi različna kulturna društva, ki so združena pod okrilje Zveze kulturnih društev Karol Pahor Piran. Zdaj je seveda tudi najboljši čas, da se vanje včlanite. Zapolnite si svoj prosti čas z nečim, kar vas bo radostilol Vsa društva nove člane vpisujejo že ves september, zagotovo pa vas bodo veseli še kakšen dan v oktobru.
VOKALNA SKUPINA PORTOROŽ vpisuje nove pevce v času svojih rednih vaj, in sicer ob torkih in petkih od 19.00 do 21.00 ure v prostorih OŠ Lucija.
FOLKLORNA SKUPINA VAL - predstavitev skupine in vpis novih članov je sicer bil 18. septembra v MAK BARU v Luciji, vendar pa se lahko vpišete tudi ob njihovih rednih vajah, ki so ob sredah in petkih od 20.00 do 22.00 ure v prostorih Centra za korekcijo sluha in govora v Portorožu na Sončni poti.
PLESNA SKUPINA METULJ pod vodstvom Lidije Pogačar: vpis je v času rednih vaj, vsako sredo in petek od 16.00 do 18.00 ure v plesni dvorani OŠ Cirila Kosmača v Piranu.
MAŽORETNA SKUPINA MORJE vpisuje nove člane - dečke in deklice od 7. leta starosti dalje. Vpišete se lahko v športni dvorani v Luciji ob ponedeljkih od 14.10 do 15.45 ure, ob torkih od 16.00 do 17.00 ure in ob petkih od 13.20 do 14.55 ure, v Piranu pa vsako soboto od 10.00 do 12.00 ure v telovadnici na Stadionu.
FOTO KLUB PORTOROŽ - člani foto kluba se srečujejo in sprejemajo nove člane vsak 1. in 3. petek v mesecu od 20.00 do 21.00 ure v prostorih OŠ Cirila Kosmača Piran.
Poleg omenjenih delujejo še Ženski pevski zbor Lucija, Lutkovna skupina Lutka, Likovni klub Solinar in Gledališka skupina Gib.
Na sedežu ZKD Karol Pahor Piran, Prvomajski trg 2, tel. 05/673 45 73 in sedežu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Piran, tel. 05/671 00 90 lahko dobite vse dodatne informacije o vpisu in delovanju posameznih društev. Informacije posredujejo vsak delovni dan med 10.00 in 13.00 uro.
Slavko Gaberc
Nova publikacija koprskega ornitoloskega društva ixobrychus! KAKO ZAŠČITITI OBMOČJA OD DRAGONJE DO IZLIVA REKE SOČE
Zaščitena območja, ki jih naravovarstvena zakonodaja v Slovenji obravnava kot naravne spomenike, stroge naravne rezervate, naravne rezervate, narodne, regijske in krajinske parke, so svojevrsten vir biotske pestrosti. Razvoj biološke znanosti je pripeljal do spoznanja, da sta biodiverzi-teta In ohranjeno naravno okolje največja vrednota za nadaljnji razvoj človeške vrste in predpogoj za njeno ohranitev. Napredek v razvoju te miselnosti predstavljajo tudi zaščitena naravna območja od Dragonje do izliva Soče, kar navsezadnje dokazuje tudi angažiranje dela javnosti ob večjih ekoloških katastrofah ali spornih predlogih za posege v naravno okolje.
Ornitološko društvo Ixobrychus je bilo ustanovljeno leta 1983 v Kopru. Pomen njegovega naravovarstvenega, sredozemsko usmerjenega delovanja pa je že zdavnaj prerasel ozke lokalne oziroma regionalne okvire. Člani društva ljubiteljev ptic že od samega začetka marljivo delujejo na ornitološko favni-stičnem področju, izvajajo varstvene ukrepe v zvezi z zaščito ogroženih vrst ptic in njihovega življenjskega okolja. Prizadevajo pa si tudi za popularizacijo ornito-logije ter izdajajo naravoslovne in naravovarstvene publikacije. Izjemnega pomena je njihova znanstvena revija Falco, v kateri že vrsto let objavljajo izvirna znanstvena dela, strokovne in poljudne prispevke ter strokovna poročila. V korak s časom stopajo tudi naravovarstvena prizadevanja društva Ixobrychus, ki so najbolj razvidna pri vključevanju v multidisciplinarne projekte za učin-

Siva gos v sečoveljskih solinah (Foto: Janez Pečar).
Acqua
;- „ li" ' MtTKOPOt. KI-SORT Cjbtfiiram
t O R T O 4 c> 2
Relax
NOVO	NOVO
FRIZERSKI SALON PERMANENTNI (3-5 LET)
O.K.S.L styling	Make up
Žensko, moško, otroško striženje in barvanje!
ODPRTO VSAK DAN
tudi ob nedeljah ln preznikih
(05) 690-1960 tel. (05) 690-1950
kovito zaščito obalnih mokrišč ali pri aktivnem sodelovanju na pomembnih mednarodnih konferencah (Gradež 1991, Hios 1992, Alghero 1995 in 1997 ter Malta 1998). Med pomembnejše društvene dejavnosti sodi tudi izobraževanje mladih, ki poteka na več načinov (strokovna predavanja, Gibanje znanost mladini, republiški in mednarodni mladinski raziskovalni tabori).
Publikacija, o kateri teče beseda v tem sestavku, je plod dolgoletnih izkušenj tistega dela članov društva, ki se aktivno ukvarjajo z izobraževalno dejavnostjo v društvu in izven njega: Iztoka Škor-nika, Barbare Švagelj, Mirana Škerlja, Danijela Pokleke, Andraža Čeligoja, Tihomirja Makovca idr... Izkušnje, ki so jih pridobili z delom na terenu kažejo, da sta zgolj zaščita nekega območja na papirju ter postavitev opozorilnih tabel premalo za celo-gS3£v't0 varstveno implementacijo. Posebej velja poudariti pomen življenjskega okolja zaščitenih območij: morja, morskega obrežja, močvirja, jezer, pustote, goliča-ve itd., kjer najdemo vedno več sledov uničenja, zgrešenih urbanističnih posegov in vsakovrstnih odpadkov sodobne civilizacije, ki jih narava sama v dogled-nem času ne more "razgraditi". Namen te poučne in zanimive publikacije.je torej osveščanje odraslih o tem, katere dejavnosti lahko na zaščitenih območjih predlagajo, omogočijo, izvajajo ali kakorkoli drugače podpirajo. Seveda v skladu z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja in t.i. "ekološkega" turizma.
Ljudje so danes vse bolj zasičeni s podatki o onesnaženosti, sporočili in šokantnimi TV novicami o ekoloških katastrofah. Zanimanje za to problematiko je potrebno spodbujati na mestu samem; to pa pomeni obiskovanje posebej zanimivih in zaščitenih lokacij, spoznavanje zanimivih vrst in neobičajnih habitatov z upoštevanjem vseh predpisanih naravovarstvenih režimov. Urednik publikacije in vodja projekta Iztok Škornik je prepričan, da bodo z izobraževanjem in osveščanjem najmlajših, njihovih staršev, vzgojiteljev in učiteljev dosegli boljše rezultate pri ohranjanju narave, s pravilno "rabo" pa tudi boljše vzgojne in izobraževalne učinke.
ŠOLSKO LETO SE JE PRIČELO TUDI ZA STARŠE
V družinah, kjer imamo otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, se s 1. septembrom dnevni ritem povsem spremeni. Iz sproščenih počitniških dni prehajamo vsi skupaj v nov, delavni ritem. Največjo spremembo doživljajo otroci, ki vstopajo v prvi razred: spremenili so delovno okolje, spoznali so nove odrasle ljudi, novo skupino otrok in predvsem - redno morajo obiskovati pouk.
Kakšna je pri tem naloga staršev?
Tudi nam staršem pomeni to, da imamo v družini šolarja, nov, drugačen življenski ritem. Prav je, da že tako majhnega otroka navajamo na pravočasno prihajanje v šolo. Prav mi odrasli smo odgovorni za to! Zato seveda otroka navajamo
tudi, da bo zvečer odhajal pravočasno v posteljo, da se bo zjutraj zbujal spočit, redno zajtrkoval in se primerno uredil za v šolo. Postopoma si začne otrok sam pripravljati šolsko torbico: najprej mu pri tem pomagamo, pozneje le pregledamo, nato pa zaupamo. Vse te navade lahko otrokom privzgojimo le mi, starši. V obdobju odraščanja lahko te navade otroci osvojijo le ob naši doslednosti. Jasne zahteve, pravila in dober zgled se nam obrestujejo v višjih razredih osnovne šole. ko si otroci sami pripravijo budilko in zajtrk ter nato pripravljeni in provočasno odidejo v šolo
Iz šole se otroci vračalo utrujeni. Za njimi je dolg delovnik, zato potrebujejo svoj mir in svoj način sproščanja. Starši smo pri tem pogosto nestrpni in kar prehitro želimo izvedeti, kaj se je dogajalo v šoli Prav je. da počakamo na primeren
trenutek in da si v popoldnevu najdemo čas za pogovor z otrokom, predvsem pa da ga poslušamo. Skupaj še pregledamo šolske zvezke in domače naloge.
Tudi domače naloge naj otrok začne postopoma delati samostojno. Pri prvih domačih nalogah je prav, če otrok želi, da prisedemo k njemu in ga nekoliko usmerjamo pri delu. Pozneje mu domače naloge in zvezke redno pregledujemo, nato to delajmo občasno, nazadnje pa mu povsem zaupamo. Otroku pomagamo tudi pri načrtovanju popoldanskega dela in prostega časa. Del popoldneva naj preživi na svežem zraku in športno aktivno. Ne dovolimo pa gledanja televizijskih programov v popoldanskem času in poznih večernih urah. Tudi izpolnjevanje šolskih obveznosti ne sodi v večerne ure.
Ka| še je naloga staršev?
Prav je. da se odpravimo v šolo nekajkrat na leto. Nujno je. da obiščemo vse šolske prireditve, na katerih sodeluje naš otrok. Prav pa je tudi. da se udeležimo roditeljskih sestankov in da redno obiskujemo govorilne ure. Tako bomo začutili utrip šole. predvsem pa oddelka, ki ga obiskuje naš otrok.
