ilLOKRANJEC SLOYENSKIKMET CLAS1LO DOLENJSK1H KMETOV. Ommloi Mm dmlo mm mlmro prmvdo mlowmnmkmam kmtmlm. Izhaja I. in 15. vaakega dm». — Vse poilliatve protlmo na natlov NaroAnina za celo lets tuaia K 2. Belokranjao Praga VliogradlCe*. II. letnik. Praga, dne 1. svečana, 1909. Štev. 3. Starim naročnikom! Vsem starim naročnikom smo poslali na- üRled prvi dve številki lctošnjejra letnika. Od trctje štev. naprej k;i bomo pošiljali le oniin stnrini naročnikom, ki poravnajo do Medaj naročriino za prvo leto. Novim naročnikom! '] Na naročila brcz naročriine se ne mo- lemo ozirati. Na oytled posljemo dve šte- Vjlki; kdor bi lista do trctjc nc narocil, tcmu . list üstavimo. Zakaj? Zato, kcr imatno raise samo 500 plačujočih naročnikov, kot 2000 dolžnikov. Mi storinio vse. kar je v naSih ruočeli, da z listoin narocnikom kaj nudiwo, zato na] pae nihče nc zameri. da se bomo ozirali le ila one naročnikc, ki nam k temu del» pomorcjo s tern, da posljcjo maleri- kostno svoto K 2'— naročnine. Za I. 1909 naj se pošlje K 2"— (izven Avstrije K 3"—) na na.slov Belokranjec Praga Ceško. Naročnina za I. I9O9 znaša K 2*-. Casopjse, ki si: nam pošiljajo v zameno, prosimo na naslov Belokranjec, Praga. Noviny, zasilanc in'ini vvinCnoii, prosi me laskavč na adrcsn Belokranjec, Praga. V ziinifiK) smo i>re.icli letf;s: Jca takoi oiieiiiouočilo kot dež. predsednika. Toda, kaj se je zgo- dilo? V veliko prcsenečenje menda i mno- Kili poslancev S. L. S. je vstal njen načelnik dr. Susteršič, in začel — hvaliti.Scbwarza kot nekakc^a dobrotnika Kranjskc. in zvra- Cati sept, dojcodke tako, kot bi jili bil prav zaprav kriv — ljubljanski župan. Kai takega je pač samo v sedanjihj: kranjskih raznierah mogoče. | Z razSir'jenjem volilne refornje je prišlo v duž. zbor nekaj novili ljudii PovrSen opazovalec je m«Kcl dobiti mnenje, da dež. zbor dela z nekako pomlajenostl) in vese- ljem do dela. Toda za vso del«jvnostjo je bilo pa jasno videti v ozadju. da je vse deio He vrši nikakor na temelju slo^eJ ki je daja samo firmo. Vse delo se je vr^lo v zna- nienjii in intencijah S. L. S. ¦' Njeni poslanci nele da niso pomagali naprednim v nastopu proti Svarüu. njen na- Čelnik na ni le zagovarjal. teijiveč celo sknšal odvrniti od nje^a pozorriost in za- valiti vso odijoznost scptemberskifi doKod- kov na svojesa brata v sloKi. posl. Hri- barja. Ceniu vendar prikrivati: Klcrikalct so sklenili, da vse naprednjakc, kar se jim jili ne pusti kupiti, uničijo ene^a za drutum. Jiribar, eden najbolj delavnili naprednjakov. se jim zdi vsled te^a dcla najboJj nevarcn. zato so napravili celo v dež. zboru poskus oncmoKočiti «a, ker ,so si mislili. da se jim v slucajii vspeha tak poskus vsekakor iz- placa. niavna stvar jim je bila. da svoji pol. modrosti 10 inilj. dolya dajo zakotiito obliko in da si pribore veCino v dež. šol. svetu. Oni so namreč, da se tako izrazimo, tudi Kledc iičiteljslva bolj prcvidni, kot napred- njaki. Učiteljstvo se niora enkrat za vselej dobiti pod oblast. Zato najprcd dtžclni Sol. svet v roke, potem. ko bo učiteljstvo enkrat spokorjeno, se bo self event, moglo misliti na zvišanie plač, katero so sevc sedaj od- klonili. Oni vedo dobro. da je ucitelj kot do- sedaj večinoma edini intcliRcnt v vasi, edino tudi zmozen voditi kakšno prosvetno. po- litično ali «ospod. orKanizacijo izven njili, lorej proti niih stranki. To bodo skušali pred vseni enkrat za vselej onemo^ociti. 7. iiosojilom |ia zopct mislijo nstralio- vati ristale neodvisne elementc po deželi: češ kdor nc bo z nami. |>a nic nc dobi. Vsem onim starim naročnikom, od katenh nismo prejeli za I. 1908. naročnine, smo poslali požtni nalog na znesek K 205. I Ipriiviii&tvi». STRAN 14. BKLOKRANJEC. (SLQVENSK1 KMET.) 1909. Kinetjc, dobro si zapomnitc: Vsa modrost S. L. S. prcosnovati de- žehio nospodarstvo (il)stoji v tern, da je na- redila 10 iniljonov kron dol«a, za katercKa se l)i> plaeevalo po 45.000 kron ot)rcsti na Ictp. in da ho zvišala deželnc doklade. Ko Pridejo k Vain njciii anitatorji povcličevaf stranko, koliko jc naredila za kmcta, po- vejtc, da jc narcdila Id milj. kroti dol^a, da bodo torej sic vsc popravc ccst, vodovodi ifd. i/ tcKa dcnarja, torej iz miljonov, za katere hoste vi plačcvali v obliki zvišaitih doklad po 45.000 kron obrcsli, cclih 50 let, in da sc bo ta duj^ povrnil iz Vašili davkov. . Da ,sq iilasQvati za ta dol« tudi druKi Ijoslanci, nič pc de, ker ima S. L. S. v dcž. zbonVza scdfij" večino. ter dela sama kar lioče. Vsc dclovanjc dcž. zbora jc pokazalo, da je vsc Ic fonnulnost, da se je v njcni le pritrdilo, kar .so že prcd imcli nekatcri Potres v Italiji. Črtc potrcsnili sunkov na Siciliji in jugozahodnem kosu Itnlije, v Kaiabriji. vodje S. L. S. sklcnjcno v njih strankar- skih odborih itd. Poslanec Schwefel jc stavil rezolucijo v zadcvi Marindola in Zuinberka, za katera naj vlada ulcda. da sc čim pred priključita Kranjski. Poslatiec Matja.