ŠTEVILKA V LETNIK 6* DECEMBER 2001	INFORMATOR OBČINE VIDEM
002297
KNJIŽNICA IVANA POT MINORITSKI TRG 1
2250 PTUJ

NAJ VAM BOŽIC PRINESE VELIKO VESELJA V VAŠE DOMOVE, NOVO LETO 2002 PA SREČE, ZDRAVJA IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA.
ŽELIMO VAM PRIJETNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI
VAS ZUPAN FRANC KIRBIŠ OBČINSKI SVET OBČINSKA UPRAVA

ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM
Za še bolj prauiično vzdušje je poskrbela OŠ Videm
JU-h u-hum, praznični decemberje tu
Lepilo, škarje in dobra volja so potrebovali mladi za obisk ene do novoletnih delavnic v prostorih osnovne šole Videm. Učenci od 1. do 8. razreda so skupaj z mentorji in starši izdelovali okraske, s katerimi so potem okrasili vsak kotiček na šoli in pa smrečico. V prvi od novoletnih delavnic je bilo izredno prijetno in lahko so se prepričali, da so izpod rok malih mojstrov nastajale prave male mojstrovine. Nekaj zanimivih utrinkom iz delavnice je ujel tudi fotoaparat.
POGOVOR Z ZUPANOM
[f
Govorica prazničnega decembra
Prve snežinke letošnje zime so čudovito darilo v zadnjem mesecu letošnjega leta. Otrokom so naredile veliko veselja, spet so lahko mali mojstri v izdelovanju snežakov, in sneg je osrečil tudi nas odrasle. Dal nam je prazničnega navdiha. Zdaj bomo še bolj zagnano, korak za korakom stopali v božično-novoletni čas, na veliko bomo ustvarjali v krogu svojih družin in čakali na najlepše trenutke v letu.
Decembra je vse obrnjeno na glavo, nič več ni tako, kot je bilo na začetku leta. Dvanajsti mesec na koledarju je čas, ko se za nekaj trenutkov naše misli preselijo mesece, tedne in dneve nazaj, in je čas, ko pregledamo, kaj smo naredili in kako. Slabo odmislimo, dobro spravimo.
Vse leto smo bili vaši prijatelji tudi preko glasila občine Videm NAS GLAS in verjamem, da je bil naš glas "slišen " ob pravih trenutkih. Kako smo "novinarsko " delo opravili, ste že zdavnaj ocenili, in prepričani smo, da bi lahko bili tudi boljši. A delovna ekipa je skromna, sodelavcev imamo malo, dogodkov, kjer bi morali biti prisotni, pa je vse preveč. Trudili smo se po najboljših močeh, tretja številka je tudi zadnja v letu, ki se poslavlja. V njej pišemo o vsem mogočem iz življenja in dela naše občine, tisti najbolj "pridni" pa so primaknili še svoje sestavke in dobre želje. Novo leto bo, verjamem, prineslo marsikatero spremembo, navsezadnje bo to leto pomembnih odločitev tudi v naši občini. Torej, pisati bomo imeli o marsičem.
Vsem občankam in občanom, našim bralcem, sodelavcem in vodstvu občine se člani uredništva glasila NAS GLAS zahvaljujemo za dobro sodelovanje in vzpodbudo.
Vsem skupaj želimo kar najlepše in vesele praznike, veliko lepih trenutkov v sreči in zdravju pa naj vam prinese novo leto 2002.
Tatjana, Nataša, France, Ivan in Anton
Drage občanke in občani
Leto se počasi izteka, vsi smo že v pričakovanju božično novoletnega praznovanja na pragu leta 2002.
Vsaj za hip se ob tem času ozrimo nazaj in poglejmo rezultate, ki smo jih dosegli na poslovnem področju in si zastavimo vizijo za doseganje ciljev za naslednje poslovno leto.
S proračunom občine Videm za leto 2001 smo si zastavili veliko ciljev v upanju, dajih bomo do konca iztekajočega leta tudi uresničili. Verjamem, da nam j e to kljub pomanjkanju finančnih sredstev uspelo.
Dovolite mi, da navedem izvedene večje projekte na območju občine Videm v letu 2001:
-	izgradnja pločnika in javne razsvetlj ave v Pobrežju
-	obnova cestišča in javne razsvetljave v Tržcu
-	izgradnj a pločnika, j avne razsvetlj ave in menjava vodovodnih cevi v Lancovi vasi
-	izgradnja pločnika, igrišča, vodovodnih cevi in javne razsvetljave Sela
-	izgradnja vodovoda v Doleni
-	izgradnj a vodovoda v Belavšek
-	izgradnja čistilne naprave v Leskovcu
-	pričetek izgradnje OŠ Leskovec
-	izgradnj a ceste Varej a Soviče
-	izgradnja ceste Ljubstava,
-	obnova klanca Okič,
-	obnova klanca Trdobojci
-	izgradnja ceste Leskovec pokopališče
-	izgradnj a ceste Majski vrh-Skok
Zavedamo se, daje v občini Videm še veliko nerešenih projektov, del od teh jih bomo poskušali izvesti in uresničiti v letu 2002. V ta namen smo že sprejeli proračun Občine za leto 2002. Bistvena projekta v njem sta dokončanje izgradnje OŠ Leskovec in pričetek izgradnje Zdravstvenega doma v Vidmu. Ostali projekti na področju komunalne infrastrukture, ki se bodo izvajali v teku leta pa so: Vodovod Dolena, vodovod Sela, cestišče Lancova vas, cestišče in razsvetljava Pobrežja, cestišče, pločnik razvetljava Tržeč, pločnik, razsvetljava Videm smer pokopališče Boško, izvedba kanalizacij e za blok Videm.
Ugotavljam, daje pred nami tudi zadnje leto delovanja v tem mandatu in da smo kljub finančnim težavam, ki so nas pestile, lahko zadovoljni. Kot boste lahko sami ugotovili, nam v proračunu rastejo predvsem stroški javne porabe, zmanjšujejo pa se sredstva za investicije Na vseh področjih se trudimo, da bi zmanjšali stroške in v ta namen veliko nalog izvršujemo v okviru režij skega obrata in j avnih del.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki ste k temu doprinesli svoj delež, svetnikom občine Videm, odborom, komisijam, krajevnim skupnostim, političnim strankam, društvom, občinski upravi, predvsem pa vam, dragi občani in občanke za sodelovanje in razumevanje.
Ob bližajočih se praznikih pa vsem občankam in občanom občine Videm zaželim sreče, zdravj a ter prij etnega praznovanj a v letu 2002.
Vaš župan: Franc Kirbiš, ing
Župan Franc Kirbiš
DELO OBČINSKEGA SVETA
Povzetek o delu občinskega sveta v letu 2001
Svet občine Videm je v letu 2001 zasedal na sedmih rednih sejah sveta in sprejel v navedem obdobju naslednje sklepe in odloke, od katerih navajamo najpomebnejše:
NA PODROČJU KOMUNALNE INFRASTRUKTURE:
1.	Odlok o merilih za določanje prodajaln in prodaje zunaj prodajaln v občini Videm
2.	Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Videm
3.	Odlok o koncesiji za opravljanje dimnikarske dejavnosti
4.	Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in odpadnih voda v občini Videm
5.	Odlok o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežja
6.	Sklep o izbiri izvajalca za izvedbo cestnega programa v občini Videm
7.	Sklep o prijavi na razpis za prosta sredstva demografije
8.	Sklep o prijavi na razpis za delavce v komunalni dejavnosti preko javnih del.
9.	Sklep o financiranju vodovoda vDoleni
10.	Sklep o namestitvi označevalnih tabl na območju občine Videm
NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, KULTURE, ŠPORTA, SOCIALE
1.	Pravilnik o vrednotenju kulturnih programov v občini Videm
2.	Sprejetje sklepa o finančnem načrtu za gradnjo OŠ Leskovec
3.	Sprejem odloka o glasilu “ Naš Glas “
4.	Sprejem sklepa o razpisu za sofinanciranje na področju kulture in športa v občini Videm
5.	Sprej em sklepa o prij avi na razpis za pomoč na domu preko centra za Socialno delo Ptuj
6.	Sprejem sklepa za šolske prevoze v občini Videm
7.	Nakup zemljišča za igrišče pri OŠ Videm
8.	Sklep o obdaritvi otrok in starej šib kraj anov v letu 2001
NA PODROČJU FINANČNEGA POSLOVANJA OBČINE
1.	Poslovno poročilo z zaključnim računom
2.	Inventurno poročilo za Osnovna sredstva, Drobni inventar, stanje terjatev in obveznosti.
3.	Sprej el sklep o financiranju političnih strank
4.	Šestmesečno poročilo o poslovanju občine Videm
5.	Predlog rebalansa proračuna občine Videm za leto 2001
6.	Sprejetje proračuna občine Videm za leto 2002
NA PODROČJU SPLOŠNIH ZADEV JAVNE UPRAVE:
1.	Podpis delitvene bilance z občino Majšperk in občino Podlehnik
2.	Sprejel pobudo KS Leskovec za ustanovitev nove občine Leskovec
3.	Sprejetje sklepa o odcepitvi Lancove vasi pri Ptuju in priključitvi k občini Hajdina
4.	Odlok o priključitvi dela naselja Lancova vas pri Ptuju k naselju Lancova vas
5.	Sprejetje sklepov o prodaji nepremičnin v občini Videm
6.	Sprejel sklep o izvedbi praznika občine Videm
7.	S rej el sklep o ureditvi mej a z občino Markovci
NA PODROČJU GOSPODARSKIH ZADEV
1.	Sklep o izvedbi razpisa in razdelitvi sredstev za kredite v občini Videm
2.	Sklep o financiranju in izdelavi žloženke za občino Videm
NA PODROČJU KMETIJSTVA
1.	Sklep o financiranju osemenjevanja krav
2.	Sklepi o razdelitvi sredstev za sušo za leto 2000
3.	Sklep o izvedbi popisa suše za leto 2001
Daje bilo delo občinskega sveta v letu 2001 resnično razgibano, dokazuje tudi dejstvo, daje v letošnjem letu sprejel 250 različnih sklepov, od katerih j e občinska uprava pripravila dokumentacijo in skoraj vse sklepe že realizirala.
Darinka Ratajc, dipl. oec., direktorica občinske uprave
PRORAČUN OBČINE
Proračun v občini Videm
Na podlagi 2.,28. in 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99), Zakona o financiranju občin (Ur. list RS, št. 80/94, 45/97, 6/98, 1/99, 61/99) in 16. člena Statuta občine Videm (Ur. list RS, št. 18/99) je občinski svet občine Videm na svoji 29. redni seji, z dne 27.11.2001 sprejel
PRIHODKI:
ODHODKI:
REKAPITULACIJA:
NAZIV	PRORAČUN 2002
DAVČNI PRIHODKI	152.635.000,00
NEDAVČNI PRIHODKI	6.719.000,00
PRIHODKI REŽIJSKEGA OBRATA	17.300.000,00
TRANSFERNI PRIHODKI	397.157.000,00
OŽJI DELI LOKALNE SKUPNOSTI	4,000.000.00
SKUPAJ	577.811.000,00
NAZIV	ZNESEK V SIT 2002
PLAČE	42.169.035,00
MATERIALNI STROŠKI	29.505.590,00
SEJNINE SVET	9.000.000,00
IZVEDBA VOLITEV	7.000.000,00
OBRAMBA	1.500.000,00
REZERVE, NARAVNE NESREČE	10.000.000,00
POŽARNA VARNOST	9.000.000,00
CESTNA PREVENTIVA	400.000,00
DROBNO GOSPODARSTVO	1.000.000,00
ELEMENTAR	2.000.000,00
KMETIJSTVO	3.000.000,00
TURIZEM	4.000.000,00
VZDRŽEVANJE LOKALNIH CEST	30.000.000,00
IZGR.VAŠKEGA DOMA LANCOVA VAS	1.000.000,00
JAVNA. RAZSVET. POBREŽJE V BORŠTU	2.000.000,00
VODOVOD IN CESTA SELA-DRAŽENCI	4.000.000,00
PREPLASTITEV SUHA VEJA-VIDEM	8.000.000,00
CESTA SOVIČE ZA 2001	1.300.000,00
PREPLASTITEV, PLOČNIK IN JR TRŽEČ	10.000.000,00
PREPLA., PLOČNIK IN JR LANCOVA VAS	9.000.000,00
PLOČNIK VIDEM KAPELA - BOŠKO IN JR	15.000.000,00
PORAVNA. OBVEZ. S PRETE.LETA-INVESTICIJ	2.000.000,00
IZGRADNJA VRTCA VIDEM	3.000.000,00
VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN MR. VEŽ	5.000.000,00
VODOVOD DOLENA	15.000.000,00
JAVNA RAZSVETLJAVA	5.500.000,00
VARSTVO OKOLJA	2.000.000,00
STANOVANJSKE DEJAVNOSTI	1.500.000,00
ZDRAVSTVO	15.100.000,00
IZGRADNJA ZDRAVSTVENEGA DOMA VIDEM	47.000.000,00
SOCIALA	46.300.000,00
REKR., KULTURA IN DEJAV. DEJAVNOSTI	
NEPROF. ORG. ZDRUŽENJ, DRUŠT. IN DR. INSTI.	15.750.000,00
IZOBRAŽEVANJE	43.950.000,00
PREDŠOLSKA VZGOJA	60.000.000,00
INVESTICIJA IZGRADNJE OŠ LESKOVEC	130.000.000,00
PROSTORSKO PLANIRANJE	2.000.000,00
POLITIČNE STRANKE	800.000,00
DELITVENA	9.054.645,00
JAVNA DELA	3.000.000,00
ODHODKI KS	4.000.000.00
SKUPAJ:	609.829.270,00
NAZIV	PRORAČUN 2002
PRIHODKI	577.811.000,00
ODHODKI	609.829.270,00
ZADOLŽEVANJE	32.018.270,00
Leto 2001 v komunalni infrastrukturi
Končuje se koledarsko leto in s tem tudi večina planiranih investicij v infrastrukturi v občini Videm. Do novembra smo vložili proračunska sredstva v naslednje:
Tekoča vzdrževanja in asfaltiranja krajevnih cest (KC) po krajevnih skupnostih. Vemo, da so v občini KC v zelo slabem stanju in bi bilo verjetno smotemejše, da jih prenovimo, vendar smo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in pa prepotrebnih novih gradenj odločili za saniranje in majhne preplastitve kritičnih odsekov. Vzporedno pa smo iz gramoznice Lancova vas izvozili 8.200 m3 gramoza. Od tega smo samo za vdrževanje krajevnih makadamskih cest in javnih poti namenili skoraj polovico gramoza, da smo omogočili prehodnost in prevoznost do vseh naših gospodinjstev. Pri tem smo imeli velike težave predvsem v haloških področj ih, saj nam ježe prvi manj ši naliv ponovno uničil cestišče. Zato podpiramo tamkaj šne občane v želj ah, daj e naj ekonomičnej e odseke asfaltirati. Vendar je dolžina le-teh tako obsežna, da bi lahko namenili kar nekaj celotnih proračunov občine, pa nam to brez večje državne pomoči nikakor ne bi uspelo realizirati.