Veliko spremembo doživl|e|o tudi otroci, ko preidejo Iz razredne na predmetno stopnjo pouka,
zato bodimo starši pozorni na petošolce. Otroci se srečujejo z novim načinom - predmetnim poukom - kar pomeni, da spoznavajo novo šolsko okolje, se srečujejo z vrsto učiteljev, ki jih poučujejo raz-
lične predmete. Za otroke v obdobju odraščanja je to velika sprememba. Starši smo jim tokrat lahko v največjo pomoč, če se z njimi veliko pogovarjamo. Če smo v nižjih razredih dobro zastavili in oblikovali pri otroku delovne navade, potem v višjih ne bo več treba nalog redno pregledovati, ampak le občasno, toda vedno v dogovoru z otrokom. Veliko več časa pa namenimo razgovorom, predvsem pa svojega otroka poslušajmol To je obdobje, ko ustvarjamo z njim odnos spoštovanja, zaupnosti in iskrenosti. Verjamemo mu na besedo, njegovo delo pa spremljamo. Na govorilne ure se pogosto odpravimo z njim. Naši otroci odraščajo, starši pa se moramo zrelo prilagajati njihovim potrebam in zahtevam. In tako pridemo do 8. razreda skupaj z njimi; ko se vse pogosteje pogovarjamo o vpisu v srednje šole. Če ne znamo prisluhniti željam in potrebam naših otrok, je lahko njihova stiska velika. Odraščati ni lahko, naloga starša mladostnika pa je enako težka. Toda z dosledno vzgojo v mlajši dobi - z jasnimi mejami in zahtevami ter dobrim zgledom - bomo starši in otroci zelo dobro opravili tudi to nalogo.
Mogoče se bo kdo od staršev vprašal:" Le kje naj najdem čas za vse to?" Za naše otroke nam ne sme zamanjkovati časa. Odrasli smo se odločili, da bomo s svojimi otroki prehodili velik del naše življenjske poti. Zavedati se moramo, da je starševstvo odgovorna in zahtevna naloga, ki nam jo je narekovalo življenje. Vsi jo želimo opraviti kar najbolje. Pri tej nalogi popravnih izpitov ni. Starševstva na obroke ni, otroci tega ne sprejemajo.
Uspešno šolsko leto učenkam, učencem, učiteljicam in učiteljem in seveda - staršem. Tudi za nas je pričelo šolsko leto.
Šolska pedagoginja Neva Slrel Plelikos, prol.
Človek - subjekt ali objekt?
Ali poznste zgodbo o ženi. ki |e rodile mrtvega otroka In si prlsvolile otroka druge žene? Ženi sta prišli h krelju Salomonu, de razsodi.
In krall |e rekel: "Prinesite ml meči" Ko so prinesli pred kral|a meč. |e rekel: "Presekajte žlvege otroke no dvo|o In da|le polovico eni. polovico pe drugll
Ali poznate slovensko zgodbo o Materi in Očetu malega Jureta? O tem.
kako OČe ni smel obiskati sina Kako ga je "ugrabil" in so ga zato zaprli
Koliko je med nami Še takih1 Mati in Oče malega Jureta sta pozabila, da sta predvsem človeka Popolnoma sta se spopla s svoio vlogo zakoncev To je Šlo. dokler sta se ljubila Potem sta ugotovila, da ne moreta več živeti skupaj Sprla sta se in zasovražila Torej nista ljubila drug drugega Za Očeta |e bila Mama vredna Človeškega dostoianstva le v vlogi zakonske Žene Tudi Mati je očeta zasovražila, ko ni bil več njen mož Torej sta drug drugega ponižala v objekt, ki je bil koristen, dokler sta ga posedovala, in sta se • objek ta - skušala znebiti, ker ni bil več lastnina Ko obiekt ni maral več služiti Ko
partner ni maral več igrati svoje vloge Tudi mali Jure je bil žal le njuna lastnina Po ločitvi sta si najbrž vse razdelila, razpolovila bi tudi Jureta, saj je bil tudi on njuna last Jezilo ju je. da to ni šlo Svetopisemska zgodba se konča takole
A žena. katere sin je bil živ. je rekla kralju - kajti zaradi sina se ji |e trgalo srce "0. moj gospod, dajte njej živega otročička in nikar ga ne umorite!" Druga pa ie rekla "Ne bo ne moj ne tvoj. presekajte ga!" Tedaj je kralj odgovoril " Prvi dajte živega otročička in nikar ga ne umorite: ona je njegova mati!" (Sveto pismo. Prva knjiga kraljev. Salomonova sodba)

KAKŠNI SO NAŠI ODNOSI
Verjetno ste vsif ki sedaj berete te vrstice, v življenju izpostavljeni določenim odnosom; najsi bo to odnos do moža, žene, otrok, prijatelja, sodelavca, staršev, šefa. In če bi vas spraševali, kakšni so vaši odnosi s temi ljudmi, bi bilo odgovorov veliko: "dobri, solidni, slabi, če bi bil mož pozornejši do mene, bi bil odnos boljši, če bi me otroci ubogali in me spoštovali, bi bilo laž|e, če bi šef razumel težave pri delu, bi se boljše razumela", in še, in še... Toda - ali je res vse odvisno od drugih?
Res je, da okolje, v katerem živimo, zelo vpliva na nas, hkrati pa se temu okolju tudi prilagajamo. Toda tudi mi sami lahko za boljše odnose, predvsem za odnos do sebe, veliko naredimo. Ko je človek v sebi poln sreče, zaupanja, ko je v sebi stabilen, se tudi okolica na to odziva. Ko se odločimo, da želimo spoznati sebe, svoja čustva in potrebe, ko želimo vzpostaviti v odnosih boljšo komunikacijo, takrat smo na poti spoznavanja nove kvalitete, ki nam jo življenje daje. Kvaliteta v kateri se skriva sožitje bivanja z drugimi, naša notranja trdnost in stabilnost, odločnost, pa odločitev, da hočemo živeti svoje potrebe, a tako da enako svobodo pustimo tudi drugim. To je pač življenje, v katerem se dogajajo spremembe, ko pridejo tudi trenutki žalosti. A nas vseeno prežema notranja radost, ki nam daje vedeti, da smo na pravi poti. Tako iz dneva v dan ustvarjamo svet, v katerem se počutimo koristne in potrebne in ne le žrtev tega življenja. Svojemu partnerju bomo lažje sporočili svoje želje in potrebe glede odnosa, šefu bomo dali vedeti, da cenimo sebe in delo, ki ga opravljamo, svojemu otroku bomo dajali veliko ljubezni in puščali veliko svobode. Vse te stvari lahko vnesemo v svoje življenje, ko se odločimo za pot spoznavanja in sprejemanja sebe.
Če želite tudi sami stopiti in hoditi po tej poti, vas toplo vabimo, da se nam pridružite v Šoli čustvene inteligence. To je program, kjer se učimo in prepoznavamo te nove kvalitete življenja. Kako program poteka in kaj vse počnemo v tej šoli, pa bomo spregovorili na odprtih predavanjih, kjer se bomo dotaknili teme medsebojnih odnosov in komunikacije, čustvene inteligence ter podrobno predstavili sam potek programa. Takrat se boste lahko tudi vpisali.
ODPRTA PREDAVANJA ŠOLE ČUSTVENE INTELIGENCE:
Torek 02.10. ob 19 uri, Gledališče Koper - Kako razvijati čustveno inteligenco Ponedeljek 08.10. ob 19 uri, Kulturni dom Izola - Medsebojni odnosi in komunikacija
Sreda 17.10. ob 19 uri. Krajevna skupnost Portorož- Kako razvijati čustveno inteligenco
Ponedeljek 22.10. ob 19 uri, Gledališče Koper - Kako ravnati s čustvi Vstop prost.
Vse informacije dobite na tel.: 01/433 93 03, Šola čustvene inteligence, Rožana Grdina.
Nadzorujte svoj krvni tlak
V Krajevni Skupnosti Portorož bo tukajšnja organizacija Rdečega križa s 3. oktobrom ponovno pričela z merjenjem krvnega tlaka. Krvni pritisk si boste krajani lahko izmerili ob sredah popoldan med 16. in 17. uro v stavbi KS Portorož, Obala 16 v Portorožu (I. nadstropje, sejna dvorana Pinja). Meritve bo, kot doslej, opravljala gospa Ivanka Ploj, upokojena medicinska sestra, pri kateri lahko poiščete tudi kakšen zdravstveni nasvet. Vljudno vabljeni!
OMVISTRABENZ
BENCINSKI SERVIS
Z
MINI MARKETOM IN BAROM
v Portorožu, Fizi ne 17 Kupcem in gostom sporoča, da bo do konca meseca SEPTEMBRA 2001 VSAK DAN še odprt med 6. in 24. uro, od 1. OKTOBRA dalje pa ga lahko obiščete po novem, jesenskem urniku med 6. in 22. uro.
Priporočajo se za obisk in se zahvaljujejo za zaupanje.
slaščičarna v Portorožu in
butik najrazličnejših slaščič v Luciji vas vabita. Z njunimi dobrotami bo še tako turoben in deževen jesenski dan lepši...


Restavracija v Portorožu
tel.: 674-50-74 &
Pizzerija v Luciji tel.: 677-02-04
se toplo priporočata
Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 639-283 630-91 1 718-142 05/674-62-30 05/677-04-26
iSBE,,
Obala 55, PORTOROŽ
HOMEOPATIJA, del alternativne medicine
Bolezen in bolezenske težave so del življenja. Dokler smo relativno zdravi se navadno pretirano ne oziramo na te all one škodljive navade in razvade, ki so del našega vsakdana. Šele ko nas zdravje iz kakršnih koli vzrokov začne zapuščati, se telo odzove s težavami, ki se lahko razvijejo v kronična obolen |a. Ta namreč močno pestijo ljudi predvsem v drugi polovici življenja. Za zdravljenje takšnih obolenj ponuja številne možnosti prav homeopatlja, o kateri bo tokrat tekla beseda.
