Stev. 190 V Trsta, v Mctallo 13. lullla 1919 Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih. zjutraj". — Uredništvo: ulica sv. Fia ;Ci3ka Asiškc^a štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankimna pis:na se ne sprejemajo, rokepisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti. — Tis': tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L 18 — in cclo leto L 35—. — Telefon u~edništva in uprave §tev. 11-57. NO letnift xt iv Posamezne števiike v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v lirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnien vsak čas iz Zveze, ali po predsednikovem proglasu ali po sklepu parlamenta. Poročevalec pa opozarja, da so se z V/ilsonovo povrnitvijo pokazala v javnosti mnenia. ki so prijazna Zvezi narodov. Pridržke republikanskih senatorjev bosta bržkone dovolj pobijala parlament in država. Demokratski Hsti pišejo, da so pripravljeni na kompromis v novi večini, a manjšina zahteva odločno omejitev Statuta Zveze narodov. Parlamentarni boj se bo bavil predvsem z vojaškim dogovorom med Francijo, Anglijo in Ameriko, seja z istim dnevnm redom: Nadaljevanje razprave o vladni izjavi. Tittoni se RIM, 12. Danes ob z cd poslancema Seialoio Par:®. Primankljaj živeža v Rimu. RIM, 12. Stavka rimskih stavcev traja še vedno. Listi, razun »Avantija«, »Giornale del Popolo« in »Popolo Romano«, ne izhajajo. Na zborovanju, ki se je vršilo danes zjutraj, so stavci sklenili, da bodo nadalje stavkali. Mesto je še vedno razburjeno. Prodajalne so večinoma zaprte, a pred odprtimi se vrši tak boj za živila, da je prodajanje po cenah, znižanih za 50%, nemogoče. Uslužbenci v prodajalnah zahtevajo, naj lastniki odprejo svoje prodajalne. Leti pa izjavljajo, da nimajo blaga. V Rimu ni več čevljev v prodajalnah; najpotrebnejši predmeti mankajo. Olja ni mogoče dobiti. Danes ni bilo posebnih izgredov. Rim brez listov. RIM, 12. Po mestu je mir. Radi stavke stavcev ne izhajajo listi. Francoske čete odidejo iz Italije. PARIZ, 12. »Intransigeant« poroča, da se francoska bri? ^'a, nastanjena v Bresciji, Padovi in Livoriru : navija za odhod iz Italije. Boj med Turki in Grki. PARIZ, 11. »Marinu« pišejo iz Smirne: Turške tolpe razvijajo grozilno delovanje v 'pergamskem-nragnezljskem in menemeroskem okraHi. Grki so dobili zmitno pomoč. Pri Menomenu je prišlo do boja, po katerem so bifi Turki pognani v •beg. ?>Za božjo voljo, Luiza, ti obračaš rokav napačno.« »Ne, to gotovo ne! Glej, ravno tako prav je kakor drugi.« »Ali, potem pa je tudi oni drugi napačno obrnen.« Sedaj je začela dolga razprava o tem. Potem se je glasilo z druge strani: »Gospa H., nimam več nobenih ozkih trakov,« ali pa: Jette, daj mi novo šivanko« itd. Nato so se obrnile do mene: »Prosim tisočkrat oproščenja, ker smo vas morale prekiniti. Govorili ste ravno o podeželnem življenju v Angliji; to da je jako prijetno ,ste rekli? — in tako je šlo dalje par ur, dokler nisem videl z najiskrenejim veseljem, da prinašajo samo-var; kajti, četudi nisem nikak ljubitelj čaja, vendar me je šumenje in prasketanje samovara v resnici radovalo, ker mi je bilo v veliko pametne ji razgovor, nego je bil oni, ki se je vršil ravnokar, Nu, sedaj bo večera kmalu konec, sem si ^ mislil — ali, kaj je storila gospodinja? Ko se je Jette dvignila, da bi nalila čaja, ji je hitro | rekla nje kruta mati: »Čuj Jette, v nagrado : za našo domačo pridnost napravi nam veselje vrača v Pariz. 10 dopoldne se je Tittoni in Fernarisem vrni! v iz šauora poslnnca Ferriin. V petek smo le na kratko omenjali govor socijalističnega poslanca Ferrija na razpravi o programu nove italijanske vlade. Ta govor pa je znamenit in uverjeni smo, da bo ustreženo čitateljem, če jim podamo vsaj nekoliko po-glavitnejših teček. Nittijev govor — je rekel uvodoma — ga zanima s psihologiškega gledišča: kajti čuli smo formo vladne zgovornosti, ki se razlikuje od navadne, več ali manje — jokave. Edina dobrota, ki jo je mogla prinesti vojna, bi bila odprava imperijalisličnega militarizma, razorožitev, zveza svobodnih narodov. Mir v Versaillesu pa odvzema po uverjenju sodobnega človeštva možnost za uresničenje te dobrote. Italijanov pa se tiče ta mir le iz negativnih in bolestnih vzrokov, ker ni še sklenjen mir z dediči Avstrije. Trenutek je kritičen zlasti za Italijo, ker je nje prebivalstvo vsled vojne pahnjeno v položaj trpljenja mrzličnih stresljajev. Ljudska gibanja imajo svoje naravne in ne-brzdljive vzroke, kajti taka gibanja imajo svoje korene v temeljnih odnošajih vsakdanjega obstanka. Ta gibanja pa dajejo v tem trenutku priliko za politične špekulacije. Mnogo je posebnih ali prehodnih vzrokov tega gibanja, ali nad vsemi je globok temeljni vzrok: cTa je v$e, kar se dogaja v socijalnem življenju, posledica vojne, oziroma logična posledica postopanja vlade od avgusta leta 1914. do danes. Moramo torej imeti pred očmi razloge, ki so vkljub zmagi — dovedli Italijo v sedanje razmere. Vojna je spor med kapitalističnimi gospostvi. Naj so se temu sporu pridružile tudi narodne težnje, domfneve pravičnosti, vendar ostaja vojna vedno: tatvina po svojem namenu, ubojstvo po svojih sredstvih. Nato je govoril govornik o grehih diplomacije. Nimam — je rekel — mnogo na 'e, da bi Sonninova dedščina mogla popraviti tisti Ko-larid diplomacije, ki ga je povzročilo delovanje italijanske delegacije v Parizu. Vedenje vlade za časa nevtralnosti in premirja je u-sodno ustvarilo vse težave, na katerih trpi sedaj italijansko življenje. Če bi bili v tridesetletni zvezi samo z Nemčijo in brez Avstrije, ne vem, kako bi se bila določila naša nevtralnost. Ko je nastopil Sonnino, je bilo ljudi, ki so hoteli, naj ostanemo zvesti zvezi. Ali, ni bilo možno, ker je bila Avstrija vmes. Najhujša krivda Nemčije, ki jo je morala tako drago plačati, je bila ta, da ni znala nikdar prisiliti Avstrije, naj ne dela tako neumne politike proti svojim Italijanom. Govornik je naglašal svojedobno, kako je Sonnino Ibarantal z Avstifto, dovoljujoč ji svobodno delovanje na Balkanu, če da nam teritorijalne kompenzacije na mejah. Sonnina obremenja največja odgovornost za razmere, v katerih se nahaja sedaj dežela. Po govornikovem mnenju je storila Italija največi greh, ko./je podarila nevtralnost, ki je bila tedaj odločilne pomembnosti. Vlada je menila, da mora voditi vojno čustvovanje in ne kupčije. Sedaj pa vidimo, da svet pripada kttpčevalcem, da je vojna krvava oblika kup-čijskih poslov in ne sentimentalnosti. Sonnino-Salandra sta poslala Italijo v vojno, ne da bi Imela jasno misel o dogodkih, ki se pripravljajo: posebno pa ne o strašni dolgosti vojne, kakor priča v letu 1915. sklenjena londonska pogodba, ki je sedaj le še spomenica. Vstopivši v vojno, je Italija opustila tridesetletni sistem zveze (trozveza), ali ni mislila ria to, da bi ta sistem nadomestila z drugim. Sonnino-Salandra sta poslala Italijo v vojno z zavezanimi očmi. Odpovedala je trozvezno pogodbo le nasproti Avstriji, ne pa Nemčiji, ker e mislila, da bo mogla v svetovnem