Pobrežje - pločnik	Sela - športni park
Veliki pritiski in zahteve župana ter svetnikov so usmerjeni v novogradnje krajevnih cest. Večina za letos planiranih novogradenj je končanih. Ena večjih v Lancovi vasi, kjer smo s pomočjo Komunalnega podjetja Ptuj zamenjali azbestni primarni vod (abestoza: azbest prepovedan v vseh državah EU in USA) z zdravju neškodljivim PVC vodom v dolžini tisoč metrov. Na tej trasi končujemo dela elektrifikacije javne razvetljave. V teku so priprave za dokončanje pločnika in preplastitve KC skozi naselje, ki pa se bodo zaključila v začetku prihodnjega leta.
V KS Videm pa so stekla dela novogradnje zdravstvenega doma.
V tem obdobju smo končali z sanacijo večjega plazu v Dravinjskem Vrhu in dokončali čistilno napravo v Leskovcu, ter priključili prve priključke.
Med najbolj pereče probleme še vedno uvrščamo oskrbo občanov z pitno vodo. Da smo po osamosvojitvi bili med najrevnešimi občinami, pove podatek, daje bilo pokrito z vodovodnim omrežjem manj kot polovica občinskega ozemlja. Še danes se lahko “pohvalimo”, da imamo zraven haloškega tudi na ravninskem predelu (v KS Sela), še celo naselje brez vodovodnega omrežja (tudi neasfaltirane ceste), čeravno smo vsako leto zgradili kakšen nov odsek (večinoma pa na haloških področj ih). Tako smo letos končali vodovod Belašek, v KS Doleni pa bo investicij a končana v letu 2002.
Na delovanje odbora za infrastrukturo in pa v samem odboru so bili nenehni pritiski ter izsiljevanja (groba vmešavanja in podtikanja) s ciljem spreminjanja zastavljenih programov, ki jih je sprejel svet občine. Ker odbor sam brez sveta ne more spreminjati programov ali pa jih celo razširjati, so se pritiski vršili tako na svetnike občine, kot tudi na župana. Vse to nam

Pločnik - nova pridobitev Lancove vasi
nakazuje, da je potreb izredno veliko, možnosti občine z obstoječim proračunom pa so zelo omejene. Zato brez izdatne pomoči države vseh nujnih potreb na tem področju ne bomo mogli realizirati in obenem upati, da nas ne zadene še kakšna naravna katastrofa, kot je bilo pred leti v KS Leskovec.
Zaključuje se prvo leto novega tisočletja. Naj Vam novo prinese obilo osebne sreče, zadovoljstva in zaželenih uspehov. Želim Vam prijetne božične in novoletne praznike ter srečno in uspešno leto 2002!
Slavko Flajs dipl. oec, pred. odbora za komunalno infrastruktoro
Za pločnik je “padla” tudi Macunova kašča v Lancovi vasi
Gradbena dela v Lancovi vasi
Odmev iz Krajevne skupnosti Leskovec
Bliža se konec leta, oziroma leto j e spet na okrog in prav je, da spregovorimo tudi Leskovčani, potegnemo črto pod opravljeno delo v naši KS in se obenem zahvalimo vsem, ki so pripomogli k uresničitvi določenih projektov, povezanih z razvoj em našega kraj a in tudi občine Videm.
Naša KS Leskovec zelo zaostaja za razvojem infrastrukture v občini, zato smo vsake pridobitve toliko bolj veseli. Zadovoljni smo z uvrstitvijo nekaterih »naših« projektov v občinski proračun, med glavne pa štejemo začetek izgradnje šole oziroma telovadnice pri šoli Leskovec, za kar smo krajani namenili polovico štiriletnega krajevnega samoprispevka.
Letos smo zaključili s čistilno napravo, ki že služi potrebam šole in stanovanjskega bloka, pozneje pa še računamo na priključitev okoliških gospodinjstev. Med večje projekte letošnjega leta štejemo tudi izgradnjo vodovoda po haloških gričih, ki v naše kraj e sicer prihaja zelo počasi. Zaključili smo z vodovodom v Belavšku, a so na drugi strani še zmeraj velik problem ceste, kijih še ne bomo kar tako hitro uredili. Letos smo kar nekaj sredstev investirali v ceste, uredili smo cesto v
Ljubstavo, asfaltirali dva klanca, cesta od cerkve do pokopališča je dobila novo preplastitev, zgradili smo pločnik od cerkve do pokopališča, asfaltirali župnijsko dvorišče. Poskrbeli smo še za ureditev nekaterih krajših cestnih odsekov, kot so javne poti ali dovozne poti do hiš, vse makadamske ceste smo gramozirali, poskrbeli smo za nabavo in namestitev cestnih »prepustov«.
Zato smo lahko, spoštovani krajani kljub vsem težavam zadovoljni. Nekaj se premika in želim, da tudi v prihodnje rešujemo vse probleme s pomočjo občine Videm, kajti samo skupaj bomo dosegli želene cilje.
Ob koncu bi se še enkrat zahvalil za podporo s strani občine; svetnikom, županu, vsem občanom in vam, spoštovani krajani.
Vsem želim vesele božične praznike ter srečno, zadovoljno in čim bolj uspešno novo leto 2002.
KS Leskovec Predsednik Jože Zavec
Občina Videm na podlagi 18. 21. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur.list RS št. 75/94) objavlja
JAVNIRAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE, SOFINANCIRANJE ALI SUBVENCIONIRANJE KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 2002 FINANCIRALA OBČINA VIDEM IZ DELA PRORAČUNA NAMENJENEGA ZA KULTURO
1.	Občina Videm zagotavlja za uresničevanje javnega interesa na področju kulture sredstva iz proračuna skladno s programi in projekti za naslednje namene:
-	za varstvo naravne in kulturne dediščine,
-	za izvajanje dejavnosti kulturnih programov, prireditev in jubilejev
-	za materialne stroške izvajanjaprogramov
-	za vzdrževanje in materialne stroške dvoran
-	za delovanje knjižnic
-	za revije, festivale in gostovanja v tujini
-	za investicije
-	za izobraževanje
-	za ostale dej avnosti na področju kulture
2.	Predlagatelji
Za kulturno dejavnost po zakonu se štejejo kulturna dmštva in zavodi ter posamezniki, ki imajo opredeljen status na območju občine Videm, katerih dejavnost je posredovanje in varovanje kulturnih vrednost na področju književnosti, likovne in filmske dejavnosti, glasbe, plesa, petja in folklore; gledališke dejavnosti; varovanja kulturne dediščine; razstave, knjižnična dejavnost in dmgo.
Predlagatelji, ki planirajo dvo-ali večletne programe in projekte, morajo predložiti predloge za 2-letno obdobje z obrazložitvami po letih (programi in projekti, ki bodo realizirani v obdobju do konca leta 2003.)
3.	Način prijave programov in projetov
Rok za oddajo pisnih predlogov s prilogami predlagatelji projektov na področju kulture oddajo na sedežu občine Videm do 31.01.2002. Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah, na katerih mora biti podana oznaka
-	NE ODPIRAJ-PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA PROGRAME 2002 NA PODROČJU KULTURE
-	Naziv predlagatelja
V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za vrednotenje financiranja programov kulture, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna.
Dodatne informacije o zbiranju predlogov in potrebne obrazce dvignete na sedežu občine Videm pri Brigiti Polanec.
OBČINA VIDEM	Franc KIRBIŠ, ing., I.r.
Številka:031 -01 -677/00-13, Datum: 10.12.2001	Župan občine
Občina Videm objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98)
JAVNI RAZPIS
ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2002, KI JIH BO V LETU 2002 OBČINA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA
1.	Na razpisu lahko sodelujejo športna dmštva njihova zdmženja in dragi subjekti ustanovljeni na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o gospodarskih dražbah, če imajo v svoji dejavnosti registrirano izvajanje športnih dejavnosti na območju občine Videm. Na razpisu lahko sodelujejo tudi posamezniki, ki imajo opredeljen status.
2.	Iz proračuna sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi:
a.) programi za otroke in mladino (»Zlati sonček«, »Športna značka«, tečaji plavanja, programi, ki imajo značaj redne vadbe ipd.),
d.) programi športa za vse (organizacija občinskih športnih prireditev)
c.	) programi, ki imajo značaj redne vadbe za upokojence,
d.	) programi za šport nadarjenih otrok in mladine (športne šole)
e.	) programi kakovostnega športa,
f.	) za investicije
g.	) dragi za šport pomembni programi v občini.
3.	Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa z predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja programa in umikom.
4.	Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri sofinanciranja.
5.	Predlagatelji morajo programu priložiti izpolnjen vprašalnik, ki ga dobijo na sedežu občine Videm.
6.	Rok za prij avo na razpis je do 31.01.2002,
7.	V roku prispele prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za vrednotenje financiranja programov športa, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna.
8.	Z izbranimi izvajalci bodo podpisane pogodbe v desetih dneh po sprejemu proračuna.
9.	Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Videm, Odbor za družbene dejavnosti.
10.	Podrobnejše informacije in potrebne obrazce dvignete na sedežu občine Videm pri Brigiti Polanec.
11.	Predlogi morajo biti oddani v zaprtih ovojnicah, na katerih morajo biti oznake:
-	NE ODPIRAJ PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA PROGRAM 2002 NA PODROČJU ŠPORTA Naziv vlagatelja.
OBČINA VIDEM	Franc KIRBIŠ, ing., I.r.
Številka: 031-01-678/00-13, Datum 10.12.2001	Župan občine Videm
V Šturmovcih so “glasni”, tudi ko gre za mejo s sosednjo občino
Občinska meja je po stari strugi Drave
Z nastankom novih občin se še zdaleč niso rešili vsi prejšnji problemi, ampak so na plan prišli že novi, kot je na primer meja me občinami, pravijo prebivalci naselja Šturmovci. Meja ob sosednjima občinama še danes ni dorečena, ena in druga stran se nagibata k svojim trditvam, a Šturmovčanom je tega že zdavnaj dovolj, zato hočejo enkrat za vselej rešiti to "sporno" vprašanje. Dvakrat so bili glasni in uspešni, ko so odstranili tablo občine Markovci, pred nedavnim pa še na decembrski seji videmskega občinskega sveta, ko so prav tako dosegli "svoje".
Občani iz naselja Šturmovci so se v velikem številu zbrali ob "podiranju" table občine Markovci.
Za določitev meje med občinama Videm in Markovci so v videmski občini ustanovili posebno komisijo, katere predsednik je Stanko Simonič, prav ta komisija pa naj bi poskrbela za nerešen primer in pripravila predlog rešitev. Andrej Rožman, predsednik vaškega odbora Šturmovci in podpredsednik KS Videm, je povedal, daje tudi občina Markovci pripravila nov predlog z načrtom za določitev nove meje sklicala sestanek,. Ker pa je bila to le želja ene strani in ni upoštevala želja in zahtev občanov Vidma in vaščanov Šturmovcev, pravi Rožman, so se v javnosti dogodili zdaj že poznani in odmevni dogodki. TABLA OBČINE MARKOVCI JE PADLA DVAKRAT Najprej je občina Markovci postavila občinsko tablo ob tabli Krajinskega parka Šturmovci, kar pa je Šturmovčane tako zelo razjezilo, da so tablo s posebno akcijo in s kupnimi močmi odstranili. Potem so sklicali znova sestanek v Vidmu, na katerem so se posebej dogovorili, da občinskih tabel ne postavlja samo ena stran, ampak da mora to biti dogovor dveh
občin, torej soglasje druge strani. A zgodilo se je drugače. Občina Markovci je ponovno postavila občinsko tablo, tokrat bližje jezeru, kar pa je vaščane Šturmovcev spet tako zelo razjezilo, da so tablo podrli in jo za nekaj ur spravili v kletne
Rožam razlaga, da je potem občina Markovci zahtevala, da jim geodetska služba na terenu pokaže, kje je bil mejnik postavljen pred tridesetimi leti. Na kraj dogodka je bil vabljen tudi predstavnik vasi in občine Videm, hkrati član komisije za meje, od katerega seje tudi pričakovalo, da podpiše predlagani predlog občine Markovci. Predstavnik videmske občine tega predloga seveda ni podpisal, skupaj z geodetom pa je bilo po besedah A. Rožmana dokazano, da sta bili obe tabli markovške občine postavljeni na površinah občine Videm.
prostore občine Videm.
Šturmovčan Andrej
Tabla občine Markovci je za kratek čas ostala shranjena v Vidmu.
Primer, ki bi ga lahko naslovili kar "meja med občinama", še zdaleč ni zaključen, zdaj naj bi primer razrešili s pomočjo pravne službe, saj sta si obe občinski strani najeli odvetnika. Za najboljšo rešitev iščejo potrebne informacije, a kaj oprijemljivega, razen nekaterih dejstev, ki se nanašajo na zgodovino, še niso našli.