Homeopatlja In uradna medicina
Uradna medicina je v zadnjem stoletju sicer nesluteno napredovala v svojih dosežkih zdravljenja in izboljšanja človekovega zdravja Kljub vsemu se zdi. da je vse bolj odtujena - enako kot moderna človeška družba' Pri obravnavanju posa meznika |e preveč razcepljena in parcialna človeka/bolnika obravnava kot stroj, ki ga lahko "popravimo" m zamenjamo njegove dele z rezervnimi Pozabili se. da smo ljudje enkratna, neponovljiva bitja, deluioča na fizični, psihični m duhovni ravni Vse preveč pogosto se v našem vsakdan jem zdravstvu počutimo kot kakšen predmet na tekočem traku (so seveda tudi svetle iziemp') V sodobnem kolesiu velikega tehnološkega, infor mar.iiskpga oziroma splošnega napredka pa sn bolniki v procesu zdravl|en|a prikrajšam za osnov ne človeške potrebe Človek, ki zboli. ie nemočen in zato bol| ranlpv Bol| kot običaino potrebuj sočutje. razumevale. zaupani*?, morda človeški stik Brez tega se zdravljenje lahko zavleče navkljub najsodobnejšim zdravilom m dobn dia-
gnostiki. Najbrž tiči prav v tem vzrok, da se vse več ljudi obrača k dopolnilnim, t i alternativnim oblikam zdravljenja Homeopatija, fitoterapija in akopunktura so alternativni medicinski sistemi, ki |ih priznava in priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija Večina zdravnikov in drugih, ki so doma v naravoslovnih znanostih, je za homeopati-jo že slišalo, vendar imaio o njej naivečkrat nejasno ali izkrivljeno predstavo Običajno meni|o. da gre za zdravljenje z snovmi, v katerih ni. razen nosilnega medi|a, ničesar Delovanje homeopatije pa na| bi temeljilo zgol| na učinku placebo Skratka na nečem, za kar m dokaza, da dolnje, vendar pa tudi ne škodile To pa naj bi resnega zdravnika no moglo zanimati
Kako delujejo homeopitski zdravila
Človek |o v/dr/l|ive|<i. kot mrJimo 7 lastnimi močmi /a samoo/dravitov opravi s številnimi stre r,mmi dejavniki. ne rja bi pri trm /bolel Kadar pa obremenitev prekorači neko me|o. том tolo /a vzdrževanje r,vojih obrambnih meha t vr
Homtopolijo poskuio iloveku pomogoti, do spet vzposlovi svoj notronji red, rovnovesje... (No sliki: Ekvilibristi, stvoriltv sorojevsktgo umeniko no letoinjem Ек femporu)
KOZMETIKA - PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto V SPioJiiniiai. Naročite se lahko po telefonu 674-84-20.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
nizmov in za obnavljanje zastaviti vse svoje sile. Posledica tega je, da se življenjska moč zmanjša, dovzetnost za bolezni pa poveča. Težave so hkrati zunanji izraz poskusa organizma, da bi znova vzpostavil svoj notranji red, pri čemer mu lahko pomagajo prav homeopatska sredstva.
Pojem homeopatija, ki ga je uvedel njen utemeljitelj dr. Samuel Hahnemann (1755 - 1883), v prevodu pomeni "zdravljenje s podobnim" -
(nasprotno od zahodne uradne medicinske metode, alopatije). Ta se proti bolezenskim znakom bori s sredstvi, ki izzovejo nasproten učinek. Medtem ko šolska uradna medicina načrtno ukrepa proti simptomom bolezni, za njene vzroke pa se ne zmeni (ali vsaj manj), homeopatija telesu kot "partnerju enakih nazorov" pomaga, da lastne sile za samoozdravitev usmeri na bolezensko dogajanje in jih namensko uporabi. Način, kako homeopatija to dosega, se zdi na prvi pogled nemara paradoksalen: bolezni zdravi s substancami, ki bi pri zdravem človeku v velikih količinah izzvale podobne bolezenske znake. Nasprotni učinek doseže s posebnim načinom pripravljanja zdravil, to je s potenciranjem. Osnovna količina surovine homeopatskega zdravila je toliko razredčena, da je - analitično gledano - ostane le zanemarljivo malo ali skoraj nič. Tako je - ob upoštevanju pravil pri odmerjanju - mogoče v zdravilne namene uporabljati celo snovi, ki so sicer strupene.
Homeopatija izhaja iz načela, da ni dveh ljudi,
ki bi trpela za isto boleznijo. Vsak posameznik se na obremenitve in zahteve, ki jih postavlja življenje, odziva in ohranja notranjo skladnost na njemu lasten način. Zato je drugo temeljno načelo homeopatske metode zdravljenja individualizacija, zdravljenje po meri človeka. Velika množica zdravilnih snovi omogoča, da terapevt za vsakega posameznika, ob upoštevanju njegovega značaja ter narave njegovih bolezenskih znakov, pripravi ravno njemu ustrezno zdravilo.
V knjigarnah in knjižnicah je na voljo veliko dobrih pripomočkov, ki na preprost, tudi laikom razumljiv način razlagajo delovanje homeopatskih zdravil, tako da si pri jasno izraženih simptomih obolenj lahko pomagamo sami. Nekatera obolenja pa terjajo izkušnje strokovno usposobljen e g a homeopata, zato se z njim posve-tujmo, kadar gre za slabo počutje in vročinska obolenja, med nosečnostjo, če zapademo v
globoko psihično in živčno krizo ali če nas muči huda kronična bolezen.
Odločitev za tovrstno zdravljenje pa je že čisto druga zgodba. Ker v Sloveniji zakonsko homeopatija ni priznana, smo ljudje pri tem prepuščeni lastni iznajdljivosti. Zdravniki-homeopati v našem okolju so, to je dejstvo. Mnogi med njimi so zelo uspešni, čeprav - po njihovih izjavah - čakajo na uradno priznanje homeopatskega zdravljenja, že vsaj deset let. Homeopatska zdravila pa so zdaj na voljo v sosednji Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Kako dolgo še? Morda do vstopa v evropsko skupnost, kjer je homeopatija deležna boljšega razumevanja...
Valentina Klemše
MORSKI VIHARNIM V KAZARSKI GRAPI
Portoroški taborniki iz rodu Morski Viharniki so letošnje taborjenje preživeli v deželi strmih pobočij, daleč stran od mestnega vrveža in med prijaznimi ljudmi - na Cerkljanskem. V samotni grapi pod Laharno, ki so jo takoj vzeli za svojo, se je odvijala njihova letošnja pustolovščina. Taborništvo so doživljali ob Kazarski rečici, ki je tekla po njihovi grapi in kjer je pogled na skrbno pokošene travnike v strmini jemal dih. Sonce je vsako jutro zbujalo iz smeri Polic, starodavne vasice na planoti na vzhodu. Rečica Kazarska je najprej zjutraj potešila primorsko oko. ki je iskalo morsko gladino, a tudi dodobra pretresla zaspana telesa vrlih tabornikov ob jutranjem umivanju. Ko se je sonce pomikalo po grapi proti zenitu, se je taborniški živžav zlil s preprosto, a trmasto pokrajino...
"NAJBEL ANJFAH JE PRUŠTAF SLEJČT"
Ste razumeli? No ja, tudi Viharniki so na začetku imeli nekaj težav s cerkljanskim narečjem. Pa ni bilo prehudo. Med spoznavanjem raznih etnoloških značilnosti Cerkljanske - od značilnih jedi, laufarije, škofjeloško-cerkljanskega stavbarstva, so se seveda lotili tudi cerkljanščine. Tako jim je v uho prišla marsikatera njihova: suisli, pruštaf, fal-auze... V Zakojci so s Francetom Bevkom nekateri obrisali prašne spomine iz davno prebranih otroških knjig, taborniški duh pa potešili s pohodom do tabora, ko so prečili kar nekaj grap - počez in po dolgem in opazovali pravo malo elektrarno pri Bukovskem samotarju.
ADRENALIN JE ŠPRICAL
Najbrž je bralcem že postalo jasno, da beseda "ravnina" v tistih krajih izgubi pomen. Kar je super, če želiš najti teren za noro, nepozabno in čisto pravo progo preživetja. Da ne pozabimo omeniti, da je za nekatere bila prava mala proga preživetja že samo sprehod do najbližjega soseda v Laharno. ki je avanture željne Viharnike popeljal po skriti strugi Kazarske, ki si svojo pot utira po nedostopnih grapah. Bilo je divje. Nabrali so si vse cerkljanske klope, bredli po vodi in seveda, kot nalaga tradicija prečili reko po vrvi. Posebne poslastice so bili deležni vodniki, saj so lahko v bližnjem plezaiišču Lutne skale preizkusili tudi svoje plezalske sposobnosti (ob prijaznem varovanju domačih plezalcev, seveda!). Adrenalinskega naboja pa s tem seveda ni bilo konec. Za veliki finale so šli eni na orientacijski pohod z bivakiranjem, najmlajši pa so si v taboru ogledovali diase iz El Capitana. Pohodniki so v strmini proti Ravnam pri Cerknem iskali jamo aragonitnih
ježkov, se nato spustili navzdol in v hudem nalivu spet bredli v breg proti Rodni. Tam so jih kmetje kljub pozni uri na srečo sprejeli na svoje suisli (senike), kjer so preživeli nevihtno noč.
VIKINGI OSVOJILI POREZEN
Ob gromu in streli se je, po zapisih starodavnih varuhov morja, pričel Vikingški dan. Veslači so veslali po suhem, deklica je bila ugrabljena, Obelix premagan, bitka dobljena in veliki meč obarvan s pravo krvjo... Ker je gladina Kazarske upadla, so podhod kot vikingi opustili. Zato pa so ta hrib osvojili na vse zgodaj zjutraj naslednjega dne. Dotikali so se oblakov tam gori; vrh je nudil čudovit razgled na Spodnje Bohinjske vršace in cerkljanske grape. Vse je bilo kot na dlani. Pot navzdol je bila še posebej zabavna: po grapi se je kar kotalilo navzdol, da je bilo kro-hotanja na pretek, ko so se prekopicevali in spet kotalili. Bilo je bolje kot v Gardalandu!
MED MARMELADO IN ANGELSKIMI BRANCINI
Res je, da je glavni del taborniškega dneva posvečen gozdni šoli, toda. glej ga zlomka. ta šo(a)la se vedno začne s hrano in konča z njo. Trikrat hura za kuharja! Za brancine, orade, palačinke, krofe... in marmelado seveda.
Med zapletanjem z vozli, potnimi znaki in neko čudno vedo. ki ji pravijo topografija, pa seveda lovljenjem lisice, streljanjem z lokom in postavl-
janjem pionirskih objektov, so tabornike obiskovali tudi tamkajšnji vaščani. Tako so pripravili skupaj z bukovsko-zakojškim gasilskim društvom tudi improvizirano, a uspešno gasilsko akcijo. Tako so se naučili tudi pravilnega gašenja in varstva narave pri pripravljanju odprtih ognjev.
KO SO OGNJENE ISKRICE LETELE MED ZVEZDE
Ko so sončni žarki pojenjali, se na zahodu potopili za "suisli". je ognjena luč osvetlila poti do šotorov. „Če si želiš dotakniti teh nepozabno
Еч***^ ч «i . .	-s-i
ј^^ Н < -	
Taborni ogenj bo zagorel...	
zelenih travnikov, si zapomniti šelestenje bukovi-ne in svobodo ptice ob graparskih prostranstvih, se moraš dotakniti sebe", so prepričani Viharniki. ki jim med prasketanjem ognja in neštetimi utrnje-nimi zvezdami, ob ritmu kitare tega ni bilo težko narediti. Tako so nekateri kovali nove verze ali risali načrte za masiven vhod v tabor, drugi šepetali zvezdam in iskali odgovore. Med taborniškimi prijatelji večeri prehitro minejo. Pa vendar ostanejo za vedno, tam nekje - med bukovino in hladom "njihove" grape.	Tina Bržan • Čriček
Športno društvo GALEB Portorož vpisuje v novo sezono športnih programov: plavanja, jadranja, aerobike za otroke. Za informacije pokličite dopoldan med 8.30 in 10.00 uro na GSM 040 531 325 ali zvečer med 20.00 in 21.00 uro na 05/677 19 50.