sporu ob* računati samo z Avstrijo ter da Nemčija ostane izven sistema vojnega delovanja Italije. I a zmota je prinesla strašne posledice za Italijo. Glavne nedostatnosti londonske pegodbe so: da ne vsebuje nobenih finančnih in gospodarskih dogovorov tekom vojne in posebno tudi ne za čas po vojni; da skrbi le za teritorijalna povečanja, ne da bi bili pomislili, da Italija, tudi če doseže svoje naravne meje in svoje zgodovinske zahteve, ostane brez gospodarskih pripomočkov in da vzlic zmagi pade v barbarstvo in bedo. To je kratkovidnost, za katero mora plačevati italijanski narod. Po spomenici (londonski pogodbi) od 26. aprila 1915. je začela Italija čutiti težo vojne, ki je zahtevala milijardo na mesec. V tej pogodbi se je Italija obvezala, da ne sklene posebnega miru, ali Amerika ni hotela podpisati te pogodbe, češ, da ni zaveznica entente, ampak le pridruženka. Ko pa so obljubili Italiji premoga in živeža, je napovedala vojno Nemčiji, ker sicer zavezniki — ne bi bili tako radodarni. Nato je govornik obsojal londonsko pogodbo, ker ne vsebuje nobene določbe glede Reke. Napada Sonnina, kako da se je mogel tako odreči Reki? Ferri je rekel dobesedno: »Pred šestimi meseci ni nihče v Italiji govoril o Reki, danes pa, ko je časopisje po volji vlade začelo s silno propagando, bi se dozdevalo, Ja ne moremo živeti brez Reke.« — Reka je — je nadaljeval govornik — velike važnosti tudi iz gospodarskih razlogov. Brez Reke bi bil Trst "obsojen na smrt. Ta trgovinska važnost Reke dovoljuje razne rešitve. Okolnost, Ja je Reka postala vprašanje jugoslovanstva, dokazuje, da je na italijanski strani nedostajalo vsakega organičnega načrta, kar je do-vedlo Italijo v vojno. Trgovinska ekspanzija naroda mora stremeti napram prebivalstvu z manjšo kulturo. Italija mora iskati tržišč na Balkanu, na Španskem, v južnih pokrajinah Rusije. Vprašanje jugoslovanstva bi se bilo in zaigraj nam najprej sonato, ki jo tako rada čujem.« »Ah, da, Jette!« — se je glasilo sedaj od vseh strani. Jette je sedla k glasoviru in je svirala pravo gorostasnost neke sonate. Meni vsaj se je zdela najslabši glasbeni komad, kar sem jih čul v svojem življenju. V srcu sem preklel slavnega skladatelja. Celo samovar je zaspal pri tem; in po dolgih brezuspešnih poizkusih, da bi ga spravile zopet v tek, je Jette začela vlivati morni tenki čaj, ki pa ga je pridnim damam podala k šivalnim mizam, katerih niso hotele zapustiti. Ko je bilo prestano tudi to in so začele dame z velikim trudom pospravljati svoje šivalne potrebščine in je vsaka svoje zavila, je bila že ena ura po polnoči. Na to je začelo veliko šepetanje med prijateljicami in domačimi damami, dokler ni vzkliknila Jette: »Ne delajte si skrbi radi tega! Moj izvoljenec je najgalantneji kavalir. Z ve-! seljem vas pospremi vse domov.« Bil sem že neizrecno zaspan, še truden od potovanja; na vsak način pa je bilo pri tej aferi prijetnosti najmanje. Ker pa ni bilo drugega izhoda, sem napravil — kolikor se je pač( ' dalo — prijazen obraz in spremljal sem' tiste štiri dame na vse strani Kodanja, tako, da sem prišel domov šele ob 3. uri zjutraj. V kakem razpoloženju — to si je lahko misliti. Tako je — z malimi izpremembami — mineval dan za dnevom v hiši moje neveste. Vedno isti nered in nemir, neprestano šivanje obl^k, ovratnikov, plaščev itd., kakor da ni na svetu nič drugega, nego lišp in mode. Vedno isto skopuharenje v vsem drugem. Le pri lišpu, in pri tem, kar je podeljal ovnanji sijaj, niso posebno računali s stroški. Le to je — so sodili _ vredno vsakega denarja in truda. G. H. je bil — kakor sem kmalu opazil — mož, ki ni nikdar trosil nepotrebnih besed, ki se ni nikdar razvnemal; ali, čim je imel kako določno voljo, jo je znal tudi uveljaviti. Jaz pa sem se odločil, da ne ostanem v hiši svoje neveste več ur, nego zahtevate to uljudnost in obzirnost. Nekaj časa mi je bilo kakor človeku, ki je prejšnjega dne popival: tako prazno, tako zmedeno mi je bilo v glavi, da ni bilo prostora v nji za nikako pametno misel. Na srečo sem imel mnogo opravila; poglobil sem se v delo ter se odtezal mislim na svoje stvari. (Dalje.) Strm CL »EDINOST« fttev. 190. moglo rešiti z enim teh programov. Ali resnica je — je vzkliknil govornik — da mi nismo imeli nobenega programa. Govore nam, da trgovci severne Amerike hočejo Gdansko, Reko ; in Carigrad. Govore nam, da so ti ameriški ; trgovci ponudili Jugoslovanom vabljive po-! goje glede reškega pristanišča. Ali ni mogla I tudi Italija storiti istotako in dati Jugoslovanom jamstva, da bo reško pristanišče zagotovljeno za njihovo trgovino? V londonski pogodbi izjavlja Italija, da stopi v vojno čim prej, vsekakor pa ne kasneje, i nego mesec dni po podpisu. S tem se je odpovedala Italija svobode odločitve, česar niso storile Zedinjene države, ki so imele v ev-i ropski vojni odločilen vpliv, a to ne samo vsled simpatije za Wilsonove poslanice, marveč predvsem radi sodelovanja v vojni: stopile so v vojno, kadar je bilo njim prav, ne da bi bile določile kak rok, kakor je storila naša dežela. Nato je razpravljal Ferri o raznih sestankih, kjer je označal omahovanje vladne politike v notranjosti od ene smeri k drugi in rogovilje-nje raznih hujskačev, ki so bili korajžni, ako j so imeli na svoji strani — policijo. Bil je pravi ', sistem obrekavanja. i O vojaškem vodstvu vojne ne govori, ker • je Cadorna v preiskavi. Krivda na kobarid- ; skem polomu je sedaj ugotovljena: pripisati I jo je barbarski in srednjeveški psihologiji vr-1 hovnih vodstev z njihovim decimiranjem polkov, ki je zrevolucijcniralo dušo naših vojakov. Prišlo je ministrstvo Orlando. Ta je bil [— istotako kot Sonnino in Salandra — odgo-: voren za vodstvo vojne. Orlando je bil v Pa-trizu, v Rimu, ali ni bilo — vlade. Italijanski zastopniki v Parizu so imeli le en program: menico od dne 26. aprila 1915. (londonsko pogodbo) v Sonnmovi listnici. Nič drugega. Kako vse drugače je znal Venizelos braniti koristi svoje male dežele. Govoreč o razmerju med Francijo in Italijo je govornik — kraj vseh simpatij, ki jih goji do francoskega naroda — naglašal, da Francija često ni kazala prijateljstva v dejanjih. Wilson da je bil za Italijo bolestno razočaranje. Na konferenci v Parizu je odnehal od načel, za katere smo se navduševali. Preveč je bil zatopljen v skrbi za ustanovitev Zveze narodov ki jo je hotel uresničiti za vsako ceno, ker je bila ioeal njegovega življenja. Orlando in Sonnino sta hotela v svojem časopisju predočali \Viisona kot človeka, ki je nevredno prevaril italijanska pričakovanja. V resnici pa je Wilson povodom svojega obiska v Rimu hotel povedati v zbornici italijanskemu narodu, da ne more zadostiti vsem tistim težnjam, ki jih je del italijanskega časopisja o.rnačaI kot potrebne v dosego italijanskega miru. Italijanska vlada pa mu je rekla: Mol-č * [ 2 ro.;ši o tejn, ni treba, da bi javnost vedela te?i To je resnično in nevredno! Zatem je govornik govoril hude, strašne obtožbe na račun Gabrijela D'Annunzia, ker je v javnem govoru