"Meja med Šturmovci in Markovci pač ni bila nikoli določena, zdaj želimo vso zadevo izpeljati do konca. A nekaj je prav zagotovo zares, daje stara struga reke Drave zmeraj delila levo in desno stran, o tem ni nobenega dvoma. Šturmovčani želimo za vselej razrešiti "spor" med Markovčani in Šturmovčani, in prej kot karkoli drugega s sosedi obdržati dobre prijateljske odnose," je povedal Andrej Rožan, tudi član videsmke komisije za meje.
TM
IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel./fax: 02/765 09 00 * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Vitičnjak * LEKTOR: France Planteu * OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * STROKOVNI SODELAVCI: Anton Kovačec, Nataša Zagoranski *Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12se za glasilo plačuje 8% prometni davek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 * Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 1.700izvodov.
IZ NAŠIH KS
Martinova sobota - zgodovinski dan KS Leskovec
S temeljnim kamnom do kvalitetnejšega izobraževanja
Dnevi, kot je denimo dan položitve temeljnega kamna za gradnjo nove šole, so bolj poredki, a se z velikimi črkami zapišejo v zgodovino. V KS Leskovec so na ta dna čakali zadnjih nekaj let, od 1995 naprej pa se je venomer nekje zatikalo, malo pri pridobivanju ustrezne dokumentacije, najbolj pa pri denarju. V novem tisočletju je napočil čas odločitve, gradnja nove telovadnice je v novembru stekla, s položitvijo temeljnega kamna pa so naznanili, da bo v II. fazi del (ta naj bi se pričela v juniju prihodnje leto) na vrsti tudi prenova stare šole.
Po predračunih je vrednost celotne naložbe 470 milijonov tolarjev, občina mora k temu primakniti 40 odstotkov sredstev, poseben del pa bodo k šolski naložbi prispevali Lekovčani sami, saj imajo prav za ta namen izglasovan krajevni samoprispevek.
Poleg župana Franca Kirbiša so na slovesnosti v Leskovcu spregovorili še ravnateljica OŠ Videm Marija Šmigoc, vodja podružnice Leskovec Štefan Murko, predsednik KS Leskovec Jože Zavec, zbrane pa je ob tej priložnosti nagovoril tudi Andrej Bajuk, predsednik stranke Nova Slovenija. Temeljni kamen za novo šolo v Leskovcu je blagoslovil Edi Vajda, župnik v fari sv. Andraža v Leskovcu.
TEMELJNI KAMEN
za telovadnico in šolo v Leskovcu
OBČINA VIDEM NOVEMBER 2001
Foto: JB
Besede, ki obetajo lepšo bodočnost novim generacijam šolarjev v Leskovcu.
Foto: JB
Župan Franc Kirbiš in vodja podružnične šole v Leskovcu Štefan Murko sta položila temeljni kamen za novo šolo.
Obnovljena videmska kapela
Priprave na obnovitev so se začele že lani pozno v jeseni, ko je Primož Galun sklesal omet v notranjosti kapele zaradi vlage. Kip Device Marije je obnovil g. Srečko Vrabl st. Zgodaj spomladi sta z velikim veseljem začela kapelo obnavljati z izolacijskim materialom Janez Bedrač in Mirko Galun. Vsem štirim se Videmčani za zastonjsko delo lepo zahvaljujemo. Za pleskanje notranjosti in zunanjosti kapele, za izolacacijski material, police pa se krajani zahvaljujemo KRAJEVNI SKUPNOSTI VIDEM, ki je odobrila denarna sredstva. Pleskanje je opravil g. Vrabl.
Da bo kapela in njena okolica urejena, bomo Videmčani skrbeli še naprej.
Bernarda Galun
Iz dela in življenja Krajevne skupnosti Pobrežje
OD IDEJE DO IZVEDBE-KONCERT ZA UROŠA
Ob koncu in začetku radi povemo kaj pomembnega in odmevnega. Tudi ob koncu leta 2001 in začetku leta 2002. Ja kaj naj povemo ob vseh dogodkih in delu Krajevne skupnosti Pobrežje, ki so zaznamovali letošnje leto?
V	KS Pobrežje smo že nekaj časa razmišljali, kako pomagati UROŠU, našemu šest letnemu krajanu, ki je zaradi bolezni priklenjen na invalidski voziček. Padla je ideja o koncertu, katerega izkupiček bi namenili Urošu. Ideja ni slaba smo ugotovili, toda kako in kdo lahko organizira in izvede tako zahtevno nalogo.
ZP MS- Društvo prijateljev mladine Videm, kije prevzelo organizacijo in izvedlo koncerta za Uroša j e tako dokazalo, da jim uspe še tako zahtevna naloga. Pod vodstvom gospe Marije Černila in z njenimi prostovoljci, kot jih je sama poimenovala, je KONCERT ZA UROŠA več kot uspel.
Polna telovadnica OŠ Videm je bila dokaz, da znamo pomagati in se tako soočiti z dejstvi, ki narekujejo drugačno skrb in nego za Uroša.
Njegova starša vesta, kako in kaj potrebuje Uroš. Prav bi bilo, da se nad tem zamislimo. Morda bi staršem takšnih otrok bilo velikokrat lažje.
V	imenu krajanov KS Pobrežje hvala Društvu prijateljev mladine Videm za organizacijo in izvedbo Koncerta za Uroša.
In naj končam z nekaj čudovitimi pregovori o dobroti:
ZA DOBRA DELA NIKOLI NE ZMANJKA ČASA.
(Ruski pregovor)
ZATO, DA SE NAUČIŠ DOBREGA, SO POTREBNA TRI LETA; DA SE NAUČIŠ SLABEGA, JE ZADOSTI ENO JUTRO.
TRI LETA DELAJ DOBRA DELA IN BO KOMAJ KDO VIDEL, NAREDI ENKRAT SLABO, PA SE BO RAZVEDLO DO NEBA.
(Kitajska pregovora)
KDOR DAJE ZATO,DA BI DOBIL, NIČ NE DAJE.
(Italijanski pregovor) DAJ TAKO, KOT BI ŽELEL DOBITI, VZEMI TAKO, KOT BI ŽELEL DATI.
(Nemški pregovor)
Pri Urošu ob otvoritvi hišnega dvigala
BRANKO MARINIČ Predsednik sveta KS Pobrežje
Z veseljem nadaljevali z obiski 90 in več let starih občanov in mlajših invalidov na vozičku v naši občini
V Pobrežju 148/A j e 90 let življenja prisrčno praznoval Alojz SATLER st., ki pravi, da so mu datum rojstva nepravilno vpisali v rojstno knjigo. Po naši evidenci je rojen 28. maja 1911 v Pobrežju. Bilje zaposlen pri Kmetijskem kombinatu Ptuj in že lep čas uživa zasluženo pokojnino. Za njega pridno skrbi žena Marija, sin Lojzi z ženo in dve vnukinji, ki ga zelo radi obiščeta.
Ob odhodu smo mu zaželeli trdnega zdravja, kar si tudi sam najbolj želi.
G. Alojz Satler st. v družbi z ženo, sinom in predstavniki občine Videm. V imenu Karitas ga je obiskal p. Benjamin Mlakar in naredil ta posnetek.
Olga TEŠKAČ, roj. 21.7.1956, iz Velike Varnice 27, že vrsto let biva v domovih po Sloveniji. Prebolela je otroško paralizo in pristala na invalidskem vozičku. Trenutno jev domu upokojencev Muretinci. Našega obiska je bila zelo vesela in nas prosila, da jo med letom večkrat obiščemo. Redno j o obiskuje mama in oba brata.
Roza KRAJNC, roj. 28.7.1908, iz Velikega Okiča, vendar živi že več kot 7 let pri hčerki Liziki v Repišču 23. Rodila je štiri otroke, razveseljujejo 11 vnukov in 9 pravnukov.
Precej jo zapušča zdravje, vendar skrbna hčerka Lizika ji laj ša bolečine, kakor vsa njena družina.
Isti dan, kot Olgo so obiskale Krajnc Rozo: Zagoranski Štefka, Vidovič Tončka in Bernarda Galun
Ane ORLAČ, roj.. 25.7.1909, iz Tdobojc 65, na rojstni dan nismo obiskali, ker j e bila v bolnišnici. Umrla j e 12.10.2001 in tako smo jo obiskali v mrliški vežici v Leskovcu ter ji v zadnje slovo darovali zavoj sveč.
Marjetka TURK, roj. 27.8.1971,iz Lancove vasi 81, je ob našem prihodu že praznovala s svojo ljubečo mamo, sestro in sosedi. Na torti je pisalo: “MARJETKI ZA 30 ROJSTNI DAN" Marjetka j e že od rojstva invalid in ma srečo, da za njo tako ljubeče skrbi mama, sestra in večkrat jo obišče brat z družino. Njen nasmeh j e dokaz, da nas je bila zelo vesela.
3
m
liSJ
Teškač Olgo so obiskale Zagoranski Štefka, Vidovič Tončka in Bernarda Galun, ki je ta posnetek tudi naredila.
Marjetko smo obiskali: Jožica Skuk, Prelog Andrej, p. Emil Križan in Bernarda Galun, ki je ta posnetek naredila
Andrej FLAJS, roj. 5.10.1962 iz Lancove vasi 46. Tudi Andreja je doletela ista usoda, kakor Marjetko, saj mu je v pomoč invalidski voziček. Za njega lepo skrbita oče in mama ter brat in sestra z družinama. Andrej ima veliko prijateljev, ki ga obiskujejo in ga kam peljejo. Vesel je bil obiska predstavnika KS Lancove vasi, Mirana PODGORŠEK in predstavnice občine, Bernarde GALUN.
Dober Andrejev prijatelj je tudi Miran Podgoršek, ki ga je ta dan obiskal, kot predstavnik KS Lancova vas. Na posnetku sta tudi Andrejev oče in mama.
Elizabeta HABJANIČ, roj. 26.10.1910 in živi v Dravinjskem Vrhu 55, pri hčerki in njeni družini. Razveseljujeta jo dva vnuka in dva pravnuka. Zdravje ji še toliko služi, da se lahko sprehodi po hiši in po dvorišču. Kam dalje si ne upa.
ZAVEC (ob enem njen vnuk), farni župane Edi VAJDA in predsednica Odbora za socialna vprašanja, Bernarda GALUN.
Najstarejša občanka Elizabeta Šmigoc v družbi župana Franca Kirbiša in predsednika KS Leskovec Jožeta Zavca. Bernarda Galun pa je poskrbela, da je ta fotografija nastala.
Franc BRAČIČ, roj. 2.11.1955 iz Pobrežja 60/A. Pred trinajstimi leti je doživel delovno nezgodo in je primoran uporabljati invalidski voziček. Čas si krajša z branjem knjig, potovanji. Ob obisku njegovega rojstnega dne nam je zaupal, da se je vpisal na Fakulteto v Maribor. Hodi redno na predavanja in razmišlja tudi o izpitih.
Prijetno je kramljanje z njim. Ob odhodu smo mu želeli še naprej pozitivnega razmišljanja, veliko dobre volje, vztrajnosti in sončnih dni.
Habjanič Elizabeto smo na njen rojstni dan obiskali p. Emil Križan, g. Udo Nendl in Bernarda Galun, ki je ta posnetek naredila. Ga. Elizabeta je v družbi hčerke in zeta.
Elizabeta ŠMIGOC, roj. 31.10.1907,iz Belavška 75 je tega dne dopolnila častitih 94-let in je naj starejša občanka Občine VIDEM. V tem času je doživela veliko dobrega in hudega. Povedala nam je, da ji je sam Bog pomagal pri teh preiskušnjah. Rodila je štiri otroke, dve hčeri in dva sinova. Ima pa še 21 vnukov in 33 pravnukov. Veseli se prvega prapravnuka, kije že na poti. Zdravje ji kar doboro služi, saj je bila še na srečanju starejših občanov v Leskovcu in občasno jo domači zapeljejo k nedeljski maši. Kakor se spodobi, so jo na ta dan obiskali in obdarili, zaželeli veliko zdravja in., da se drugo leto zopet srečajo: župan Občine Videm Franc KIRBIŠ, predsednik KS Leskovec Jože
Obisk pri Bračič Francu ob njegovem rojstnem dnevu.
Barbaro BERANIČ, roj. 6.11.1911 iz Lancove vasi 89/A, smo obiskali v Domu upokojencev na Ptuju. Bila je vesela našega obiska ob njeni 90 letnici rojstva. Obiskali smo jo: Abdrej PRELOG, predstavnik KS Lancova vas, Bernarda GALUN v vlogi predstavnice Očine Videm in ŽK ter p. Benjamin, predstavnik župnijske Karitas. Zaželeli smo ji prijetno bivanje v domu in veliko zdravja.
Tako smo za letošnje leto zaključili z obiski 90 in več let starih občanov in mlajših invalidov na vozičku. Čakajo nas še predbožični obiskih bolnih in tistih, ki bivajo v domovih za ostarele.
Želim Vam lepo doživete božične in novoletne praznike.
Predsednica Odbora za socialna vprašanja pri občini VIDEM Bernarda GALUN
Otroke v Leskovcu obiskal sv. Miklavž
Na dan, ko med ostalimi goduje sv. Natalija, je bilo v farni cerkvi sv. Andraža v Leskovcu tradicionalno Miklavže vanj e. Tudi letos je organizacijo prevzel Svet staršev OŠ Leskovec. Kot nam je povedala predsednica Sveta staršev OŠ Leskovec Sonja Zavec, je bilo s samo pripravo in izvedbo zelo veliko dela. Skupaj z občino Videm so poskrbeli, da so darila dobili vsi predšolski otroci, s pomočjo sponzorjev pa so omogočili obdaritev še učencev L in 2. razreda OŠ Leskovec. Prizadevni člani sveta staršev, ki organizirajo Miklavževanje že šesto leto,
so se potrudili tudi pri pakiranju daril.
Otroci so se zelo razveselili prihoda Miklavža in parkeljna. S kulturnim programom so otroci OŠ Leskovec pod vodstvom Ide Potočnik popestrili prijetno vzdušje. Za dobro izvedbo Miklavževanja gre zahvala predvsem vsem članom Sveta staršev, njeni predsednici Sonji Zavec, vsem sponzorjem in donatorjem z denarnimi in materialnimi prispevki, nastopajočim in vsem, ki so pomagali na ta dan osrečiti otroke.