šie sc je ojrlasil pri raz- nravi o dr. Šusteršiea nujneni prcdloKii o "iijctju lOmiljonskeiai posojila tcr Kovoril <> Dotrcbah Bcle Krajiiic. zlasti pospcšc- v'tnjn vinorejc pred vsem z popravo potov, tL'r o raznih nesrečah. ki so zadclc Bclo Krajino. K tcmu «ovorn sc ob priliki šc vrncmo. Pri razpravi o slovenskili obč. iia- nLsili, jo. |., jc sotflasal z prcdloKom libcral- <-"i I'irca rckoč: Na slovcnski zcml.ii ni za slovcnsk« Ijudstvo Ircba nikakili ncmškili jia|)isov. NcniSki napisi poles slovcnskcKa sc mi zdc, kakor pri stirili dobrili kolcsih pri vozn pcto kolo. Zakaj pa Ncmci nc napravljajo polcv; "cmškili napisov tudi slovenskili. 1'rosini sl;tvno zbornico. da iiritrtli |)rcdnovoniikovi rcsfiJuciji. Pirčeva rcsolncija sc sprcjmes slovcn- skiini slasovi. V soboto Id. I. jc bil nato de/.. zbor odisrodcn. Kranjska hranilnica. Govnr poslanta dr. Oiažna v dežcliicm zboru Kranj- skem. (Koncc.) Kur/na izguba. To jc tcdaj ttsti tako »varno naložent« del rczervnCKn zaklada, katcri.je vse po- prej neifo pa varno naložcu. ker so vsc tc tii- sc žc stare in se inora skoro polovjco do- liodkov porabiti /a popravljanje. Ako se inojročc Kospodjc pri "Kranjski branilnici« tolažijo s tein, da hodo vclikansko kurzno i/j.rii()r). kutcro so imcli pri različnili papir- jih, poravnali s tern, da se bodo kurzi zopet dvinuilj, jini žalibože.ne morem pritrditi, ampak opo/.orim jih. da bode v raeunskcin zakljueku za leto 1908. kurziia izguba Se veOia, kakor pa v letu I°(i7. Omenini na kratko Ic ianuarske priori- tctne oblijracijc južne žclczniee. Hranilnica ima ich oblinadj v noininalni vrednosti .^,1)35.5^) K, ki so pa imcle koneem leta kurs po 297 kron 2H vin., tcdaj fisurirajo v ra- Cimskcm zakljueku Ic z vsotn 1,879.492 K. V letu 1908. pa ic izkazoval kurzni list dmiajskc borze z due Ml septcmbra vrcd- nost oblijracij Ic 257 K 51 vin. Kurz sc tcdaj. ^ospoda uioja, ni dviKiiil, ampak patlcl i^ri cni obli^aeiji za 2.1 kron, in so bode znašalo zopef na stotisoee izjjube. Vse tc podatkc seni povzel iz raeunskc- v.w /akljneka 'Kran-jske hranihiice« same, in npaiii, da son visoko zbornieo prcpričal, da rczcrvni zaklad, to cdino jamstvo za vlo^c, ui varno nalo/.cn, in da vsled tcjra tudi vlojrc same niso uiC- varne! (Tako jc!) VJadno nadzorstvo. V tcm mišijenju me tJdi ne omaje'izjava, katcro je izdala visoka'c. kr. kraniska vlada z due 7. oktobra, 1908.'in v katcri .trdi Jijen >Iandesfiirstlicl»er Kommissär« kqsoocI'Oo- zani. da ic prejilcdal knji«e in lijascr'vse v rcdu, da tcdiij ni unbene nevariiosti. ; ' Zu bozjo volio, ali.se more tak '^avod krit je 'Kranjska hranilnica«, revidirafiyV enem clnevu. in'tV) šc od nestrbkö'vnjaka, kakrsen jc ravno s. (iozani, ko hi vendar strokov- njak imel mno^o posla, nainiänj eel niescc. (i. (iozaui ni strokovnjak, in vrlm te«a je dobil Sc od hranilnice 6fK) kron honorarja, ka'tertSK» po riK^cnT niiüijcnj« fie- hi smd vzeti. Ta honorar Kotovo ne pov/.diKiije ve- i odostojnosti plaeancya ' vladnc^a nadz(jr- nika. Pri takein nadzorstvu ni jiotovo nobe- ncjra rcda; in tejta prf »Kranjski hranHni- ci« ni. Za nemške nacionalne namene. /lospodoiii pri >Kranjski hranilnici«HiiM) dosti-inar pravila, amiiak ^rlavna skrb jini je, da poclpirajo protislovenski sisteni v naši dezeW. ...... Kvo vain 'dokaza. ' ' " . ' V smislu pravil Kranjskc branilnice* sine ona dajati od svoje^a dobieka le za, obče korsiti in dobrodelne namene rnesta Ijiibljanskega, oziroma kranjskc dežele. "Kranjska hranilnica«'tudi ue zyinudi ob vsaki priliki poudarjati svoje darezljivos'ti v obče koristnc naniejic. Toda kaki so ti 6br če koristni uameni? Tu nckoliko zglcdov, V l.jubljani obstojita dvc clasbeni druš- tvi, nemško lllharmonično drustvo in slo- venska »Glashena Matica«. — Obc ti druš- tvi sta kulturna faktoria. upravičena. da ju podpira niesto. deželn in država. Tudi »Kranjska hranilnica« sc šteje med njene' podpornike. Toda kako pöstopa pri razdelitvi podpor? Rcdna letna podpora fiiharmoničnega * društva znaša 3500 kron, podpora »Olas- beni Matici« pa 400 K. Ko je nemško društvo piazuovalo svoj jubilcj, mu jc darovala 50.000 kron in pcnzijskcmrr fondu te^a dru- stva istotako 50.000 kron. Za uradnjn dru- stveneKa doina clohilo je pa 155.000 kron. Nadaljc pokriva primanjkljaj pri komorni Kkisbi v zncsku Ictnih 1000 kron. »(llasbena Matica« pa ni sprejcla niti vinarja kake iz- redne podpore, niti vinarja za znradbo svo- jc^a društvenena doiiia. Ako scštejcmo te podpore za eas desetib let, dobimo, da jc podarila > Kranjska hra- nilnica« nemškcmu filharmonieneinu druž- vii v tern easii 30Ü.000 kron, >Olasbeni Matici« pa Ic 4000 kron. Tako ravna ^Kranj- ska hranilnica« z dobiekom slovenskih vlos! Ze ta slucaj ka/.e, da podpore te lira- nilnicc niuiajo /načaja občc koristi in dobro- dtlnosti. ampak zasledujcjo le noiiticen, - ncniško-nacionaliii nauien. To bom dokazal ludi s slcdečeini slučaji. Podporno drnstvo nemških visokošolcev iž Kranjske jc prcjclo leta 1907. ..... 