žalil \Vilsona, podtikaje mu, da je (Wilson) nasprotnik Italije iz ženskih razlogov. Ne — je vzkliknil Ferri — tega ne bi bili smeli reči v Italiji, posebno pa ne tak izkoriščevalec žensk! Nedopustno je pro- • stituiranje interesov lastne dežele z grožnja-rmi Šestnajste bitke. Nadaljevaje se je govornik izjavil proti posredovanju v Rusiji in je zaključil: Govorilo se je, da smo se vojevali za večjo Italijo. Do-. čim jih je ta izraz veliko razumelo le glede na teritorijalno povečanje, smo pa mi za večjo Italijo v civilizaciji in v mednarodnem življenju, za Italijo, ki bo imela manje analfabetizma, manie ozemelj, potrebnih boljšanja; Italijo, ki bo dajala naši čndoviii energiji sredstva, da se povzdigne na višino svojega poslanstva, ki ga pravica in civilizacija ne boste mogli odrekati italijanskemu narodu. Ferrijeva izvajanja so izzivala mestoma hude proteste, zlasti, ko je govoril o Gabrijelu d Annunzio. Ferri pa je vztrajal nepomično pri svojem: resnica je! J Ta svota ki jo je prišteti k dejanskim troikom torej Se vprašanje: Ali naj se učijo tudi ItaK- Gospodarski in finančni polGžui lialU?. Obrazložitev finančnega ministra Schanzerja. V seji italijanske zbornice je podal finančni minister Schanzer nastopno obrazložitev: Obračun finančne uprave za leto 1918.-1919. beleži dejanske troške z 32 milijardami in 659 milijoni napram proračunjenim 4 milijardam in 206 milijonov. Povišek 23 milijard in 453 milijonov obsega 23 milijard in 281 milijonov vojnih troškov in za vojaške podpore; 4 milijarde in 350 milijonov pa troškov, odvisnih od vojne, a ostali del 819 milijonov za civilne in splošne naprave. V rečenih 23 milijardah in 281 milijonih je vštetih okoli 6 milijard in pol za obveze, tičoče se likvidacije vojne in demobilizacije, vštevši umeknitev avstrijske valute v odrešenih deželah. Dejanski dohodki so porastli od 4 milijard in 419 milijonov na 8 milijard in 461 milijonov. Povišek znaša 4 milijarde in 42 milijonov; od teh 1 milijarda in 760 milijonov od glavnih dohodkov, dve milijardi in 292 milijonov iz manjših dohodkov. Ce primerjamo dohodke z dejanskimi troški, se kaže domneva primank-ljaja 24 miliiard in 198 milijonov, pokritih od 10 milijard in 923 milijonov prebitka iz kategorije glavniškega gibanja za najemanje posojil. Resnični primankljaj znaša torej 13 milijard in 275 milijonov, ki jih deloma krijejo redna sredstva državnega zaklada, deloma pa jih je treba še poravnati. Uprava za L 1919. in 1920. Obračun za to upravo kaže dejanskega primankljaja 660 milijonov; ker pa je treba prišteti še druge troške, se primankljaj povišuje na 3 milijarde in 215 milijonov. Ta svota bi se skrčila vsled pričakovanega porastka pri glavnih in manjših dohodkih na 1 milijardo in 45 milijonov. Vendar se ta svota povišuje na 2 milijardi in 750 milijonov, prištevajoč obresti od drugih primankljajev radi kritja vojnih troškov in likvidacije vojne, kakor tudi tistih, ki so že dovoljeni, ali se imajo dovoliti, in so odvisni od drugih ukrepov. V denarnem gibanju je treba upoštevati 765 milijonov na predplačilih državnim železnicam na njih lastno premoženje. za javna dela, dokazuje, kako se država zanima za izvedbo programa, ki mu je namen, da demobilizirani vojaki dobe dela. Državni zaklad in blagajne. Od 1. novembra 1918. do 31. majnika 1919. so se dejanska plačila za izredne troške povišala na 12 milijard in 400 milijonov, pokritih s 7 milijardami in 270 milijonov od najemanja posojil, in z 990 milijardi od večjega dohodka od davkov in dospevkov od javnih naprav. Vprašanje valute in Cassa Veneta. Položaj emisijskih zavodov je bil trajno dober. Če primerjamo številke od konca oktobra 1918. z onimi od 31. majnika 1919., se opaža v skupni cirkulaciji porastek 796 milijonov v kovinski rezervi; pri vlogah koristonosnega tekočega računa pa porastek za 132 milijonov. Skonti (odplačila) so padli do prvega majnika od 1 milijarde in 246 milijonov na 1 milijardo in 131 milijonov. Predplačila so padla od 914 milijonov na 812. Javni dolg 63 milijard in 371 milijonov, kakor je bil 31. oktobra 1918., je porastel na 77 milijard in 768 milijonov do konca majnika 1919. Od teh je 330 milijard in 363 milijonov nameščenih v kraljestvu. Državni dolg za cirkulacijo bankovcev je v istem času porastel od 6 milijard in 747 milijonov na 7 milijard in 714 milijonov, v glavnem vsled umeknitve bonov Cassa Veneta in izmenjave avstro-ogr-skih kron v Julijski Benečiji in v Trentinu. V tem pogledu je vlada sklenila, da čim najhitreje — v tisti meri, ki jo dopuščajo težavne razmere erarja, in po načinih, ki se določijo — izvede odredbe v stvari bonov Casse Venete in valute v Julijski Benečiji in Trentinu. Državni bankovci so se pomnožili od 2 milijard in 36 milijonov na 2 milijardi in 282 milijonov; dolg napram inozemstvu se je povišal od 13 milijard in 751 milijonov na 19 milijard in 8 milijonov. Menjalnice so imele hude trenutke vsled nestalnosti. Ali, ko je bila ta doba premagana, se je povrnila mirnost. Cvetoč je bil položaj hranilnic in posojilnic. Vloge pri poštni hranilnici so porastle od 3 milijard in 200 milijonov 31. oktobra 1918. na 4 milijarde in 50 milijonov koncem majnika 1919. Vcjni troški so dosegli do 30. junija 1919. 90 milijard, ki jim pa bo prišteti še tiste, ki bodo obremenjali dobo 1919.-1920. Minister je naglašal, da so dejanski dohodki krili troške, razun tistih, ki so bili posledica vojne. Meni, da se bo primankljaj 2 milijard in 750 milijonov za upravno dobo 1919.-1920. mogel premagati. Pred vsem je treba posvečati požnjo vnanjemu dolgu, ki se pa poravna z odškodninami, ki jih zagotove mirovne pogodbe. Nato je minister razpravljal o postopnem davku, ki se ima uvesti. Dohodki od davkov so tekom vojne sicer porastli, vendar pa je treba novih žrtev, da bo mogla Italija lojalno vršiti svoje obveze in ohranjati si kredit v svetu. Te žrtve naj nosijo v prvi vrsti bogati sloji, zlasti pa tisti, ki so imeli od vojne velike dobičke. Vlada nameruje splošno reformo neposrednih davkov. Treba pa je uvesti tudi izreden postopen davek na premoženja, iz-vzemsi najmanjša; ta davek naj zadene v prvi vrsti tista premoženja, ki so porastla vsled vojne. En del tega davka naj zirianjša notranji dolg, drugi naj služi za zdravljenje cirkulacije bankovcev. Minister je napovedal tudi davek na luksus in vino: davek na vnanje znake bogastva. Toda, da se doseže ravnotežje v proračunu, je treba štedenja v vseh panogah uprave. Trgovina se ne sire prepustiti sama sebi. Treba je ustvariti posredovalen položaj: akciji države naj se pridruži akcija vseh gospodarskih sil, podpiranih od države. Italijo more rešiti le jaka politika proizvajanja in dela. ŠolsRo opreme o JuiilskI Benečiji. Pod naslovom »Vprašanje Juliis^e Bc?c" smešno nemščino D Annunzijevih listkov, ki čije« je prinesla 24. številka tednika »L U- ^ mctali itaiiianski letalci na bivšo avstrij- nita«, (problemi della vita italiana), ki izhaja ^ tolnic^ V miru in v šoli, ne zado- __ D : — ., Im Plnrotin nomrilo