	Nega obraba
	Nega telesa
	Ajuvreda masaja
9(p*mmiiAa gcuiajjoiii h.p. ^fm штОш h 6J20cfa*to*ol	Klasična masaja Tui-na masaja
	Depilacija Manikura Pedikura
NOGOMET
Na krmilu NK Portorož-Piran Denis Tabar namesto Klavdija Mallyja Cilj je prvo mesto
Piranski nogometni klub je pred letošnjim prvenstvom v Primorski nogometni ligi doživel precej sprememb. Na mestu predsednika je Klavdija Mallyja zamenjal nekdanji mednarodni nogometni sodnik Denis Tabar, trenerja prvega moštva Ivana Patariča pa Ivo Pal. Prvo moštvo je okrepilo več kakovostnih novincev: Matej Pal, Duško Zelinčevič, Dragan Meš so prišli iz Izole, Patrik Varljan iz Šmarij, okrog prestopa Gina Velkovskega pa še tečejo pogovori s predstavniki kozinskega Jadrana Šepiča.
»V letošnjem prvenstvu nas zanima le prvo mesto. Če izvzamem finančne težave, ki so se po umiku nekaterih tradicionalnih sponzorjev še poglobile, imamo za uresničitev tega cilja idealne pogoje. V klubu je ozračje čudovito. Trener Pal ima na voljo 23 izkušenih nogometašev, ki so prišli v ožji zbor za nastope v jesenskem delu prvenstva, redno pa trenira kar 32 nogometašev. Odlično delamo tudi z mlajšimi selekcijami, prav vse v svojih prvenstvih igrajo vidno vlogo. Z mladimi se resno ukvarja pet trenerjev. Zaradi pomanjkanja sedemnajst, osemnajstletnikov, letos nismo oblikovali mladinske ekipe (do 18 let). Intenzivno pa jo pripravljamo že za naslednje prvenstvo.« pravi Tabar.
Novo vodslvo se izdatno ukvarja z mislijo, kako na stadion pri obzidju privabiti čim več ljubiteljev
nogometa. Tabar, kot izkušen nogometni sodnik in strokovnjak, dobro ve, kako lahko nogometna sredina »raste«.
»Čeprav smo amaterji, moramo vsi, od vodstva do nogometašev, pokazati zvrhano mero profesionalnega, spoštljivega odnosa do drugih in tudi do sebe. Vodstvo kluba denimo pripravlja več akcij, s katerimi bi radi popestrili piranske nogometne predstave. Ena od novih zamisli, ki naj bi jih uveljavili, so nastopi nogometnega žunglerja in plesnih skupin v polčasu tekem. Žal, se letošnje prvenstvo po tej tako želeni profesionalnosti ni najbolje začelo. Eden od stebrov moštva, Dean Radič, je zaradi nedostojne geste do sodnika na tekmi drugega kroga proti Plami iz Podgrada kaznovan s šestmesečno prepovedjo igranja.«
Seveda je v nogometu to vsakdanji pojav, zato
je treba biti vselej pripravljen na nove razmere. Kot zatrjuje Tabar, jih ta neprijeten udarec ne bo zme-del, cilj ostaja prvo mesto. Predsednikova filozofija je sad preprostega izračuna. V tretji slovenski ligi - zahod, kamor naj bi z morebitno zmago v Primorski ligi napredovali, sodelujejo večinoma primorske ekipe, veliko jih je iz neposredne bližine. In tu nastane nenavaden položaj, namreč, da se stroški ligaškega nastopanja zaradi bližine potovanj kljub višji ligi zmanjšajo oziroma se ne povečajo. To je pomembno sporočilo za vse ljubitelje nogometa, ki si želijo napredovanje kluba v tretjo ligo.
Nogometne predstave pri obzidju so vsako drugo soboto popoldne.
Andrej Žnidarčič
Podjetje Droga ostaja uspešno podjetje
Portoroška delniška družba Droga, ki je aprila zgradila novo tovarno v izolski industrijski coni, je nedavno sklicala svojo prvo tiskovno konferenco v novi upravni zgradbi, ki je v območju njihove proizvodne dejavnosti. Drogina uprava se je iz Portoroža v novo hišo preselila na začetku letošnjega poletja. Namestnik generalnega direktorja Droge, gospod Vladimir Drožina in član uprave, gospod Aleš Škraba - direktor Matjaž Čačovič je bil zaradi bolezni odsoten • sta predstavila letošnje polletne nerevidirane poslovne rezultate družbe, ki kažejo na nadaljevanje pozitivnih trendov poslovanja tudi v tem letu. Na domačem trgu so letos prodali 65 odstotkov vseh izdelkov, na tuje pa so izvozili za 17 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Najzanimivejši tuji trgi za Drogo ostajajo v deželah nekdanje Jugoslavije, kamor izvozijo 85 odstotkov svojih izdelkov, od katerih je nosilna kokošja pašteta, medtem ko je na domačem trgu kava.
Na tiskovni konferenci pa niso znali nič novega (IS014001). Droga pa se lahko pohvali s še enim podelili za kakovost, povedati o usodi solin, s katerimi upravlja Drogino mednarodnim certifikatom - ISO 9001 -, ki so ji ga	L.S.Z.
hčerinsko podjetje Soline. Z državo menda še zmeraj iščejo rešitev, kako najti denar za ohranitev piranskih solin. Tudi o usodi izpraznjenih Droginih objektov v občini Piran (npr. Začimbinih stavb na Seči ali poslovne stavbe podjetja v Portorožu pri skladišču soli Grando) ni še nič odločeno. Zaenkrat je Droga objavila le oglas, s katerim zbira ponudbe za te objekte. Nekaj ponudb so že prejeli, vendar pa so na tiskovni konferenci menili, da bi bilo preuranjeno karkoli napovedati. Sicer pa se o namembnosti in usodi izpraznjenih objektov dogovarjajo skupaj z Občino Piran.
Naj še dodamo, da je mednarodna organizacija za kakovost iz Londona letos julija Drogi podelila certifikat za sistem ravnanja z okoljem
'Trenutna tržna vrednost Drogine delnice se giblje okoli 39.000 tolarjev.
ŠPORTNI PORTOROŽAN
Teja in Niky
uspešna člana velike družine Jadralnega kluba Pirat
Teja Černe je postavna 17-letnica tretjega letnika Gimnazije Piran. Teji je šport pisan na kožo. Pogosto jo lahko srečamo, ko hiti z "rolerji" all kolesom proti jadralnemu klubu Pirat na Bernardinu. Jadranju je predana že od svojega sedmega leta. Na začetku se je jadralskih veščin lotevala s strahospošto-vanjem, saj je jadranje zahteven šport. Pri svojih desetih pa je začela jadrati tudi pozimi in se na svoji prvi jadrnici optimist udeležila mnogih regat.
Dvakrat je bila članica slovenske reprezentance in se udeležila evropskega prvenstva mladih optimistov. Ob veliki podpori družine, zlasti očeta, je pred tremi leti pričela jadrati z zahtevnejšo in večjo jadrnico - evropa.
Letošnje poletje je Teja Černe nizala velike športne uspehe. Na evropskih olimpijskih dnevih mladih (EYOD 2001) v Murciji v Španiji je osvojila bronasto medaljo, na mladinskem evropskem prvenstvu v Pucku na Poljskem pa srebrno. Med pripravami na obe pomembni regati se je udeležila še celo svetovnega članskega prvenstva na
Portugalskem. Jadrala je na mednarodnih regatah v Kielu v Nemčiji in na italijaskem Gardskem jezeru.
Nik Pletikos je enajstletnik, učenec petega razreda Osnovne šole Lucija. Predan je športu: rad igra tenis, košarko, nogomet, zadnji dve leti pa zelo rad jadra. Jadranja se je oprijel pred dvema letoma, ko je začel s prvim tečajem, ki ga je pripravil portoroški klub jadranja Pirat. Z veseljem do tega športa, zagnanostjo in veliko mero ambicioznosti se je na regatah kalil in se že v letošnji sezoni uvrstil v slovensko reprezentanco. Bil je najmlajši udeleženec naše reprezentance na svetovnem prvenstvu mladih optimistov v Quindau na Kitajskem in kot eden najmlajših udeležencev prvenstva se
* Nik Pletikos je nedavno sodeloval še na dveh odprtih mladinskih veslaških državnih prvenstvih na Hrvaškem, kjer se je odlično odrezal. Na državnem prvenstvu za veslače do 12. leta v Zadru je bil prvi, v Poreču, kjer so se pomerili tekmovalci do 15 let pa četrti.
je uvrstil med prvo polovico optimistov na svetu. Seveda pomeni ta uvrstitev zanj velik uspeh in vzpodbudo za naprej. Letos poleti se je Nik Pletikos udeležil tudi odprtega državnega prvenstva na Nizozemskem, kjer je bil tretji med optimisti-kadeti (do 12 let). Pred kratkim je jadral na mednarodni regati na jezeru Garda, kjer je med optimisti - kadeti zasedel 1. mesto.
In kaj razen jadranja, še zanima mlada jadralca, Tejo in Nika? Oba rada poslušata glasbo, prebereta kakšno dobro knjigo, predvsem pa sta rada v dobri družbi mladih "piratovcev". Mladi jadralci JK Pirat zase pravijo, da so dobra "kompanija", kar jih še najbolj druži. Cenijo drug drugega, se spoštujejo in sprejemajo, ne glede na rezultate, ki jih kdo pri športu doseže. Zavedajo se, da je športni rezultat pomembna nagrada za trdo delo, za ure treningov in odrekanj, toda pri tem ne pozabljajo, da je še pomembnejše iskreno prijateljstvo, skupen prosti čas, ki ga preživljajo v tihih ali glasnih klepetih in v mnogih zdravih in športno obarvanih dejavnostih ob katerih se bogatijo in vzgajajo v zdrave, samozavestne odrasle posameznike. Vsi so uspešni učenci, dijaki ali celo že študentje. V njihovih prizadevanjih pa jih podpirajo in spremljajo njihove družine.
V veliki družini "piratovcev" pa poleg Teje in Nika jadra še veliko mladih domačinov: Alja Černe, Uršula Koren, Nika Starešinič, Tina Ravnikar, Karin Bossman, Gašper in Luka Strahovnik, Ivo Carman, Matija Mazalin, Matej Morn in Kim Pletikos ter dvajset članska vrsta optimistov - začetnikov.
L.S.
PLES, AKROBATIKA, IZLETI, ZABAVA, PETJE, GLEDALIŠČE,...