NZ
Na 1. gospodinjskem večeru v Dražencih
Zmagovalke članice podežeskih žena iz Sel
Društvo gospodinj Draženci je 1. decembra pripravilo v domu vaščanov v Dražencih zanimiv “ženski” večer. Draženčanke so pripravile druženje pod naslovom I. Gospodinjski večer, nanj pa povabile članice 11 društev, aktivov in sekcij iz bližnjih krajev. Med udeleženkami so bile tudi gospodinje iz Vidma, Pobrežja in Sel, ki so se tudi odlično odrezale v tekmovalnem delu.
Za popestritev večera so se organizatorice namreč domislile tekmovanja v izdelavi domačih, na roko narezanih rezancev, za najbolje ocenjene rezance pa so si ekipe prislužile tudi lepe nagrade. Najbolj
spretne so bile v izdelavi rezancev članice ekipe sekcije podeželskih žena Sela, ki so rezance tudi naj lepše oblikovale po mnenju posebne komisije. Rezanci vseh tekmovalnih ekip so pozneje pristali v velikem loncu goveje juhe, potem so romali v krožnike, vesela družba pa je dobrote na mizi zelo pohvalila.
Druženje v Dražencih pa je bilo v prvi vrsti namenjeno povezovanju sorodnih društev in aktivov, pa tudi obujanju starih gospodinjskih opravil, saj so zdaj redke gospodinje, ki še doma pripravljajo rezanec, nam j e na srečanju dejala Zdenka Godec, predsednica Društva gospodinj Draženci.
TM
Mira Krajnc, Marjan Peršuh, pred. sekcije podeželskih žena Sela in Marjana Predikaka so osvojile prvo nagrado
Vinogradniki v Repiščah ustanovili svoje društvo
Prvič bodo pili repiščana
Repišče so majhna haloška vasica na območju krajevne skupnosti Leskovec. V kraju živi bolj malo ljudi, več je takih, ki imajo tod svoj vinograd in vinsko klet. Letos se jih je kakih 20 združilo v Društvo vinogradnikov Repišče, ob trgatvi pa so že poskrbeli, da bodo na vseh prihodnjih druženjih lahko pili »skupno« vino - repiščana. Vinogradniškemu dmštvu predseduje vinogradnik Stanko Bedrač, ob njem pa so zbrani še nekateri vinogradniki in kletarji z izkušnjami, ki so za svoje vino na vinskih ocenjevanjih že prejeli lepo število priznanj. V dneh letošnje trgatve pa je vsak član prinesel po vedro in več grozdja, skupaj so ga potem sprešali in spravili v posodo, ob Martinovem pa ga tudi že poskusih. Vino repiščan je zdaj shranjeno pri vinogradniku Bojanu Lubeju, tam se člani dmštva tudi občasno dobivajo, prvič pa so bolj organizirano sodelovali na ocenjevanju vina v Leskovcu in dobili dobre ocene za svoja vina.
Posebnega martinovanja v Repiščah niso pripravili, temveč so se srečali »pomartinovali« 18. novembra, ko so člani dmštva ob pomoči še nekaterih domačinov v dolini (ob vstopu v kraj) postavili napisno leseno tablo z dobrodošlico. Dobili so se pri Feguševih v Repiščah, skupnih draženj pa bo v prihodnje prav
gotovo še več, obljubljajo vinogradniki iz Repišč. V društvu vinogradnikov pa so povedali, da so društvo ustanovili predvsem zaradi boljše povezanosti med vinogradniki in domačini, želijo se čim več dražiti ob dobri kapljici in svojega repiščana predstaviti še dragim.
TM
V rodnem Pobrežju je bil na obisku Janez Rogina,
argentinski Slovenec
»Še bom prišel, če bo le zdravja«
Z Janezom Rogino, rojakom iz Pobrežja, ki že dolgo let živi v Argentini, sva se prvič srečala pred dvema letoma, ko je bil na obisku v domovini. Tistega prijetnega klepeta na njegovi domačiji v Pobrežju ne bom nikoli pozabila. Postala sva prijatelja, do letos sva si nekajkrat pisala, letošnje poletje pa si znova segla v roke. Roginov Hanzek, tako mu še dandanes pravijo njegovi Pobrežani, je znova prišel domov, v kraje, odkoder so njegove korenine. V oktobru sva se k njemu podala z Brankom Mariničem, predsednikom KS Pobrežje, dejala sva, na kratek pogovor, ki pa je bil prej dolg kot kratek. Izkoristila sem ga tudi za radijski pogovor, še pred odhodom ga je bilo slišati na valovih radia Ptuj, potem je Janez odpotoval, nazaj v drugo domovino, kjer so ga čakali njegovi otroci in vnuki. A bo še pričel, tako je obljubil.
Gospod Janez Rogina, se še spominjate najinega srečanja pred dvema letoma?
Janez Rogina: »Zelo dobro se spominjam, dolgi dve leti je že, odkar sem bil nazadnje doma. V Sloveniji seje v tem času spet veliko spremenilo; tako v našem kraju, kot po vsej občini Videm. Opazil sem veliko novih hiš, pa trgovin, kar nekaj cest je na novo asflatiranih, urejena je cestna razsvetljava v Pobrežju, to me zelo veseli. V zadnjih tednih sem prepotoval kar celo Slovenijo, povsod sem opazil spremembe, v Sloveniji se vidi napredek in to bom svojim v Argentini z velikim veselj em povedal.«
Janez Rogina v družbi z Brankom Mariničem
Koliko let je minilo, odkar ste odšli v svet, za boljšim zaslužkom, iskat srečo?
Janez Rogina: »Zelo dobro se spominjam, da je bilo leta 1943, ko sem bil zadnjič doma, in potem sem se prvič po tistem letu vrnil 1975. Od doma sem odšel s 17 leti, pot, ki meje vodila v svet, nikakor ni bila lahka, a nekaj je hotelo, da sem se znašel v Argentini, kot še mnogo Slovencev in tam ostal ter si ustvaril družino.«
Življenj e v Argentini danes...
Janez Rogina: »Pred dvema letoma šejekaršlo, bolj za silo, zdaj pa je obupno, kar mi mnogi skoraj ne morejo verjeti, ko pripovedujem o tem. Časi so se tudi v Argentini zelo spremenili, zaslužki so slabi, mnogo ljudi j e ostalo brez dela, sam pa se preživljam z zelo skromno pokojnino. Življenje v Argentini j e drugačno o tega v Sloveniji, tuje bolj mimo, bolj varno. Zato ni nič čudnega, da seje lani v Slovenijo vrnilo veliko družin, pretežno mladih, z upanjem, da bo življenje tukaj vsaj lepše in prijaznejše. Sam sem o vrnitvi v domovino velikokrat razmišljal, a v mojih letih je to že prepozno. Tudi moji otroci bi radi kdaj prišli v Slovenijo, te možnosti nikoli nismo imeli, nikoli za to ni bilo dovolj denarja, ko pa se vrnem, jim o Sloveniji povem najlepše. Ne vem, mogoče bodo pa kdaj zares prišli?«
Kakšen je občutek, ko po nekem določenem času stopiš na slovenska tla, začutiš, da si spet doma? Vam to veliko pomeni?
Janez Rogina: »Na poti iz Švice v Slovenije, potoval sem po tej poti skupaj s prijateljem iz Rogaške Slatine, sem že kar nestrpno čakal trenutka, ko bom spet stopil na domača, slovenska tla. Veselil sem se ponovnega srečanja s svojimi najbližjimi, bratom in sestro, sorodniki, ki so me pričakovali, veselil sem se že srečanja s prijatelji, mojimi sovaščani, vsemi znanci iz fare Sv. Vida.
Težko j e povedati z besedami, kaj čutim, ko pridem domov, v rodni kraj, vem le, da mi to pomeni največ v življenju. V sak v svoji notranjosti to po svoje začuti, nam rojakom pa je še posebej lepo, ker vemo, da iz daljnih krajev prihajamo spet domov, v kraje, kijih ne bomo nikoli pozabili. Zmeraj pridem z velikim veseljem, čakajo me stari prijatelji, spoznam nove, in tako je bilo ob vsakem obisku. Z nekaterimi ostanem na zvezi, si dopisujem, pokličemo se po telefonu. Lepo j e slišati slovenske besede, nekoga, ki veš, daje od tam, kjer si doma.«
»BIL SEM PO SVETU, A V SLOVENIJI JE TOLIKO LEPOT...«
Če imate kdaj v Argentini priložnost, da lahko kaj poveste o svoji domovini, česa ne pozabite povedati?
Janez Rogina: »Povem, kar v Sloveniji vidim, kar se mi še posebej vtisne v spomin. Povem odkrito, da je v Sloveniji lepo, daje to dežela, ki jo je vredno obiskati. Bil sem marsikje po svetu, a le v Sloveniji, majhni deželi najdeš lepote na enem mestu; gore, morje, polja, vinograde.... Težko bi rekel, da imajo kje toliko toplic, kot prav v Sloveniji, na tako kratki razdalji. Pri nas, v Argentini se od enih do drugih toplic pelješ tudi po 1700 kilometrov, v Sloveniji je to vse tako blizu, pa še urejene so toplice tako zelo, da jih sploh ne morem primerjati s tistimi v Argentini.«
Doma v Pobrežju ste ostali le nekaj časa, torej ste se vmes potepali po Sloveniji?
Janez Rogina: »Velikokrat sem se s kolesom odpravil na Ptuj, potem pa sem malo potoval iz kraja v kraj; nekaj časa
sem bil v Idriji, pa v Domžalah, pa še v dosti drugih krajih. Vračam se z lepimi spomini, še posebej pa si bom zapolnil dan, ko sem bil v trgatvi. Bilo je veselo, tako kot še marsikje, kamorkoli so me povabili.«
Slovenijo še poznate, pa tudi slovenska beseda vam je ostala
Janez Rogina: »Prej ko je še živela žena sva doma zmeraj govorila slovensko, tudi z otroki, zdaj pa je v Argentini bolj malo takih, ki znajo slovensko. Besede ti ostanejo, tu in tam kaj poveš po špansko, če ne gre drugače. Ko pa v Argentini pridemo skupaj Slovenci, imamo svoje slovenske domove za druženja, kot verjetno veste, potem pa govorimo in govorimo slovensko. Pa kako lepo je slišati materin jezik nekje daleč v svetu. Pa kaj bi se tudi »matrali« s španskim jezikom, če nam pa slovensko gre bolje z jezika...«
Janez Rogina se je v oktobru poslovil, a ne za dolgo, nam je obljubil. Vrnil se bo kmalu, če mu bo le zdravje služilo, kajti to si močno želi. Ob slovesu je dejal, da pozdravlja vse Pobrežane, vse ljudi v fari sv. Vida, ki naj ne pozabijo, sam bo z mislimi vedno z njimi.
V Argentino se je Janez Rogina srečno vrnil, tako so povedali njegovi domači, in zdaj spet čakamo na njegovo vrnitev. Kmalu nasvidenje, gospod Janez!
TM
V Vidmu zlata poroka zakoncev Drevenšek
Zlati jubilej skupnega življenja
V Vidmu je bila 15. septembra slovesnost zlate poroke. Po
petdesetih letih skupnega življenja sta svojo zakonsko zvezo v slavnostni dvorani občine Videm in župnijski cerkvi sv. Vida znova potrdila Marija in Franc Drevenšek iz Pobrežja 96. Drevenškova sta se poročila 25. novembra 1950.
Zlati ženin Franc je bil rojen 23. septembra 1926 v Pobrežju. Svoja delovna leta je preživel v Panoniji in pozneje v Mercatorju kot prometnik. Ob tem je aktivno delal v gasilstvu, pri Združenju šoferjev in avtomehanikov, pa tudi v lokalni samoupravi.
Zlata nevesta Marija, rojena Korošec, seje rodila 28. marca 1928, je gospodinjila ter skrbela za dom in družino. V zakonu seje Drevenškovima rodila hčerka, z zetom in vnukoma pa se je Drevenškova družina zleti že nekoliko povečala. Vnuka Rok in Žiga sta bila tudi priči na slovesnosti zlate poroke.
Zlatoporočenca Drevenšek
	7plpfif '7	
	/LVi Vi 11 Vidma	»deluj lokalno, misli globalno«
Zeleni Vidma želimo vsem članom in somišljenikom ter občanom občine Videm obilo uspehov v prihajajočem se letu.		
»naša blaginja sta znanje in bližina narave«		Predsednik Zelenih Vidma Mag. Ivan Božičko
V septembru zlata poroka zakoncev Vaupotič
Petdeset let v dvoje
Zupan občine Videm Franc Kirbiš je 8. septembra za zlatoporočenca razglasil Ano in Maksimiljana Vaupotiča z Dravinjskega vrha 67. Zlatoporočenca sta se poročila natanko pred petdesetimi leti, 8. septembra 1951, prav tako v Vidmu.
Zlata nevesta Ana, rojena Bračič, je bila rojena 18. maja 1926 v Vareji, zlati ženin Maks pa 18. novembra 1917 v Lancovi vasi.
Poročila sta se v burnih letih po koncu druge svetovne vojne, ki predvsem Maksu ni prizanesla. Delovna leta j e Maks preživel na vodstvenih delovnih mestih, predvsem v kmetijstvu. Ob tem seje dolga leta udejstvoval v različnih oblikah krajevne oziroma lokalne oblasti, njegova velika ljubezen pa je bila in je še vedno kultura. Vodil je številne pevske zbore in druge skupine, med njimi mešani pevski zbor v Vidmu pri Ptuju in tamkajšnje tamburaše. Prav tamburaši so se slavljencev spomnili tudi na dan njune zlate poroke.
Žena Anica j e skrbela za gospodinj stvo in vzgoj o otrok, ob tem pa se tudi sama aktivno vključevala v kulturno življenje Vidma in
naokoli. V zakonu so se jima rodili trije otroci, veselje v družino Zakonca Vaupotič - 50 let V dvoje pa so prinesli še trije vnuki.
