POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Šmartno ob Dreti knjižnica celj trg 1 a Morda je še prisotna miselnost, da je revščina in stiska sramota, da si vsak naj pomaga sam. Se je že zgodilo, da si kdo ni upal vzeti pomoči, češ, kaj pa bodo rekli drugi. Mislim pa, da z našimi akcijami dokazujemo, da je taka le peščica, da so ti ljudje izjema, ki potrjuje pravilo, in da je večina še kako občutljiva za stisko sočloveka. LETO XXXVIII, 11. AVGUST 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ISSN 0351-8140 i *htt ŠTEVILKA 32 Osrednja prireditev ob prazniku občine Solčava 46. Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji v znamenju tradicije in narodopisja Voda Mercator; j§| izvirska, negazirana, 0.5 I MRITVElWREVOZIkV/GR^DBEMSMili] limonina trava, V pomarančni cvet^ .tWSlT V Wpwvj ,S*T Fruc, 0.51 I limonina trava, *§. Voda Za pomarančni cvet 1, limona, 1.5 1 v «4.SK ' f WKl Zadruga mozirje Zqomjesavtijska kmetijska zadruga Mozrje z.o. o. Cocta, 2 I 1A OSVEŽITEV V VROČIH DNEVIH po hladnih cenah! 03/ 8370-890 Mozirje TEČAT CPP Sreda 16.avgust ob 17.00 100% NAJUGODNEJŠI PLAČILNI POGOJI Z Relaxovim posojilom do izpita Brezplačen tečaj za dijake in študente ter ura vožnje v paketu 2800 SIT ali 11.68 € Vpisi vsak dan na tel: 03/ 8370-890 ali na dan tečaja ! HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. rs ISO 9001:2000 Q-387 O Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@rlv.si Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386(0)3 587 57 56 Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net TET V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacijo gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah. V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem v prometu z nepremičninami za kar imamo pridobljeno ustrezno licenco Ministrstva za okolje in prostor. Storitve, ki jih opravljamo: E sestavljanje pogodb in svetovanje; E vpisi v zemljiško knjigo; E cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; E oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; E brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; E provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NASA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO! Tretja stran Davkoplačevalci na trnih Čez približno mesec dni namerava finančni minister Andrej Bajuk na seji vlade predstaviti predlog davčne reforme. Kakšen bo ta predlog, je v tem trenutku še neznanka, ki nadvse zanima tako politike kot gospodarstvenike in tudi sindikate, državljani pa po tihem upajo, da se njihove obveznosti do države v prihodnje ne bodo povečale. Po pisanju časnika Finance naj bi prva varianta predvidevala enotno 25-odstotno davčno stopnjo, druga prav tako enotno 22-odstotno davčno stopnjo, po tretji varianti naj bi v prihodnje imeli dve davčni stopnji -15 in 25 odstotkov, pri čemer bi bila meja za uvrstitev v višji razred 1,3 milijona tolarjev letnih prihodkov, četrta različica pa naj bi predvidevala tri davčne stopnje: 15,25 in 35 odstotkov, pri čemer bi bil prag za prestop iz najnižjega v drugi davčni razred že omenjenih 1,3 milijona tolarjev, za uvrstitev v najvišji davčni razred pa bi moral državljan zaslužiti vsaj 4,8 milijona tolarjev letno. Pričakujemo lahko, da bo parlamentarna opozicija ostro kritizirala vsakršen predlog davčne reforme, saj ga bo vlada obelodanila v zanjo neugodnem trenutku - tik pred začetkom uradne volilne kampanje pred lokalnimi volitvami. Očitek, da Janševa vlada pospešuje razslojevanje slovenskega naroda, se da uporabiti tako rekoč v vsakem primeru. Ministrstvo za finance je pred dnevi prejelo izračune o učinkih davčne reforme, ki jih je izdelal Inštitut za ekonomska raziskovanja. Obdelanih naj bi bilo več možnih scenarijev, neuradno pa naj bi obstajale štiri različice dohodninske reforme. Sprva predvidena uvedba enotne davčne stopnje naj bi bila menda že zelo daleč končnemu predlogu, vsekakor pa se obeta ukinitev nekaterih olajšav, ki so jih doslej uživali samostojni kulturniki, novinarji in študenti. Ker je zadeva zelo občutljiva, saj gre za denar, niso izključeni javni protesti »prizadetih« skupin davkoplačevalcev, torej se nam obeta vroča jesen. Če se malce pošalimo, lahko rečemo, da nam bo glede na hladen avgust jesenska otoplitev kar dobro dela. Pa bo res tako? __iiM IZ VSEBINE: [32 Aktualno: Davčna reforma v Sloveniji pred vrati.4 Elkroj: Sposobni preživeti in se uspešno razvijati.... 5 Osnovna šola Mozirje: Začetek gradnje še pred koncem leta?.6 Okonina: Sedem srečnežev dobilo ključe stanovanj.. 7 Intervju: Ana Remic, predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Šmartno ob Dreti.8 Fašunova hiša na Ljubnem: Predstavitev knjige o življenju in delu flosarjev........10 Čebelarska zveza Slovenije: Marko Purnat podpredsednik zveze.10 Zgornjesavinjski kampi: Turiste privlačijo posebnosti naše doline... 17 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 32,11. avgust 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.0.0. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. DAVČNA REFORMA V SLOVENIJI PRED VRATI Se nam obeta državljanom in podjetjem prijaznejša obdavčitev? Finančni minister Andrej Bajuk je pred nedavnim napovedal, da bo vlada 14. septembra letos obravnavala predlog davčne reforme, ki naj bi stopila v veljavo s 1. januarjem 2007. Le-ta naj bi med drugim vključevala postopno zniževanje davka na izplačane plače, medtem ko naj bi obdavčitev fizičnih oseb ostala na letošnji ravni. Po Bajukovih besedah je namen davčne reforme zmanjšati stroške dela z znižanjem dohodnine in davka na izplačane plače, ustvariti konkurenčno davčno okolje s poenostavitvami predpisov o obdavčitvi pravnih oseb, zmanjšati stroške podjetjem s poenostavitvami obračunov in plačevanja davkov in povečati razumljivost davčnih predpisov. Davčna reforma bo zajela zakone o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davčnem postopku, o davku na dodano vrednost, o davku na promet nepremičnin, o davku na dediščino in darila ter o davku na premoženje. Davčna zakonodaja bo oblikovana tako, da se proračunski primanjkljaj ne bo povečal. V letu 2007 je predvideno postopno ukinjanje davka na izplačane plače, s katerim bo prišlo do precejšnjega znižanja stroškov dela in s tem do dodatnih razpoložljivih virov gospodarstva, namenjenih razvoju visoke tehnologije. Na področju obdavčitve dohodkov fizičnih oseb z dohodnino se bo znižala oziroma odpravila visoka progresivna obdavčitev do- hodkov, s čimer se bo dodatno znižala relativna cena zaposlenih z visoko izobrazbo glede na zaposlene z nižjimi stopnjami kvalifikacije. S tem želi vlada spodbujati konkurenčnost in gospodarsko aktivnost prek razbremenitve obdavčitve dela. Pri obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb naj bi ostala ureditev, uveljavljena s 1. januarjem 2006, da se dohodki delijo na aktivne dohodke (dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske dejavnosti) in pasivne dohodke (obresti, dividende in kapitalski dobički). Predv- idena je obdavčitev vseh dohodk-ovfizičnih oseb, ki niso izvzeti iz obdavčitve in pomenijo tržne dohodke. V tem okviru ministrstvo za finance preučuje uvedbo višje splošne olajšave ob ukinitvi večine parcialnih olajšav, pri čemer bi ohranili olajšave za vzdrževane družinske člane. Spremenjena obdavčitev prevoznih sredstev naj bi na sodobnejši način uredila obdavčitev plovil in zrakoplovov. Obdavčitev avtomobilov bo ohranjena v okviru noveliranega sistema nadomestila za uporabo cest. Z letom 2007 je predviden tudi sprejem novega zakona o davčnem postopku, ki bo prinesel bistvene poenostavitve davčnega postopka ter odpravil nepotrebno administriranje, tako pri davčnih zavezancih kot pri davčnem organu, s čimer se bodo znižali stroški izvajanja davčne zakonodaje oziroma povečala učinkovitost dela davčne uprave. Franci Kotnik Davčne stopnje še niso določene, pri dohodnini pa naj bi jih bilo manj kot doslej. Po zagotovilu finančnega ministra Andreja Bajuka naj bi bila najvišja dohodninska davčna stopnja nižja od 50 odstotkov. Davčna reforma naj bi poenostavila tudi davčni postopek in zmanjšala število obrazcev z 52 na največ 10. Naša anketa Enotna davčna stopnja - da ali ne? Vprašanje, ki ni enostavno. Marsikomu krati miren spanec. Obeti