2000 K; podporno društvo slovenskih visokošoloev ' pa — nič. Krajevna ženska šulierajnska sknplna ie dobila za božienico 500 K; žen- Vtir.i. BELÜKKANJEG (SLOVENSK1 KMET.) STKAN 15. skii i)odni;;uica sv. Cirila in Mefoda pa — use. NemšT.i »Turnverein« 100(1 K. sloveuski »Sokole — nič. Kaki so uradniki? '' Ali pa ima mouoee (;i liraniliiiea uasta- vljenc slovcnskc nrudnike? Nc. iunpnk sa- me zajcrizene iiciiiskiMarjc, katcri so niast- no |)!ač;ini. lie zalo, ker umraio uinoico tk-- lati, ampak /ato. da blatiio po časopisih slo- venski narod, (isti narod, otl kalcre«a žive. (Skandal! Sramota!) Kako dele čisti dobiček. Kar ic dala -Kranjska branilnica nio- Koče kj'j za kako hiralnico ali holnisnico, nuj se s tern nc livali Picver, saj to je ven- dar njena prokleta dnlziiost (Tako je!), 1 je pa zopet odžrla revezern .100 kron in jih darovala — čuitc svojemu direk- torjii (Ciijtef), kateri jc imel itak lepo pla- čo. To jc Skandal in iima/.anost prve vrste, katere so zmožni Ic pri Kraniski branilni- ci". (Skandal! Ne/.aslišaii Skandal!) In o po- (resu, teclaj ko jc bila Ljubljana skoraj raz- rušciia in se jc vsakemu tuicu v sree smi- lila, kaj je pa tedaj storila ta nemška hra- liilnica za IJubliaiio? Ali ie moKoee dala ka- ko inilijonsko brezobrestno posnjilo. ali ic ponuwila zidati SIovcncuii liise? No, nič od vsuKa te^a, dasiravno jc ravno tcdaj pri- eakoval ves svet od liraniliiicc. da stori kaj izrcdiKva. Res, storila jc uekaj izred- ntica, dala jc uboniin Ljubliančanoni nekoli- kf> hrezplačnih kosil, inr/le inhe in slarena kruha za nniazaiii znesek 75')0 K 12 vin. (Sranmta). Scvcda, čc bi sc dalo Icdaj kaj podpore ul)ov;ini I .jubljančanoni, kjc bi sc pa potem dobjl denar za ncinško-nacionalnc iianicnc.-' In ako bi dajala la liraniiniea od svoje- «a dobička res za obC'iie koristnc naniciic dcžcle kranjske, potciu nr bi bilo iinmičiio Manic di'/cle (ako /alosino! # Nadaljna darila v neniško-nacionalne mi- nicrie. V/,\ neniško nledališče jc spravila hranil- nica čcz 600.000 kron .skupaj, vrlm tcjia do- biva ncinško '^lcdališko drušivo šc poscbcj podporc 3000 K, slovcnsko .DrainaliOno društvo' pa nic! Ncrnško pevsko dru- f.tvo 450 kron, slovcnska |>cvska društva — nič. Ncinško i'laninsko dništvo 2000 kron in izvanicdnr podporc 1400 kron, ^SIovcnsko planinsko drnštvo« in »Deželna zvcza za pospe^evanje (njskeKa promu- ta« zopct nič! Nadaljc v/dr/.ujc /Kranj- ska liraniltiicn' s slovenskiin denariern tu- kajšnjo Siilferajnsko šolo. ra/nc šulfcrajn- ske vrtce po Kranjskem in ^tajerskem. l)a, liranilnica. katcra sc rcdi r>d sloven- skc«a dcilaria, izda na leto nad stotisoč kron v slro.uo ncinškc naniciic. Kako dajc kredit. . Kranjska liraniinica - ic lcta I'>n7. dal.i yf)7.l)(Ht K krcdita na hipoleke, tia mcnice pa v islcni lcrn 676.000 K, Slovcncum sc y.' dalo 167.000 K liipotckarnckra. K76.000 K pa nicničnc«! krcdita. Nemci so toa-j dol)ili 8(10.(100 K liipotekariKwi in 500.000 K mc- iiiOiic^a krcdita. 340.000 kron še neraz- deljenih. Poslancc Ciril Pirc in tovariši so vložili \ scji kranj. dcž. zlioia I4.-I. slcdcči n ir j n i prcdlo«: V /adcvi dobave krme. Visoki deželni zbor sklcni: I. Izicka sc ob/.alovanjc, da jc c. Ur. dcžclna vlada v prid kranisknn kmctoval- ccin 7x mcscca jnlija l^nM ztipočcto akcijo radi ponianjkania krnit1, ki bi zahtcvala iiajtočnciso i/vršitcv, lako zavlckla, da da- nes ni niti do poloviee dovr.šcna in jc vslcd tci,ra njcn preKoristni nanicn skoraj doccla oncinoKočila in uničila. -. l)a se ta na]>aka vsaj kolikor šc nio- K<)če popravi. sc c. kr. vlada pozivlje, ua v tcku encKa tcdna dovrši vsa za končno izpeljavo akcije |)otrcbna dcla osobito s tcm, da iiemudoma »(jospodarski zvezi< in Zvezi slovenskili /,adruy;'< zaukažc do- bavo kimil i/. drune doslcj iicizčriianc polo- vice vladnc podporc v oreostalem znesku 25ll.(H)(l K.'