PLESNO AKROBATSKA SKUPINA FLIP PIRAN vpisuje nove člane: dekleta in fante od 4. pa do 20. leta starosti. Med njimi pa imajo tudi skupino starejših od 20 let. FLIP je v zadnjih letih dosegel izjemne uspehe na gimnastičnih festivalih. Prepotovali so vse države Evrope in Kanado ter trikrat obiskali Ameriko, kjer so nastopali v Disneylandu. V svojih vrstah imajo več državnih prvakinj v akrobatiki posamezno in ekipno, v skokih z male prožne ponjave, gimnastiki, plesu in med navijaškimi skupinami. Trikrat zapored pa so bili evropski prvaki. Ukvarjajo se še z gledališčem in petjem (zmagali so na februarski glasbeni oddaji Orion na TV Slovenija 1 in na Velikem otroškem pevskem festivalu Bontončki ter sodelovali na Melodijah morja in sonca), se igrajo, hodijo na izlete, pa še kaj...
Vpisujejo že od začetka septembra dalje (medtem seveda že pridno trenirajo) v OŠ Cirila Kosmača v Piranu ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 21.00 uro in ob torkih ter četrtkih med 16.00 in 18.00 uro na OŠ Antona Ukmarja v Kopru, kjer bodo na željo številnih staršev letos prvič pričeli s treningi. Članarina dostopna je prav vsem.

PRVI RAČUNALNIŠKO VODENI FITNES PRI NAS
Joga za najmlajše
V	prostorih hotela Žusterna pri Kopru je odprl svoja vrata Wellness Center Justinopolis, sodoben center s kardiofitnesom in kozmetičnim študijem. Vizija lastnice Sandre Vodlan, doma iz Lucije, je bila zasnovati center za sodobnega človeka, ki pa ga žal pestijo tudi sodobne tegobe. In kako mu je izbrla ime? Justinopolis je staro ime Kopra, izhaja še iz bizantinskih časov, angleška beseda "wellness" pa pomeni dobro počutje. »Da bi se dobro počutili, moramo imeti dovolj časa za delo, družino, prijatelje in zase. Pomembno je, da je skrb za telo in vadba redna, idealno štirikrat na teden, ni potrebno pretiravati, da nas ne bi zavedlo v odvisnost,« pravi Vodlanova.
Sandra Vodlan je po izobrazbi fiziotera-pevtka, delala je v Švici, nato pa v Trstu skupaj z družabnico odprla fizioterapevtski studio. Ob vrnitvi v Slovenijo si je zamislila svoj center prav v Kopru, v kontekstu hotela in zdravilišča, od koder izvira njena osnovna dejavnost. Današnji trendi pa zahtevajo več kot le fizioterapijo: pač center, kjer je možna tudi kontrolirana vadba. Odtod zamisel o računalniško vodenem fitnesu, ki je prvi te vrste v Sloveniji. Posebnost tovrstne vadbe je individualni program vaj kodiran na poseben ključ. Tisti, ki vadi, ga vstavi v aparat za vadbo, kar dovoljuje vadenje samo programiranih vaj. Program je zasnovan glede na rezultate testiranja srčne in mišične moči posameznika. "To je zelo enostavna vadba. Srce je v vsakem trenutku pod nadzorom, aparat nas na preobremenitve opozori, če smo na karadioaparatu se celo sam od sebe ustavi. S pomočjo računalnika merimo minutno porabo kisika na kilogram telesne teže, to je t i. V02 max, ki smo ga doslej poznali samo pri meritvah vrhunskih športnikov. Zato je vadba varna in namenjena vsem - adolescentom, ki še rastejo, rekreativcem, ljudem, ki se niso nikoli ukvarjali s športom, starostnikom in vrhunskim športnikom. Primerna je tudi za rehabilitacijo srčnih bolnikov, vendar le v spremstvu s kardiologom", pravi Vodlanova in dodaja, da ni bilo lahko združiti vrhunske aparature s strokovno podkovanimi ljudmi, ki nadzorujejo vadbo in obvladajo tudi pedagoške in andragoške prijeme. Trener v fitnesu načrtuje, spremlja in dokumentira telesno aktivnost, računalnik pa mu omogoča stalni nadzor vadenja.
V	centru ponujajo tudi kozmetične storitve, v bodoče pa načrtujejo še fizio-terapevtske in zdravstvene storitve, za kar pa še pridobivajo dovoljenja.
Kot posebej učinkovito vadbo proti stresu pa priporočajo aerobiko v vodi. ki jo vodi trenutna državna prvakinja športne aerobike »Gibanje v vodi je nekaj posebnega, gibe lahko izvajamo počasi in do konca, saj nam vzgon vode pomaga Voda ob tem tudi prijetno masira telo." priporoča tovrstno vadbo Vodlanova
Alia Tail
Lucijconka Sondra Vodlan
V osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu že nekaj let poteka vadba joge, ki je iz leta v leto med mladimi vse bolj priljubljena. Joga poteka pod strokovnim vodstvom Pirančanke Tatjane Ploj. Lansko šolsko leto je tečaj joge zaključilo štirinajst učencev 1. in 2. razreda devetletke, ki se jim bodo letošnje šolsko leto priključili še učenci 3. razreda. Z vadenjem joge so si otroci pridobili boljšo sposobnost koncentracije in sproščenost. Dobra stran vadenja joge v krožku je, da se vzpostavi pripadnost skupini, skrb za mali kolektiv in za vsakega posameznega člana.
DRUSTVO "JOGA V VSAKDANJEM ZIVUENJU-KOPER" tudi letošnjo jesen začenja s tečaji joge. Začetna vadba joge obsega: JOGA ASANE (telesne vaje), PRANAJAMO (dihalne vaje), KONCENTRACIJO. SPROŠČANJE in MEDITACIJO.
Vadba poteka: v Strunjanu v hotelu Krka Zdravilišča Strunjan ob četrtkih (19h - 21 h), v Luciji v vrtcu Morje ob ponedeljkih (19h - 21 h), v Portorožu v Italijanski Gimnaziji A. Sema ob četrtkih (19h - 21 h) in v Piranu v Gimnaziji Piran ob torkih (17h - 19h). Informacijo: 041 224 281

ш f
BREZ KULTURE NI TURIZMA
0 letošnji turistični sezoni smo lahko brali, da je bila uspešna; na vrhuncu so bili menda hoteli od Portoroža do Kopra celo polno zasedeni. A ker smo (ali naj bi bili) turizem ljudje, se ob koncu sezone nehote vprašamo : Le kdo bo dobil priznanje za uspešno sezono, kdo si bo pripel turistični nagelj? Morda minister, direktorica turistične organizacije ali administrativni delavci v hotelih, ki so dobro plačani in delajo v klimatiziranih prostorih? Zato menim, da se je potrebno spomniti tistih ljudi v turizmu, ki neposredno največ doprinašajo, da so gostje zadovoljni: delavcev, ki delajo ves dan na vročem soncu in so - čeprav vsi prepoteni - ljubeznivi, ustrežljivi in s svojim kulturnim obnašanjem zaslužijo javno pohvalo.
Mnogi gostje se raje kopamo v urejenih bazenih, kakor na neurejenih plažah - kar sem prav tako že večkrat brala v časopisju - in to s še mnogimi kopalci tudi sama potrjujem. Že leta s prijatelji in znanci obiskujem zunanje bazene hotela Metropol v Portorožu, ki so urejeni, s čistimi sanitarijami. Kopalci se tam počutimo prijetno, domače in predvsem varno (sama sem starejša). Za to pa skrbi ekipa sezonskih delavcev - po večini študentov -, ki jih vodi g. Nenad Petkovič in ima za to največ zaslug. Kopalka iz Ljubljane je celo izjavila: "Tako so prijazni, da bi se kar preselila v Portorož! V Ljubljani na Iliriji smo številke; nihče se ne zmeni za kopalce!" Letos je bilo v Portorožu spet veliko tujih turistov. Eden od ruskih turistov, s katerim sem se spoznala - in je prav tako pohvalil - Nenadovo ekipo - mi je potožil, da so se z izleta v benetke vrnili razočarani. Da so Benetke umazane, turistični delavci nepošteni in vsiljivi, o Sloveniji pa je povedal le pohvalne stvari. Žal pa se prene-kateri gostje vedejo nekulturno: za sabo puščajo smeti, cigaretne ogorke, se neobzirno žogajo, kljub prepovedi skačejo v bazen... Na srečo pa osebje Metropolovih bazenov take takoj diskretno opozori! Še posebej pozorni pa znajo biti do starejših, invalidov in otrok. Vsem bi rada izrekla javno pohvalo, ker si jo resnično zaslužijo: gospodu Nenadu, vselej prijetnemu in nasmejanemu, Verici, Gordani, Nadji, Nataši, Lei, Sonji, Stipetu, Štefanu, Darku, Dejanu, Pavletu, Nabojši, Tadeji.
Vodstvo Metropola bi moralo takšne delavce še posebej nagraditi, jim dati priznanje, ki je najboljša spodbuda za nadaljnje delo. Za to ni potrebnega nobenega dodatnega vlaganja, prospektov... Toplino in pozornost lahko turisti le občutijo in povedo drugim, kar je največja, najboljša reklama. Hvala dekleta in fantje, da ste nam polepšali kopaje in počutje.
Breda Rustja iz Lucije - v imenu drugih kopalcev; Nade Fikfak z Malije,
Verice Varušak in Ivice Rožič z možem z Lucije, Metke Kurner z možem in Majde Pečnik iz Ljubljane ter Ivice Likar z možem iz Idrije
"Dobar dan, idete sa nama na izlet!"
Ko sem se nekega večera sprehajal po Portorožu, bil je to vroč avgustovski večer, me je pot zanesla tudi na glavni portoroški pomol. Sprehodil sem se od table do table, na katerih so bile najrazličnejše reklame ladijskih izletov. Ko sem se ustavil tudi pri tabli, kjer je pisalo ladja Svetko, se mi je približala velika, zajetna gospodična in me ogovorila: "Dobar dan, idete možda sa nama?" Za trenutek sem se zdrznil, saj sem pomislil, da sem morda na dopustu nekje na Hrvaškem. Ko sem vprašal po natančnejših informacijah o izletu, mi je v polomljeni slovenski hrvaščini ali srbščini, ne vem natančno, pojasnila o izletu z ladjo Svetko. Nekje z ladje sem v tistem trenutku slišal besede: "Hej euro, dodi ovamo!" Pogledal sem na ladjo Svetko, kjer visi slovenska zastava. Zdrznil sem se, saj me je začudilo, da na slovenski ladji nisem slišal ene same slovenske besede. Pa sem se vseeno za izlet s "Svetkom" odločil, kajti zelo sem bil radoveden, kako bo potekal. No, nisem se zmotil; izlet je bil vse do Izole in nazaj zelo zanimiv. Še posebej zato, ker ves čas vožnje nisem slišal druge besede kakor: dodi ovamo, uzmi ovaj konop, pričaj sa gostima, daj jim piče, ipd..." Če bi z ladjo plul po Dalmaciji ali Donavi, me seveda to ne bi motilo. Tako pa sem se počutil kakor tujec, čeprav sem plul s slovensko ladjo po slovenskem morju!