napovedane davčne reforme so različni, od najbolj pesimističnih do svetlejših. Spremembe bodo zadevale vse - toda koga bodo bolj »udarile«, če sploh, kdo bo na boljšem, kdo na slabšem? Ali nam bo enotna davčna stopnja prinesla razvoj ali le dodatne skrbi? Ali je res najbolj poštena in dobra možnost za vse? Nič kaj lahka vprašanja, na katera smo poskušali poiskati odgovore v tokratni anketi. H Tanja Javornik, Mozirje To dogajanje spremljam. Z uvedbo enotne davčne stopnje se ne strinjam. Za ljudi z nižjimi plačami boto prehudo. Naša dolina vtem smislu ni vza-vidljivem položaju, razlike se bodo le še dodatno poglabljale. Razvoj bo verjetno opazen le v mestih, za obrobje pa ta sprememba verjetno ne bo pozitivna. Lucija Zlodej, Mozirje Razlike se večajo že zdaj, toda vodilni pač poskušajo manipulirati še naprej, kolikor pač lahko. Vsaka vlada pač poskuša nekaj storiti po svoje, na novo. Toda ta problem je globalen in tako ne gre iskati hitrih sprememb, iz vlade v vlado. Slovensko gospodarstvo ima prihodnost v manjših gospodarskih stvareh. Mora biti tisto, kar je, ne pa iskati rešitev v nekih velikih gospodarskih stvaritvah. Prihodnost je v turizmu, ekologiji. Nemara bolj iščemo probleme, kot pa da jih dejansko rešujemo. Franc Zagradišnik, Nazarje S to reformo sem seznanjen toliko, kolikor izvem iz medijev. Mislim, da se nam verjetno kaj dobrega ne obeta. Je pa res, da nam kaj drugega kot enotna davčna stopnja za vse ne preostane, pa naj bo. Razlike seveda bodo, toda to je pač neizogibno. Perspektiva je v boljšem in hitrejšem razvoju gospodarslva. Evgen Ledinek, Lepa Njiva Zagotovo je nevarnost, da se bo poglobil prepad med revnimi in bogatimi in zato ne vidim kakšnih pozitivnih obetov te reforme. Tisti, ki že tako zaslužijo več, bi vsekakor morali biti tudi bolj obdavčeni. Andrej Kranjc, Mozirje To področje kar zelo spremljam, saj je tudi del moje poklicnega področja. Obstaja mnogo nejasnosti vjavnosti glede te davčne reforme. Osebno smatram, da enotna davčna stopnja absolutno ni sprejemljiva. Sporna se mi zdi s socialnega vidika, saj bodo bogatejši le še bogatejši, revni pa še revnejši. Fanika Slaviček, Mozirje Ukrep se mi ne zdi pravičen. Tisti, ki imajo večje plače, naj bodo bolj obdavčeni kottisti z manjšimi. Kar se pa tiče gospodarskega napredka bomo pa še videli s časom. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem ITALIJANSKI LASTNIKI GOLT PRODAJAJO SVOJ 51-0DST0TNI DELEŽ Brez dodatnega kapitala ne bo razvoja Italijanska družba Schar&Reden, ki je večinski lastnik Golt, je v smučarski center nad Mozirjem doslej vložila približno štiri milijone evrov, ven-darso se kljub temu odločili za odhod. Prvi mož italijanskih delničarjev Richard Stampfl pravi, da družba ni več pripravljena investirati, vsem pa je jasno, da je potrebno na Golteh izvesti še nekaj bistvenih naložb, kot so temeljita preureditev hotela, poskrbeti za cestno povezavo na ljubenski strani in še nekatere. V Zgornji Savinjski dolini in tudi širše se poraja vprašanje, kdo bo kupil italijanski delež, saj Stampfl o imenih morebitnih kupcev ne želi govoriti, poudarja pa, da jim deleža na Golteh ni potrebno prodajati. Številke o ceni se precej razlikujejo, po znanih podatkih naj bi šlo od 2,5 do 4 milijone evrov. Na dlani je, da želijo Italijani delež prodati nekomu, ki bo vedel, kaj ga na Mozirski pianini čaka. V Zgornji Savinjski dolini, kjer so Golte poleg Logarske doline in Mozirskega gaja edino omembe vredno gibalo turističnega razvoja, si z morebitnimi novimi lastniki rek-reacijsko-turističnega centra obetajo dodaten zagon. Še najrajši bi videli, da bi Golte vodilo podjetje, ki ima tozadevne izkušnje. Ob Italijanih je lastništvo Golt razdeljeno med devet občin Sa-Ša regije in nekaj posameznih podjetij, med katerimi ima največji delež hčerinska družba velenjskega premogovnika HTZ. Ne glede na razplet dogodkov je že sedaj jasno, da dogajanje okoli lastniškega prestrukturiranja Golt vzbuja precejšnjo pozornost, saj se je v dogajanje vključil poslanec SDS Mirko Zamernik. Po pisanju Novega tednika naj bi sodeloval v pogovorih pri pridobivanju strateškega part- nerja, za pomoč naj bi prosil celo predsednika vlade Janeza Janšo, vendar meni, da je prodajna cena italijanskega deleža nekoliko visoka. Zamernik zagotavlja, da si bo z vsemi močmi prizadeval, da Golte prevzame primeren partner, saj bi bila po njegovem v nasprotnem primeru škoda prevelika. Center namreč potrebuje dodaten kapital za razvoj, Italijani pa so že napovedali, da ne bodo privolili v nobene nove naložbe, v kolikor bodo ostali večinski lastniki edinega smučarskega centra v Zgornji Savinjski dolini. Savinjčan DRŽAVNA POMOČ ELKROJU Sposobni preživeti in se uspešno razvijati Vlada je na zadnji seji gospodarski družbi Elkroj s Prihove pri Nazarjah dodelila državno pomoč za izvajanje programa prestrukturiranja. Na ministrstvu za gospodarstvo so namreč prepričani, da je Elkroj edino konfekcijsko podjetje v ožji regiji, ki je z lastnim znanjem in kadrom sposobno preživeti v svoji panogi in se uspešno razvijati. Dejsh/o je, da bi stečaj Elkroja, ki se je v zadnjih letih spopadal s številnimi težavami, krepko povečal brezposelnost na območju mozirske upravne enote, kjer možnosti zaposlovanja praktično skoraj ni. V podjetju je trenutno 350 zaposlenih, od tega je slaba desetina moških. Vladaje Elkroju dodelila več vrst finančnih pomoči. Odobrila mu je 294 milijonov dolgoročnega posojila z dveletnim moratorijem na vračilo glavnice in odplačno dobo sedem let. Iz sredstev ministrstva za delo, socialo in družino bo Elkroj prejel 102 milijona tolarjev subvencij in sicer92 milijonov tolarjev za ohranitev delovnih mest, deset milijonov tolarjev pa za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. 87 milijonov tolarjev subvencij, kijih bo dodalo ministrstvo za gospodarstvo, bodo v Elkroju namenili za tehnološko, tržno in razvojno prestrukturiranje družbe. V zavarovanje vračila in izpolnitve pogodbenih obveznosti mora Elkroj omogočiti vpis hipoteke na premičnem in nepremičnem premoženju. V Elkroju letno proizvedejo 530 ti- soč kosov hlač in drugih izdelkov, od tega dobro polovico izvozijo na evropske trge. Kljub temu so v preteklem letu pridelali za okoli 200 milijonov tolarjev izgube, kar je med drugim tudi posledica visoke obremenitve plač v Sloveniji. Predsednica uprave Štefanija Glušič je ob spomladanskem prevzemu direktorske funkcije napovedala, da so se prestrukturiranja družbe že lotili in da bodo največ truda vložili v inovacije, nove materiale in kakovost izdelkov. Savinjčan SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali podpirate predlog zakona, ki predvideva prepoved kajenja na vseh javnih mestih? Večina sodelujočih v tokratni anketi se zaveda škodljivosti kajenja in podpira prepoved kajenja na vseh javnih mestih. V tem tednu vas sprašujemo, ali pričakujete, da bodo protikandidati na lokalnih volitvah v Zgornji Savinjski dolini premagali dosedanje župane? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 15. avgusta 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. ZAVAROVALNICA MARIBOR V polletju preseženi načrti za leto 2006 V Zavarovalnici Maribor so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zbrali za dobrih 28 milijard tolarjev premije, v tem času pa so izplačali za 14,9 milijard tolarjev odškodnin. Največ škode, več kot 1,2 milijarde tolarjev, je povzročilo nedavno neurje s točo. 28,1 milijarde tolarjev premije predstavlja 11-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta in 7,6 odstotka več od plana. 