nrt)i. Alda Uber- , . , ... ___ ____„ _ j • *__— jani drugi deželni jezik? Odgovor mora biti pozitiven: že radi tega, da ne bodo Italijani teh dežel absolutno manj sposobni kakor Slovani. Slovani bi obvladali dobro svoj jezik in italijanski ter bi popolnoma upravičeno zmagovali povsod — kakor se je to že dogajalo pod avstrijsko vladavino — pri natečajih za javne službe {kjer se bo morala zahtevati dvojezičnost). Za vprašanje, kakšna šola naj se otvori v takih krajih, bi bil odločilen in zadosten naslednji moment: Kjer bi bilo število šolskih otrok ene narodnosti zadostno — n. pr. 40 učencev —, tam bi se morala ustanoviti šola za u-čence tega jezika. Te šole bi morale biti, vsaj začetkoma, državne, polagoma pa bi lahko prešle v deželno upravo, toda pod stalnim in strogim državnim nadzorstvom. Kjer pa bi bile manjšine, slovanske ali italijanske premajhne, da bi upravičile ustanovitev šole, bi imela država dovoliti ustanavljanje zasebnih šol, s primerno opreznostjo seveda, da ne bi ustvarila nevarnega položaja v narodnostnem oziru. V mestih se morajo ohraniti, oziroma ustanoviti, tam kjer je potreba, poleg italijanskih šol tudi javne šole za drugorodne manjšine: V Trstu, kjer so bile samo zasebne slovenske šole, v Gorici, v Pazinu, v Puli. Te šole, kjer bi poučevali Slovani-italijan-ski državljani, ki so se vzgojili v materinščini in so izpopolnili znanje italijanščine na posebnem zavodu, gotovo ne bi bile ognjišče slovanskega nacijonalizma; nasprotno, spoštovanje, ki bi se tako izkazovalo jeziku in narodni kulturi manjšine, bi porajalo v manjšini zasluženo spoštovanje za liberalno novo vlado. UčiH bi se jezika, zgodovine in umetnosti Italije ter bi jo tako vzljubili. ' Za slovanske učitelje bi se moralo ustanoviti učiteljišče (scuola normale) v njihovem jeziku. Za poučevanje bi morali pozvati slovanske profesorje, ki bi z znanjem svojih predmetov združili iskreno spoštovanje napram Italiji, tako da se ne bi bilo treba bati učinka njihovega delovanja med učenci; njih delovanje naj bo in mora biti nacijonalno, ne pa nacijonalistično. Na enem izmed italijanskih vseučilišč — ono v Padovi bi bilo morda najpripravnejše — bi se morala ustanoviti slovanska fakulteta, kjer bi bodočim srednješolskim učiLe-ljem predavali v materinščini vse predmete — rojaki. Ti profesorji bi morali biti enakovredni rednim italijanskim profesorjem, in zasigurati bi se jim moralo tako gmotno stanje, da bi slovanski učenjaki radi zapustili svojo domovino in postali učitelji svojih roja-kov-italijanskih podanikov. V Trstu naj se ustanovi Trgovska visoka šola, ki naj bi postala velika »Mednarodna trgovska šola«. To naj bi pohajali — poleg Nemcev in Čehov — tudi Jugoslovani. Ti bi smeli na drugi strani nadaljevati svoje študije v Jugoslaviji. Italijanska vlada bi morala pri-poznati njih študije in zato bi lahko zahtevala reciprociteto za one Italijane v Dalmaciji, ki bi prišli pod Jugoslavijo. Glede učnih knjig je mnenja: V jezikovno enotnih krajih naj se stare in slabe knjige nadomestijo z novimi. Toda požurijo naj se v ne-italijanskih krajih, da se ne bodo porajali ne-dostatki, kakor na Južnem Tirolskem, kjer so še januarja meseca uporabljali knjige s sliko Karla L, ki ga ni več pripoznavala niti nemška tirolska republika. Za sodelovanje pri sestavi teh knjig naj se pozovejo slovanski pisatelji ali drugi, ki poznajo slovanske jezike kakor materinščino, tako da ne bodo knjige služile xpenetraciji«, temveč da bodo ustvarile nov duh in orijentacijo v ljudstvu, ki je dosedaj težilo na Dunaj in ki bo odslej težilo v Rim. Oblika pa ne sme biti taka, eia bi izvabljala nezaupnost in smeh domačih bralcev, ki bi spoznali pod slovansko odejo italijanski stil pisatelja ali prevajalca. Kot svarilo spominja na one nestvorc, ki jih je vsiljevala Avstrija Italijanom ob Adriji in na Tirolskem, in na v Rimu in Florenci, poročilo pi*of. Alda Ober dorferja, tajnika italijanskega Višjega kulturnega sveta v Trstu na zborovanju v Florenci. Poročilo se deli v kratek uvod in štiri dele: politična vprašanja, šolska vprašanja, upravna vprašanja in gospodarska vprašanja ter tozadevne resolucije. Omejiti se hočemo le na »šolska vprašanja« in pri teh tudi le na one odstavke, ki se pečajo s slovenskimi šolami in učenjem slovanskih jezikov v naših krajih: Šolsko vprašanje je predvsem politično vprašanje, kakor povsod, tudi za nove dežele Italije- da, v teh krajih je morda še bolj kakor v kterisibodi drugem kraju, posebno v mešanih okrajih in v onih, kjer govore drug ,ezik nego je državni. Za izključno slovenske okraje ne more biti dvoma o tipu šol, ki naj se ustanove ah ohranijo- V teh šolah bodo poučevali v slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku, in sicer po možnosti domač* učitelji, ki so dovršili učiteljišče v materinem jeziku in so se potem naučili italijanščine v posebni šoli, morda v Florenci Na teh šolah bi se poleg splosne učne snovi, ki je skupna za vse ljudske in srednje šole učili tudi toliko italijanske zgodovine, da bodo mladeniči preden stopijo v življenje nove države, na katero so jih priklenili politični vzroki, spoznali, kakšen pomen ,e imela in La Italija v življenju narodov in v napredku civilizacije. Ti zgodovinski podatki pa morajo b ti natančni, objektivni, brez nacijonalstič-nega besedičenja, ki bi ustvarilo v srcih učencev drug nacijonalizem, morda ravno tako retoričnega toda gotovo nevarnejšega. Učen-tončnega, to s redavati o zgodovmi m X^narta, kateremu padajo pomiku in tradiciji, od katerega pa jih ,e odtrgala politična potreba. .Jezik Italije« se bo ufcl povsod iT vseh Šolah, in bo obvezen predmet, kajti nesmiselno bi bilo. da ne bi italijanska vlada zahtevala učenja državnega jezika od vseh državljanov. Težje je vprašanje za mešane okraje. Italijanščine se bodo morali naučiti vsi, preostaja stuje biti samo armadni častnik, za izvrševanje vsega, tudi ne za prevajanje D'Annunzi-jeve proze v drugih jezikih. Težje je vprašanje šolskih knjig za kraje z jezikovno mešanim prebivalstvom. On sam je proti dvojezičnim knjigam, ki so se že predlagale, in kjer bi bila ena stran slovenska, druga pa italijanska, vsebina na obeh pa ista. Učenec se more resno učiti le po en jezik naenkrat. Zato naj se'uči vsak iz knjige, spisane v njegovem jeziku. Država bi morala podpirati tudi vsako delovanje na vzgojnem polju — izključena bi bila le učiteljišča in ljudske šole v mešanih krajih, ki morajo začasno biti državne — kakor vsa kulturna društva in organizacije, ka-teresibodi narodnosti. Vlada naj bi jih podpirala in istočasno nadzorovala, da bi pri vzgojnem delu bili izključeni narodnostni boji in nestrpnost. Zato bi se morali, kolikor bi to dopuščalo razpoložljivo osobje, izključiti od učiteljeva-nja v mešanih krajih vsi oni, ki ne obvladujejo popolnoma obeh jezikov. Vlada bi morala podpirati vse predšolske in nadaljevalne ustanove (otroške vrtce in slično) in jih sistematično širiti po vseh središčih zato, da bi ojačila italijansko kulturo v mešanih krajih