< * Kcr jcincd zascdanjcin kranj. dcž. /bo- ra vlada dovolila poIck picjšnjc^a ' '- tniljo- na kron šc lOD.niMi, znašala jc ccla podpora WHMKMI kron. ()d tc svotc se jc porabilo za žc razdcljcno scno 2WUXMI. tako da jc odslcj šo .mi.iKK) K ncrazdcljcnili. Na stotisočc kron dcnarja jc tu. kinctom pa živina po lilevih lakole krcpa. Kako to? Kdo jc tcniu kriv? I >va vzroka sta. Prvi je v lem, da državni. oz. vladiii uradniški aparat prcokorno dclnjc. Vlada in jih občinali sliode. kjcr zalitcvajtc yorcnje tocke, da Vain ne ixiyinc po lilcvili /.iviiia. dočim le/i iiii vladi Ljubljani na stotine tisočakov, ki so nauicnjeni za nakup knnil. Pri dru.v.i ra/delitvi sc bo razdclilo I7.29S i| (novih ccntov) otrobov, 214S q kornzc in HM(.' u laneiiili Iropin; ostalo se porabi za scno, ki so Ka kinctjc iiaročiii 459 vauonov. Olrobi bodo po K 7, koruza po K in, laiiene tropinc po K IK, in seno po K S. Zastonj-se lie bo ničcsa razdajalo. — Za scno prcostane I,s7.i)(i(l K za 2b() vaK(^- nov, tako c!a dobc kinetic \-'-; /.uproseuu niiiožinc. Na none torej, kinetjc. Skliüitc sliode. K.jer nc «re dru^aOc, naj župan skliec vsaj obč. svet. kjer župan te«a neec, naj se obč. odboruiki /.hero sami. Na taken) scstanku sklcnite trori navedene -tri točke pisinciio poslaii na dež. vlado v I.iuhljano; dotično viojrd nai N si navzoči iiodpišcjo in uaj se jo takoi od|)ošljc. Napravitc to č i in p r c d, dokler bo šc kaj živinc v blcvii. Kinetje. /.«anite se! Doma in na tujem. Tolstojevo ninenje o anekslii Bosne in h'erccicovine po Avstriji priobciino v listu. i'ripoinniti mor.iino, da taki izjavi, kot sploli vsem resoliieiiaui itd.. nc pripisujemo iiikake i'jaliie vrcdnosti. Ce bi tudi deset lükili izjav Tolstoj olulodauil, lii d c j s t v a nc sprinienil; take moei iiiina niii on. Po- inen take iziavc leži v liodoCnosti. in ie posreden. Pisatelj vpliva na iavno nuienjc; ki sc poznejše zaCne javliati in uplivati na doirodke. Za nas iiua va/uost tako innenje kot inncuie človcka. ki jc ^rrof. ki jc bil čast- nik. ki sc him ie poiuiiala vclika bodočnost kot državncnii! uradriikii in pisatclju, pa jc vsc sktipaj pustil in sc vrnil na kjne- tiio živet. Nas kinctc inorajo torej zani- mati niejjovi na/.ori, a zaniniali nas bo- do bolj. kcr so nodani v zadevi, ki se nas kot .liitfoslovanov naravnost tičc. Vsaj se razprostira I'osna za onim Velikim Klekoni, katcrc^a je videti z vseli višjili niest Ik-lc Kraiine doli na lirvaško-bosanski nicji. STKAN tO. JJEU)KKANjl:C. (SLUYTINSKI KMI.T.) I'W. Oddclki mcd znamenji so Kcsla. ki iih ic postavil Tolstoi kot uvocic posaniczniiu ocl- slavkoui svojfKii elanka. Štajerski Slovciici so izsaibili v kratkcin casu /e driitfena svoje^a prvaka iz stareiše dobe. I'red kratkeui jc mini dr. I )ecko, due 25. p. in. je pa iinirl dr. Janko Since v Mariboru. star 75 let. Oba ta dva moža sta bila poletr bratov Vošii.iaknv nied )dav- niini clclavci. ki so postavili nied štajcrski- mi Slovenci temelje oneinu narodnemu dc- lii, katcrcga nadaljuje sedaj vspesno Narocl- na stranka štajerska. Kriv, što si živ. la jiiKosiosauski pre- Vfovor jc pač za Slovence kot narocen. Vcndar več ni moKoče ineiida pokazati vsakovrstuc zvestobe ua vse strani, kot se izkazuje |)o veteranskih društvili. A veii- dar je vlada razpustila Ljubljansko vet. driištvo, ki iina po svojili pravilili pred vsem namcu vrojiti patrijotično iiiišljenjc. t. j. zvc- sloho in ndanost cesarski liiši in državi. Na- pravüo je ta Kieli. da je dovolilo 200 kron /a one, ki so bili od vojakov 20. sept. I. I. ranjeni in nekateri za eelo življenje oliro- mljciii. Ker jma društvo okroK 2/5.000 K \' svrlio |)odpiranja vctcianskili vdov in sirot uabnmcKii deiiarja, vsled razpusta drustva ves ta dctiar zapadc - vladi. Zclimo le. 0:\ bi vlada še nadalje tako vspešno branila "in razširjala zvestnbo in »datnost itd.« kot so ji jc to v 'em slučaju posrcčilo. Pridiužu- jemo sc sanio . pozivu onevra slow lista, ki jc opozoril. da se je Se vee veter: dru- štcv cnako prejrresik) in naj sc proti njini I'ostopa z enako doslednostjo. VeteransliC miiforitie so podarili vete- ranci v Ričanili |)i"i Praui, ko so ra/.pustili svojc (lništvo. pražkim eestnim ponieta- Oem. ' Tistlm, ki so zavarovani pri nemskili zavarovalnih dru/bah. Kdor jc zavarovan pri kaki neinški zavarovalni družbi in je "jcjiovo zavarovauije vinkulirano v kwrist kakc iicnškc liranilnicc, koje dolžnik je, ka- tera liranilniea pa urn ne dovoli prestopa li kaki sloveiiski ali slovanski zavaroval- fiiei, ta se naj obrne do kakcKa sloven- s k e n a d e n a r n e ?. a z a v o d a z a p <>- >>o j i I o v etiakem zneskii. kakor «a ima Pri Mcinški liranilnici. naj poplaea to ncui- Sko Itranilnieo, na kar si bo dal laliko svo- je poslopjc zavarovati pri slovcnski lira- nilnici. Klerikalni slovanski centrum so osnovali diž. poslanei na Dimaiii. V tcj zvezi so Slo- venci. Mrvatje. Oeški klcrikalu in Staro- i'usini. Prcdscdnik jc Ivčcvic, prvi podpred- ^ednik jc dr. Šusteršie. nicsto druKcca pod- predscdnika (lobe češki klcrikalei. Takiti forinaelj v slovanski politiki ni pozdra- Vljati; šc malij z iiiKOslovauskcjja stališča. •'•'k'oslovariska politika tndi v okvirin naše monarliiic, zlasti sedaj po aneksiji, iina- bodočnost za n as .1 n k <> s I o v a n c edi- ru> le na taki podla^i, da bi niojjli vzporcd- n(' delati ,liiKroslovani brcz razlikc vcroiz- Povcdanj tako da bi torcj iiiokü scdeti po- Icji katoličanov tiidi naši iiioliainedanski in Pravoslavni bratje. Vsaka drnua »jiikosIo- Vanska« politika bo pomcnila Ic ritnski du- iiajsko-ncinški napad 11a jujj. V kakšncin siiiisln se bo i;ibala politika tctra Slovan- skejrax centniina. jc Šusteršič tcincljito raz- ložil - s svojim nasiopom v Kranjskcni 'le- zelnem zbo^u v i)riloK npr. slovcnskiin solam? ne, tcmvcč -- baronn Švarcu. — /.nano jc dalje, da so naši klerikalci zvesti obozevaki dunajskili kr.