21,6 milijarde tolarjev premije oziroma tri četrtine so zbrali na področju premoženjskih zavarovanj, 6,5 milijarde tolarjev pa na področju življenjskih zavarovanj. Slabih 15 milijard tolarjev odškodnin predstavlja osem odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. V Zavarovalnici Maribor načrtujejo, da bodo letos zbrali 47,1 milijarde tolarjev premije in izplačali za 29 milijard tolarjev odškodnin. Glede na poslovanje v prvih šestih mesecih so prepričani, da bodo načrt izpolnili in ga na nekaterih področjih celo presegli. Čeprav je narava tudi letos dokazala svojo nepredvidljivost, upajo, da v letošnjem letu ne bo več takšnih katastrof, kot je bilo neurje konec meseca junija. KF OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Začetek gradnje še Polemike okoli gradnje večnamenske športne dvorane v Mozirju, ki trajajo že dolga leta, gredo očitno h koncu. Začetek gradnje oziroma pripravljenost za sofinanciranje projekta je namreč potrdilo ministrstvo za šolstvo in šport, projekt pa je sprejela tudi vlada. Malce seje, zgolj zaradi dopustniških dni, zataknilo na ministrstvu za finance. Sklep o sofinanciranju na mozirski občini pričakujejo v začetku prihodnjega meseca. Delavci pristojnih občinskih služb sedaj zbirajo dokumente, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja. Takoj ob njegovi izdaji bo v uradnem listu objavljen razpis za izbiro izvajalca gradnje. Postavitev temeljnega kamna je tako realno SPREMEMBE ZAKONA 0 STARŠEVSKEM VARSTVU Sto tisoč tolarjev za Na področju Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je v minulih mesecih prišlo do več sprememb, ki se tičejo družine oziroma bodočih staršev. Do sprememb je prišlo pri pravici, ki ureja dodatek za veliko družino, nadalje pri nastopu porodniškega dopusta matere. Spremenila se je pravica, ki ureja očetovski dopust, na novo so do plačila prispevkov za krajši delovni čas upravičeni tudi tisti, ki so zavarovani na podlagi svoje dejavnosti, pravica do dobroimetja ki se je lahko izkoristila v primeru neizrabljenega porodniškega dopusta, pa je iz zakona črtana. VEČJI DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO Dodatek za veliko družino, ki ga Center za socialno delo (CSD) upravičencem izplačuje v poletnem času, je bil po prejšnjem zakonu enoten za družine s tremi ali več otroki, o njem pa se je odločalo le enkrat letno. Po novem se velike družine delijo na družine s tremi otroki in družine s štirimi otroki ali več. Družinam s tremi otroki se dodatek ni spremenil, in sicer bo država letos izplačevala po 82 tisoč tolarjev. Ta prejemek ne bo obdavčen. Sprememba višine denarnega izplačila se tiče družin s štirimi ali več otroki, in sicer takšne družine letos prejmejo po sto tisoč tolorjev. Velike družine pa je potrebno predvsem opozoriti na spremembo, ki daje po novem pravico o dodatku za velike družine vsem družinam, ki imajo vsaj en dan v tem koledarskem letu tri ali več otrok. To pomeni, da bodo pravico do dodatka za veliko družino pridobile vse družine, ki bodo tretjega oz. četrtega ali več družinskega člana letos šele dobile, pa naj boto čisto zadnji dan v letu. Otej pravici bo CSD odločil po uradni dolžnosti (avtomatsko) ob vlogi za nov otroški dodatek. Družine, v katerih je družinski član status otroka izgubil (zaključeno srednje ali visoko izobraževanje), še preden je CSD o tej pravici odločal (obdobje januar - maj 2006) in jim poprej dodatek za veliko družino ni več pripadal, lahko vložijo posebno vlogo do konca leta 2006. Posebno vlogo imajo pravico vložiti tudi starši s tremi ali več otroki, ki ne prejemajo otroškega dodatka in zato niso v bazi CSD-ja (CSD o tej pravici ne odloča po uradni dolžnosti oz. avtomatsko). Vlogo lahko oddajo kadarkoli do konca leta. PORODNIŠKI DOPUST Naslednja sprememba se tiče nastopa porodniškega dopusta. Po prejšnji zakonodaji so lahko nosečnice nastopile porodniški dopust 42 ali 28 dni pred predvidenim datumom poroda, sedaj se porodniški dopust nastopi le 28 dni pred predvidenim porodom. Tudi na področju očetovskega dopusta je prišlo do spremembe. Po novem očetje pravico do 15-dnevnega očetovskega dopusta z nadomestilom plače in prispevki, ki jih zagotovi država in ne delodajalec, izkoristijo do otrokovega 6. meseca starosti in ne le v prvih 105-ih dneh materinega porodniškega dopusta, kot je bilo prej. Pravico do 75 dni neplačanega očetovskega dopusta, ki joje bilo poprej mogoče izkoristiti do otrokovega osmega leta, se po novem lahko izkoristi do otrokovega tretjega leta starosti. pred koncem leta? pričakovati nekje novembra. V tem tednu se na zgradbi mozirske osnovne šole zaključuje pomemben projekt. Gre za zamenjavo oken na večnamenskem prostoru. Okna so postala nevarna in dotrajana, saj niso več tesnila. Ob močnejšem vetru so stekla pretila, da bodo izpadla iz lesenih okvirjev. Bolje si je ne predstavljati, kaj bi se lahko zgodilo, če bi padla na skupino učencev. V teh dnevih se bo v šolski kurilnici začela predelava ogrevanja. Že naslednjo zimo se bosta iz te kurilnice, ki bo odslej na biomaso, ogrevali šola in poslopje vrtca. Pričakujejo, da se bo ogrevanje pocenilo, hkrati pa postalo ekološko bolj sprejemljivo. Benjamin Kanjir s štirimi ali več otroki Na novo ima pravico do plačila prispevkov za socialno varnost tudi eden od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti plačuje prispevke najmanj za polovični delovni čas in sicer do tretjega leta otrokove starosti. S tem so izenačeni z ostalimi delavkami oz. delavci, ki so že do sedaj imeli pravico do dela s krajšim delovnim časom do tretjega leta otrokove starosti, država pa je za preostali del poravnavala prispevke. Pravica do dobroimetja, ki sojo lahko, sicer le namensko, koristili matere ali očetje, ki so dopust za nego in varstvo otroka zaključili predčasno, je iz zakona črtana. TG BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.nnra.si EIC-jul-78: Turški proizvajalec lesenih izdelkov, kot so vrata, omare, pohištvo in oprema za šole, bolnišnice, kuhinje in hotele, išče partnerje za komercialno, finančno in tehnično sodelovanje. EIC-jul-81 : Češki proizvajalec, ki se ukvarja s proizvodnjo enonamen-skih strojev, opreme, stikalnih plošč, električno montažo ipd., išče trgovske posrednike in nudi sodelovanje na področju podizvajanja. EIC-jul-89: Turško podjetje, ki proizvaja strojno delane preproge, išče proizvodne in komercialne partnerje. EIC-jul-91 : Turško podjetje, ki proizvaja plastično gospodinjsko kuhinjsko in kopalniško opremo, išče partnerje za tehnično sodelovanje. EIC-jul-95: Romunsko podjetje, ki je specializirano na področju izdelave notranjega lesenega pohištva, išče komercialno in tehnično sodelovanje. EIC-jul-103: Turško podjetje, ki proizvaja zeliščne čaje in podobne izdelke, kot so različni naravni čaji iz sladkega korena, išče partnerje za komercialno, finančno in tehnično sodelovanje. EIC-jul-104: Portugalsko podjetje, ki se ukvarja z oblikovanjem, proizvodnjo in prodajo oblačil, obutve in otroške opreme, išče vzajemno komercialno, tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-avg-06: Podjetje iz Latvije, specializirano na področju kovinarstva in proizvodnje jeklenih rezil za žage, išče komercialno in tehnično sodelovanje. EIC-avg-14: Madžarsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo kovinskih konstrukcij, išče tehnološko in proizvodno sodelovanje. EIC-avg-15: Turško podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo moških pletenin iz volne, bombaža in akrilnih materialov, išče trgovske posrednike ter komercialne, tehnološke in proizvodne dogovore. Iz občin, Politika, Oglasi OKONINA Sedem srečnežev dobilo ključe stanovanj Letošnjiijubenski občinski praznik se bo gotovo najbolj vtisnil v spomin sedmim družinam, ki so pretekli teden prejele od županje Anka Rakun ključe novih stanovanj. Občina Ljubno jih je v sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom zgradila v nekdanjem župnišču v Okonini. Investicija je veljala preko 40 milijonov tolarjev, od tega je polovico denarja prispeval stanovanjski sklad. Skupna površina socialnih stanovanj meri okoli 200 kvadratnih metrov, zraven so še kleti in skupna pralnica ter nekaj parkirnih LOKALNE VOLITVE 2006 Okoninska stanovanja je blagoslovil radmirski župnik monsignor Jože Vratanar (foto: EMS) prostorov. Občina je stavbo že pred leti kupila od Župnije Radmirje, saj ta po besedah župnika Jožeta Vratanarja finančno nikakor ni sposobna urediti zgradbe. Županja Anka Rakun in monsignor Jože Vratanar sta ob priložnostni slovesnosti predaje ključev izrazila skupno željo, da bi stanovalci živeli v slogi in medsebojnem spoštovanju, kajti le na tak način bo imela investicija pravo vrednost. Na željo stanovalcev je radmirski župnik stanovanja tudi blagoslovil. Savinjčan Oktobru bomo volili župane in občinske svete Predsednik Državnega zbora RS France Cukljati je pretekli četrtek podpisal akt o razpisu lokalnih volitev. Slovenski državljani z volilno pravico bodo 22. oktobra volili 210 županov in skupno skoraj 340 občinskih svetnikov. Roki za volilna opravila bodo začeli teči 21. avgusta, Cukljati pa je volivce povabil, »naj resno vzamejo to demokratično možnost vplivanja na usodo lokalnih skupnosti in se v čim večji meri udeležijo volitev.