in bi izpopolnila znanje državnega jezika pri drugorodnih učencih. Zborovanje je končno obžalovalo, da vlada ni dala nobenih zagotovil slovanskim manjšinam, in se je izreklo za enaka zagotovila za italijanske manjiine v jugoslovanski državi. •) O. Oberdorfer gotovo ne pozna »Goriškega Slovenca«, »dasa Istre« in one spominske knjižice, ki se je v vedikem številu razdelila med slovenskimi učenci, kjer se slavijo dnevi vojne in ki govori o »nezmagoviti« (namesto o »nepremagani« aU nepremagljivi) italijanski armadi. (Po »Njivi«.) živila aprovlzacljske komisije za teden od 14. do 19. Julija 1919. (Preščipne se št. 3 nove živilske izkaznice.) Koruzna moka: 50 dkg po 70 stot. kg. Testenine: 50 dkg po 1'30 i tal. lir kg. RIž: 50 dkg po 1*15 ital. lir kg. Fižol: 30 dkg po 1'20 ital. lir kg. Leča: 30 dkg po 2*— ital. liri kg. Jajca:' poljubno po 28 stotink kos vsak dan. Kava: 10 dkg po 10 lir kg. Sladkor: 15 dkg po 470 lir kg. Cikorija: 30 dkg po 1'40 liri kg. Ekstrakt holantiske kave marka Italia: 1 zavoj (60 gramov) na osebo po 35 stotink zavoj. Cisto oljčno olje po 4'— lire liter, 20 d. Kis: četrt -litra ,po t'— lir liter. Slanina: 15 dkg po 6"— Kr kg. Losos: v posodah po okoK pol kg po 2'50 lire posoda.' Sir: 5 e ne dosta j a ne volje ne sredstev, kadar gre za italijansko stran. Večina mestnega sveta ne more navajati v svojo razbremenite v, da ne bi bila opozorjena na slovenske šolske potrebe, ker se je dogajalo to v prošlosti kakor tudi predkratkim. in ker vrhu vseg" stoji dejstvo, da si je delegacija nadela stroške za tečaje, ki so namenjeni učencem, kateri so prestopili z zaprtih neitaiijaiiskih šol v italijanske). Toda ne glede na to stanje stvari, (ki je, dasiravito hudo in neznosno, poslabšanje, bolj postupno kot kvalitativno, napram prejšnjemu, v kolikor po-aienja le očitnejši in sedaj vseh ovir in obzirov prost razvoj razaarodovafuega in zatiralucga de-io\anja. kakor se je izvajaio že desetletja sem v škodo slovenskega življa), so tudi razlogi splcš-nejše naravi, ki navajajo Slovenski klub v ta korak.« »Lavcratcrjev-ih«- razlogov za črtanje teh odstavkov nam pač ni treba pojasnjevati že posebej. — -Nazioue« j; objaviJa le kratek iz\leček in dobesedno nave Ju samo oni odstavek, ki pravi, da sedanii mestni svet ne upošteva dejanskega narodnega in socijalnega sestava in ustroja tržaškega prebivalstva in njegovih resničnih političnih stremljenj, in da je Trstu treta zastopstva, ki bc jamčilo za mirno, složno in skladno -kupno življenje vseh delov -prebivalstva. List sam ni dostavil nikakršnih svciih pripomb, izpusiii pa je iz izjave seveda vse, kar govori le nekoliko ostreje proti laškoliberalni večini in njenemu nasprotstvu proti nam Slovencem. — ; Kra Nuova« pa se je poba vila nekoliko »temeljiteje« z izjavo našit: m:s:-nih. svetovalcev. Prejšnji dan ;e posnela nekoliko odstavkov iz govorov nekaterih naših politikov izza časov soških bitek, ki niso zveneli ravno preveč prijazno napram Italiji, izjavo v mestnem svetu je obdelala čisto kratko in potem napisale ped naslovom =>GK Slcven: (»Slovenci«) posten člančič, katerega naj objavimo v celoti, da bo vedelo ljudstvo, kakšne bi nus radi imeli spe-dj-reicrmirni socijalisti pri > Er:ki pravijo: -Edini važni politični čin je tvorila (v seji mestnega sveta) izjava slovenske manjšine. Včeraj smo namenoma hoteli posneti nekoliko starih izjav slovenskih voditeljev, ki v resnici niso bile čin bratstva napram Italiji in italijanskemu življu. Namenoma, pravimo, ker smo upali, da Slovenci uporabijo to priliko za priznanje »dovršenega dejstva« in pokažejo napram nam dobrohotno razpoloženje, kakršno gre državljanom, ki so na tem, da postanejo italijanski pc-daniki, kar ie vprašanje nekoliko dni. Take izjave pa ni bilo, in nam je odkritosrčno žal. Pismo, ki so je poklali Slovenci, pa se zdi. -da po-menia nadaljevanje boja z liberalci, ki sc je pričel pod bivšo vladavino. Sedaj, če se Slovenci dejanski zaved-ajo odgovornosti, ki jim pripada, se morajo zavedeti marsičesa. Na primer: 1. da je Avstrija mrtva in da ne vstane več; 2. da Italija ni Av-strija; 3. ca je Trst italijansko mesto, da so tukajšnji Slovenci manjšina, da imajo manjšine pač pravico, da se upoštevajo in ščitijo, ne pa pravice, da bi se smatrale za večino in da bi delovale na podlagi take domneve; 4. da je dolžnost slovenskega življa, kakor je -dolžnost Italije, da sodelujeta vzajemno v splošni prospeh. Toda da se doseže to, je treba lojalnosti, dobre volje in določnih izjav. Ponižavanje tega vprašanja v strankarski boj pomenja nerazumevanje vprašanja, ker se Italija ne omeja na bivšo liberalno stranko, katere posli, v sedanjih Tarmerah. ne prekoračajo meja, ki so začrtane vsakateri italijanski razredni stranki. Mi smo bili tfeti, ki smo tekom vojne pospeševali sporazum med raznimi avstro-ogrskim: zatiranimi naiodnostmi; niti danes, dasiravno sc z jugoslovanske strani, zaradi zagrizenega imperijalizma. pozabljajo v našo škodo dolžnosti, ki izvirajo iz tega sporazuma; niti danes nočemo opustiti načel zdrave spravne politike, ki se mora udejstvovati v teh deželah. Nasprotno pa se znanja jezika svojega neposrednega zaledja, s katerim ga vežejo najožji, naravnost življenjsko važni gospodarski stiki. Imamo tehtne razloge, da se ne spuščamo v razpravo o tem vprašanju, Navedemo pa naj tudi z italijanske strani glas, ki odločno govori proti uvedbi slovenščine kot obveznega predmeta na italijanskih šolah v Trstu. Tako piše včerajšnja »Nazione«: -Z vso odločnostjo se protivimo novim prizadevanjem -učiteljstva, da bi se uvedla slovenščina v tržaške italijanske šole. Pod Avstrijo se ni videla nikdar potreba, in se nikdar niti mislilo tia to, da bi se učil slovenski jezik na naših šolah. Nobeden naših učiteljev bi se ne bil upal prediagati kaj takega. In Trst sc dejanski ni počuti! slabo in tržaška trgovina zaradi tega n! nikoli trpela škode. Kar ie bilo pod Avstrijo, mora biti še v večji meri sedaj. Prav radi bomo chranili odprte vse slovenske šole v slovenskih okolkanskih krajih. Poučevali bomo slovenščino kot neobvezen predmet enako z drugimi koristni mi jeziki, ki jih je veliko, v posebnih tečajih, katerih ustanovitev b; bilo treba proučiti. Toda \ mestnih ljudskih in nadaljevalnih šolah nočemo razun našega nobenega drugega obveznega jezika. Časi mnogojezičnih kombinacij so minili. Z Italijo zediujeni Trst ne more biti osvojevaLišče za druge jezike, temveč le središče za razmah italijanskega jezika. — Jasneje pač ni treba govoriti niti o pouku slovenščine v italijanskih š^ lah, niti o slovenskih šolah v Trstu, v mestu. V slovenskih okoličanskih krajih naj bi pač o tale slovenske šole, toda v mestu? Ne, pa ne! Tako je tudi popolnoma razumljivo, da so iaškoHberahli gospodje v seji občinskega sveta mrmrali in govorili o laži, ko so čuli, da je v tržaškem m: tu 5000 slovenske mladine brez šole. Da pa njim in vsem -tistim, ki gledajo, oziroma hočejo gledati Trst z zaprtimi očmi, nekoliko razširimo obzorje naj navedemo ponovno