Nikakor nisem nacionalist, vendar sem se za to pismo odločil, ker menim, da bi morali vsi, ki v Sloveniji živijo ali delajo, najprej znati slovensko. Sprašujem se tudi, ali ima ta gospod sploh dovoljenje za delo oziroma ali lahko sploh dela v Sloveniji. Le zamislite si, kakšen vtis dobi človek, ko ga v Portorožu na slovenski obali kot Slovenca ogovorijo in ponudijo izlet z ladjo "Svetko" v srbohrvaščini! Če so gospodični s "Svetka" dali dokumente za delo, me zanima, kako jih je dobila. Kdo jih ji je izdal, saj za tako delo - promocijo turistične ponudbe v Portorožu - bi moral biti pogoj znanje slovenskega jezika. Pravzaprav ne verjamem, da lastnik ladje "Svetko" sploh ve, kje živi in ali se zaveda, daje sedaj njegov dom in dom njegove družine Slovenija. Prav bi bilo, da bi zaposloval ljudi iz Slovenije, saj imamo mnogo mladih, ki znajo tuje jezike in celo visoko turistično šolo v Portorožu.
Razočarani Portorožan
Kje nam bo tekla meja
Ker se v javnosti večkrat omenja moje nasprotovanje podpisu Pogodbe o skupni državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, bom bralcem Portorožana čisto na kratko spregovoril o razlogih, ki me vodijo v deci-dirano odklonilno stališče do rezultata tajnih diplomatskih pogajanj.
Tajna diplomatska pogajanja s Hrvaško so kot izid prinesla Pogodbo, ki je nedopustna iz sledečih razlogov:
s pogodbo o skupni državni meji se Republika Slovenija odreka delu kopnega državnega prostora na območju k.o. Sečovlje in delu morskega državnega prostora v Piranskem zalivu, kar je v neposrednem nasprotju z določili Temeljne ustavne listine o neodvisnosti in suverenosti Republike Slovenije
pogodba o skupni državni meji krši eksplicitno izraženo voljo prebivalcev zaselkov Mlini, Bužini, Skrile in Škodelin ter osnovne državljanske pravice slovenskih državljanov; pogodba je dokazano pomanjkljiva tudi v pravnem smislu, saj ne precizira statusa vodnega stolpa pod morsko površino in epi-kontinentalnega pasu ter Sloveniji ne omogoča teritorialnega dostopa na odprto morje.
Zaradi naštetega si bom prizadeval, da državni zbor Republike Slovenije Pogodbe o skupni državni meji, kakršna je bila predstavljena javnosti, ne uveljavi, temveč jo v soglasju z Republiko Hrvaško vsebinsko spremeni ali pa naroči pristojnemu telesu, da pripravi novo pogodbo, ki bo upoštevala Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, stanje na dan osamosvojitve 25. junija 1991 in voljo ljudi ob bodoči državni meji.
Ugotavljam tudi, da so vse aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo neodvisne in avtonomne državne univerze na Primorskem po zadnjih državnozborskih volitvah, povsem zamrle. Kot svetnik občine Piran bom zato slovenske politike opozoril na zavezanost slovenskim nacionalnim interesom, ter storil vse, da se naposled vendarle spomnijo danih predvolilnih obljub in poskrbijo za ustanovitev znanstvenoizobraževalnega zavoda, brez katerega bomo na Primorskem le stežka razvili dane človeške in gospodarske potenciale.
Joško Joras Sečovlje, 10. september 2001
O zalivu, kridorjih, itd.....
V društvu za pomorsko pravo Slovenije - njegov predsednik je prof. dr. Marko Pavliha - s sedežem v Portorožu so 26. septembra na fakulteti za pomorstvo in promet pripravili zanimiv posvet, ki so ga naslovili o Piranskem zalivu, "dimnikih", kridorjih in še o čem. Uvod je pripravil tajnik društva mag. Mitja Grbec (doma je iz Sv. Petra), ki je letos maja magistriral na svetovno znanem mednarodnem inštitutu pomorskega prav na Malti na temo razmejitve na morju med Slovenijo in Hrvaško (Delimitation of the Maritime Boundary Between the Republic of Slovenia and the Republic oi Croatia)
Kaplja čez rob
V vrsti svojih spotakljivih nastopov si je nedavno ljubljanski nadškof dr. Franc Rode privoščil še enega, ki pomeni kapljo čez rob strpnosti vernih in nevernih Slovencev. Za dunajski dnevnik "Press" je postregel z žaljivimi ocenami o razmerah pri nas, z eno samo poanto: da je položaj rimsko katoliške cerkve zdaj celo težji kot v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije. V duhu sklerikalizirane religioznosti našteva, da so v medijih vse pogostejši napadi na cerkev, komunisti na raznih položajih in v organizacijah pa vse bolj netijo v javnosti protiversko razpoloženje.
Kot primer navaja Zvezo Borcev, ki da pod nadzorom stalinističnih komunistov oblikuje protireligiozno javno mnenje. Pustimo ob strani, da taka izjava v bistvu pomeni, da si nadškof Rode predstavlja demokracijo kot odnose v skupnosti, v kateri imajo vsi pravico do enega samega mnenja, to je do religioznega. Od tod tudi njegova nekdanja izjava "da je dober Slovenec lahko le tisti, ki prikimava pogledom slovenske rimskokatoliške cerkve". To pa je totalitarizem, proti kateremu rohni nadškof, v resnici pa bi rad videl Slovenijo v objemu fevdalnega sholasticistično religioznega totalitarizma.
Brez osvobodilnega boja ne bi bilo svobodne Slovenije, temveč le pokrajina pod tujim gospodstvom, v kateri tudi dr. Rode ne bi imel niti možnosti niti pravice govoriti v svojem materinem jeziku. Zdaj pa odkrito ali prikrito zagovarja iste teze, s katerimi je nastopala nekdanja ljubljanska škofija in mobilizirala mnoge vernike, da so z orožjem v roki sodelovali z okupatorjem, ki je hotel izničiti slovenski narod. Slovenski narodnoosvobodilni boj ni imel nič skupnega s stalinistično tiranijo. Pred tujo javnostjo pa zdaj dr. Rode meče blato na zgodovinsko dejanje slovenskih partizanov. V nasprotju z logiko pa priznava, da je bilo v socialistični Sloveniji več verske strpnosti kot danes. V osvobodilnem boju • kot še dandanes - je bilo med člani zveze borcev večina pripadnikov te ali one verske skupnosti. Tuja nam je bila verska nestrpnost, bojevali pa smo se proti sklerikalizirani religioznosti.
Odbor Zveze borcev občine Piran z največjem ogorčenjem obsoja poskus nadškofa Rodeta prikazati borce za osvoboditev kot sodobne, z nestrpnostjo do verskih čustev prepojene stalinistične komuniste. To je grobo ponarejanje resnice in tudi dejanje, ki je v nasprotju s preprosto človeško moralo. Da o etiki, ki jo načelno razglašajo nekateri cerkveni dostojanstveniki, in jo je v sodobnem življenju treba podpreti, niti ne govorimo.
Pričakujemo, da se bo nadškof dr. Rode opravičil javnosti, ki ji je namenil svoje "pranje domačega perila" Samokritično naj pojasni, zakaj nekateri cerkveni krogi v Sloveniji dandanes čutijo, da se je • posebej od dne, ko je dr. Rode prevzel nadškofovske dolžnosti • ohladil in spremenil odnos precejšnjega dela slovenske javnosti do rimskokatoliške cerkve, ki pozna samo strpnost. to je do same sebe
Riccardo Giacuzzo.
predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran
Portorožan v gosteh v Biltenu ljubiteljev citroenk
Ste vedeli, da imajo ljubitelji Citroenovih avtomobilov svoj Bilten? Iz njihovega časopiska smo v zadnjem Portorožanu objavili "Najbolj prijazen zapis o Piranu", katerega je zasledila naša sodelavka in nam ga posredovala In kako so izdajatelji Citroenovega Biltena, ki imaio sedež v Brezovici pri Ljubljani, izvedeli za objavo članka z njihovih strani v Portorožanu? Kot pišejo v letošnji septembrski številki časopisa ljubiteljev Citroenovih vozil, so za to izvedeli na prav zanimiv način Nekomu blizu uredniških krogov Biltena je za objavo v Portorožanu povedala neka Melita. ki domuje na Švedskem, z njo pa so se srečali v Avstriji(') Skratka objava v Portorožanu dobiva svetovne razsežnosti

PORTOROŽANOV NASVET:
GREMO V GLEDALIŠČE:
ZAGORELOST TUDI POZIMI
Poletja in poletnih počitnic je konec. Na soncu pridobljena zagorelost vidno izginja s telesa. Če pa se potrudimo, lahko s pravilno nego kože podaljšamo porjavelost. Že nekaj dni po sončenju postaja koža trda, lušči se in tako njen lepi zagoreli videz iz dneva v dan izginja. To je povsem normalen proces: hitro izgubljanje rjavega pigmenta pomeni, da se naša povrhnjica hitro obnavlja. Nujno je preprečiti luščenje kože, saj povzroča neprijeten občutek srbenja. Preveč sončena koža izgubi svojo naravno prožnost (napetost) in predvsem vlago. Koža se namreč izsuši, ker ultraviolični žarki in morje (morska sol) stanjšajo povrhnjico oziroma jo poškodujejo. Koža nima več nobene zaščite, tako lahko vlaga postopoma izhlapeva s kože. Posledica je luščenje kože, rahla srbečica in izgubljanje pigmenta.
Kako negujemo takšno kožo?
Najprej odstranimo odmrle celice s površine kože z rahlim peelingom, kar omogoča boljšo prodiranje negovalnih preparatov v povrhnjico. Praparati za nego kože naj bodo vlažilni. Eden takšnih je tonik, ki vzpostavlja normalni ph-faktor kože (kislost) - 4,5 do 5,5 - in obnavlja povrhnjico; uporabni so tudi razni vlažilni geli, hidratantne kreme z dodatki vitaminov,.. Med vitamini so zelo primerni B- complex vitamini, predvsem B6, B1, ki vplivajo na obnavljanje povrhnjice, pa C-vitamin, ki je antioksidant ( prosti radikali z oksidacijo uničujejo naše celice). Ko C-vitamin prodre v kožo, uniči proste radikale; tako se naše celice lahko spet svobodno razmnožujejo. Vitamini so torej zelo pomembni za obnovo povrhnjice in ne le za podaljšanje porjavelosti. Potrebujemo jih prav tako v zimskem obdobju, predvsem v vetrovnih dnevih, saj pomagajo pri obnavljanju kože, jo vlažijo in hranijo.