« V Zgornji Savinjski dolini bodo tokrat prvič volili župana in občinske svetnike tudi v novoustanovljeni občini Rečica ob Savinji. Volitve županov potekajo po dvokrožnem večinskem sistemu, volitve članov občinskih svetov pa po enokrožnem večinskem ali proporcionalnem sistemu. Število članov občinskega sveta se določi glede na število prebivalcev v občini. Če šteje občinski svet manj kot 12 članov, se člane občinskega sveta voli po enokrožnem večinskem načelu, če šteje svet 12 ali več članov, tako kot v občini Mozirje, pa se svetnike voli po proporcionalnem načelu. Pri večinskem načinu volitev občinskih svetnikov so izvoljeni kandidati, ki dobijo največ glasov, pri proporcionalnih volitvah pa se glasuje o listah kandidatov v volilni enoti. Savinjčan I - m I m H . ; .w;——— k posameznike kot politične stranke, ki stojijo za njimi. Tako je mogoče pričakovati, da bodo tukajšnje občine tudi v prihodnje vodili ljudje, katerim je že zdavnaj zmanjkalo svežih idej, karje povsem razumljivo, vendar ne tudi opravičljivo, saj se posamezne občine vrtijo okoli lastnega repa. Največja vladna stranka SDS ima v Zgornji Savinjski dolini vseskozi trdno trdnjavo, katero bo poskušala še okrepiti. V nasprotju z močno in agresivno Slovensko demokratsko stranko bo Podobnikova ljudska stranka težko ponovila rezultate izpred štirih let, predvsem zaradi mlačnosti in neizdelanih stališč do problemov lokalnega okolja. Košček volilne pogače bo zagotovo pripadal tudi strankam leve sredine (LDS, SD, DeSus), čeprav bistvenih premikov v levo ni pričakovati. Ostaja še Bajukova Nova Slovenija, ki, podobno kdSLS,vzadnjih štirih letih ni pokazala posebne želje delovati drugače kot v senci Slovenske demokratske stranke. Savinjčan Casnovega vetra Četrto nedeljo v oktobru bomo imeli volivci ponovno priložnost oceniti delo sedanjih županov in občinskih svetov in se na podlagi razmisleka opredeliti za ponujene kandidate. Vse politične stranke brez izjeme želijo izboljšati volilni rezultat izpred štirih let, kljub temu že sedaj ni nobenega dvoma, da bo prva izjava strankinih prvakov po volitvah, kako so zadovoljni z rezultatom volitev. Rezultati lokalnih volitev so zelo primerni za manipulacijo, saj poskušajo stranke morebitni slab rezultat upravičiti z tisoč in enim vzrokom. V resnici se politične stranke za tako majhne in politično nepomembne občine, ki jih imamo v Zgornji Savinjski dolini, kaj dosti ne brigajo. Krivdo za nezaupanje volivcev ponavadi prevalijo na občinske odbore ali na neuspešne kampanje posameznih kandidatov. Gre torej za sposobnost posamezne stranke, kako zna pred volitvami oceniti realno stanje v posameznih občinah, temu primerno voditi predvolilno kampanjo in z jasno razpoznavnostjo kandidata nagovoriti ljudi z izdelanim programom. Čepravvsi kandidati za letošnje volitve še niso znani, pa je nekatere trende že mogoče napovedati. Dosedanji župani znajo vsako priložnost (tudi nespodobno) izkoristiti za predvolilno propagando, zato imajo pred tekmeci, vsaj na videz, precej boljši izhodiščni položaj. Ti doslej ljudem niso predstavili nič otipljivega, kar bi jim dajalo realno osnovo, da se zavihtijo na županski stolček. To velja tako za OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 5832 725 KRVODAJALSKI AKCIJI Vabimo Vas na krvodajalski akciji, ki bosta: 16. avgusta od 7. do 14. ure v OŠ NAZARJE in 17. avgusta od 7. do 12. ure v OŠ LJUBNO. Vljudno vabljeni! DANES JAZ ZATE ... JUTRI Tl ZAME! ANA REMIC, PREDSEDNICA KRAJEVNEGA ODBORA RDEČEGA KRIŽA ŠMARTNO OB DRETI »Žrtvovanje in razdajanje je najpomembnejše poslanstvo!« Ana Remic (foto: Marija Lebar) Dobrodelni koncert, ki je bil konec junija v športni dvorani v Nazarjah, je privabil veliko število obiskovalcev. Dvorana je bila polna kot le malo kdaj. Nekaj ljudi je privabil privlačen program, večina pa jih je prišla, da naredi nekaj dobrega za bližnjega v stiski. Ideja, pomagati mlademu Martinu Podrižniku se je gospe Ani porodila že spomladi. Lotila se je dela in se skupaj s sodelavci iz krajevnih organizacij Rdečega križa in karitas lotila zahtevnega projekta. - Ali ste pričakovali, da bo koncert tako uspešen? Pravzaprav sem še do zadnjih minut trepetala, ali bo vse v redu, še posebej, ko mi je škof msgr. dr. Anton Stres okoli 13. ure sporočil, da pride v Nazarje. Nisem se bala za nastopajoče, ti se vedno radi odzovejo in se dogovorjenega tudi držijo. Bolj vprašljiva je bila publika, saj smo karte prodajali čisto do zadnje minute. Bolj ko seje bližal začetek koncerta, več ljudi je prihajalo, tako da sem si lahko malo oddahnila. Seveda pa si zares miren lahko šele, ko je dogodekže mimo in je vse potekalo v redu. - Je potekal tokratni koncert po načrtu, je vse steklo kot po maslu? Koncert je uspel, kot smo načrtovali, pravzaprav še bolj zaradi škofovega obiska. Smo se pa na dogodek dobro pripravljali in mrzlično delali vse do zadnjega. Še posebej smo se posvetili obveščanju, tudi širše, na šaleškem območju. O dogodku so bili ljudje seznanjeni pri mašah, namestili smo veliko plakatov, o koncertu so obveščale Savinjske novice kot medijski pokrovitelj, obvestili smo šole, podjetja... Od prodanih vstopnic in od darov ljudi, ki se koncerta niso udeležili, hoteli pa so nekaj prispevati, seje za Martinovo rehabilitacijo nabralo skoraj tri četrt milijona tolarjev. S tem bo družini vsaj malo olajšano finančno breme, ki ga predstavljajo nenehne vožnje v Ljubljano na Zavod za rehabilitacijo. - Ali naletite na razumevanje, ko iščete sponzorje za take projekte? Večinoma so ljudje za stiske drugih, če jih nanje opozoriš, zelo dojemljivi. Pripravljeni so pomagati. Tako je bilo tudi tokrat, ko nam ni bilo treba plačati najemnine za dvorano, ozvočenje, sponzorirali so nam tisk vstopnic in plakatov, sceno in še kaj. - Škof Stres je na občinstvo napravil velik vtis s svojimi besedami, da narediš največ zase, kadar narediš kaj za sočloveka. Veliko lepih in vzpodbudnih besed pa sta povedala tudi povezovalca Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik. Ta dva voditelja sta povezovala že prejšnje dobrodelne koncerte, ki smo jih organizirali v Šmartnem ob Dreti. Z njima je prijetno delati, nad njima pa je navdušeno tudi občinslvo, saj se nasmeji, čestokrat pa ob njunih ganljivih besedah marsikatero oko zameglijo solze. - Pravite, da z nastopajočimi nimate težav. Kako pa jih izberete in kako nato vzpostavite stike z njimi. To so večinoma znana imena naše zabavne glasbe, si vzamejo čas za dobrodelnost? Ko včasih gledam na televiziji zabavne oddaje in vidim zanimive nastopajoče, si to zapišem, in ko se začnemo pripravljati na koncert, poiščem še telefonske številke in jih preprosto pokličem. Povem, kaj nameravamo in doslej mi še nihče ni odrekel sodelovanja. Vsi se odpovedo kakršnemukoli honorarju, prav tako povrnitvi stroškov za prevoz. Podarimo jim malenkostza spomin na koncert. Na tokratni koncert sem povabila tudi Čuke, saj eden od njih pomaga Martinu pri učenju harmonike. Prišli bi bili z veseljem, a so imeli neodložljive obveznosti drugje. - Koncerta se je udeležil tudi Martin z družino. Bili so prijetno presenečeni nad tolikšnim odzivom ljudi dobre volje, pa tudi ganjeni ob vseh lepih besedah in željah za vztrajanje na sicer ne lahki poti do ozdravitve. - To ni bil vaš prvi dobrodelni koncert. Kdaj ste z njimi pričeli, kako se je porodila ideja o tem? Tokratni koncert je bil četrti. Enega smo imeli letos spomladi v Šmartnem ob Dreti, kjer sta bila tudi prva dva koncerta, odkar sem tukaj predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa. Ideja se porodi kar sama, ko razmišljaš, kako pomagati pomoči potrebnim, ki jih je okrog nas veliko, ie oči si ne smemo zatiskati pred stiskami drugih. Morda je še prisotna miselnost, daje revščina in stiska sramota, da si vsak naj pomaga sam. Seje že zgodilo, da si kdo ni upal vzeti pomoči, češ, kaj pa bodo rekli drugi. Mislim pa, da z našimi akcijami dokazujemo, da je taka le peščica, da so ti ljudje izjema, ki potrjuje pravilo, in daje večina še kako občutljiva za stisko