nasledti.'e številke: V začetku šolskega kita 1918. se je vpisalo na šolah Družbe sv. Cirila in Metoda 2521 slovenskih otrok (meščanska, pri Sv. Jakobu 155, dc:ka ljudska pri Sv. Jakobu 574. deška na Acc šole 210. na zapuslovaJnih tečajih slovenske gimnazije 247. na nemški državni gimnaziji in realni gimnaziji 190, na nemški realki 115. na uči-teljiških zaposlovalnih tečajih 114, na nemškem iiceju 25. na trgovski Šoli 210, na ženski obrtni šoli ;-a šivanje iu krojenje 20, na nemški trgovski šoli 15, na obrtni nadaljevalni šoli okoli 150 Na ljudskih in meščanskih šolah torej 3924, na sred-ni.ii >.oIah 691, na strokovnih šolah 395. Skupno število slovenske mladine v mestu Trstu. Ki lo ostala ietos brez šole in šolskega pouka, znaša potemtakem — 5010. Slovenski klub v tržaškem mestnem -svetu se torej ni iagai, kakor so se čuli klici iz laškoliberalne večine, ko je navajal v svoji izjavi, da je nad 5000 slovenske mladine v Trstu brez šole. Hoteli smo to ponovno ugetoviti, ker tc številke govore tako glasno, da njihovega vbsune more prekričati Oospocju ccnzoriu pa naj povemo, da se te številke nahajajo nečrtane v »Njivi«, št. 4., ki je izšla 29. majnika t. 1., in da jih je tudi žc tedaj objavil tudi naš list. Matura na goriških slovenskih srednjih šolah. Z zaneslive strani se nnm sporoča, da se bodo v mesecu septembru t. 1. vršili zrelostni izpiti na slovenski goriški gimnaziji in na obeh učiteljiščih. Tržaška kmetijska družba v Trstu vabi k odborov! seji. ki se bo vršila v torek. 15. t. m., ob v društvenih prostorih ulica Fabio Filzi 10 I. Veselica vc.benega društva od Sv. Jakoba \ konsumnem društvu v Rojanu, napovedana za danes, se odloži na nedoločen čas. Pevke in pevce zbora Glasbene Matice vabim na sestanek v torek, 15. t. m., ob 20 v prostorih Glasbene Matice. — Načelnik. S socijalnodemokratske strani nas naprošajo, da objavimo naslednje: Danes, v nedeljo, 13. t. m., ob 16 se bo vršilo zborovanje kmetske zadruge v prostorih Gospodarskega društva v Bazovici. — Na Vr.eli v društvu pri cerkvi se bo vršilo istotako zborovanje Kmetske zadruge ob isti uri. — V Plavjih se bo vršil danes ob 10 predpoldne shod za vasi Rabuše, Plavje in Budiha. Dnevni red: Zadružništvo in današnje razmerje. — Na občni zbor podružnice »Ljudskega odra- pri Sv. Ivanu ob 10 dopoldne se vabijo vsi člani in nečlani, ki se še niso vpisali, ker to lahko store na licu mesta. Občni zbor podružnice CM D pri Sv. Ivanu bo dane^š ob 16 v Narodnem domu. Veselica pri Sv. Ivanu. Javljajo nam: Veselica, katera bi se morala vršiti danes, se prenaša na druio nedeljo, ker oblast še ni pregledala sporeda. Rojanski fantje se nadejajo tedaj obilnega obiska. Ljudski oder. Dijaška mladina priredi svoj II. glasbeno-dramatični večer v četrtek. 17. julija, točno ob 21 v veliki dvorani »Narodnega doma« s sledečim sporedom: I. Fran Gulič: »Misli v deliriju« — monolog s spremljevanjem klavirja in gosli; 2. G. Ipavcc: »O mraku« — moški zbor; 3. a) A. Sevbokl: Concertino, b) F. Schubert: Se-renada, c) V. Monti: CaTdaš, sologosli; 4. Simon Gregorčič: »Človeka nikar« — dektamacija. — O-Jmor. — 5. Haydn: Trio — tercet; 6. Kranewit-ter: »Nace« — enodejanka. poslovenil M. Skrbin-šek. Ker je čisti dobiček namenjen zgolj v kulturne svrhe, vabimo slavno občinstvo naj-vludneje, da se v obilnem številu udeleži tega večera in s tem pokaže svojo blagohotno naklonjenost do svojega dijaštva in njega vzvišenih namenov. V Trsta, dne 13. julij« 1919. štev. Ml Strm TtL Promet v pristanišču. Prip!uH: »Bosnia« iz Kur-čole. »Garda« iz Ripnsta, »B. Bruck« iz Benetk. »Innsbrack« iz Tarante; Ocpluli: iBellaura« v Benetke. »Venezia« v Beneike. Nov FodransberK? Morilec Fodransbertf. ki ie razkosal svojo umorjeno žrtev in nosil vsak kos posebej v morje, je že zdavnaj mrtev in pozabljen. Nehote pa pomisli človek nanj, ko -sliši o včerajšnjem dogodku. Včeraj, ob 22'30, je mornar Lazar Rais, vojak oddelka rušilcev podvodnikov, sedaj vkrcan na ladji >Masse 272«, zapazil v mor,Mi, blizu pomola 0 v stari prosti Iuki dele človeškega trupla. Potegnil je na suho človeško glavo in roko. Obvesti! je takoj karabinierje. Obveščena sta bila tudi poveljništvo pomorske obrambe in -sodnijska komisija, ki ie prišla na lice mesta. Ukrenili so se ukrepi, da se najdejo tudi drugi deli trupla. Lahko »da gre za utopljenca in da so valovi razkosali že precej gnHo truplo, toda lahko gre tudi za zločin kakšne človeške zveri. Nepreviden tat. G. Hermann Rait, ki stanu« v ulici Tor S. Lorenzo 7, je včeraj kupoval na Kor-su Garibadli v neki prodajalni klobuk. Približal se mu je neki »prijateli«, ki mu je zmeknil listnico, v kateri je bilo 6000 kron. 3500 Tomunskih tejov in nekaj lir. Ko je g. Ratt zapazil da mu je listnica ukradena, je šel po v-seh menjalnicah in op'.-zoriJ, naj aretirajo možakarja, ki bi prišel menjat teje. Okoh 14 je prišel v menjalnico Zacolin na Verdijevem trgu neki »stric«, ki je hotel menjati ^00 iejov. Med tem ko je menjaval, je šel neki urad-n.k po karabinjerje. =Sricu« pa ie baie nekaj zasmrdelo, kajti planil je naenkrat skozi vrata in izginil v vratolomnem begu. Denar so izročili ka-rabinjerski postaji v uhci deU'Orologio. Padel je v morje. Včeraj okoli 11 "30 je odplul cavaJicre Peliegrini Ferrari s parnikom »Risano« iz Portorosa v Trst. Blizu Izole se je Pellegr;ui nagnil čez krov in padel v moric. Vkljub vsemu iskanju ga doslej še niso mogli najti. Bržkone ie revež prišel preblizu vijaka ter si ni mogel več pomagati. Od nerfslje da nedelle. Dragi prija te Ui in... ne. idriigemu spolu se moram že izogniti kajti tu ali tam je morda... dober človek, ki bi rad kaj, če že ne naravnost podtakni", pa vsaj namiga , al. da-si danes nisem več v čislih pri našem drugem spolu ne le radi sivih las, ki mi kvarijo glavo, ampak tudi radi tega, ker me cbr^n-.enja ta hiba. da imam v marsičem — svojo glavo. Dr J prijatelji, torej: ali se ni žc dogodila tudi vam. da ste ^ii kam po imenitnih opravkih in da ste pr tem pozabili, kar je bilo — glavno?! Tako se ic di;go mc-ni v zadnjem mojem razgovoru z vami. Govoril sem o neskladnostih, paradoksih, ki jih je našs življenje polno in sem hotel to u-fs toviti v glavnem s klasičnim primerom s pariške konference. In ravno na to sem v svoji vnemi — pozabil. Ču te torej! V \cs svet so bili raznesli iz Pariza ve t. da so se zečela med Jugoslovani in Italijan; — direktna posa^anja! Tajnih direktnih pogajanj pa si ne more noben človek z normalnimi možgani p-edstavHati drugače, nego da so gospodje stopili v osebne stike med seboj, da so si govorili iz Hca v lice. kar so si imeli povedati. Vzradostili smo se na tej vesti. Vzbujala ie nado, da se možje vendar kako pobotajo med seboj ter da najdejo fornvukro rešitve, ki bo morda sicer nekoliko bolela na tc; i:; oni stran:, ali, ki pa vendar dovede spor iz zagate, v kaeri se nahaja. I! tempo č galant-uomo — pravi laški pregovor. Cas ozdravlja in •poravnava vse in tako ozdravi — -sem si mislil — tudi Hudi od bolezni nerazumevanja svojih pravih koristi ter izči^ti spor med Jugoslovani in Italijani. Tako smo mislili in se nadejali ob vesti, da so se začela dirc-ktr.a pogajanja. Ali, kako so se vršila v resnici ta direktna" pogajanja? Kakor smo dcznail /z Pariza iz najzaneslivejega vira, je bila stavna označba teh direktnih pogajanj ta, da niso bila — direktna; to je: da se niso vršila od osebe do osebe, iz lica v lice! Gospoda so se bili pač zbrali v nekem h>telu pod isto streho, ali — vsaka v svoji sobi. Niso se dogovarjali iz lica v Kcc. ampak od — sobe do sobe. Angleški in ameriški liud-e pa ■so vršili pr" tem službo — Francozi imajo besedo: »p i:!;cn ljubezni« — listonošev i talijansko- j u-go-slr ■ : :iske ... neljubezni. Od sobe ido sobe so nosili sporočila, da — se možje ne morejo sporazumeti! F rektna pogajanja, ki se vrše tako — nedirektna ali ni to najhujša neskladnost iz življenja pariške konference?! Niso si hotel; pogledati iz očesa v oK na ta način so hoteli priti do medsebojnega pri !te! stva! Osebna mržnja naj bi dovedla do m.