5. tradicionalno martinovanje v Leskovcu
Poskusili smo tudi Leskovčana
V soboto 10.novembra je bilo v naši Krajevni skupnosti Leskovec svečano in veselo kot že dolgo ne. Zgodovinski dogodek ali kot so ga nekateri poimenovali, dogodek stoletja v Leskovcu, postavitev temeljnega kamna za telovadnico pri osnovni šoli je vsekakor velika stvar. Le redke generacije imajo priložnost biti priča takim dogodkom. Nasprotno pa smo bili, takoj po tem svečanem dogodku, že peto leto zapored priča Martinovanju v Leskovcu, prireditvi, ki je postala že tradicionalna.
Prizadevni in pridni člani Turističnega društva KLOPOTEC Leskovec, organizatorja prireditve, so nam zopet popestrili in polepšali dan. Sredi vinorodnih Haloz, v okolju, še kako primernem za martinovanje, seje mošt tudi uradno spremenil v vino. Pridelek, ki so ga vinogradniki varno shranili v svojih kleteh, so prinesli tudi na martinovanje in ga zlili s skupni sod, s čimer je v sodu nastala neverjetna mešanica dobrega, močnega in kvalitetnega LESKOVČANA.
Leskovški zaselki so kar tekmovali, kdo bo prinesel večjo pletenko, kdo bo vlil več. Prvi so mošt prinesli vinogradniki iz naselja Velika Varnica, na čelu katerih je bil farni župnik Edi Vajda. Za njimi so se iz maloobmejnega območja Gradišče zvrstili vinogradniki, ki so hoteli občinstvo prepričati, da je na njihovem redko poseljenem kraju mošta več kot dovolj. Še bolj prepričljivi so bili Skorišnjačani, ki so mošt prinesli v zameno za vodovod, ki naj bi ga dobili v letu 2002, s čimer pa se prisotni župan ni strinjal, zato so mu zagrozili, da ga bodo zaprli v prazen sod. Ko smo že vsi pričakovali, da iz naselja Veliki Okič že drugo leto zapored ne bomo deležni mošta, seje na veliko presenečenje vseh zgodilo drugače. Menda so letos v skupni sod vlili tudi tistega iz leta 2000.
Nekateri male, drugi pa kar velike pletenke
Že tradicionalno pridni pri prinašanju mošta so bili vinogradniki Male Varnice, še bolj pa Belavščani, ki so se po veliki pridobitvi -vodovodu, zares izkazali, hkrati pa obljubili, da lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi uradno otvoritev vodovoda z veliko zabavo. Pri naselju Trdobojci smo mošt pričakovali od kar nekaj oseb, ki pa so nas razočarale, za kar so bile deležne ostrih kritik. Povsem drugače je bilo z vinogradniki iz Strmca, ki so prinesli
toliko mošta, da se je bilo bati, če bo v sodu še dovolj prostora. Največjo pletenko mošta so na martinovanje pripeljali vinogradniki iz Repišč, ki so mošt poklonili državi, da jim cesto na Malekovem ovinku že enkrat popravi. Iz najbolj ravninskega dela Krajevne skupnosti Leskovec, Zgornjega in Spodnjega Leskovca, kjer je vinogradov le za vzorec, seje, kot že tolikokrat doslej, izkazal predsednik krajevne skupnosti. Le-ta je mošt resnično prinesel v najmanjši pletenki, kar smo jih doslej videli, kljub temu pa si zasluži priznanje za sodelovanje. Boljše malo, kot nič, kar se je letos zgodilo z Berinjčani, ki smo jih zaman pozivali. V Berinjaku letos očitno nimajo mošta.
In tako so se zvrstile vinorodne vasi iz naše krajevne skupnosti. Mošta od drugod niti nismo pričakovali, saj je dostop v naš Leskovec zaradi vdorov cestišč vsak dan težji. Sicer pa je bil sod že poln mošta, ki smo ga v nadaljevanju kar dvakrat krstili; na resen, dodatno pa še na humorističen način. In ko smo ga končno poskusili, smo ugotovili, da gre resnično za izjemen letošnji pridelek, ki seje odlično prilegel h golažu, kostanjem in vsemu, kar so pripravili prizadevni člani Turističnega društva Leskovec. Vsem, ki vas ni bilo tam, sporočamo, da ste zamudili resnično lepo prireditev, ki j o boste lahko videli zopet šele čez eno leto.
V. Mlakar
250 - letnica župnije sv. Andraža v Halozah
Župnija sv. Andraža v Leskovcu leži ob meji z R Hrvaško, ob prometni poti Ptuj - Leskovec - Trakoščan. Pokrajina zajema del prijetnega sveta, močno razgibanih goric v vzhodnih vinorodnih Halozah. To je dežela vinske trte, ki je dala ljudem in pokrajini svoj neizbrisen pečat, ali kakor poetično pravi Žgeč: "Vlila je vanje svoje poezije, primešala ji je svojih slasti in svoje grenkobe, prevlekla vzhodna in južna rebra s svojo barvo, nasejala po pobočjih revne haloške bajte.”
Gričevnat svet s prijetnim podnebjem in sončnimi pobočji je sem privabil človeka že v prazgodovinski dobi. V pozni fevdalni dobi zasledimo imena teh krajev v borlskih urbarjih. Značilnost življenja v Halozah je bilo trdo delo in pomanjkanje. Danes to območje označuje nizka naravna rast, odseljevanje mladih ljudi in vedno hitrejše staranje prebivslstva. Takšna sestava prebivalstva pa ne daje ustrezne delovne sile in ne nudi možnosti za hitrej ši razvoj.
Naši kraji so pred letom 1617 spadali pod hočko pražupnijo, kije ena najstarejših. Patronat nad hočko pražupnijo, je imel oglejski patriarh, okoli leta 1398 pa je bila priključena gornegrajskemu samostanu. Ko je bila leta 1461 ustanovljena ljubljanska Škofja in je nato gornegrajski samostan prenehal delovati, j e cesar dobil patronat nad hočko župnijo, zato so so jo nekateri imenovali cesarska.
Cerkvena skupnost je v Vidmu pri Ptuju obstajala že pred letom 1395. V letu 1617 seje visoki vikariat s podružnicami sv. Katarine v Cirkulanah, device Marije v Podlehniku in sv. Andraža v Leskovcu popolnoma osamosvojil. Iz poročila o vizitaciji župnije sv. Vida iz leta 1751 je razvidno, daje bila leskovška cerkev podružnica vidovske, ker se vizitacija nanaša tudi na cerkev v Leskovcu. O tem lahko beremo v župnijski kroniki sv. Andraža v Leskovcu, zapisal župnik Janko Petan: "Zgodovinar Simon Povoden poroča v delu Beitrag zu einer Steiermarische Kirchengeschichte, ki gaje sestavil leta 1823 (str. 96 in v knjigi Buergerliches Lesebuch (l.del, str. 373) daje Leskovec dobil stalnega dušnega pastirja 8. junija 1751. leta. S tem dnem se začnejo tu ohranjene matične knjige. Matej Slekovec, župnik markovski, leta 1888 pojasnuje: "Po ukazu papeža Benedikta XIV. j e bila leta 1751 ustanovljena goriška nadškofija, kateri so do leta 1788 pripadale tudi Haloze. Prvi goriški nadškof, grof Karel Mihael Attems, je junija 1751. leta prišel k sv. Vidu, da bi zakrament svete birme delil, in je kakor drugod tudi tukaj besedo božjo oznanjal v slovenskem jeziku s toliko ljubeznivostjo, da je vse očaral. To je dalo pogum Leskovčanom višjemu pastirju opisati potrebo lastnega duhovnika v oddaljenem Leskovcu in ga zanj prositi. Ker pri sv. Vidu za to ni bilo priložnosti, so šli nekateri veljavni ljudje k sv. Barbari, kamor se je nadškof od sv. Vida podal, in ga prosili, naj bi blagovolil izpolniti njih gorečo željo. To prošnjo je tudi borlski graščak, grof Sauer, ki je v Halozah, okoli Leskovca, mnogo podložnikov imel, gorko podpiral. Ko seje omenjeni grof še povrh zavezal, da bo duhovniku v Leskovcu preskrbel in za vse čase zagotovil potrbne dohodke, je bil že julija 1751 Gregor Andlovič kot dušni pastir v Leskovcu nameščen.”
250 - letnico smo slovesno praznovali drugo nedeljo v septembru. Slovesnost je vodil mariborski pomožni in Ptujski naslovni škof dr. Anton Stres. Ob tej priložnosti smo blagoslovili nove učilnice in asfalt okoti župnišča do mrtvaške vežice. Komaj smo se malo oddahnili od te slovesnosti, je že trkal na vrata naš župnijski zavetnik sv. Andraž. In za ta župnijski praznik smo povabili mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smej a. G. škof nam je spregovoril o sv. Andražu nekako takole: Sv. Andrej je bil rojen v Galileji. Z bratom Simonom Petrom sta trgovala z ribami v obalnem mestu Kafamaumu. Andrej je bil verjetno že zgodaj nagnjen k veri. Bilje vnet učenec Janeza Krstnika in je rad sprejel Janezovo pričevanje, daje Jezus obljubljeno božje Jagnje. Andrej je hodil za Jezusom in našel pot do prave sreče in izpolnitve vseh božjih obljub, kot ga je učil Janez. Vedel je, da ljudje ne bodo našli svobode in sreče, kot ju je poznal on, če jim nihče ne bo povedal o Jezusu in jih pripeljal k njemu. V evangelijih vidimo Andreja kot vnetega in učinkovitega apostola, kije ljudi kar naprej vodil k Jezusu. On naj bi k Jezusu privedel svojega brata Simona (Jn 1,40-42) Imel je toliko poguma, da je Gospodu predstavil tudi nekaj tujcev (ki so govorili grško) (12,2-22). K Jezusu je celo pripeljal dečka z nekaj hlebi kruha in ribami (6, 8-9). Andrej Jezusa enostavno ni mogel obdržati samo zase. Deliti gaje moral z drugimi, da bi tudi sami odkrili pravi vir radosti in svobode.
Kakor Andrej smo vsi poklicani, naj nosimo veselo oznanilo vsem okrog nas, v soseski doma in na delovnem mestu. Mogoče poznate koga, ki že dolgo ni bil v cerkvi. Povabite ga s seboj k nedeljski maši in potem na kosilo. Mogoče je vaš prijatelj v stiski ali bolan. Predlagajte mu, da bi skupaj molila. Večina ljudi, ki so v težavah, hvaležno sprejme pomoč in molitev. Brez strahu jim povejte, da jih Bog ljubi in hoče, naj spoznajo njegovo prisotnost. Ljudem ne moremo spreminjati mišljenja ali src. Kot Andrej pa jim lahko pokažemo tistega, ki to more - Jezusa.
Vsem ljudem v naši občini želim blagoslovljene božične praznike v novem letu pa obilo miru, zdravja in božjega blagoslova.
Leskovški župnik: Edi Vajda
Srečno in uspešno novo leto 2002 vam želi
AVT0PREV0ZNIŠTV0 ALBIN VOGLAR
Dravinjski Vrh l/a
Tel.: 02 76415 61,tfSM: 041 694113
V Vidmu pred dnevom spomina na mrtve
Ob šoli zdaj spominski park
Le nekaj dni pred 1. novembrom - dnevom spomina na umrle je bila v Vidmu osrednja občinska komemorativna slovesnost. S pesmijo in izbranimi recitali so jo obogatili učenci OS Videm in člani Kulturnega društva Videm, osrednji govornik na komemoraciji pa je bil župan Franc Kirbiš. V spomin padlim v NOB in v vojni za samostojno Slovenijo pa so pred videmsko šolo odprli spominski park, kamor so preselili videmski spomenik, delo Zdravka Kokanoviča iz Maribora, ki je do tedaj sameval pod videmskimi lipami.
N'' '< Ihlirsko pur, Tfilm i V hatnšk
K spomeniku padlim v NOB in v vojni za samostojno Slovenijo so položili tudi spominski venec
Spomenik je narejen v obliki tulipanovega cveta, zadnja leta je kazal klavrno podobo in občina seje odločila spomeniku dati svoj stalni, urejen prostor. Spomenik so letošnjo jesen prestavili le nekaj metrov od njegova prvotnega mesta k šolski zgradbi, kjer že dolgo ni več starega šolskega objekta. Tam je zdaj nastal majhen spominski park s tlakovanimi potmi, zelenicami in klopmi, park, ki se po mnenju mnogih lepo »vklaplja« v podobo Vidma kot središča občine.
Spominski venec so ob tej priložnosti k spominu ponesli župan Franc Kirbiš, ravnateljica OŠ Videm Marija Šmigoc in predsednica borčevske organizacije Marija Marinič ?.
Pogled na videmski spominski park v dneh pred 1. novembrom
Župan Kirbiš pa je v svojem nagovoru med drugim povedal, da se je zgodovina NOB v bistvu končala z vojno za samostojno Slovenijo. Spominski park je zdaj v spomin vsem, ki so dali svoja življenja za lepši jutri vseh nas. Zanj bo skrbela videmska šola, v njem pa bodo zagotovo svoj tihi kotiček našli mnogi Videmčani in okoličani ter ob pogledih na spominsko ploščo razmišljali vsak po svoje.
TM
ZA »NOVO« PODOBO SPOMENIKA SO POSKRBELI
Največ dela so opravili delavci občinskega režijskega obrata, kamnito oblogo na podstavku je prispeval Jakob Vaupotič iz Jurovcev, pleskarska dela je opravil Robert Hameršek iz Pobrežja, razsvetljavo je uredil Jože Milošič iz Vidma.
Turistično društvo Klopotec iz Leskovca želi vsem svojim članom in članicam blagoslovljen Božič in
srečno novo leto 2002.