sočloveka. Ko smo dobivali na KO Rdečega križa položnice, kijih družine niso mogle plačevati, ko seje bližalo novo šolsko leto, smo morali nekako zbrati denar in pomagati. - Koncerti niso vaše edine dobrodelne prireditve? Organiziramo tudi druge manjše dogodke, kot je bila razstava izdelkov veroučencev Šmartno ob Dreti ob koncu šolskega leta. S tako zbranimi pros- tovoljnimi prispevki bomo pomagali plačati kako položnico več. Seveda pa poleg teh dogodkov izvajamo tudi redno dejavnost Rdečega križa, kotje na primer v zadnjem času razdeljevanje hrane iz zalog Evropske skupnosti. -Videti je, da vas delo na področju humanitarnosti prav navdušuje. Kdaj pa ste začeli z njim? Bolj intenzivno sem se s tem začela ukvarjati po letu 2000, ko sem se upokojila. Videla sem, da mi ostaja nekaj prostega časa, ki sem ga želela koristno porabiti. V tem času so me tudi prepričali, da sem postala predsednica KO Rdečega križa, kar meje še bolj zavezalo. "Ko včasih gledam na televiziji zabavne oddaje in vidim zanimive nastopajoče, si to zapišem, in ko se začnemo pripravljati na koncert, poiščem še telefonske številke in jih preprosto pokličem. Povem, kaj nameravamo in doslej mi še nihče ni odrekel sodelovanja. Vsi se odpovedo kakršnemukoli honorarju, prav tako povrnitvi stroškov za prevoz." - Slišati je bilo, da ste se z dobrodelnostjo pričeli ukvarjati že veliko pred tem. Menda so vas prosili, da ste naredili neke zastave? Resje. Enkrat v začetku 80. ietje bilo proglašeno Marijino leto. Ker je pater Leopold Grčar iz Nazarij slišal zame, meje vprašal, če bi bila pripravljena narediti zastave, ki bi jih obesili v čast temu dogajanju. Privolila sem in hitro zbrala nekaj prostovoljk, da smo naredile zastave za vso Slovenijo. - Pa sva pri vašem poklicu. Kako je potekala vaša poklicna pot? Zelo sem si želela postati medicinska sestra, a oče in mama sta želela, da bi ostala pri njiju, zato sem se odšla učit za krojačico kar v domačem kraju, kjer sem imela prakso, všolo pa sem hodila v Celje. Izobraževanje je trajalo tri leta. Ves ta čas nisem za prakso dobivala nobenega denarja, malo nagrado sem dobila od mojstra šele na koncu tretjega letnika. Leta 1967 sem se zaposlila v Elkroju v Mozirju, od koder sem odšla leta 1972 v Maribor na dodatno izobraževanje na modelarsko šolo. Nato sem bila v Elkroju dve leti mojstrica, potem pa v razvojnem oddelku 11 let. Leta 1989 sem se odločila, da odidem na tekstilno šolo v Celje kot učiteljica za praktični pouk in krojno risanje. Da bi to dosegla, sem morala opraviti na pedagoški gimnaziji osem izpitov, nato pa še pedagoško-andragoške izpite. - Zakaj ste se odločili za ta korak? Ali vam pot od doma v Celje ni bila odveč? Že od nekdaj sem rada delala z otroki. To je bila prava priložnostzame, da z njimi delim svoje znanje, ki sem si ga pridobila v praksi. V tistem času je bilo zanimanje za to šolo tolikšno, da je nastala prostorska stiska. Zato je šola odprla eno učilnico še v Elkroju, torej sem se vozila kot dotlej, ie enkrat na teden sem odšla v Celje. - Menda vam tudi tukaj vaša žilica pomagati drugim, ni dala miru? Ko so na šoli za otroke s posebnimi potrebami v Velenju iskali možnost, da preverijo njihove ročne spretnosti in sposobnosti samostojnega poklicnega dela, je stekel dogovor in njihovi učenci so prihajali k meni v uk. Spominjam se deklice, kije v šoli nikakor niso mogli pripraviti do tega, da bi govorila. Meni je po vztrajnih prizadevanjih to uspelo, za kar so se mi zahvalili tako njeni starši, kottudi socialna delavka iz velenjske šole. Največja nagrada zame pa je bila, da sem videla deklico veselo in sproščeno. Nekako sem vedno znala najti pot do drugačnih in jih poskušala razumeti, predvsem pa pomagati. - Se vas nekdanji dijaki še spominjajo? Pa se me res! Ravno te dni sem dobila vabilo od svojega bivšega učenca, ki me vabi na slovesno zaobljubo na Brezje, kjer bo stopil k redovnikom. Krojaški poklic mu kljub sposobnostim ni bil preveč pri srcu. Pa tudi sicer še dobivam pošto in pozdrave od svojih dijakov. V vseh teh letih jih je bilo več kot 400. - Menda tudi sedaj veliko delate z otroki? Začela sem pred leti, z varstvom dveh deklic, nadaljevala na oratoriju v Šmartnem ob Dreti, od takrat pa se sodelovanje kar poglablja. Tako smo z veroučenci izdelovali božične voščilnice, skupaj se zabavamo, pa tudi učimo. - Kje so torej korenine vaše naklonjenosti do pomoči drugim? Težko bi rekla. Naša družina - starša in brat - je živela skromno življenje. Oče je bil v službi pri Cestnem podjetju Celje, mama pa doma. Imeli smo kravo in prašiča, vendar nismo imeli veliko zemlje, tako da je mama morala hoditi »odsluževat«. Tudi midva z bratom sva med počitnicami nabirala borovnice in maline - spomnim se, da so bile včasih koprive višje kakor jaz - da sva si zaslužila nekaj denarja. Za šolske potrebščine sva si prislužila denar z obiranjem hmelja. Delovnih navad smo se naučili pri starših in v šoli v Šmartnem. Spominjam se, da smo šli učenci na Kašno planino sadit smrekice, da smo zaslužili denar za izlet. - Torej vas je življenje že od malega kar krepko oblikovalo? Res mi ni bilo postlano z rožicami, a skupaj s preizkušnjami dobi človek tudi moč, da jih prebrodi. Jaz sem imela to srečo, da sta mi v najtežjih trenutkih stala ob strani moja starša. Zato sem si že takrat obljubila, da bom tudi jaz njima v oporo na stara leta. Očeta sem izgubila prej, mama pa je ostala nepokretna. Ker sem hodila v službo, sem dobila neko gospo, da ji je stregla vsa tri leta, ko si sama ni mogla več pomagati. - Zdaj je čas, da našim bralcem poveva kaj tudi o vaši pesniški in gledališki dejavnosti. Temu bi težko rekli ravno gledališče. Res pa je, da sem napisala nekaj skečev, jih sama režirala, moja je bila tudi kostumografija, in jih ob raznih priložnostih »postavila pred občinstvo«. Kar pa se pesništva tiče, sem svojo prvo pesem napisala šele pred šestimi leti. Prej se s tem nisem ukvarjala. V teh šestih letih sem napisala kar nekaj pesmi, objavila sem jih tudi v zbirki Slap, eno pa so mi celo uglasbili. Z recitacijami pa sem že tudi večkrat nastopila na raznih prireditvah. - Menda tudi svoje ganljive govore na dobrodelnih dogodkih pišete sami? Pišem pač tako, kot mi veleva srce. Ko vidim okoli sebe stisko, se moram odzvati, poskušam kaj narediti in ne takoj vreči puške v koruzo. Seveda so pomoči potrebni tudi ljudje drugod po svetu, a sem mnenja, daje še posebej potrebno pomagati tistim našim najbližjim. Če se le ozremo okoli sebe s srcem, bomo hitro zaznali stisko bližnjega. In že nasmešek na žalostnem obrazu je zadostno plačilo za moj trud. - Kaj bi rekli za zaključek? Včasih razmišljam, da je razdajanje in žrtvovanje smiselno, da je to najpomembnejše poslanstvo, tako kot pravi Bosmans, avtor knjige Rad te imam: »Praznik tvojega življenja se začne šele takrat, ko storiš nekaj za drugega, ne da bi mislil nase, nesebično, kar tako, ker se ti zdi lepo!« Pogovarjala se je Marija Lebar KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE-MLADINA Preussler, Otfried: Strahek, Starovasnik, Erna: Topli potok, Rosoff, Meg: Tako živim zdaj, Horowitz, Anthony: Krokarjeva vrata, Bayless, Maureen: Pleši z življenjem. LEPOSLOVJE - ODRASLI Sparks, Nicholas: Usodni ovinek, Winton, Tom: Jezdeci, Pegan, Vanja: Pisatelj, Adam in pilot, Švigelj-Mčrat, Brina: Odveč srce, Vasle, Vinko: Darovalec, Manfredi, Valerio Massimo: Talisman Troje, Stroud, Jonathan: Amulet iz Samar-akanda, Kirino, Natsuo: Rez, De Jour, Belle: Intimni dnevnik londonske prostitutke. STROKOVNA LITERATURA Simpson, Joe: Dotik praznine, Vurušič, Robert: Internetni kažipot, Fras, Marija: Zelenjava v prehrani, Petrovič, Nataša: Kako pripravimo prireditev, Mavrič, Edi: Gornji Grad - Ljudje ob bregovih Drete, Krosney, Herbert: Izgubljeni evangelij. Vaša pošta 0 PREDSTAVITEV KNJIGE 0 ŽIVLJENJU IN DELU FLOSARJEV Pomembno je tudi ohranjanje nesnovne dediščine V četrtek, 3. avgusta, zvečer so v Fašunovi hiši na Ljubnem predstavili knjigo o življenju in delu flosa-rjev. Knjiga je delo dveh avtorjev. Prvi, dokumentarni del z naslovom Portretne izpovedi flosarjev je prispevala Tanja RoženbergarŠega, ki se predstavitve ni mogla udeležiti, drugega - literarnega z naslovom Poslednja rajža pa novinar in publicist Edi Mavrič Savinjčan. Knjigo je izdala Občina Ljubno