Lahko pa zarjavelost kože podaljšujete (ali pridobite) tudi v solariju. Primerno ga je obiskovati tedensko ali štirinajstdnevno. Porjavelost kože bo še lepša s hkratno uporabo krem za v solarij, ki pospešujejo prekrvavitev in vzpodbujajo delovanje pigmentnih celic; te pa hkrati kožo vlažijo in preprečujejo, da bi se v solariju izsušila.
Farmacevtski in kozmetični tehnik Jana Božič
PORTOROZANOV RECEPT: Filetti di nasello
Oggi vi consiglio una ricetta dal sapore delicato e facile da eseguire. La dose e' per quatro persone e il tempo necessario per farla ef di soli 20 minuti circa.
Ecco le dosi: 4 filetti di nasello, 50 grammi di burro, un cucchiaino di prezzemolo tritato, poca panna da cucina, mezzo bicchiere di birra, farina, sale, pepe. Lavate e asciugate i filetti di pesce, metteteli in una padella con il burro e lasciateli cuocere per 4-5 minuti girandoli con una paletta. Salate e pepate. Toglieteli dal recipiente e teneteli in caldo.
Unite al fondo di cottura mezzo cucchiaino di farina, amalgamate bene, bagnate con la birra e lasciate che la salsa si addensi su fuoco vivo. Legate con 3-4 cucchiai di panna, spolverizzate con il prezzemolo e speg-nete il fuoco. A piacere potete profumare il prezzemolo con mezzo spicchio d'aglio spremuto.
Sistemate i filetti su un piatto di portata, copriteli con la salsa e serviteli subito, accompagnando a piacere con verdure diverse (patate, piselli...) oppure con qualche cucchiaio di riso al burro.
Augurandovi un buon appetito vi saluto fino al prossimo mese !
Cesarina
Gledališki Avditorijev abonma 2001/2002
Jesen je pač tudi čas gledaliških abonmajev. Hladni dolgi večeri v gledališču, ob predstavah, ki te do solz nasmejejo ali ki sprožijo v gledalcu razmišljanje in premlevanje o večnih življenskih dilemah in resnicah, so vselej doživetje, ki človeka obogati, ga duhovno hrani, ga napolni z novo voljo do življenja, zato vam toplo priporočamo, da si vzamete čas zanj, za teater. Večina predstav prihajajoče gledališke sezone bo v portoroškem Avditoriju, dve pa bosta v Piranu, v gledališču Tartini. Predstave, ki bodo gostovale pri nas, so po večini komedije, kajti kaže, da se ljudje vendarle najrajši smejemo.
Izbor je imeniten:
6. oktobra ob 20.30 bo gostoval Caffe Teater s predstavo AVDICIJA B. Đurića - Dura, ki jo je tudi režiral. Predstava je uprizoritev avdicije za igralsko šolo, v kateri spremljamo nenadnosti kandidatov. Deset kandidatov se zvrsti pred komisijo (ki jo predstavlja publika), ki jo poskušajo prepričati v svoj talent.
Naslednje bo gostovalo (datum bo določen kasneje) Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo LIBERTINEC (avtor: E.E. Schmitt, režiser Georgij Paro, igrajo Bine Matoh, Lara Jankovič, Mira Lampe - Vujičič, Barbara Babič in drugi). Junaki so znamenite osebnosti: francoski mislec Denis Diderot, ki ga med ljubezensko igro zmoti tajnik s sporočilom, da si je drugi znameniti filozof J.J. Rousseau premislil in ne bo napisal članka o morali, ki bi ga morali objaviti v Enciklopediji, katere urednik je Diderot. Edina rešitev bi bila, da članek napiše Diderot sam! A tu se pojavi usodna dilema: čemu dati prednost - ljubici ali filozofiji.
Potem se bo v gledališču Tartini zvrstila najboljša monodramska uprizoritev na letošnjem Ptujskem festivalu te dramske zvrsti DOBRO JUTRO (avtor, režiser in igralec je Radko Polič Rac). Satirična umetniška izpoved je nastala po romanu njegovega brata Vasilija Izgubljeni raj.
Špas teater se bo predstavil z največkrat v Londonu odigrano francosko komedijo v (zaradi tega je prišla tudi v Guinessovo knjigo rekordov) STE-VARDESE PRIHAJAJO (avtor M. Camoletti, režiser Vinko Moderndorfer, igrajo Borut Veselko, Sebastian Cavazza, Ljerka Belak, Majda Fatur...). To je komedija zapletov, saj je junak arhitekt Bernard s tremi ljubicami, vse so po poklicu stevardese, za katere naj ne bi bilo nevarnosti, da bi se kdaj srečale v njegovem stanovanju. Dokler...
Predstava POLICIJA NA POMOČ (avtor M. Mitrovič, režiser Vojko Zidar, igralci Gojmir Lešnjak - Gojc, Matjaž Tribušon, Daša Doberšek, Irena Prosen) - na letošnjih 10. Dnevih Komedije v Celju se je uvrstila na 3. mesto - je lahkotna komedija polna presenetljivih preobratov o "poštenem" lopovu in precej manj pošteni žrtvi.
Mestno gledališče ljubljansko se bo predstavilo s slovenskim klasičnim, večnim motivom, s Cankarjevo LEPO VIDO (režiral jo je Mile Korun), ki velja za njegovo najbolj izpovedno, lirsko, simbolno dramo, ki pa jo je ustvarjal z največjo muko.
Še ena komedija - po izboru občinstva na letošnjih celjskih dnevih komedije najboljša - MARJETKA, str. 89 ptujskega gledališča (avtor je Lutz Hubner, režiser Samo M. Strelec), v katerem briljira naš komedijant Gojmir Lešnjak - Gojc. Komedija se bo odigrala v Tartinijevem gledališču.
Za gledališki abonma za to sezono se lahko vpišete še do 28. septembra. Informacije in rezervacije: 05/676 67 00 od 8. do. 14. ure (ga. Alda Velikonja.
L.S.Z.
VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA
"Ar Kakšna je razlika med ZDA in Slovenijo?
V ZDA so prodajali sužnje pred več kot dvesto leti, Slovenija pa je začela svoje državljane prodajati sosedom šele v tem tisočletju.
^Ar Koga v piranski občini ima Bog najraje?
Dijake medicinske srednje šole, saj jih nikakor ne spusti iz objema posvečenih samostanskih zidov.
:Ar Kaj je naš kraj letos nudil turistom kot nadomestilo za živahni Kaštel?
Odprta gradbišča, kjer so lahko zastonj občudo-
vali pregovorno naglico naših gradbincev.
:Ar V Piranu so namestili štiri smetnjake za pasje iztrebke; ali bo to pripomoglo k čistejšim ulicam?
Ne bo, ker so nameščeni previsoko in jih psi ne dosežejo...
^tr Sami očitno ne znamo ceniti naših zakla-
dov, zato se je v bitko za ohranjanje Sečoveljskih solin vključil tudi mednarodni projekt ALAS. Ali ni to prava sramota za našo državo?
Ni! Sramota je za ALAS, da se je vključil šele, ko je že skoraj prepozno!
Уt Kako to, da so šele julija, se pravi v polni turistični sezoni, začeli urejati pešpot med strun-janskimi solinami?
Bržkone je predsezonska ponudba vsebovala padanje turistov v luknje.
-Ar Zaradi skrajno pomanjkljive signalizacije v našem kraju nova garažna hiša za hotelom Mirna prazna sameva. Kdo je zakrivil to površnost?
Ne gre za površnost; gre za novo turistično ponudbo , ki vključuje znano igrico "hladno-toplo-vroče", predmet iskanja pa je parkirišče.
^Ar Druga faza gradnje ceste v industrijsko cono v Luciji je padla v vodo, ker tisti del zemljišča še ni odkupljen. Kaj se bo zgodilo, če se investitorju ne bo uspelo pogoditi z lastniki za odkup? Ali bodo v tem primeru cesto speljali pod zemljo?
To je zelo verjetno, kajti Zlodej. ki vlada podzemlju, je dogajanj v naši občini neznansko vesel in torej ne bo delal težav zastran lokacije skozi svoje kraljestvo.
"Ar Gospa županja |e odpotovala v Indianapolis zaradi podpisa sporazuma o pobratenih občinah; kakšno korist bodo od tega imeli občani tega ameriškega mesta?
Njihovi strokovnjaki bodo lahko pri nas "v živo" proučevali prometne zagate, zanemarjanje kulturne in naravne dediščine, zapletene sisteme avtomatov za parkirne listke, opojno temo nočnih ulic in še kaj. česar doma nimajo...
:Ar Menda bodo ob letališču Portorož zgradili igrišče za golf. Čemu zaradi peščice snobov razmetavamo z dragocenim zemljiščem? Zakaj turistom raje ne nudimo kaj domačega, izvirnega? Zakaj -na primer - ne oživimo oslovskih dirk?
Kaj takega že dolgo ni več mogoče: se jih je preveč zaposlilo v politiki in gospodarstvu...
"Ar 3. mednarodni etnološko-renovacijski delovni odbor Soline-SALTPANS 2001 oziroma tabor prostovoljcev je tudi letos v Sečoveljskih solinah opravil precej koristnega dela (obnova nasipov, razna popravila itd.). Kaj pa je medtem počela slovenska država za ohranitev te izjemne dragocenosti?
Bržkone je razmišljala o povišanju plač tistim visokim uradnikom v Ljubljani, ki naj bi se, poleg dosedanjega preobilnega dela. dodatno ukvarjali še z vprašanjem solin.
^Аг Pravijo, da so črnograditelii uspešni tudi zato, ker oblast oziroma njeni pooblaščenci lastnika dostikrat kratkomalo ne najdejo. Ali |e (v dobi informatike in vrhunskih detektivov) res?
Res je. vendar je to precej odvisno tudi od imena lastnika...