2ahvala in čestitke tudi vsem, ki so jim v lanskem
letu priekočili na pomoč
TD Klopotec Leskovec
Iz ptujske zalozbe IN OBS MEDICUS
Kako brez zdravil znižati visok krvni tlak
Pri ptujski založbi IN OBS MEDICUS, specializirani za medicinski program so konec oktobra izdali knjigo z nadvse aktualnim naslovom Kako brez zdravil znižati visok krvni tlak. Knjigo je iz nemškega jezika prevedla Nada JuričKnjiga je trdo vezana, obsega 240 strani. Avtorji, vsi vrhunski nemški strokovnjaki, so v knjigi opisali vzroke in posledice visokega krvnega tlaka, zdravljenje le tega, vpliv gibanja in športa na krvni tlak ter zdravo prehrano.
V poglavju o vzrokih in posledicah krvnega tlaka obsega dejavnike tveganja za visok krvni tlak, vpliv čezmerne telesne teže, psihosocialnih dejavnikov in okolja na visok krvni tlak, opisuje pravilno merjenje krvnega tlaka, posledice visokega krvnega tlaka in kakšen pomen ima nižji krvni tlak.
Težišče poglavja o zdravljenju visokega krvnega tlaka je na določitvi terapije, zmanjševanju telesne teže, obvladovanju stresa in sproščanju ter na zdravljenju z zdravili.
Gibanje in šport: o pomanjkanju gibanja kot samostojnem dejavniku tveganja, o primernih in neprimernih vsakdanjih dejavnostih in športih ter o pravi meri pri le-teh. Kaj se dogaja s krvnim tlakom pri telesni dejavnosti in kako lahko z gibanjem in športom obvladujemo stres.
Poglavje o zdravi prehrani obravnava pravilno izbiro živil in kako nov način prehranjevanja trajno ohraniti. Sledi nekaj receptov za zajtrke, glavne jedi in majhne vmesne prigrizke. Na koncu knjige pa najdete tabele: vsebnost kuhinjske soli in natrija v industrijsko izdelanih živilih, naravna vsebnost natrija v živilih, leksikon začimb in zelišč, živila z veliko kalija, vsebnost maščob in holesterola v živilih živalskega izvora ter vsebnost vlaknin v živilih rastlinskega izvora.
Direktor založbe IN OBS MEDICUS, Zlatko Jurič, nam je povedal, daje to že peta uspešnica iz njihove založbe. Bralci so zelo dobro sprejeli obe slikovni kuharici Za diabetike in Holesterol, zato so tudi veseli vsake pripombe, predloga, nasveta. Lahko jih pokličete na telefonsko številko 02/ 779 46 71. V njihovi založbi pa je izšel še zdravstveni priročnik Otroške bolezni in alergije pri otrocih, pripravljajo pa se na izid že nove knjige, vendar njen naslov naj ostane skrivnost.
NZ
Društvo prijateljev mladime Videm
Prostovoljci s srcem, idejami in znanjem
Od ustanovitve do konca letošnjega leta je Društvo prijateljev mladine (DPM) Videm izvedlo naslednje projekte: predavanje za prostovoljce, prireditev ob dnevu družin, čajanka za ženske, pomoč učencem z učnimi težavami, Pomladno vetrnico skupaj z DPM Ptuj pri gradu Turnišče, 1. Igre pod klopotcem v Dravcih pri Rekreacijskem centru Vrček, izdelovanje novoletnih voščilnic za pomoč otrokom v zimski šoli v naravi, dobrodelni koncert za Uroša, skupaj z OŠ Videm predavanje o drogah in za konec leta smo pripravili še pravljično »cuker« jamo.
Prve igre pod klopotcem in nastala je skupinska fotografija
PRVE IGRE POD KLOPOTCEM so imele rekreacijski značaj za starše in otroke. Pripravili smo jih 6. oktobra, ob koncu Tedna otroka v RC Vrček v Dravcih. Bilje lep sončen dan, veliko klopotcev 35 prostovoljcev, si so se igrali z otroki in starši, lokostrelec Brane Koletnik, maratonec Mirko Vindiš, dobra malica, pravi balon...
Bil je pravi živ-žav. Prisotni so uživali v šestih čudovitih delavnicah. Na koncu smo se namalicali (za malico je poskrbelo Društvo kmetic Videm). Odpravili smo se iskat zaklad, kije bil sam maratonec Mirko Vindiš, naš domačin. Presenečenj še ni bilo konec. Na prizorišču seje napihnil pravi BALON Balonarskega društva Ptuj in odpeljal predsednico in blagajničarko društva v višave. Nekateri so trdili, da vejo zakaj!
1. Igre pod klopotcem so pripravili: Tonček Sedlašek, Ančka Selak, Biserka Selak, Manja Vinko, Nataša Varnica, Olga Kmetec, Dragica Majhen, Marija Čemila, Tamara Črnila, Sandra Skuk, Valerija Božičko, Marjan Perger, Jožica Skuk, Anica Gabrovec, Gorazd Črnila, Mirjana Žlahtič, Mirko Čemila, Brane Koletnik, Marija Črnila, Marinka Vaupotič, Kristina Orlač, Mateja Purg, Marija Božičko, Bojan Trafela, Marija Šosterič, Darja Ostroško, Violeta Flajs, Vesna Horvat in Božena.
Vodja projekta je bila Darja Glazer. Sklenili smo, da bodo Igre pod klopotcem tradicionalne.
PRIREDITEV SO OMOGOČILI
Velux, strešna okna, Ljubljana, Okrepčevalnica Vrček, Soviče, občina Videm, KZ Ptuj, Marcator SVS Ptuj, Mesoizdelki Žerak, KS Lancova vas,. Fotokopimica Sitar, OŠ Videm, Društvo kmetic Videm
Takoj po tem projektu smo začeli prostovoljci DPM Videm izdelovati novoletne voščilnice. Najprej nas je umetnica izobrazila za to delo, nato pa smo delali sami. Izdelali smo toliko voščilnic, da smo poplačali material in plačali Zimsko šolo v naravi trem učencem 5. razreda v vrednosti 90.000 tolarjev. Tudi pri tem projektu so nam delno pomagali donatorji z materialom in delom.
Vodja projekta je bil Marjan Perger, prostovoljci pa nekateri od tistih, ki so sodelovali že v prvem projektu. Bilo nas je petnajst.
DOBRODELNI KONCERT ZA UROŠA
So dnevi, ko moramo nekomu pokazati Daje naš, da ga imamo radi!
Koncert z dobrodelnim namenom je bil naš poseben projekt. Ko smo se ga lotili, nismo niti slutili, koliko dela nas čaka. Koncert je pripravilo 17 prostovoljcev DPM Videm, ki so pridno delali dober mesec.
Zelo so nam pomagali pri predprodaji vstopnic (OŠ Videm, Natura Videm, Cvetličarna Rožmarin, FD Pobrežje Vrtec Ptuj).
Že na koncertu smo se zahvalili vsem, ki so ga materialno omogočili in vsem, ki so v času koncerta pomagali. Prav pa je, da se javno zahvalimo gospodu Marjanu NAHBERGERJU, ki nam je nudil pomoč pri organizaciji in z Biserko SELAK čudovito vodil koncert.
Prodali smo 546 vstopnic po 1000 tolarjev, dobri ljudje pa so še darovali 16.500 tolarjev. Uroševi družini so dan po koncertu v prisotnosti predsednika KS Pobrežje izročili 562.500 tolarjev. Vsi smo bili zadovoljni.
»Naša velika želja j e in v to smer močno pozitivno mislimo, da bo medicina napredovala in bo Uroš ozdravel. Veseli bomo tudi, če bi se zgodil čudež in bi Urš shodil,« je povedala Marija Černila, vodja projekta.
HVALA VSEM NASTOPAJOČIM Otroški zbor Vrtca Ptuj, zbor vzgojiteljic s Ptuja, vokalna skupina Kor iz Markovcev, instrumentalni trio OŠ Videm, godalni orkester Glasbene pole Ptuj, harmonikarski orkester Holermus iz Ormoža, tamburaši Kavkler iz Poljčan, harmonikar Davorin Horvat, Tornado, pater Janez, Vito Mlinarič, Melita Glob, Mili, Andreja, Aleksandra, Miran Tetičkovič-Mirano, Balki, Karizma, Davor Borno in Brina.
» C UKER JAMA «je prazn ičn i projekt.
Od 17. do 21. decembra, do 18. ure dalje v spodnji dvorani občine Videm, za otroke stare od 2. do 10 let. Vsak dan pravljice, bonboni, veselje, igrače presenečenja.
Vključilo se je 10 prostovoljcev. Vodja projekta je bila Nataša Varnica.
DPM VIDEM V NOVEM LETU2002
V	januarju se bomo sestali, pregledali delo in sprejeli program za leto 2002.
V	novem letu Vam želimo je veliko sreče, veselja, ljubezni v
družinah in medsebojnega razumevanja brez velikih stisk.
Če se vam bo zazdelo, da ste sami, da nimate nikogar, ki bi vam pomagal, ne pozabite na prostovoljce DPM Videm. Nimamo denarja, imamo pa srce, ideje, nekaj znanja in poznamo moralne norme.
Ostanimo prijatelji!	MČ
Člani DPM Videm z napovedovalcema Biserko in Marjanom
“Avtorica” vstopnice Maja Dokl s pevko Brino
Na koncu pa še darilo za Uroša, šolska torba
Iz naših OŠ
IZ NAŠIH OŠ
Z božičnimi prazniki in iztekajočim koledarskim letom se v šoli zaključuje prvo od treh ocenjevalnih obdobij, kije po trajanju tudi najdaljše. In če ob koncu leta vsi opravijo pregled opravljenega v iztekajočem letu, bomo tudi mi zapisali o pomembnejših dogajanjih v šoli oz. v vseh treh šolah in vrtcu. Seveda le o tistih, ki niso izključno predpisana z učnim načrtom. Izvajanje le tega je naša osnovna obveznost ki nam jo nalaga družba.
Prvi šolski dan, 3.september, je bil pomemben zlasti za tiste, ki so prvič prestopili šolski prag, pa tudi za tiste, ki se v prostorih šol pripravljajo nanjo. Na vseh treh šolah so malce starejši učenci zanje pripravili program, ki so si ga ogledali v spremstvu staršev. Potrudimo se , da bi jim ta dan ostal v čim lepšem spominu.
Kar nekaj dni je preteklo, preden so učenci dojeli, da se je počitniška razigranost zaključila in da bo vendar treba pričeti s šolskim delom.
In že po enem mesecu "teden otroka", kije kar najbolj po meri otrok. V tem tednu je bil le en dan tak, ko je bil samo pouk, kakršnega smo bili vajeni mi. V ostalih dneh tega tedna so si mlajši učenci ogledali lutkovni igrici in film, učenci predmetne stopnj e pa film v Mestnem kinu Ptuj.
Prvi športni dan jesenski kros prav tako sodi v ta teden. Šola Videm je že nekaj let organizator, v sodelovanju s Športnim Zavodom Ptuj, medobčinskega prvenstva v krosu. Udeležile so se ga ekipe osnovnih šol celotnega ptujskega področja in ekipe petih srednjih šol. Mi pa smo sočasno izvedli še šolsko prvenstvo.
Za zaključek tedna pa še otroški "živ žav", tokrat bolj športno obarvan; v Leskovcu kot igre brez meja, v Vidmu kot športne aktivnosti po interesih skupaj s starši in v Selih pohod.
Tudi v vrtcu je bil v tem tednu pestrejši program, ki so ga zaključili s kostanjevim piknikom, na katerega so povabili tudi starše.
In ker j e v tem tednu tudi svetovni dan starejših, smo se spomnili dedkov in babic, jih povabili v šolo in se jim predstavili s kulturnim programom, kije bil namenj en prav nj im.
In sledili so trije tedni trdega dela do jesenskih počitnic. Pred temi smo še s kratkim programom obeležili postavitev obnovljenega spomenika žrtvam vojnega nasilja v Vidmu, ki ga je občina postavila na vidno mesto pred šolo. Zupan gaje ob tej priložnosti predal v vzdrževanje oz. urejanje šoli.Zadnji teden v novembru so se prvo, drugo in tretješolci obeh podružnic učili plavanja v petdnevnem plavalnem tečaju, dnevno po dve uri, in
ob koncu so udeleženci prejeli priznanja za svoje dosežke. Petošolci in sedmošolci so preverjali svoje znanje plavanja v okviru državnega projekta, ki ga izvaja sektor za šport pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.
Seveda pa je za Leskovec bil v tem času največji dogodek položitev temeljnega kamna za telovadnico in obnovo šole. Mesec december je mesec, ko otroke obiskujejo dobri strički. V Leskovcu j e že 2. decembra obiskal predšolske otroke Miklavž.
V	Vidmu pa je že v nedeljo 16. decembra, obiskal predšolske otroke Božiček, v Selih pa bo to opravil 21. decembra. Tudi v šolah in vrtcu, kjer imamo pridne otroke bo na obisku Božiček.
V	Vidmu, Leskovcu in vrtcu 21. decembra, v Selih pa 22. decembra.
V	Selih pa v decembru izvajajo projekt z naslovom Veseli december. Sodelujejo vsi učenci, pa tudi nekaj staršev. Raziskovali bodo pomen novoletnih decembrskih običajev in navad in pomembnih dni. Projekt so pričeli z izdelovanjem adventnih venčkov, ki sta jih v obliki delavnice z učenci izdelovali dve cvetličarki, sicer materi učencev. Nadaljevali bodo še z izdelavo voščilnic in okraskov v dveh delavnicah. Zaključili pa s predstavitvijo projekta za starše v četrtek 20. decembra.
Podobno kot v Selih bodo aktivnosti v prazničnem decembru tudi v Leskovcu, kjer bodo poleg dveh ustvarjalnih delavnic za predšolske otroke, prva že 14. decembra z naslovom Smrečica, oj smrečica, druga pa 17. decembra, z naslovom Snežaki plešejo, učenci ustvarjali na temo praznikov v četrtek, 20. decembra, ko bodo na zaključek oz. predstavitev rezultatov povabili tudi starše, že pred tem pa bodo pri dejavnostih svojih otrok tudi sodelovali.
V	Vidmu pa sta tudi dve praznični delavnici za šolske in predšolske otroke in sicer 18. decembra izdelava okraskov in 19. decembra družabne igrice.
Petošolci so v teh dneh na Rogli šoli smučanja in se v soboto, 22. decembra vrnejo. Upamo da bodo vsi zadovoljni.