šč. sociialistov, s kterinii se bo skiisalo iti vzporcdno. A kdo so ti Ijudc? S. p. in. je njih poslanec A\- niann prcdlo/.il v niž. avstr. deželiiem zboru prcdlo«. ki se je tndi sprejel in pi'cdlnzil cesarin v sankcijo, da naj bo učrii jczik po eeli holnji Avstriji edino le nemsuna. i'a /akon jc naperjen proti Celiom; tell jc sanio na hunaju pol iniljona zato so za^ro- zili s solsko stavko, čc bo ccsa^r Korcnji za- kon podpisal. 2(i.(MK) čcškili. otrok na |)ol. Avstrijskem bo stavkalo, to jc, nciialo hn- dili \p solo. In s tenii duiiajskimi »krščanski- mi" socialis'i so ncjverncjši prijatclji liiiši S. I.. Strankarji, in z iiiimi ter češkiini kleri- kalci bodo sknšcili ».luK'islovani« delati skn- paj politiko. Klerik. se inora priznati, da ra- čunajo z bodočnostio. Vedo. kako se iitc.^ne razviti jn^oslov. zavest. zato liočejo z pri- nicrno ornanizacijo napcljati tok tell razvit- kov na svoj inlin. da bj iiiokIi pravočasno to iiioč dobiti v roke in jo izrabiti v svojc liaiiicoc. Da to njili delo dimajskim neinskim vladam more sanio uxajati. ic iasno. ker Oim bolj »kutoliški« bomo mi Slovenci in Mrvat- je v politiki, tcin bdlj iia>dnšerio se homo sovra/.ili in bojcvali z pravoslavnimi in mo- liamedanskiini .lu^oslovani - Diniajn in šc koimi diu^cmii v korist. »Cesky Klub«. I'olc^ jujioslovanske 'Narodnc Zvezc«, kf bo plavaia pred vscm v vodali tujili interesov, so vslcd izstopa če- škili klcrikalccv iz skupne^a »Nar. Khil)a« vstanoviti čcški naprcdni drž. poslanei »Ce- sky Klnb«, v ktcrem so te stranke: mlado- čelii, aKrarei, napr. staročehi, morav. 1 jnd. stranka in oba realista.« Ta zvc- za naj bi bila po mnenjii posl. Drtine točka, okrni: katerc naj bi se počasi osrc- dotočjli ostali naprcdni slovan. cleincnti. Ta razvitck jc Ic pozdravljati. ker ka/.c. da drevesa raznili ^iisteršičev itd. nc bodo rastla do neba. ; Slavnostni sprcvocl na Dunaju, katc- revca so sc ndele/.ili tiidi jjlasoviti > Kranjci ¦¦, izkazuje vclikanski deficit. Dunajsko nicsto jc žc dalo MM) tisoč, država baje misli dati 40(1 tisoč, a vkljub tcmii še ostane pol mil- ion kron nepokritejra. Kaj čnda, da je na- stal w. tcKii pravi kr.šč. soc. Skandal. O veliavnosti cliihovniskcßa /akona ic sodilo tc cliii okrožno sodiščc v Ovrrskcm (iradišču (na Moravskcm). I'rf>f. HoRoljnb Paulus, ki jc bil prej katoliški du.liovnik. je prcstopil na starokatoliško vcro in se jc ožcnil. Škofijski konzistorij v Brnu jc po- bijal zakon kot nevcljaven. Sodiiščc jc izrcklo, da jc zakon po avstrijski iKistavi v e 1 j a v c n. Mera za grola jc v kat. cerkvi drujca, kot za nas kineia, zlasti čc se ta mera pozlati. /nana stvar jc. kako nasprottijc in Knni po svojili ccrkvah proti scžiKaiijn inrtvüi. Do I. l.W). ni bilo tako buclo. Pra- vovcrni katoliOan, ^rof Sylva Taroucca, jc v svoji oporoki zapnstil znatno svoto za samostan nsmilienili bratftv na Duna- ju. Totla za po^oj. da sc ta zncsek izplaO;;. jc stavil, d;i sl- mor.i njegovo telo po kato liškeni obrcdu pokropiti odpcljati v (ioto na Nciuško tcr v lainošnjcm krcinatoriju vpc- pcl.iiti. NjcKovo /cljo se je sevc spolnilo. in vie z njcKoviin iicpcloiu jc bil postavljcn \ diinriiski cerkvi doticne^a rcda. — Tako poroča VIM. izvcstjc za scžiuanje mrtvih. PrcKanjanie Srbov v Bosni. V Saraje- vcm jc bil obsojen urcdnik Srbske l^jcči« JuKovič na 7 niesccv težke ječe. en njcuov sotruchiik pa na cno lcto jcčc. A zakaj vsc to? Casupis ic priobčil v srbskem prcvodu :ick Olanck iz Casopisu > Pester IJoyd«, ki i/liaja \ Muda-Pcsti. i'rav avstrijski recept za povzdi^o domoljubja. Na OKrskem imajo 41 polkov. V njih jc 42" ,, Mad/arjcv, 10" ,\ Slovakov, J5V« Ncmccv, If)" „ Srbo-Hrvatov, 15"/,, Malo- rusov in 15"/,. Romunov. Madžari iinajo od vsch 41 |)olkov sanio 4 čisto madžar- skc: madžarska vcčina jc v ]H polkih; ostalili 2.1 jc polnoina iiemadžarskih. Kadar začno vojaki misliti.bo torcj hitro konec inadžarskciia šovinizma. ¦ Nemška prenapetost jc povsod cnaka. Dočim n. pr. na Kranjskcin 5"¦« Ncmcev v/iva °5", „ pravic (imajo n. pr. 2 popolnoma ncmški ^iinnaziji. in I rcalko, 95"/',, Slo- veneev nobene slovcnskc jrinmazijc in rcalkc) po dežclali, kjcr imajo vcčino, na- rodnostniin nianjKinaiii šc diliati ne pustc. Xnani so kruti izjciuni zakoni na Nemškcnj . p/oti Poljakotn. Toda z dru^iini narodnost- iiii. ki imajo to srečo, živcti v njili sosed- stvu, lie ravnajo prav nič boJjšc. Na Klza- ško-l.otrinškem (deželi. ki so jib vzcli Fran- cozom v vojski I. 1S70) prepovedujejo vsl dnistvene prircditvc, ki imajo francozki /načaj. J'udi liujskanjc proti znaneniu za- družniškciim narodu Danskemu sc vedm: bolj razširja ob danski meji. Prcdscdnik iiemškcTii društva za ŠlezviK-tiolžtajn ic dejal na aniiaf-ncm shodu v Tondeniu, Ym jc Kovoril o Dancili: -Smo Nemci; Ce to ncv pojde druKačc, potem nani pomayaj b o a in h I a d n o j e k I o!