Sonja Požar, Lucija
Tudi letošnja generacija je prestala krst
Prvo letošnjo septembrsko soboto so dijakinje in dijaki portoroške srednje pomorske šole s tradicionalnim obredom - krstom - medse sprejeli novo vpisane kandidate, ki so se. vsaj po mnenju veteranov, še včeraj držali maminega krila Pri organizaciji Neptunovega krsta, te naše najstarejše, edinstvene in slikovite prireditve, ki vselej - enkrat bolj drugič manj - pritegne zanimanje mladeži in malo manj mladih, so letos združili moči entuziasti Turističnega društva Piran in seveda učenci Srednje pomorske šole. Letošnji 54. krst vsemogočnega boga vodnih prostranstev je doletel novo generacijo 95 dijakinj in dijakov "pomor-cev", ki pa so v resnici učenci najrazličnejših smeri: elektronikov - elektrotehnikov, ladijskih strojnikov, plubnih in prometnih tehnikov Krst je bilo simbolno dejanje slovesa od otroštva Sedanji krstni obredi so postali nežnejši do mladih kandidatov in predvsem kandidatk, včasih pa so zelenčke čakale pravcate muke starejših, izkušenih morskih "volkov in mačkov"	^
borzno posredniške družbe
• Ni vseeno, kako obračate vaš denar, da bo najbolj
donosen. • Zato ravna|te modro in poiščite nasvet strokovnjakov
PFC
Interfin
Primortkt Finenim Ctnlir Inlirfin
V Kopru, Pristaniška 12, tel.: 05/663-31-00
PERGOLA]
PIZZERIA - SPAGHETTERIA - PUB Obala 16a, PORTOROŽ - PORTOROSE
Informacije, rezervacije: 674-67-75
pizza iz krušne peči testenine ostale jedi solatni krožniki pijača
»HALO« PERGOLA
PORTOROŽ brezplačna dostava hrane
674-85-80
območje dostave: PORTOROŽ - LUCIJA - PIRAN
Minimalno naročilo 800 SIT
Urnik dostave vsak dan: 12.00 - 24.00 Naročila sprejemamo do 23.30
Za naročila nad 3000 SIT po dogovoru dostavljamo tudi izven navedenega območja!
PIZZE
MALA VELIKA PERGOLA	1050 1150
paradižnik, mozzarella, šunka, gobe, artičoki, pikantna salama, hrenovka, jajčevci, paprika, olive
MARGHERITA
paradižnik, mozzarella
790 890
PROSCIUTTO	930 1030
paradižnik, mozzarella, šunka
FUNGHI	930 1030
paradižnik, mozzarella, gobe
PROSCIUTTO - FUNGHI 990 1090 paradižnik, mozzarella, šunka, gobe
4 STAGIONI	950 1050
paradižnik, mozzarella, šunka, gobe, artičoki
DIAVOLA	930 1030
paradižnik, mozzarella, pikantna salama, peperoncino
MELANZANE	930 1030
paradižnik, mozzarella, jajčevci
ASPARAGI	930 1030
paradižnik, mozzarella, beluši
RICOTTA - SPINACI	930 1030
paradižnik, mozzarella, skuta, špinača
CONTADINA	990 1090
paradižnik, mozzarella, domača salama, čebula
4 FORMAGGI	990 1090
paradižnik, mozzarella, gorgonzola, edamec, parmezan
ALLE VERDURE	990 1090
paradižnik, mozzarella, gobe, artičoki, beluši, jajčevci, paprika, olive
CAPRICCIOSA	990 1090
paradižnik, mozzarella, šunka, gobe, artičoki
TONNO	990 1090
paradižnik, mozzarella, tuna
ESTATE	990 1090
paradižnik, mozzarella, svež paradižnik, olive, sveža mozzarella
VIENNESE	990 1090
paradižnik, mozzarella, hrenovke
RUSTICA	</)() um
paradižnik, mozzarella, qobe, 4pek
TIROLESE	990 1090
paradižnik, mozzarella, špek, čebula, olive
KRAŠKA	1040 1140
paradižnik, mozzarella, kraški pršut
ŠPEK	1040 1140
paradižnik, mozzarella, špek
MAX	1140 1240
paradižnik, mozzarella, šunka, gobe, jajce, pršut, olive, hrenovka, edamec
SALMONE	1240 1340
smetana, mozzarella, losos, olive
FRUTTI DI MARE	1150 1250
paradižnik, mozzarella, morski sadeži
RUKOLA	930 1030
paradižnik, mozzarella, rukola
RUKOLA-ŠPEK	990 1090
paradižnik, mozzarella, rukola, špek
GAMBERI	1240 1340
paradižnik, mozzarella, gamberi
DODATKI za PIZZE
mozzarella, jajčevci, gobe, paprika, česen, čebula, paradižnik, jajce, sir, gorgonzola, ketchup, tatarska omaka, tržaška omaka, paradižnikova omaka, skuta, smetana 150
artičoki, olive, beluši, šunka, pikantna salama, hrenovka, rukola	250
pršut, špek, losos, tuna, morski sadeži, slani fileti, gamberi	300
MESNE JEDI
SVINJSKI OMBOLO	1290
na žaru z ocvrtim krompirjem
PURANJI ZREZEK	1290
na žaru z ocvrtim krompirjem
DUNAJSKI ZREZEK	1290
z ocvrtim krompirjem
HAMBURGER	540
RIBJE JEDI
KALAMARI OCVRTI	1140
z ocvrtim krompirjem
KALAMARI NA ŽARU	1140
/ o( vrlim krompirjem
PRILOGE
OCVRT KROMPIR	400
TESTENINE
ŠPAGETI PO BOLONJSKO	890
TORTELLINI S 4. SIRI	1090 PERESNIKI S PRŠUTOM
IN SMETANO	990
MESNI PASTICCIO	1030
ZELENJAVNI PASTICCIO	1030
SOLATE
ZELENA SOLATA	400
PARADIŽNIK	400
FIŽOL	400
KUMARIČNA	400
MEŠANA	400
SOLATNI KROŽNIKI
PERGOLA	840
radič, kumare, korenček, redkvica, čebula, gorgonzola, olive
ISTRA	840
kumarice, paradižnik, paprika, sir, olive
MARINA	840
zelena solata, paprika, koruza jajce, majonezni peliv,
peteršilj, olive
GRŠKA SOLATA	840
paradižnik, paprika, sir fetaki, čebula, mozzarella, origano, bazilika, kumarice, zelena solata
PRELIVI po izbiri
klasični preliv, jogurtov preliv, majonezni preliv
KRUH
3 rezine
60
PRIBOR	50
komplet: žlica, vilica, nož, servieta, zobotrebec
PIJAČE
FANTA, COCA-COLA, LEDENI ČAJ
PIVO UNION
PIVO ZLATOROG
0,331 300 0,331 300 0,33 I 300
Cene so v SIT DDV vili'1 v t i-m
Cene in ponudim vi'l|.i)o do i/ul.i noveij.i lehtkn'
KUUB VEČJIM PRIČAKOVANJEM JE BILO ZA VESLAČE POLETJE USPEŠNO
Z zmago v B finalu mladinsnkega veslaškega svetovnega prvenstva, ki je potekalo od 7. do 11. avgusta v Duisburgu v Nemčiji, je v močni svetovni konkurenci piranski dvojni četverec osvojil sedmo mesto. Pirančani Matej Rodela, Damir Pere in David Bubnič so se na prvenstvu dokazali z borbenostjo in odličnimi časi, kar jih je realno uvrščalo med favorite za medaljo. Žal pa se jih je pri žrebu vsezkozi držala smola in so že v polfinalu naleteli na skoraj vse najmočnejše posadke. V dramatični tekmi, tako rekoč finalu pred finalom, so za las zgrešili veliki finale. Tjaž Bauer je v dvojnem dvojcu zasedel dvajseto mesto. Zanj je bil to prvi nastop na svetovnem prvenstvu. Večji uspeh, ki bi posadki prinesel nastop v B finalu, je zgrešil le za malenkost. Priprave veslačev je vodil trener VK Piran Milan Kocjančič. Kljub večjim pričakovanjem niso bili razočarani, saj so se borili po svojih najboljših močeh. Nastop na svetovnem prvenstvu so si fantje priborili na predhodnih testiranjih in mednarodnih regatah, kjer so bili ves čas sezone med najboljšimi posadkami. Na slovesnem sprejemu ob vrnitvi domov sta jih poleg vodstva in članov kluba pozdravila tudi podžupan občine Piran Ugo Fonda in direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič.
Z odličnimi rezultati, letos in v preteklih sezonah, se je Veslaški klub Piran zavihtel v sam vrh slovenskega veslanja. Osvojili so že zlato in bronasto medaljo ter lansko leto uvrstitev v A finale svetovnega mladinskega prvenstva. Da se jim za uspešno prihodost ni treba bati, so dokazale mlajše kategorije z dvema zmagama na veslaškem šesteroboju, ki je potekal konec avgusta v San Giorgio di Nogaro v Italiji. V konkurenci najboljših mladih veslaških upov iz Slovenije. Italije in Hrvaške so prvo mesto - v dvojnem četvercu osvojile mlajše mladinke Sabina Božič, Maja Rodela in Lana Strojan, zmagal pa je
tudi dvojni četrverec starejših dečkov v postavi Nejc Stanič, Aron
Možina, Edvard Fatorič in Andrej Pistotnik. Tretje mesto so v dvojnem četvercu zasedle starejše deklice VK Piran Maja Zubič, Bia Rakar, Andreja Seijak in Desire Joras, četrta pa sta bila v dvojnem dvojcu mlajša mladinca VK Piran Tilen Vodlan in Jaka Maglica. Na mednarodni veslaški regati v avstrijskem Beljaku v začetku septembra pa so Pirančani nastopili tako dobro, da so med 74-timi klubi iz osmih držav zmagali in osvojili ekipni pokal Zdaj jih čaka še nastop na državnem prvenstvu, ki bo hkrati tudi zaključna tekma letošnje sezone.
Alia Tasl
ŠOLA VESLANJA
Veslaški klub Piran organizira tečaj veslanja. Vpišejo se lahko vsi, ki se želijo preizkusiti v veslanju in so rojeni v letih 1987, 1988, 1989 in 1990. Vpis je vsak dan v prostorih kluba v Seči - Sečoveljskih solinah - od 18. do 19. ure.
Trener VK Piran Milan Kocjančič
ŠAH
Kovinar Maribor in Boris Kovač
Šahovsko društvo Piran je v portoroški restavraciji Figarola vzorno organiziralo letošnje hitropotezno moštveno in posamično državno prvenstvo v šahu V moštveni konkurenci je sodelovalo je 25 ekip. zmagal je mariborski Kovinar pred ljubljanskim dr.Milanom Vidmar|em ter Mariborom Branikom. Pirančani, nastopili so v postavi Žnidarčič. Veber. Pregarac in Šuc. so ponovili lansko uvrstitev in osvojili 11 mesto Drugo moštvo Pirana v postavi Bulič. Godnlavec. Milunovlč. Treursič (Grobovšok) je zasedlo 18 mesto Med posamezniki jer presenetljivi zmagovalec murskosoboški FIDE mojster Boris Kovač, ki ie bil v fmišu bol|ši od najhujših konkurentov Šolna. Navlniki, Markuna in Leniča Piranski šahisti so se uvrstili nekoliko slabše od pričakovani Žnidarčič je bil 29 . Veber 35 . Milunovlč 49. Traurslč 60 . itd
laž)
Če je šiba znamenje naše nesposobnosti v vzgoji otrok, potem je ubijaje znamenje naše nesposobnosti, da uredimo medsebojne odnose.
Ivan RAOS
џогјтгојлп ft. Ц
September 20011