v sklopu svojih praznovanj in flosarskega bala. »Delo je pomemben kamenček v mozaiku ohranjanja naše preteklosti in zaokroža projekt, ki smo si ga zadali pred leti, ko smo začeli s flosa-rsko muzejsko zbirko, nadaljevali s filmom na to temo in sedaj dajemo v javnost še knjigo o ljudeh in poklicih, ki so krepko zaznamovali našo polpreteklost in nudili generacijam pred nami dodaten kos kuha,« je v uvodu dejala ljubenska županja Anka Rakun. Ljudje iz Zadrečke in Zgornje Savinjske doline, ki so se ukvarjali s plavljenjem lesa, so najprej prikazani dokumentarno, v drugem delu kn- jige pa ti isti ljudje postanejo literar-nijunaki, dogajanje pa postane povest. Avtor skozi zgodbo umirajočega Anzlna, ki temelji na resničnih dogodkih, na zelo subtilen način oživi delo vlcarjev, žagmeštrov, flosarjev in drugih poklicev, povezanih s to dejavnostjo. Izredno poetični opisi lepot pokrajine ob Savinji in trpkega življenja ob njej se pre- pletajo s številnim zelo natančnimi podatki o cenah lesa, o stroških pri tem, o prevozih z vlakom. Pogovor z Mavričem je vodil Rajko Pintar, kije dejal, daje Savinjčan nedvomno trenutno najbolj plodo- vit in uspešen pisec na območju Zgornje Savinjske doline, saj je to letos že njegova druga knjiga. Avtorja j e povprašal po motivih za nas- tanek njegovega dela in podlagah za literarno obdelavo. »Kot večina Zgornjesavinjčanov, so se z lesom ukvarjali tudi moji predniki, stari oče in oče. Kar nekaj zapisov in dokumentov o tem sem našel doma. Ogromno pa so mi pri tem pomenila in dala tudi srečanja s splavarji, zlasti Mlinarjevim očetom. Žlahtne pripovedi teh klenih ljudi so me prevzele. Za dolžnost sem čutil, da gredo ta pričevanja med bralce, zlasti med mlajše generacije in se tako bogastvo, ki tudi določa našo - slovensko - identiteto, ohrani za bodočnost. Poleg pričevanj so imeli po domovih obilo pisnih virov, ki so mi jih dali na vpogled. Plovni red, tedaj veljaven na Savinji, bi bil lahko vzgled marsikateremu predpisu sodobne zakonodaje,« je dejal Edi Mavrič Savinjčan. Na vprašanje o načrtih je Mavrič povedal, da za naslednje leto skupaj z Občino Nazarje in Savinjskimi novicami načrtujejo izdajo knjige o 60. obletnici nekdanjega LIN-a Nazarje, ki seje kasneje preimenoval v GLIN. Marija Lebar »Za dolžnost sem čutil, da gredo ta pričevanja med bralce,« je povedal Edi Mavrič Savinjčan (desno) o razlogih za svoje pisanje (foto: Ciril M. Sem) ČEBELARSKA ZVEZA SA-ŠA w Marko Purnat imenovan za podpredsednika CZ Slovenije Podpredsednik ČZS Marko Purnat (v sredini) v pogovoru s prejemnikoma odlikovanj ČZS Antona Janše I. stopnje Jožetom Goltnikom (levo) in Ferdom Brinjovcem (foto: Marija Lebar) Čebelarsko zvezo Slovenije je do letošnjega leta vodil Lojze Peterle. Zaradi drugih zadolžitev po izteku mandata ni več kandidiral, tako je bil na občnem zboru na mesto predsednika izvoljen Franc Čebulj, čebelar in župan iz Cerkelj. Upravni odbor je nato imenoval štiri podpredsednike, eden izmed njih je Marko Purnat iz Mozirja. Purnat se je s čebelarjenjem srečal v domači družini, nato pa obiskoval čebelarski krožek na osnovni šoli v Šmartnem ob Dreti. Zaradi odhoda v Ljubljano na študij je z dejavnostjo za nekaj časa prenehal, leta 1988 pa je prevzel čebele pokojnega strica. Nekaj pozneje sije sam izdelal čebelnjak v kraju Brdo pri Šmartnem ob Dreti in ima trenutno 18 gospodarskih čebeljih družin. Kot čebelar se je nenehno izobraževal in izpopolnjeval svoje znanje. Tako je leta 2003 pri Čebelarski zvezi Slovenije opravil izpit za kvalifikacijo za poklic čebelar. Že eno leto se dodatno izobražuje pri ČZ Maribor, kjer predavajo stroko- vnjaki iz čebelarske šole v Grazu. Leta 1997 je prevzel funkcijo predsednika Zgornjesavinjske čebelarske zveze, letos pa je bil imenovan za predsednika novoustanovljene Čebelarske zveze Saša. Leta 2004 je bil v celjski regiji kot prvi zgornjesavinjski čebelar izvoljen v upravni odbor ČZ Slovenije. Leto dni je bil predsednik Komisije za tehnologijo čebelarjenja, nato pa je prevzel funkcijo predsednika komisije za izobraževanje. V letošnjem letu je bil glede na dosedanje rezultate na predlog novega predsednika na upravnem odboru imenovan za podpredsednika Čebelarske zveze Slovenije, zadolženega za področje celotnega izobraževanja čebelarjev pri ČZS. Na občnem zboru ČZS sta Ferdo Brinjovc in Jože Goltnik, člana Čebelarske družine Mozirje, prejela najvišji odličji v čebelarslvu - odlikovanji Antona Janše I. stopnje. Oba imata velike zasluge za širjenje čebelarskega znanja zlasti med mladimi, dejavno pa sodelujeta tudi v raznih oblikah čebelarske organizacije. Marija Lebar PRAZNIK OBČINE LJUBNO Odprti v mednarodno okolje Ljubenci so letošnjo osrednjo prireditev v počastitev občinskega praznika pripravili pretekli petek v tamkajšnjem domu kulture. Na njej je županja Anka Rakun podelila priznanja zaslužnim občanom. Številni domačini in ostali gostje so lahko uživali v izbornem programu, vrhunec prireditve pa je bila podelitev naziva častni občan. Znova se je izkazalo, da Jože Mermal pa je vsa leta skupaj s vodil- Mermal ni samo nadvse ve- nimi možmi kluba snoval nove ide-likodušen sponzor ampak res- je za razvoj skokov na Ljubnem. mednarodnem okolju. Novi častni občan ljubenske občine je ob tem povedal, da mu ob vseh priznanjih in nagradah, ki jih je doslej prejel, največ pomeni prav naziv častnega občana občine, v kateri seje rodil in odraščal. »Ko smo v Evropi, velja, da ta mali kraj ni več samo savinjski in sloven- Zupanja Anka Rakun (četrta z desne) je ob občinskem prazniku podelila priznanja zaslužnim občanom v tamkajšnjem domu kulture (foto: EMS) ničen prijatelj vseh Ljubencev. BTC je že desetletje glavni sponzor smučarsko skakalnega kluba, Ljubenci so prepričani, da so Mer-malove ideje klub in kraj dvignile do prepoznavnosti v slovenskem in ski, ampak mora biti čim bolj mednarodno odprt. V naslednjih šestih letih se bo na podlagi nove Zlato priznanje občine Ljubno je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Okonina, srebrno Franc Štiglic, družina Ugovšek in dekliški nonet Lipca, bronasto občinsko priznanje pa je prejel Darko Ermenc. Naziv častni občan so podelili predsedniku uprave BTC in ljubenskemu rojaku Jožetu Mermalu, posebno priznanje za dosežke v kulturi pa je županja namenila Poloni Rihter. finančne direktive v Evropi razdelilo 380 milijard evrov. Slovenija bo dobila 3 milijarde evrov in mislim, da se mora Ljubno potruditi, da dobi nekaj milijonov evrov,« je sklenil zahvalno razmišljanje Jože Mermal. V osrednjem nagovoru je županja Anka Rakun nanizala glavne aktivnosti oziroma investicije občine v letošnjem prvem polletju in načrtovane aktivnosti, s katerimi se bodo Ljubenci ukvarjali v drugi polovici leta. Savinjčan PRAZNIK OBČINE SOLCAVA Bila so leta solčavske šole Letošnja osrednja prireditev ob prazniku občine Solčava je bila v celoti posvečena zgodovini tamkajšnje šole, katero so letos porušili, saj nameravajo na mestu stare še letos zgraditi novo. Zdaj že nekdanja šola je učakala skoraj 60 let in bila v veselje in ponos številnim generacijam učencev in učiteljev, ki so na izvirni prireditvi na solčavsko svojstven način obujali žlahtne spomine. Župan Vojteh Klemenšek je podelil priznanje tudi cerkvenemu pevskemu zboru (foto: EMS) Leta 1946 je štela Solčava 84 šoloobveznih otrok in v poznejših letih je številka presegla 100 otrok, kar je v primerjavi z današnjimi časi, ko guli solčavske šolske klopi samo še 28 otrok, vsega spoštovanja vredna številka. V Solčavi se v petek večer niso pretirano ukvarjali z vsakodnevnimi tegobami in dosežki, ki so po besedah župana Vojka Klemenška vidni na vsakem koraku. Njihov občinski praznikje bil, tako kot že vrsto let, visoka pesem hvalnica domačemu kraju in ljudem, ki v tem za nekatere še vedno nekoliko odmaknjenem zakotju gojijo povsem svojstven in zato pristen način življenja. Mladi kulturniki so doživeto odstirali leta in desetletja šolskega dogajanja, nekdanji učenci in učitelji so s pomočjo Francija Podbrežnika nizali spomine na hram učenosti. Bilo je in v takšni obliki se ne bo ponovilo. Zato pa naj bi delavci podjetja Ceste mostovi Celje že v teh dneh pričeli z deli, saj nameravajo novo šolo spraviti pod streho še v letošnjem letu. Celotna investicija je vredna okoli dvesto milijonov tolarjev, v Solčavi pa upajo, da bo 70 odstotkov investicije pokrila država. Praznovanje občinskega praznika je bila tudi priložnost za podelitev Priznanje župana sta prejela Kristina Golob in Miha Prušnik, priznanje občine so tokrat podelili Heleni Zbašnik Herle, Romani Lukovič, cerkvenemu pevskemu zboru in kulturnemu društvu ter Julijani Klemenšek. Naziv častnega občana je pripadel častitljivemu Valentu Vidru za njegovo življenjsko delo zbiranja vsebin o Solča-vanih in Solčavskem, katere so izšle tudi v knjižni obliki. priznanj občanov, ki so s svojim delom doprinesli k ugledu Solčavskega. Savinjčan JURČEK Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure « ' ' •"“* Bivio _ La Scarpa TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE j v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 55 in prodajalna JURČEK*^ v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi modeli za jesen in obutev za šolo! 46. FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM OB SAVINJI V znamenju tradicije in narodopisja Ob lanskem jubilejnem Flosarskem balu smo napovedali, da bo letošnja prireditev narodopisno še bogatejša. In nismo smo se zmotili. 