Naj bo novo leto srečno, naj prinese nam uspehov, dobre volje in veselja, da bi vsi tako kot mi vedro zrli v nove dne.
Učenci in delavci šol Vidma, Leskovca, Sel in vrtca
Nogometni klub Tržeč po 15. letih ponovno
v A ligi MNZ Ptuj
Članska ekipa NK Tržeč
Športno društvo Tržeč je zadnjih 15 let nastopalo v B ligi MNZ Ptuj, v letošnjem letu pa je z ponovno uvrstitvijo v A ligo doseglo enega večjih uspehov v svoji 22 - letni zgodovini obstoja. Za ta uspeh seje začelo načrtno delati pred štirimi leti, s pomladitvijo članske ekipe in z ustanovitvijo dveh novih selekcij; mladinske in starejših dečkov. Tako je po treh letih trdega dela, članska ekipa pod vodstvom nogometnega stratega Jankota Pečnik, v sezoni 2000-01 suvereno z prednostjo 11 točk pred zasledovalci, osvojila prvo mesto v B ligi MNZ Ptuj. S tem seje uresničila dolgoletna želja športnega društva Tržeč in nj egovih privržencev.
Po tem uspehu smo se znašli v težki situaciji, saj zaradi neustreznega igrišča, ki ga zahteva MNZ Ptuj, nismo mogli v A ligi zaigrati na domačem igrišču. Zato smo bili prisiljeni iskati rešitev s sposojo igrišča za domače tekme. Na pomoč nam je priskočilo Športno društvo Videm in se bi jim ob tej priložnosti tudi zahvalil.
To da smo morali vse tekme v A ligi odigrati na tujem terenu, j e verjetno tudi vplivalo na samo ekipo, daje začela novo sezono nekoliko slabše, kot j e bilo pričakovati.
Želja športnega društva in vaščanov pa je, da se bi klub obdržal v tej ligi, če pa hočemo uresničiti ta cilj, pa je seveda nujna izgradnj a novega igrišča.
Ob koncu bi se zahvalil vsem, ki ste nam v teh letih stali ob strani in nas spodbujali, da smo dosegli želj eni cilj, obenem pa bi vam zaželel vesele bližajoče praznike.
Predsednik ŠD Tržeč Dušan Serdinšek
Ni planine brez doline
Kdor želi celovito doživeti Haloze kulturne in etnografske značilnosti Haložanov, se mora sprehoditi po haloških gričih, saj eden ni podoben drugemu; na vsakem stoj i kapela.
Primerni so enodnevni pohodi, zlasti: Turški vrh-Sv.Mohor; Leskovec-S v. Avguštin-Velika Vamica(etnografski muzej)-Videm; Podlehnik-Janški vrh; Dolena-Ptuj ska Gora.
PLANINSKO DRUŠTVO HALOZE želi vsem občanom občin Gorišnica, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale ter donatorjem, rekreativcem, športnim in turističnim delavcem in članom društva vesele božične praznike ter srečno in veselo ter uspehov polno novo leto 2002.
Predsednik PD Haloze Mag.Ivan Božičko
Videmčan Tonček Sedlašek - gojitelj malih živali
Na letošnji jubilejni 25. razstavi malih živali, ki jo je uspešno pripravilo Društvo gojiteljev malih živali, je s svojimi kunci sodeloval tudi Tonček Sedlašek iz Vidma. Poznamo ga bolj v vlogi videmskega kulturnika, vendar že dolgo let je član društva, zavzet gojitelj malih živali, ki so prirasle k srcu celi njegovi družini. Na razstavah je uspešen, saj so njegove pasemske živali že dobile naslov prvak pasme, s čimer se uspešen gojitelj tudi lahko pohvali.
Fotografija je nastala na letošnji razstavi živali (golobov, kuncev, perutnine, okrasnih ptic) Ptuju, ki jo je društvo pripravilo tudi v počastitev 25-letnice delovanja društva.
TM
Naj bodo letošnji prazniki brez pokanja
Spoštovani!
Spet je leto naokrog in pred nami zadnja številka lokalnega časopisa Naš glas, kar pomeni, da so pred vrati ponovno tako imenovani družinski prazniki, prazniku miru, izpolnjevanja skritih želja in pričakovanj čas božičnih in novoletnih praznikov.
Da bi vsi skupaj omenjene praznike preživeli varno in mimo v krogu svojih naj dražjih, mi dovolite, da vas tako kot do sedaj seznanim in opozorim na neustrezno uporabo raznih pirotehničnih izdelkov, kateri so majhnemu številu, predvsem mlajših krajanov v veselje in zabavo, veliki večini pa uporaba petard in ostale pirotehnike pomen poseg v nj ihov mir in varnost.
V času božično-novoletnih praznikov pa se bo tako kot vsako leto ponovno močno povečala uporaba raznih pirotehničnih izdelkov, kot so petarde, rakete in razne dmge naprave, ki povzročajo ogenj, dim in močan hmp. Kljub nenehnemu opozarjanju s strani policije se vsako leto srečujemo s poškodbami, ki nastanejo zaradi nevestnega, malomarnega in neodgovornega ravnanja s pirotehničinimi izdelki. Tako j e policija tudi v lanskem letu na območju države beležila več hudih poškodb, kot so opekline na rokah in obrazu, hujše poškodbe oči in rok, ter nenazadnje tudi kar nekaj manjših in večjih požarov.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da do poškodb ali požarov zaradi neustrezne ali objestne uporabe pirotehnike na območju občine Videm v zadnjih letih ni prišlo. K temu je prav gotovo svoj delež prineslo tudi nenehno opozarjanje in poučevanje otrok s strani vodje policijskega okoliša o nevarnostih in ostalih negativnih posledicah pri uporabi pirotehnike. Ne moremo pa mimo dejstva, da na policiji vsako leto beležimo vse več pritožb predvsem s strani starejših občanov in mater malih otrok, katere pokanje in ostali zvoki v naselju, še posebej v nočnem času zelo in tudi najbolj moti. Zaradi tega policija svetuje, da če j e le mogoče, se izognite uporabi navedenih izdelkov, saj obstaja veliko drugačnih načinov, s katerimi lahko proslavite decembrske praznike.
Starše otrok opozarjamo, da s tem, ko dajete denar za nakup ali pa jim celo sami priskrbite rakete in petarde, prevzamete tudi vso moralno, materialno in nenazadnje kazensko odgovornost za ravnanje vaših otrok. Za tiste pa, ki se ne morete odreči uporabi raznih petard, raket in drugih pirotehničnih izdelkov, ki povzročajo ogenj, močan dim in močan pok, velja, daje njihova uporaba tako kot vsako leto dovoljena v času od 26.12. 2001 do 02. 01. 2002, med 8.00 in 22.00 uro, vendar le izven naseljenih krajev, otroci pa lahko pirotehniko uporabljajo le pod nadzorom staršev. Pirotehnične izdelke je kdajkoli in kadarkoli strogo prepovedano uporabljati v bližini ŠOL, VRTCEV, BOLNIŠNIC, TRGOVIN, AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ, CERKVA, ter na ostalih krajih, kjer se zbira večje število ljudi. Nenazadnje pa ne smemo pozabiti, da razno pokanje povzroča veliko vznemirjenosti in prestrašenosti v prvi vrsti pri ljudeh, pa tudi pri divjih živalih.
Rad bi še obvestil o nekaterih drugih aktivnostih policije na območju celotne PU Maribor, in sicer bo policija v mesecu decembru in januarju prihodnje leto 2002 izvedla več preventivnih prometnih akcij:
»natakar, taxi prosim« (traja v času od 15.12.2001 do
02.02.2002)
»stopimo iz teme« (traja od 12.12.2001 do 26.12.2001) »nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov PROMIL 22.-28.12.2001« (gre za prometno preventivno akcijo policije, v kateri sodeluje več policijskih patrulj hkrati na enem mestu, kjer se ustavijo vsa vozila, vsi vozniki pa opravijo preizkus alkoholiziranosti.
»petarde, lepše je brez vas« (v času od 22.12.2001 do 02.01.2002)
Na koncu se vsem občanom zahvaljujem za sodelovanje in vam voščim vesele božične in novoletne praznike, kakor tudi srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2002.
Miran BR UMEC, Vodja policijskega okoliša Videm
Kako ravnati v primeru prometne nesreče
Glede na to, da me občani na terenu, kot tudi v policijski pisarni največ sprašujejo, kako ravnati v primeru, če si udeležen v prometni nesreči, zato mi dovolite, da vam v tem sestavku dam nekaj koristnih navodil za primer, da boste udeleženec prometne nesreče in ne boste vedeli koga poklicati, kako ravnati itd.
Najprej razjasnimo nekaj splošnih pojmov, kaj sploh prometna nesreča j e, kdaj pride do prometne nesreče, kakšne so posledice in kdo so udeleženci.
O prometni nesreči govorimo takrat, kadar seje ta zgodila na javni površini, v takšni nesreči je udeleženo vsaj 1 premikajoče se vozilo, v nesreči je nastala premoženjska škoda, ali je kdo izmed udeležencev utrpel lahko, hudo telesno poškodbo, ali j e kdo v tej prometni nesreči umrl.
Glede na posledice prometne nesreče delimo na 4 kategorije, in sicer:
1.	Prometna nesreča I. kategorije - govorimo o prometni nesreči z materialno škodo, v kateri je običajno poškodovana samo pločevina, ni obvezen ogled policije.
2.	Prometna nesreča II. kategorije - govorimo o prometni nesreči, v kateri j e vsaj eden od udeležencev trpel lahko telesno poškodbo; obvezen ogled policije.
3.	Prometna nesreča III. kategorije - govorimo o prometni nesreči, v kateri je 1 od udeležencev hudo telesno poškodovan; obvezen ogled policije.
4.	Prometna nesreča IV. kategorij e - govorimo o prometni nesreči, v kateri je eden izmed udeležencev zaradi posledic prometne nesreče na kraju ali v 30 dneh v bolnišnici umrl; obvezen ogled kraja prometne nesreče s strani policije.
Mislim, da je za prometno nesrečo II, III in IV. kategorije jasno in razumljivo, da se zaradi ogleda kraja prometne nesreče v vsakem primeru na kraj pokliče policijo, zato bomo nekaj besed rekli o prometni nesreči I. kategorije torej o prometnih nesrečah, v katerih je nastala le manjša premoženjska škoda, pa ne veste kdaj, kako in v katerih primerih se z drugim udeležencem o krivdi lahko na kraju sporazumele sami, ali je potrebno na kraj poklicati policijo zaradi ogleda ali lažjega uveljavljanja škode pri zavarovalnici.
EVROPSKO POROČILO
Zakonodaja sicer pravi, da o nesreči, v kateri je bila poškodovana samo pločevina, ni treba obvestiti policistov in se lahko udeleženca sama dogovorita, kateri j e kriv. Pogoj je, da eden od udeležencev seveda prizna krivdo. V takem primeru oba izpolnita evropsko poročilo (obrazec dobite pri vašem zavarovalnem agentu ali na sedežu zavarovalnice in ga vedno imejte v vozilu) o prometni nesreči, in sicer vse rubrike, kot jih poročilo zahteva, narišite skico. Ko so podatki pravilno zapisani, se podpišeta pod to poročilo. Priporočljivo je še, da krivec pod rubriko »opombe« napiše, da priznava krivdo. Povzročitelj nesreče mora oškodovancu izročiti kupon zavarovalne police, poškodovani avtomobil oškodovanca pa je potrebno čim prej dostaviti do
zavarovalnice, kjer ocenijo škodo.
Če so izpolnjeni vsi do sedaj našteti pogoji glede izplačila odškodnine, ni težav, vendar pa v praksi in v večini primerov le ni tako lahko, zato previdnost nikoli ni odveč.
Kako ravnati, če vse le ni tako, kot sem opisal?
Po izkušnjah policistov je včasih treba biti bolj previden, ker povzročitelji nesreč včasih utegnejo resnico povedati po svoje. Nešteto primerov je, ko je nekdo krivdo že priznal, vendar pa je naslednji dan, ko je prišel, če je sploh prišel na zavarovalnico, to zanikal in trdil nasprotno. V takem primeru je težko dokazati, kdo je povzročil nesrečo in kdo je upravičen do zavarovalnine. Tudi če drugi dan zadevo prijavijo na policijski postaji in povedo resnično zgodbo, ne moremo storiti drugega, kot da to zabeležimo v knjigo dogodkov.
To ni edina nevarnost. Povzročitelj prometne nesreče lahko kasneje, ko oškodovanec že odda odškodninski zahtevek vloži enak zahtevek. Če ni dokazov, tudi na zavarovalnici ne vedo, kdo ima prav.
Najboljši porok je vselej policijski zapisnik, če nekaj ni v redu in če ni niti policijskega zapisnika, se kaj hitro zgodi, da ostanete brez odškodnine. Še posebej je priporočljivo policiste na kraj prometne nesreče z materialno škodo poklicati, če je povzročitelj pijan, če nima vozniškega izpita, neveljavnih registrskih tablic, zavarovalne police ali celo neregistrirano vozilo. Telefonsko številko 113 je dobro poklicati, ko se udeleženca nesreče ne moreta dogovoriti, kateri j e kriv. Prav tako j e policiste potrebno poklicati, če je v prometni nesreči udeležen avtomobil s tujimi registrskimi tablicami.
Ko so policisti poklicani na kraj, si morajo kraj prometne nesreče ogledati, ne glede na to, ali sta se udeleženca nesreče med tem že dogovorila. Policisti kraj prometne nesreče fotografirajo, poiščejo dejstva o dogodkih pred nesrečo in po njej ter vse to zabeležijo v zapisnik. Zapisnik in fotografije so med drugim kasneje v pomoč sodniku za prekrške, ko j e treba razčistiti, kdo j e kriv za nesrečo.
Srečno vožnjo v letu 2002 vam želi vaš vodja policijskega okoliša Videm Miran Brumec.