« Ta P'cdscdnik je — s o d n i k. Tako jjovore pač edino !c kultur- iio bankcrotui ali pa diišcvno bolni ljudje. Ob/.alovati jc le ncmški närod, da je v njem i prostora za toiiko ljudi s tako čutno posuro- vclostjo. Ncmci naj pazijo. da znodovirKi, v/.^oiitcljica narodov, nc pošljc cnkrat nanjc mrzlcKa tuša. ki bi tcincljito ohladi! njili vroCiniJ, da bodo zmožni zopct za noi- malno kiilturno dclo. kot so bili, npr. tak- r.it. ko so da!i Olovcštvii svojcjra (lotheja ali l.iitlira. Iz Bele Krajine. Poročil sc jc v.. Milan Žnidcr^ič, trno- vec v Matcnji vasi z Kdč. Malči ŽnidcrSič roj. Skušck in Metlikc. Iskrcno cestitamo! Velika ncsreča zaradi neprevidnostl rahe orožja. V Žclcztiikovi čevljariKki delav- nici v Ljubljani sc ic z^odrla zaradi labkomf- sljcncxa ravnanja s samokresom velika ne- srcča. Ko jc nied dclom l°lctni čevljarski jpo- inočnik Pran Mohorič. rodom iz Kranja, p<>- kazal posiovodji Aloj/.iju Kink« samokros. 1909. BliLOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) STRAN 17. v katerem so bilc 4 patrone, ie ta samokrcs izpraznil tcr um üal i>atronc s saniokrcsom vrcd nazaj. Moliorie je nato dal tri svojemu prijatelju Kavčiču, eno pa je dcjal zopet v samokres tcr z njim v svoji lahkomišljenosti ponieril v svojega tovariša, 221etnega če- vljarskeKa pomočnika iz Metlike R u d o I f a Kifnarja. Pri ti skrajui neprevidjiosti se mu samokres sproži ter je krogla zadcla Kitnarja v čelo, ki sc je takoj zgrudil nirtev na tla. Ker je itnel v roki takrat -baS čc- vljarski nož (knajp), se je pri padeu obrezal tako Iiudo, da je bila ccla mlaka krvi okrog rijega. Na lice niesta došla policijska koini- sija je odreidla, da so poncsreCcnca odpc- Ijali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, Mohoriča pa, ki se je bil tako ustrašil, da je liotcl sko- Citi skozi okiio. a so Ka domaei se pravo- časno ol)držali, so aretovali. Bil je ves iz sebe irt je kakor blazen vpil, da naj mu dajo samokres, da bode Sc sehe ustrelil. Pred hišo sc je bila zbräla velika nmožica Ijiidi, ki jo je skoraj poldrugo uro oblcgala in sc rnzšla že poziio potem, ko so mrtvcca in Mohoriča odpcljali. Moborie se bode zago- varjal pri c- kr. deželnem sodišcu zuradi pregreska § ,M5. kaz. zak. Iz Metlike. Zalostnc razmere, ki vladajo v lieli Krajini, so pritisnile tudi blcščeč pc- čat rnestii Metliki. Ono moreee spanje, in ncdelavnost, ki je tako karakteristična za naš kraj, —- kar sc bo pa kinalu zelo niašče- viilo - je lickako ravno v nasem inestu doscgla višek. lirezbrižnost v vsakcni ozi- ni vlada pri nns iti oni stari nazori nasiii pradedov. Bliža sc čas, ko bode prisla žc- leznica v naSe kraje, a pri nas se ne stori nie -- ->ho ?.c Bog dal.-< Občinsko gospodar- stvo je že pod vsako kritiko. Dokladc in davki so vedno večji, ne stori sc popolno- ma nie v korist inesta, a ob koncu leta pride vedno deficit na dan. Ulice, trg in nekateri deli mesta (zlasti onj del pred cerkvijo s staro podrtijo) se sploli nc mo- rejo prištcvati k inestu, ker ima vsaka vas lcpši del. Ülicc, ki so najbolj obljudcnc ti- üjo celo leto v blatu, da se ga more skoraj do kolena gaziti. po noči vlada vedno tema kakur v rogu -- ker navadno mesca cakajo. Nikakor ne dela tudi cast inestu dcjstvo, da so v jednein delu mesta (pravzaprav povsod) gotovi deli stanovanj obrnjeni rav- no na cesto. odkoder se širi potem po ce- lein mestu jako prijetem duh. V olcpšavo ne poštc. Pa, gospodje, ne jezite se na dopis. temvcč spravite sc na dclo. Nesreča pri spravljaiijii leda. Ko so due 4.. jan. l°(l(; vozili vozniki led za g. A. Sebaheria v Sciuičii. je sin Iv. I »erganca iz Vavpejevasi po ncsrcči povozil (>.Met- nega .1. (iolobiča iz Srednjevasi, kateri bode težko okreval. Kriv je bil deloma sain. ker se je hol.i bal za svoje vole, kakor pa za svojo oselio. Bilo je nauiroč tako, da sta se na ovinku srečala in eden druKinu pre- malo imiaknila. Nesreča iiikikir ne praznuje. Iz Oiuotc sc nain poroča: due 1.