- -etr.-iega razumevanja in miru! Paradoks na na svojem višku. In to v dvajsetem stoletju — v ei. 'e. u civilizacije, človekoljubja in tolerance! Ali s:r.o nesc-dobni in nemoderni! Iskrico nade pa imam >eJaj: da je namreč po izpremembi v italijanski dt-!e aciji prišlo spoznanje, da so direktna poca'?.nja res potrebna, da so najkrajša pot do vspeha in da morajo biti res — direktna. Vem. da se bodo nasprotstva hudo kresala, da bo iskrilo. Ali zn„na stvar je, ki se često dogaja: beseda da besedo, pojasnjuje se marsikaj, in po besedah bi moglo priti pomirjenje. Pa še neko drugo izpoznanje mora priti. To namreč, da treba izključiti metodo, »ključ.« po fcr.erem sta delila plen sfaganapa« in »harlekin.« Dr. Gregorin — Bog mu daj dobro kjer je — je ob neki priliki pripovedoval to zgodbo. Faganapa in harlekin sta se združila za skupno podjetje: Kajti, v tem slučaju ne bodo mnogo kori-stiie tudi tiste glasovite sstrategične meje.« Strokovnjaki priznavajo in izkušnje zadnje vojne uče. da vihra moderne vojne z vsemi tistimi njenimi peklenskimi »tehničnimi sredstvi« tudi preko stra-tegrčnih in tuči »najnaravnejših mej«, če je nasprotna -sika bogateja na takih sredstvih. A. kdo more vedeti, na kateri strani bi bila v prihodnjem tepežu veča moč?! Svet je okrogel, se suče, in žn-vim se sučejo ljudje in stvari. Danes si še .errt. jutri že doli — danes vi-soko na konju — jutri — na tleh. Zavezni1 dan-"-'eea dne si morejo postati sovražniki jutršnjega dne. Taka-le krivičiia .l .ev nevarna stvar in spojena z velikim rizikom. Zuto bi bila vendarle tu i v pariškem slučaju previdnost in pametna sprav*,ivosi b&ljši d.ei modrosti. Zato pravim, da ni modro., ako se proti sovražniku napenjajo strune prehudo Ni modro, če obdeluješ z brcami leva, ki je ranjen, ali ni mrtev. Moja modrost — ni je dosti, ali nekaj je vendar-le — mi pravi, da še najbolja in najvarneja strategična meja je... prijateljstvo med narodi in dobro sosedstvo! Dan na dan nam zatrjajo sicer in jaz nočem odrekati vere, da imajo najbolje namene. Ali — samo namen ne koristi, ni nič, je pene. je beseda brez vsebine. Mož, skromen posestnik, je ležal na smrtni postelji. Pozval je k sebi notarja, da mu napravi oporoko. In narekoval je: temu toliko, drugemu toliko, tretjemu toliko itd. Slednjič je pripomnil notar: Ali, oče, vaše premoženje ne iznaša toliko. Vem to -r- je bil odgovor bolnika —, ali sorodniki naj vedo, da sem imel najboljo voljo, da bi jim mnogo zapustil — da je bil moj namen najboljši! Kej . to je črv. Ali zgodilo se je že. da tisti, ki so bili. niso bili najslabši možje: dobrih namenov in tudi dobrih dejanj! Samo da se dobra dejanja tako rada pozabljajo. Nikdo pa ni čudotvorec Ne tisti, ki so bili. ne ti-sti. ki bodo! Smo pač v dobi prenovijanja! Geslo je: vse treba prenoviti in obnoviti. Tudi tisto, kar ni bilo slabo. Samo da se ne bi uresničil na nas tisti rek, ki pravi, ca je bilo vendar-le boljše, ko je bilo — slabše! Porotno sodsife. Tatvina, ki se ni posrečila. Včeraj sta se morala zagovarjati pred porotnim sodiščem Anton Lotieger, star 19 iet, rojen v Trstu m pristojen v Vrhniko in Hektor Benuiich, star 22 let. rojen in pristojen v Trst, radi tatvine. V noči dne 22. februarja t. 1. je vozil vojaški avtomobilist Alfred Lonciani v »garažo« v ulici Cecilia Rittmeyer. Pred skladiščem zadruge zasebnih uradnikov je videl voz in moža. Kmalu potem so izsopili iz skladišča, na katerem so bila vrata privzdignjena, trije možakarji, ki so se začeli pomenkovali 6 kočijažem. Lonciani je takoj posumil, da ne gre tu za pošteno delo. Poklical je nekega tovariša vz garaže in oba skupaj sta stopila proti kočijažu. »»V tem skladišču so tatovi!« je rekel Lonciani glasno. Kakor bi mignil, je skočil kočiiaž na te besede na voz, zažviga4 in pognal konja. Dva možarja sta plamla iz skladišča in iz-ginila kakor blisk. V tem je prišel mimo še tretji vojak an vsi trije -so vstopili v skladišče. Srečali so dva možakarja, ki sta hotela mimo njih, teda vojaki so ju priieli in odpelj-aH na ka-rabinjer-sko postajo. Možakarja sta današnja obtoženca. V skladišču ie bilo pripravljeno blago, ki so ga tatovi mislili odnesti. Anton Lonegber je razun tega obtožen, da je dne 28. februarja 1918 ukradel še z nekim Arigom Zagorjem v san o van ju Antonije Gru-dene obleko, perilo, zlatenino itd., vse skupai vredno 1152*50 kron. Zaslišanje obtožencev. Prvi je zaslišan Hektor Benulich. Pripoveduje, kako je šel s svojim tovarišem Lonegerjem po ulici Rittmeyer. Pred skladiščem zadruge zasebnih uradnikov je stal voz. Nekoiiko ljudi je nosilo blago iz skladišča in ga nakladalo na voz. Vprašali so ju če hočejo pomagati, a ona dva sta sprejela ponudbo. Ko 8 tednov stari, se prodajo. Dean, Gornja Greta 405. ODDAM stanovanje, jedilna-spalna soba in kuhinja. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 3876 PRODA se molzna koza po zmerni ceni. Milan Poljanšek, Logatec. 3873 SPREJME se izurjena šivilja. Plača po dogovoru. Milan Poljanšek, Logatec. 3874 KROJACNICA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, IIL je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 VDOVEC, 38 let star, s tremi otroki, obrtnik in trgovec, želi znanja z dekletom aLi vdovo breiz otrok, ki ima veselje do trgovine. Zahteva se slika. Ponudbe pod »Sreča« na ins. odd. Edinosti 3872 MOČAN voziček s štirimi kolesi se proaa po zmerni ceni. Ul. Geppa 23. 