46. prireditev ljubenskih splavarjev, žagarjev in sekačev je minila v ohranjanju tradicije oziroma prikaza dela splavarjev in opravil, s katerimi so si zgomjesavinjske kmetije še ne pred tako davnimi desetletji zagotavljale skromen zaslužek. Ljubenci so ponovno dokazali, da je njihova prireditev najboljša daleč naokoli, zato so si lahko organizatorji v nedeljo popoldne, ko se je začel družaben del, pošteno oddahnili. Že v soboto popoldne so člani so sodelujoči tudi mlajšim rodovom flosarskega društva pripravili tek- pokazali kanček narodopisne de- movanje v splavljanju lesa in diščine tukajšnjih krajev. V povorki, pripravi splava, v nedeljo poje lahko ki sta jo organizirala Aleš Nerat in Med potomce zgornjesavinjskih splavarjev so s krstom sprejeli Jožeta Pustoslemška (foto: Ciril M. Sem) množica obiskovalcev uživala v povorki, v kateri so se izkazali okoliški kmetje s svojo pridnostjo in izvirnostjo. S prikazom gozdarskega in tesarskega dela, priprave nas-tila in krme, mlatenjem žita, izdelave zimzelenih kit in obiranjem hmelja Vinko Jeraj, so sodelovali tudi domači splavarji, Godba Zgornje Savinjske doline, gasilci in člani folklorne skupine iz Rečice ob Savinji. Tako kot običajno so tudi letošnji Flosarski bal sklenili s prikazom udiranja in vožnje splava na Savinji V preteklih deževnih dnevih si je Savinja toliko opomogla, da udiranje splava po njej ni bilo pretežavno (foto: Ciril M. Sem) in krstom »zelenega« splavarja. Potem ko so se »krmaniš« Martin Juvan - Čuks in ostali »otresli« mokre Savinje, so se ustavili v »gostilni« in ob podpori glavnega botra, direktorja podjetja Davidov hram Duša- na Žehlja, krstili zelenca Jožeta Pustoslemška. Med obredom so obudili kar nekaj nekdanjih običajev, Jože pa je moral dokazati, da si zasluži mesto med potomci zgornjesavinjskih splavarjev. Množica obiskovalcev si je z zanimanjem ogledala prikaz gozdarskega in tesarskega dela (foto: Ciril M. Sem) Ljubenci so v 46. ponovitvi svoje turistično narodopisne prireditve dokazali, da njihov odnos do splavarstva presega turistične okvire. Flosarski bal je postal ponovno Ijuben-ska prireditev, zato je pristen in domač in takšen je pisan na kožo tudi nekaj tisočem obiskovalcev. Z razlogom in upravičeno je bil zadovoljen tudi predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar. Po njegovem so s povorko in izdajo knjige o splavarjih dokazali, da ta rod spoštuje delo in običaje preteklih generacij. »Veseli me izredna pripravljenost kmetov in vseh ostalih, ki smo jih povabili k sodelovanju. Kar se gostinske ponudbe tiče, smo se držali lanskega dogovora, ko so gostinski del ponovno prevzeli domači ljudje. Zavedam se, da bi lahko bilo vsega več in bolje, vendar smo se potrudili po najboljših močeh,« je sklenil svoje razmišljanje Rajko Pintar. Savinjčan Piše: Aleksander Videčnik Mozirje je bilo v času narodnostnega boja trdno slovensko. V Mozirje je prihajal kot gost zagrebški zdravnik dr. Josip Fon, ki je navdušil napredne Mozirjane za ustanovitev telovadnega društva, ki naj bi bilo tudi narodnobrambnega značaja. Dr. Fon je bil starosta zagrebškega Sokola inje imel veliko organizacijskih izkušenj. Na njegovo pobudo so se leta 1881 sestali tržani Jože Lipoid, Anton Goričar, Josip Pirš, Ivan Vrankovič, Jakob Škoflek, Ivan Kle-menak in drugi. Ustanovili so pripravljalni odborza ustanovitev Sokola v Mozirju. Pripravili so pravila, ki jih je cesarska namestnija v Gradcu maja 1882 potrdila., Tako so sklicali ustanovni občni zbor 6. septembra 1882. Nata zbor so prišli delegati iz številnih krajev tedanje Štajerske. Za častna člana so tedaj izvolili dr. Josipa Fona in hrvaškega škofa dr. Josipa Juraja Strossmayerja, velikega borca za narodne pravice na Hrvaškem. Pristopnino so vplačali številni ugledni možje iz vrst narodnega gibanja na Štajerskem. Torej ni šlo le za društvo lokalnega pomena, sajje bilo to prvo sokolsko društvo na Štajerskem in drugo na slovenskem ozemlju. Ustanovnih članov je bilo nekaj več kot 150. Že leta 1884 so razvili prvi društveni prapor, kije bil izdelan na Češkem. Kotje zapisal mozirski kronist Žiga Laykauf, je biia to velika slovesnost, ki je privabila na mozirski trg množico zavednih ljudi od blizu in daleč. Edinstven dokument je zapisnik Čitalnice v Celju, ki opisuje slavnost v Mozirju takole: »Gotovo najlepši dnevi tekočega leta v kroniki slovenskega naroda na južno Štajerskem, kjer je bila tudi celjska čitalnica navzoča, so bili dnevi svečanosti blagoslovitve trobojne zastave Savinjskega sokola v Mozirju. Velikanske priprave, za katere se ni le samo naš narod od deroče Drave do sinje Adrije zanimal, ampak na katere so bili opozorjeni tudi vrli bratje Hrvati in cele severno-slovan-ske veje mogočnega slovanskega debla. Vse to nas je navdajalo z upanjem, da bo ta slavnost v pomenu in podobi izredno velika. Že dan pred slavnostjo so prihajali gostje iz daljnih in bližnjih krajev v Celje, kjer so se zbirali v mirnem zavetju naše čitalnice, vsak vlakje pripeljal množico somišljenikov in posebna živahnost je nastala, ko so prispeli ugledni Sokoli ljubljanski, tržaški in zagrebški s svojimi zastavami. Odbor celjske čitalnice je skrbel za primeren sprejem gostov, za prenočišča in za prevoz z vozovi. Velja posebej omeniti veliko darežljivost predsednika Čitalnice Dr. Serneca, ki je za obveščanje z Savinjski Sokol brzojavi in druge stvari veliko denarja namenil, za kar se mu je tajnik Čitalnice Kronvogel v imenu odbora prav posebno zahvalil. Čeprav je bilo vreme neugodno, ter seje cela narava napram nam upirala, je bila množica slavnostnih udeležencev velika in dolga vrsta lepo okrašenih voz na poti v Mozirje skozi divno Savinjsko dolino, povsod lepo sprejeta. Veliko navdušenje je bilo v vseh krajih na poti v Zgornjo Savinjsko dolino. Velikoje bilo postavljenih slavolokov, hiše so bile okrašene s slovenskimi zastavicami, pokali so možnarji - vse v čast velikega dogodka. V Žalcu, Braslovčah in Mozirju so pripravili slovesne sprejeme, ki so dvignili dobro razpoloženje. Celjsko Čitalnico je zastopal predsednik dr. Sernec. Pri slavnostni maši v Mozirju so prepevali celjski slovenski pevci, potem pa je bilo blagoslavljanje sokolskega prapora na mozirskem trgu. Med velikim številom zbitih žebljev v drog prapora sta bila tudi eden celjske Čitalnice in eden Pevskega društva Celje. Ob je zabil dr. Sernec. Celjski pevci so tudi sodelovali pri slavnosti na mozirskem trgu. Zapeli so pesem dr. Gustava Ipavca "Za gorami dan svita se" in še pesem "Nočna rosa", ki jo je uglasbil pevovodja Sacher. Slavnost je potekala izredno lepo in kar prehitro so minile vesele urice v Mozirju. Ostali pa bodo spomni na srečne dni, ki nam ostanejo v želji, da bi bila ta svečanost v prebujenje in uspešnost našega naroda!