^. t. in. je podivjani bik /.e priletnc^;i I. Ivanctiča iiapadel in na tako poskodoval da bode Ie težko okreval. ixi tudi je za vedno za delo nezino/.eii. ker mu je podivjana /.ival skoraj vse kosli polomila. Iz Semlea: Due \H. t. in. sc je pri nas poročil ^. Vatroslav Vobič, naš organist, ro- dom iz Štajcrskcga. Zbral si je domače clekle. Obilo srece! Iz KnstilniCarskih krogov. Vclika miio- žina našili Kostilničarjev je dosedaj vedno Je toeila Koslerjevo, tako zvano DraKonsko pivo. Ker sc pa sedaj zavcdajo, da so Slo- venei in pa ker se tudi bojijo bojkota, bi nc bilo napaeno. ako bi se kiitera slovenska ozironia slovanska tvrdka potrudila, si pri- dobiti te odjcmalcc. Koslerjev agent je za- stonj cele dnevc prctcčene jeseni |)ri uiar- sikatcrem gostilničarju prcbil, ter gostilni- earje prepričeval kakšno ljubezen da ima pi- vovarna do Slovenccv oziroma njih denarja. Belokranjski Sokol« je priredil Id. I. I9(W vesclico z vcseloigro »V Ljubljana jo dajmo«. Zaniuiiv program je privabil toliko občinstva, da se jiji je moralo mnogo vrniti. ker niso dobili prostora. Že takoj živc slikc so naravnost očarale ohčinstvo, kajti bilc so v resnici krasne. Vesvloigra je zeio do- bro uspela in igralci, ki so vcčinonia prvi- krat nastopili. so zelo dobro rešili svoje ulojje. (laSper in Pavle sta vzbudila občno pozornosti in žcla sta pri glcdalcili tudi innoKU priznanja. Upati je, da jih kmalu zopet vidinio na odrn. Rotija je zelo dobro pogo- dila svojo ulogo, posebno pa v sceni, ko pridc po Marico, da mora iti domov. Marica je bila ljubka in sc je popolnoma poglobila v svojo ulogo tcr jo tudi častno fešila, ka- kor tudi Ncz.a. ki je zelo dobro zadela ono dekliško liinavsko nedolžnost. Po igri se je lazvila zelo vcsela, neprisiljena zabava, kakor je že dolgo nismo bili vajeni. Zavla- dälo je pravo sokolsko bratstvo in cnakost in obrtnik, delavec in uradnik so sc združili in ni bilo poznati razlikc med posameznimi stanovi. (iodbeni klub je igral neumorno iti izvrstno do rauega jutra. a dokazal je tudi, da je vreden podporc občinstva. Prva česka splošna dclniška druiha n.i zava- rov4iijo M ±lvljenj* v Pr»gi ima svoje glavno Etstopstvo za vse tlnvenske deželo v Tntu. Tt družba zavtruje na iivljonje po najnižjlh cenah in po najugodocjših pogojih. Iz Novega Mesta. Zenska bolnica v Novem ineslu. V seji kranj. dcž. zbora je v tej zadevi poročeva- lcc posl. Povše poročal. da je de/.elni zbor leta 1905. dovolil za zgradbo ženske bolnice v Novem niestu prispevka 5S.(HH) K. ki nai bi se postavil v dveli f)brokili v deželni pro- raeiin za leto luli(> in leto IW7. Ker pa de- želiii zbor ni deloval, se ta svoüi ni mogla izplaeati, pač pa je deželni odbor dovolil zdravstveno okrožiiemu zastopu najetjc l>o- soiila v enakcni zncsku in obliubil. da bo predlagal dežclnenui zboru, da se 4'.'¦¦"¦ . ob- rcsti, ki iili je moral zastop plačcvati, po- vrnejo iz de/.ehiili sredstev. Poznejc je deželni odbor. meseca oktobra IMdN, izpla- Cal na ]irošnj() zdravstveiicga zastopa 55.0(Ki prispevka. Ker pa s lem stavbeni stroški še niso bili pokriti, je bil zastop prisiljen najeti .še posojila 55.(KK) K. Bolnica pa nima pra- vice javnosti. Zdravstveni zastop je prosil za to in pa tudi. da se oskrbnine za plafila neztnoznc, na Kranjskem pristojne bolnike za feus, da sc podeli bolnici pravica javnosti, |)ovrnejo iz dczelnega zaklada. Z ozirom na to prošnjo stavi deželni odbor sledeče pred- loge, katcrih sprejem poročcvalec z ozirom na to, da je bolnica prava sreCa, pravi bla- goslov za Dolenjsko, toplo priporoča Prcdlogi se glasc: 1. Visoki deželni zbor iz- voli deželni odbor poablastiti, da sme zdrav- stveno — okrozneinii zastopu v Novem mestu iz deželnih sredstev povrniti izkazane obresti do največ 4I/V'/.. od poso- jila, ki «a je ta zastop pri »Kranjski hra'riil- nici« na račun od visokega dcželnega zbo- ra v seji due 23. novembra 1905 dovoljcne podpore 55.1)00 K najcl v enaki visokosti, in sicer za čas od ,i. scptcmbra 1907, to je od due dotičncKa sklepa deželnega odbora, pa do izplacila dez"elne podpore. 2. Viy>ki deželni zbor izvoli deželni odbor poobla- stiti, da izposluje Elizabetni zenski bolnici v Novem mestu pravico javnosti. 3. Visoki dežclnl zbor izvoli a gospodarska kriza tch Krajev le dckuna končana in rane, ki jili ie vsckala tem dcželam, še nc bodo tako hitro zaceljene. Pridohitnc ra/.incre so šc vedno silno slabe, zaslu/.ek rcdek in pi- cel, ker vcčina tovarn še ni pričela obrata. STRAN 18. BELOKRANJIX. (SLOVENSKI KMET.) lW;t, Ker vlada vrhutcga tuüi siliia draj;iiija, jc (reba pač dobro prcmisliti, prcdno sc kdo odloči /a izselitev v krajc, kjer inn žujja občntna škoda, nesreča, ccsto tudi — po- Kin.