Alkohol in vožnja
Kadar govorimo ali razmišljamo o uživanju alkohola, sta v ospredju dve njegovi lastnosti, in sicer:
-	tista, kije ljudem všeč in je prijetna;
-	tista, kiji pravimo škodljiva ali celo pogubna.
Pri tem se postavljajo razna vprašanja:
-	kako doseči,da bi uživali v pitju alkohola in se s tem izognili škodljivim posledicam in morebitni policijski kontroli v prometu (rešitev je v prevozih s taksijem);
-	kako se obvarovati pred posamezniki, ki pod vplivom alkohola na tak ali drugačen način ogrožajo druge udeležence v prometu in tudi sami sebe.
Uživanje alkohola je pogosto povezano tudi z nasiljem v družini, z zlorabo in zanemarjanjem otrok, z razpadom družine, s slabšimi delovnimi uspehi, večjo odsotnostjo z dela, nezaposlenostjo in s tem posledično z večjo ogroženostjo posameznika ter njegove družine.
Policisti si prizadevamo, da bi bilo čim manj kršitev v prometu in družinskem okolju, storjenih pod vplivom alkohola. Zato, da bi se prizadevanja s strani policije uresničila, bomo ob koncu leta, ko so praznovanja in zaključki na vrhuncu, poostrili nadzor nad psihofizičnim stanjem udeležencev v cestnem prometu, opravljali preventivne razgovore s kršitelji povratniki javnega reda in miru, ki ima obeležje družinskega nasilja
PODATKI S PODROČJA JAVNE VARNOSTI NA OBMOČJU PO PODELHNIK ZA OBDOBJE OD 01.01.2002DO30.11.2001
%
PROMET	y
Na območju PO Podlehnik seje do 30. novembra letos zgodilo 249 prometnih nesreč, od tega 3 s smrtnim izidom, v katerih so umrle 4 osebe, 70 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih je 18 oseb utrpelo hude telesne poškodbe, 97 osebje bilo lahko telesno poškodovanih in 176 prometnih nesreč samo z materialno škodo.
Delež povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola na območju PO Podlehnik znaša 12.85 %, kar pomeni, daje bil vsak osmi povzročitelj prometne nesreče pod vplivom alkohola. Povprečna koncentracija alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč znaša 1.54 gr/kg alkohola v izdihanem zraku.
JAVNI RED IN MIR
Policisti smo na območju PO Podlehnik do 30.11.2001 obravnavali 243 kršitev javnega reda in miru. Največ kršitev, kar 199, smo obravnavali s področja zakonodaje Zakona o prekrških zoper javni red in mir. Od tega smo 95 kršitev obravnavali v družinskem okolju, 47 kršitev na javnem kraju (predvsem v gostinskih lokalih) in 48 kršitev na ostalih lokacijah (ceste, športne prireditve...). Največ kršitev JRM smo obravnavali v času vikenda (petek, sobota, nedelja).
Da smo uspeli zagotoviti red in mir, smo zoper 28 kršiteljev odredili pridržanje do iztreznitve v prostorih za pridržanje do 12 ur na policijskih postaj ah Ptuj-Ormož-Maribor.
POLICISTI VOZNIKOM PRIPOROČAMO, KAKO SE IZOGNITI NEPRIJETNOSTIM IN POSLEDICAM ZARADI VOŽNJE V »PIJANEM« STANJU
1.	Izogibajmo se uživanju alkohola, če vemo, da bomo po tem morali voziti ali postanemo agresivni ter izgubimo razsodnost.
2.	Če smo že uživali alkoholne pijače, uporabimo javni prevoz, taksi ali za prevoz prosim prijatelja, ki ni pil.
3.	Uporabimo drug prevoz, če zahajamo v mesto, kjer se uživa alkohol.
4.	Opozarjamo druge, da ne vozijo, če so uživali alkohol.
5.	Odklonimo prevoz z osebo, kije pred vožnjo uživala alkoholne pijače.
6.	Ne ponujamo alkoholnih pijač mladim.
POMEMBNO OPOZORILO!
Vožnja z »mačkom« je zaradi velike psihofizične utrujenosti, kjer sta prisotna nenaspanost in alkohol, v fazi treznjenja prav tako nevarna, kot vožnj a v pij anem stanj u!
Srečno in varno z veliko mero družinskega, sosedskega razumevanja in medsebojne potrpežljivosti v letu 2002 Vam želi kolektiv Policijskega oddelka Podlehnik.
Pomočnik komandirja Silvo Pernat
SDS
Socialdemokratska stranka Slovenije 00 SDS Videm
Socialdemokrati smo se tudi v tem letu trudili, da bi trdno stali za svojimi vrednotami in delali tisto, kar govorimo in obljubljamo. To pa ni vedno lahko, saj obljube izzovejo in hkrati zahtevajo pričakovanja, to pa pomeni aktivno delovanje našega odbora skozi vse leto. Naša sedanja prioritetna naloga so vsekakor lokalne volitve 2002. Čas volitev se bliža in mi se zavedamo, daje dobra žetev oz. da so dobri rezultati volitev odvisni tudi od naše volje in vloženega truda. Na volitve želimo iti dobro in kakovostno pripravlj eni, z najbolj Šimi kandidati, ki bodo na volitvah lahko tudi zmagali.
Pričeli smo tudi s stalno obliko medsebojnega informiranja članov OO SDS Videm in naših simpatizerjev preko internega glasila. Prva številka Informatorja je izšla aprila letos, naslednja pa bo izšla še v tem mesecu - okrog božiča. V slogi j e namreč moč, k temu pa lahko pripomore tudi dobra obveščenost med člani.
Dragi občani in občanke!
Leto se počasi poslavlja, objemati nas je začel navdih veselih decembrskih dni. Prihaja praznični čas, poln pričakovanj, otroškega smeha, daril, stisnjenih rok in podarjenih želja. Vam in Vašim bližnjim želimo, da Vas Božič poveže z vezmi prijateljstva in ljubezni. Vse tisto, kar pa je ostalo v starem letu neizrečeno, nedokončano in neizpolnjeno, pa naj izreče, dokonča in izpolni novo leto 2002!
Srečno!
Petra Krajnc
SLS a SKD
Slovenska ljudska stranka
Občinski odbor Videm
ZELI BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO
Lokalni odbor STRANKE MLADIH SLOVENIJE Videm, praznoval prvo obletnico delovanja
Spoštovani občani občine Videm, dovolite, da vam na kratko predstavimo Lokalni Odbor STRANKE MLADIH SLOVENIJE Videm pri Ptuju in aktivnosti v minulem letu. LO SMS Videm je bil ustanovljen pred letom dni 9.12.2000. Na ustanovnem zboru je bil prisoten tudi predsednik SMS Dominik S. Čemjak. Izvoljeno je bilo vodstvo LO v sestavi 21 članov iz različnih krajev občine Videm. Za predsednika je bil izvoljen Franc Kirbiš ml., za dva podpredsednika Daniel Prelog in Branimir Kolednik in za tajnico Manuela Klinc. Že na ustanovnem zboruje bilo iz LO Videm v stranko včlanjenih 100 članov. Takoj po ustanovitvi smo navezah trdne stike z vodstvom stranke v Ljubljani. Tako smo se z njimi večkrat sestali, da smo bili dobro informirani o dogajanju v stranki in političnem dogajanju na državni ravni. Udeležili smo se več ustanovnih zborov LO SMS po vsej Sloveniji, se tako spoznali z drugimi predstavniki LO in si izmenjali informacije o različnih problemih in aktivnostih v lokalnih odborih.
V mesecu novembru smo bili od sekretarja poslanske skupine in podpredsednika SMS Tadeja Slapnika, povabljeni v parlament Republike Slovenije.Tam smo se sestali z sekretarjem poslanske skupine in poslanci SMS v Državnem zboru. V samem razgovoru smo jim predstavili občino Videm in jim po predhodnem pogovoru z županom občine Videm g.Franc Kirbišem, predstavili probleme in težave, s katerimi se ubada občina. V samem razgovoru so nam dejali, da kolikor je v njihovi moči, bodo zadeve občine Videm, ki se obravnavajo v Državnem zboru Republike Slovenije in nj ihovih delovnih telesih, podprli v prid občine.
Po razgovoru smo si ogledali parlament in dvorano Državnega zbora, v kateri je takrat potekala seja in tako smo v živo lahko spremljali del seje poslancev DZ Republike Slovenije.
Na samo politiko in delovanje Občine Videm v minulem letu nismo imeli vpliva, saj stranka na prejšnjih lokalnih volitvah še ni bila prisotna, tako da v svetu občine in njihovih odborih nismo zastopani. Vsekakor pa bo SMS nastopila na lokalnih volitvah prihodnje leto in upamo, da bomo po volitvah zastopani tudi v svetu občine Videm in tako dobili možnost, s svojimi idejami in znanjem, pomagati pri razvoju občine. Letos 8.12. 2001 smo ob prvi obletnici LO SMS Videm pripravili zbor članov in praznovanje 1. rojstnega dneva LO SMS Videm. Na zboru so bili med gosti prisotni; poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Marko Diaci, podpredsednik SMS in sekretar poslanske skupine Tadej Slapnik, glavni tajnik stranke Jože Vozelj, člani izvršnega odbora SMS in predsedniki 9. lokalnih odborov SMS. Predstavniki vodstva SMS načelu s poslancem Markom Diacijem, so se sestali z županom občine Videm g. Franc Kirbišem, kateri jim je predstavil občino Videm in probleme s katerimi se ubada.
Danes po letu dni delovanja LO SMS Videm šteje 120 članic in članov in tako lahko optimistično gledamo na prihodnost stranke v občini Videm.
Na koncu, vsem skupaj želimo ob bližajočih se praznikih veselo praznovanje in uspešno, zdravo ter polno sreče v Novem Letu 2002.
Upravni odbor LO SMS Videm
strankam 1 ad ih s krv enij e
sfi/s
lokalni Idbor videni
Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Marko Diaci z županom občine Videm in člani LO SMS Videm, pri razrezu torte ob 1. obletnici lokalnega odbora 8.12.2001
Lokalni odbor Sc KAN K S MLADJU SLOVSNJJS Videm pri Ptuju
ždi vsem občanom vesele božične praznike, ter sreče zdravja in uspehov v Novem Letu 2002
LETO SE počasi POSLAVLJA.
PRIHAJA NOVO.
za uspešen ZAČETEK je potreben dober KONEC. naj vam BOŽIČ in NOVO LETO uresničita SANJE.
OBČINSKI ODBOR LDS VIDEM
N Si
Nova Slovenita
Krščanska Igu tiska stranka
Občinski odbor Videm
Vsem občanom občina Vidam žalimo blagoslovljena božična praznika, tar srača, miru in zdravja
v latu 2002
Nagradna novoletna križanka
Za sodelovanje pri žrebanju zadostuje geslo, ki ga dobite na osenčenih poljih križanke. Pošljite ga skupaj s svojim imenom na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom nagradna križanka.
Nagrade čakajo na Vas.
Nagradna novoletna križanka
UMETNI-
ŠKA
ZVRST
PLESA
JADRA IN VRVI NA LADJI, JADROVJE
PEVKA
Sestavil:
KOVAČEC
JORIS
IVENS
DRAGOTIN
PEVCA
MAJHNA
SLIKA
PESTNER-
OPERI
NA TRGU
OBSTAJA-
NJE,
NASTANEK
RIMSKI
GRIČ
VSEKA-
NJE
ALEŠ
KUNAVER
KDOR
POTUJE
ŠČENE,
CUCEK
ŠV. DRAM (ARNOLD)
ZAPIRALO NA CEVEH
VEČJA
STANOV
ZGRADBA
VODNA ŽIVAL S ŠKARJAMI
NUDIST,
NAGEC
RELIGIJA
LETOV. PRI DUBROVNIKU
PISAT.
JURCA
HLOD,
DEBLO
ŽGANJE
KAVE
VIDEMSKI
TRENER
KIKBOKSA,
SITAR
4. IN 5. ČRKA
OPERNI
SPEV
PODOBA
GOLEGA
TELESA
MAJHEN
ROKAV
ZAČETEK
DELA
KOSMATA
ZVER
MOZOLJA-
VOST
SREDINA
OČKA
KRAJ PRI LESKOVCU
PUBLI-
CIST
JELKO
KACIN
SLADKOV.
RIBA
SL. METAL.
KLADIVA
(VLADIMIR)
GLAVNO MESTO
AM. ZVEZ. DRŽAVA
AM. KOŠ., Z VZD. AIR
PESNIK
(JANEZ)
ZAJEDA-LEC PRI GOVEDU
ZBOR
OSMIH
PEVCEV
POPULAR. ARG. PLES
AM. PEVEC (BOBBV)
SLAVNA
IGRALKA,
ZVEZD-
NICA
2. IN 4. SAMOGLASNIK
NEUMEN
ČLOVEK,
TEPEC
OPIS,
OČRT
LJUBLJ.
POKOPAL.
TRDOŽIVA ŽIVAL
JUŽNO-
AMERIŠKA
KUKAVICA
GLAS UDARCA PRI HOJI
NAUČE-
NOST,
GLED.
VLOGE
POVR. MERA, 100 m
ŠPANSKO MESTO, ZAH. OD MADRIDA
OSTANEK VEJE V LESU
VELIKA
PISANA
PAPIGA
EGIPTOV.
POLITIK
(GAMAL
ABDEL)
OMLATEN
SNOP
ŽITA
MLEČNI
IZDELEK
TEŽJE BESEDE: ANI, KEVO, METLJAJ, PALATIN, RKELJ, OTT, TAKELAŽA
Oštevilčene črke vam dajo zaključek gesla
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18
Posebno priznanje za urejenost je prejel Župnijski urad Leskovec
Najlepše urejena kmetija Vindiš - Belšak
Najlepše urejen poslovni objekt PGD Tržeč
ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM
Ohranjanje arhitekturne dediščine Slavica Vindiš, Strmec 12 a
Domoznanski oddelek
35
NAŠ glas 2001
!
COBISS a
352(497.12 Videm)
6001348,3
Najlepše urejen dom družina Fideršek, Tržeč 36 a
Ohranjanje arhitekturne dediščine Janez Cafuta, Pobrežje 122