3871 FOTOGRAF A. JERKIC, Trti, mL delto Poste iU tO. Gorica. Corso it. U »z dvorišču. P 1233 ZA UČENJE KLAVIRJA, ■dteljica poočaie v klavirju po vatorija. Naslov pove ioscratil pod itev. B 121. klavirska konser-Ediaosti Edi-nesti^ ter v vseh drugih tržaških listih, kjer p '^te ćlede Andreja Nanuta, da je skoraj go-l< .o stor i smrt na vešalih (^Lavoratore ga meni celo pokopanega na pokopališču na Vrhnik i), si Vam dovoljujem v naslednjem po-dciti o usodi Nanuta nekoliko bclj natančne pedatke. ' vojeensno s<~m bil branitelj, bivšega vojaka-/ :,eja Nanuta. Imenovanca je v resnici so-c io domobransko divizijsko sodišče v Ljub-li'.ni. Razprava pa se je vršila v veliki vojašnici tu v Trstu. Nanut je bil sojen v Trstu koncem meseca avgusta 1918. Eil je obdelžen istega zločina kakor Angel Fr2nceschini." B ia je edinole razi-k a, da je bil obenem obtožen tu'ii zločini dazertaciie, ker je poizkusil uiti iz belgijske vojašnice v Ljubljani. Nanut je bil v resnici ebsejen v smrt na ve-šal'h in siccr radi tega, ker je sodnija smatrala, da so pri tej tatvini dane tri obtoževalne okolnosti, navedene v §§ 462 b (zaprta sivar), 461 c (»I. n v z iprto poslopje v tliiribi) in 464 b (na eraričnem imetju) voj. k' z. ~ah. Z ozirom na to je v s-—.: I u ? 47! voj. kaz. zsk. v. >i•'»o sodišče Nanuta cbsod;io k smrti na ve-šrlih. N-?.n tj t je kazen povsem mimo sprejel, ter je ci" č c izjavil, da ne ž jI;, a podam ničnostno pritožbo, pač pa da naj vložim prošnjo za po-n:'ioščcrje, kar sem ludi storil. Ker pa so se spisi v slučajih obsodbe na smrt v rednem postopanju brez izjeme morali poslati v svrho presoje, ca Ii je sodišče po za-I. nu pravilno sodilo, na vojaškega generalnega pravdnika najvišjega domobranskega sodnega dvora na Dur.^', cc/:i razun tega, ker sc: i na vsak način ho;:! obvarovati Nanuta najhujšega, in z ozlroiu na ckclnost, ker sem si^atral, da je sodišče pri kvalifikaciji obtež.e-vah-ih okelnosti storilo r sodno pomoto, podal posebno vlo^o na vojaškega generalnega pravdnika s prošnjo, np.j generalni pravdnik netančno preišče slučaj ter dvigne proti razsodbi ničnostno pritožbo v varstvo zakona. Ker mi je tudi tačasni voditelj razprave ter v t r.ški državni pravdnik osebno zagotovil, da l trii sodišče stavilo predlog za pomiloščenje, z »iodilom, da vobče ni navada v sličnih slu-< i h, da bi se izvršila v resnici obsodba, sem i nja, da se razsodba res ni izvršila, sosebno 1 nisem sam dobil nlkakega obvestila. Na-5 tno sem mnenja, da danes Nanut uživa i zlato prostost, ki mu jo je podelila ljud-amnestija. Nanut je bil namreč od tod c ^cljan v zapore na ljubljanski grad. o je izbruhnila revolucija, je ljudstvo, kot—mi je znano, tudi v Ljubljani izpustilo vse - : ške ujetnike na ljubljanskem gradu, in i m trdno, podarilo tudi Nanutu, čeravno ne j vsem upravičeno, zopet zlato prostost. Upoštevajoč kazen, ki jo je dobil sokrivec ) nceschini, morete iz navadnega slučaja, in t. h slučajev sem v svoji številni praksi pred \ :aškimi sodišči imel preobilo, razvideti po-r vno, kako kruto so bivša avstrijska vojna išča sodila po itak prestrogih kazenskih c ' i očalih bivšega avstrijskega vojaškega kazenskega zakona. Z odličnim spoštovanjem: Dr. Egon Stare L dru*e strani pa smo izvedeli, da se Nanut baje nahaja v mariborski kaznilnici. KNJIGOVEZNICA. Pietro Pippan, Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. 2epni koledarji lastnega izdelka. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 201 MAJOLICNE PECI IN ŠTEDILN1KL M. Zeppar, ul. S. Giovanni 6 iu 12. NaiboliSa izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 PAPIR. Velika zaloga papirja Ja ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastone Dollinar, Trst, Via dei Gelsi 16. 256 DAMSKA KROJACNICA A. Riager, Trst, ulica Cooimerciaie 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po an-gleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337 ČEBELE s panji in satiriki vred (18), mera 26X40 (7 sistem Albert-Znideršič in 3 Znideršič - amerikanski) se prodajo takoj. — Pojasnila daje KstRn črnjeRa, učitelj Ročok Polje, pošta Roč, Istra. □i 'F ■51" j Olf £3'3:8,12. t B. J2 B3pr*a n u SSUSEPPE V8SCO¥iSH v Trs!a, 3.U 3 £1 ::SIa ši 22. P.o-iaia S3 : W pieiililiji immi VUani G. VISCOVICH. n i □ i J D u_ □ m.: £ n !□ ld mm, tot K! ifcfUlftUsvi ul. azrriz?a vsrjhh 3 imi veliko z^log^ mrtvašk h rredmetov. Venci Iz porcilan * In biser vv, vezani z ae ie' o žica,\z umetnih cvetlic m tujkami bi napisi. Slik-ni Mccclaaa ' --i. ^strgnkbu * f iiVA■ J i j ulica Mazzi-.i štev. 33 (cx Nnova) S sf<e žilaio v Trsta registrovana zadr, z neomejenim jamstvom Dl. s«. fi'niči'Ka Asiškeja 20, r. nal s^rejsma hranilne ulo^s od L 1 da!je. Trgovcem otvarja tekoče čekovn® račune. — Posoja hr nilne pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. I Risova kiselina rn l2ih3 sos3a blkarbonat svaže Kiiaaii škrobni klel Mri fira^shi gunl „Kordofan" Pristno rzSečilo Lši&S, nsfžslin, lu:i:i3S2Si Pristno ktt^iasaa iaaen^ore Vo ^jfo za čevlje v lesenih šHsISjlcafii t3cćra c a g:a Zelena gsrca Žveplo dvakrat «9Sčeno v vrliki mnoiini pri HOLLAHOIA COLOHIAL drul i x osn. j. v Tr^tu V. Pse? Lusgi da PaSasirina 2 (vogal ul, Corsn«9) Ta eba Sat. 24*93. JOSIP STRUCKEL Trsk, vogal Via Nuova-S. Calarina. Vel ka izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske. — B ago za suknje, žamet, ba hant, s ile. etumin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižanih konkurenčnih cenah. ZOBOZDRAVNIK D". M RAČEK TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. ImlMn izdiranje zob. Mtimi ia mM zbM2 Dll ZOBJE in 6rez čeljust?, zlate krone in tudi obrobki VILJEM TUSCHEHSSS TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma> 13, Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. Sc< nad 14 let staro, poštenih sta-rilev, s primarno naobrazbo, -sprejme tako] v manifakturno trgovino JSROB Ffljoiea — oipsoa. Deln. glav. K 30,103.033. Reserve K 8,5JJ.00J Centrali: T^ST na Um ti mmh 5 - Via S. M) 1 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotar, Ljub-ljasa, Metković, Opatiji. Split. MbenU, Zadar Ekspozitura: Kranj. Obavija vse v b-inčno stroko spadije^e posla Sprejema vi03a na hranilne knjižice proti 3i/2°0 letnim obraslim v baneogiro-prometu proti 3«/o letnim o-brestim. r.a odpoved navezane zneske sprejema po najugodneje h pogojih. Ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. laje v uj£B varaaslai mhh (SsIjs Blagajna posluje od 9 do 13 ZLATARNICA G. PINO, TRST se nahaja ns Kor.ru št. 15 (bivša zaiarnica G. Z. R: BilMBIB fiLOSA DR IH ZLflTAiilHE ~ veliko izbero se vdobi pri POVH v Trstu TRO GARIBALDI (BARRIERA) 3. Onozarjamo na to. da se ie 7. t. m. tržaška! Dorea preustrcMia. Med tem ko je rr.-^tl vojno na- i stala razvada, da se je pristop na borzo splošno j dovoljeval, se je sedaj, vs!ei delovanja posebnega | odbora, orr.^jil pristeo na borzo le na zastopnike! bank in vevjih trgovskih h?š ter na razne patenti- j rane sensar!e. Tako je borza zopet zadobl'ia -skoro ' uradni značaj. Borza potuje vsak delavnik ter traja od l>s do ( V/z pop. Kurze določa sedač goriomen-jeni odber j Jer ie zato sciaaie tečaje smatrati za uradne. » Milnimi PLES0 DoMftll. D a KES, 13. t ir., se priredi PLES prvič po peiih Is'iili. — l ozirom na razgled po naših rnzuaima vam k obilni udeležbi — MLADIM. registroranii zadruga z omejenim poroitoom ulica sv. Franca As. 20 Telefon štev. 1157 Opremljeni z najmodernejšimi stroji In pripravami Izvršuje vsa o tiskarsko stroko spadajoča dela o najlepših oblikah' točno in po zmernih cenah mmmmmmnvna^ nmtamanttvamnmi