« Sl. Narod. Igre o seplembrskih doKodkih v.Aine- riki. Kakor bereiuo v slovcnskili amcriškili li.stih so inrali 10. junuurju v Milvaukee, NVis. izvirno žaloigro »Narodni inučeniki« t. j. sestavo tranicnili doKodkov dnc 2(1. sep- ttmbra v Ljubljani. Inra jc baje jako obscž- na in obstoji iz predi^re, treh dejanj tcr do- Kodkov ob jirob» naših narodnili mnčenikov na pokopališču. — V Clevclandu, Ohio sc je pa ustanovilo narodno društvo z iinciiom »Adamič Lunder«. Namcn mu jc ohraniti vcčcn spomin nied aincriškiini Slovcnci na scptembrskc /rtvc v Ljubljani tcr dclovati v korist in napredck slovcnskena tiaroda. Hruštvo priredi februarja narodno dramo v trch dejanjih / naslovom »Krvava noč v Ljubljani«. Snov je vzcta iz dogodkov 20. septcmbra. () tcni bcrcmo v »(ilasu Naro- da«: »lcra jc zanimiva tudt vslcd te^a, kcr Rastopijo v nji dobro poznanc osebe, ki sto- je v prvili vrstah narodnili borilccv. Na- slopii ho izkušcni politik, prvak in najvcčji Pisatelj slovenski dr. Ivan Tavčar, .Franja dr. Tavčarjeva, dr. Karel Triller, Ivan liri- bar, župan ljubljanski, dr. Oražen, dr. Ko- ^<>l.i, poteni poročnik Mayer in druKi. Igro Jc spisal očividcc doüodkov.« Slovencl v Ameriki. V Stcclton, Pa. ie ncvarno ranilo Martina Bajuka, odpeljali so Ka v bolnišnico. 2465 kron so nabrali amcriški Slovenci za scptcrnbrske žrtve v Ljubljani. UčeneCs katcri ima vcseljc do trgovine, 13—14 let star, se sprejme tako] v trgovino z mešanim bla- Rom pri Anton Zurc-u v Črnomlju. Lev Nik. Tolstoj o priklopljenju Bosne in Hercegovine k Avstrijl.') Uvod. Na dano nsiholoKično nalovo, kako bi se dalo nr;ivnati. da bi Ijudje našcKa časa, kri- stjanski, človokoljubni, skratka dobri Ijudje ixvrscv.'ili same strašnc zločinc, nc da hi sc Cutils krivc, je moKoča sanio ena rcšitcv. Trcba.bi bilo, da jc vsc tako, kakor je, trcba bi bilo, da bi Ijudi ra/dclili na državc in na- i'ode in da bi jili navdahiiili s prepričanjcin, da je ta razdclitcv /.a njc korisina in da so dolžni žrtvovati življenje in vsc, kar jim je svt-tcKa, da ohranijo to poKuhno in za nje skodljivo razdelitc-v. Mi smo tako navajcni misli, da laliko cMii Ijudjc razpola^ajo z življcnjcni druyrih. da sc nain narcdbe teh Ijudi o tein, kaj naj druRi verujejo in kako naj postopajo, ne zde čisto nič čudne. Ako ljudje lahko izda- jajo take ukazc in sc jini pokorc, je to mo- Koče samo zbojj tega, ker Ijudje ne prizna- vajo v človeku tejja, kar tvori bistvo vsa- kcjra človcka: Božanstvcnost njcKove du- šc. ki je vsikdar svobodna in se ne pokori nikoinur. razen svojemu zakonu, to jc vesti, zaHonu božjeniu. (Dalje.) ¦) To svoje mnenje o okupacijlje poslal Tolstoj vsem Rlavnim slovanskim časnikom, med lem tudi Slovenskemu Narodu, ki ga je priobčil v polncm ob- segu dne 19X11.08. PrioMujemo članck slavnega Slo- vana zato, da se čitatelji seznanijo z nazori veleuma, ki je zapustil blišCeCe mestno življenje, in se povrnil živct nazaj na kmctijo. Razne vesti. Ali je božično drevesce ncmškeea izvo- ra? Picd kratkiin sciti čul raZjiovor o jasli- cali in božičncni drevcscu. Ra/pravljalci o tej tenn so prišli končno do zaključka. d;t so jaslicc domača šeKa, božično drcvcsce pa jc neniškcKa izvora. l3ri tcj priliki stm st; spomnil rajncKa l.avstika. Sedeia sva leto pred njeKovo buleznijo v Ho/.iču v »Kster- l.arcijt'vi kleti kjer je sedaj u. fabiana ko- s:ilna. Lcvstiku :ii bilo prav, ko sein onieni^ da jc božično drevescc nemškuKa izvf>ra. Najprtj se ju Levstik, kakor ic liila njexova narava zadrl v me. poteni. ko se tnu je kri poleula. je prise! in prijazno na doljco in ši- rcko razkladal in doka/(oval. da je božično- drevcsce prava rtiska torci slovanska sck». Na Kuskern poznajo še od prastarih časov božično drevcsce, ki «a imenujcjo, kratko. jolka (v-smreka«). Od pravoslavnih Rusov jc priša nlavada na evanjreljske Prusc. Jas- lice pa so pristen b a v a r s k i običaj in od Havarcev se ie ta navadä zanesla na Slo- vensko. Tako ie Lcvstik dokazal slovanski i/vor božičiK-ua drevesca.__________— č. „Kam pa greš?" >>Kam neki, v Semič __ k Zupou!" — »Po kaj?«^ >«Spomlad je tu! Tarn dobiš vse, ako rabiš dobra, zanesljiva »e- mena: (najboljšo deteljo, peso, korenje. travna, vrtna itd. semena) — Potem trtnih ftkropilnic, ki se nikoli ne potarejo, njil: posamezne dele, najmočnejšo galico, ličje. itd. itd. — Posebno močno hlačevino •Ukno itd. Vse to dobiš sosed, zato pa Kar hitro z mano, ker izvrtno numa potreže IVAN 25IT1«C\ »KlVIlC Širite list Bttic (Slovenski Km et) | K 2— za celo leto Praga-Če&ko, | 4> M E 2, o . _o o c N — V •N Ä svojega življenja preživimo v postelji. Zato je najvcčje važnosti vprašanje: Kakšna naj bo postelja? Primerne cene, iz dobrega blaga, in pred vsem snažna, torei Železna postelja- Pišite po cenike na naslov: tovarnu za irdelovnnje železno oprave Praga-Vinogradi, Korunni tr. Dopisujetno slov(mski. K. Hajek, 2ja požten čL&ineLi? : pošten o t> 1 sx g o» : To je naše geslo! :: Zato pa tudi vsi Slovenci, kar jih pride v Kočevje, hodijo samo v slovensko trgovino PEVEC & KOŽELJ Glavni trg. Hisa »Kočevske posojilnice«. "ÖdU«)vorni urcdiiik: Otnkar Clu.račck. lzdajatclj: Kon/.orcij Bclokranjcc v Prajji. - Tiskarna: Dr. lid. ürCRi a syn v Pragi.