« Zapisnik, ki ga hrani Osrednja knjižnica v Celju, so podpisali vidni slovenski narodni buditelji: Dr. Josip Sernec, Mihael Vošnjak, dr. Vrečko, Urban Lemež, Anton Kosi, Reich in Kronvogel. Železnica skozi dolino Pred I. svetovno vojno je bilo že vse na red, da se prične graditi železna povezava skozi našo dolino do Ljubljane. Načrtovano je bilo, da bi pod Menino speljali predor in tako povezali našo dolino s Tuhinjsko. Danes si težko predstavljamo, kakšno bi bilo življenje v naših krajih, če bi bila speljana železna kača skozi Zgornjo Savinjsko dolino. Vojna leta 1914 je seveda preprečila načrte gradnje. Ker je v stari Avstriji v takih zadevah najprej razpravljal in sklepal Deželni zbor v Gradcu, so leta 1909 obsežno razpravljali o potrebi po gradnji te železnice. Načrt je utemeljeval štajerski poslanec dr. Vekoslav Kukovec z "velevažnimi narodno-gospodarskimi razlogi", kar bi nedvomno pomenila železnica do Gornjega Grada in naprej do Ljubljane. Trdil je, daje razvoj gornjegrajskega okraja odvisen od tega načrta. Razvoj male in velike obrti bi bil zagotovljen, velike količine lesa bi tako lahko prevažala železnica in prebivalstvo, ki se zaradi pomanjkanja dela v dolini, vse bolj izseljuje, bi imelo delo. Navajal je dalje nahajališča raznih rudnih bogastev, ki bi jih tako uspešno izkorišča- li. Dejal je: »Z železnico bi se v narodno-gospo-darskem pogledu storil najsrečnejši korak, katerega deželno zastopstvo omogočiti more, s tem, da predlog podpre.« Sklep je bil ugoden in železniškemu odseku je bilo naročeno ukrepanje za začetek načrtovanja gradnje železnice skozi našo dolino. Kot rečeno, vojni časi so seveda preprečili začete priprave, predvsem pa začetek gradnje zgornjesavinjske železnice. 3ščemo state fotografije Ljubensko kopališče fotografirano leta 1937. Sliko nam je poslal Peter Breznik z Ljubnega. Nasveti Sedem mesecev je za vlagatelje v vzajemne sklade razmeroma kratko obdobje, kljub temu pa radovedne zanima, kaj se dogaja na trgu. Hiter pogled na tabelo najvišjih in najnižjih donosov pove, da so se v burni prvi polovici leta najbolj obnesli mešani vzajemni skladi. Med petimi z najvišjim donosom najdemo kar dva nova mešana sklada, in sicer na prvem mestu Hypo SEE Opp, ki vlaga v delnice in obveznice z območja jugovzhodne Evrope ter na drugem mestu KD Prosperità, ki vlaga na širše območje vzhodne Evrope. Novima skladoma sledijo stari skladi Primus, KD Galileo in Infond Hrast. Med najmanj donosnimi mešanimi vzajemnimi skladi najdemo le dva mešana vzajemna sklada, ki imata po sedmih mesecih nižjo vrednost kot na začetku leta: RCM Global Mix, ŠTEFKA GOLTNIK, Vodja Kmetijske svetovalne službe Mozirje Pomanjkanje padavin vjuliju je na marsikateri kmetiji povzročilo pomanjkanje krme za živino. Nujno je, da strnišča čim prej po žetvi plitvo preorjemo ali drugače obdelamo in zasejemo s strniščnimi dosevki. Dodaten razlog za obdelavo njiv, s katerih smo pospravili prve posevke, je tudi izpolnjevanje standarda za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Ta nalaga prejemnikom neposrednih plačil v kmetijstvu obveznost preprečevanja erozije tal in ohranjanja ravni organske snovi v tleh s primernim kolobarjem. Enotedenske padavine so dodobra namočile KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Donosi vzajemnih skladov v prvih sedmih mesecih NLBS Nova Evropa, med tiste z nizkimi donosom pa se je uvrstil še en NLB-jev sklad NLBS kombinirani ter Krekov sklad Skala in Triglav Evropa Za mešane vzajemne sklade je razmerje med pozitivnimi in negativnimi donosi v korist pozitivnih donosov, česar pa v zadnjih sedmih mesecih ne moremo trditi za delniške in obvezniške sklade. Med delniškimi skladi je v zadnjem obdobju še vedno vodilni SGAM Eq China, ki vlaga v delnice kitajskih podjetij ter sklad delnic rudnikov zlata SGAM Eq Gold Mines. Daje bila rast vrednosti podjetij, ki poslujejo na Kitajskem, obilna, dokazuje na tretjem mestu tudi SPIF Cina (R) ter na četrtem mestu sklad slovenskega upravljalca In- fond BRIC, ki poleg Kitajske vlaga še v Brazilijo, Rusijo in Indijo. Na negativni strani delniških skladov so še vedno specializirani skladi ameriških in japonskih delnic. Pri obvezniških skladih lahko še vedno opazimo obremenilni vpliv naraščajočih obrestnih mer, ki nižajo tečaje obstoječih obveznic. Obremenjene so predvsem dolarske obveznice ter tiste z daljšim rokom zapadlosti (hipotekarne) ter obveznice držav in podjetij z nižjo boniteto. S pozitivnimi donosi še ved- no razveseljujejo slovenske obveznice (Obvezniški Pika, Gama-ob-vezniški, Primus Bond), na pozitivni strani pa so tudi evropske obveznice. Na 7-mesečnih rezultatih je lepo vidno tudi, kako po ekstremnih donosih prednjačijo delniški skladi, kako obvezniški skladi ne prinašajo vedno pozitivnih donosov in kako znajo biti mešani skladi uporabni v obdobjih velikih nihanj, ki jih najbrž lahko pričakujemotudi v nadaljevanju leta. Borut Repše Donosi vzajemnih skladov v prvih sedmih mesecih DELNIŠKI SKLADI MEŠANI SKLADI OBVEZNIŠKI SKLADI Prvih 5 - delniški Prvih 5 - mešani Prvih 5 - obvezniški SGAM Eq China 21,92% Hypo SEE Opp 13,61% Obvezniški Pika 3,89% SGAM Eq Gold Mines 16,71% KD Prosperità 9,99% Gama - obvezniški 3,04% SPIF Cina [R1 14,18% Primus 9,40% SGAM Bd Eu Hi Yield 2,81% Infond BRIC 12,36% KD Galileo 8,02% Primus Bond 2,75% Delniški Živa 11,54% Infond Hrast 6,50% SGAM Bd Eu Asset Bkd 1,44% Zadnjih 5 - delniški Zadnjih 5 - mešani Zadnjih 5 - obvezniš ki SGAM Eq Jap Target -15,96% Triglav Evropa 1,48% SGAM Bd World -4,56% SPI Alta Tecnologia [RI -16,93% Krekov sklad Skala 0,87% SGAM Bd US Mortqaqe -6,47% SGAM Eq Asian E-business -20,53% NLBS kombinirani 0,03% KD DeLux Global Bonds -6,49% SGAM Eq US Cone Core -20,72% NLBS Nova Evropa -0,96% SGAM Bd USD -6,66% SGAM Eq Jap Small Cap -36,37% RCM Global Mix -4,33% Ci Pollar Bond -6,73% Vir podatkov: www.financna-tocka.si Pridelava krme na njivah zemljo. Ko se tla primerno osušijo za obdelavo, je nujno takoj opraviti setev. Krmne rastline, ki jih sejemo kot dosevke, se odlikujejo po hitri rasti, tako da že v kratkem času dobimo visoke pridelke krme, ki ima tudi visoke krmne vrednosti. Z vključevanjem dosevkov v njivski kolobar je zemlja večji del leta pod rastlinjem. Rastline varujejo zemljo pred sončno pripeko in močnim dežjem, s koreninami rahljajo zemljo in jo bogatijo z organskimi snovmi. Dosevki pustijo v tleh precej koreninskih ostankov. S tem povečujejo vsebnost humusa v tleh in tako izboljšujejo mikrobiološko aktivnost tal. Dosevki iz družine metuljnic (detelje, grah, grašica) pa dodatno bogatijo tla z dušikom iz zraka. Prezirani krmni dosevki varujejo tla preko zime in dajo zgodnjo svežo spomladansko krmo. Pomemben je tudi fitosanitarni učinek dosevkov, saj z dosevki ohranjamo biološko ravnotežje v tleh. Zaradi hitre rasti dosevki uspešno tekmujejo s pleveli in puščajo njivo čisto. Strniščni dosevki za podor lahko uspešno nadomeščajo hlevski gnoj. Izbor dosevkov je velik, za naše območje svetujemo izbor dosevkov: - mnogocvetna ljulka (za setev rabimo 40 do 50 kg/ha)je s hranilnimi snovmi bogata vrsta trave, ki prezimi in da spomladi pred setvijo glavnega posevka še en odkos. Za dober pridelek zahteva izdatno gnojenje. - krmna repica (10 kg/ha) je primerna za zeleno krmo ali za silažo. - krmna ogrščica ( 10 do 15 kg/ha) se kot zelena krma uporablja pozno jeseni, saj dobro prenaša nizke temperature. - krmno oljno redkev (20 kg/ha) živina ne je rada, je pa odlična za podor. -grašljinka (55 kg/ha) je mešanica ozimne grašice, ljulke in inkar-natke. Delež posameznih vrst lahko poljubno kombiniramo. Če želimo imeti mešanico za seno, povečamo delež mnogocvetne ljulke, če pa želimo mešanico za siliranje, povečamo deležgrašice. Prezimi, spomladi dobimo pred setvijo glavnega posevka še en odkos. -mešanica krmnega graha ali grašice s koruzo: jare grašice 70 kg/ha + koruze 30 kg/ha, jari krmni grah 70 kg/ha + koruza 30 kg/ha. -tacelija (10 do 14 kg/ha) je enoletna rastlina, odlična čebelja paša in primerna le za podor. - različne travno detelje mešanice (25 do 40kg/ha), kijih lahko uporabljamo eno, dve ali pa več let (vključitev v kolobar s silažno koruzo). V mešanici, ki jo bomo kosili več let, naj bo čim več vrst in sort trav oz. metuljnic. Njivo je potrebno pognojiti s 15 do 20 m3/ha gnojevke ali z mineralnimi gnojili (400 do 500 kg/ha NPK 15-15-15). Po setvi je potrebno posevke obvezno povaljati, ker s tem vplivamo na enakomernejši in hitrejši vznik ter razvoj posevka. KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV (KZSŠ) IN RDEČI KRIŽ (RK) UUBNO OB SAVINJI Dobrodelne srečke pošle v dveh urah Podpredsednik KZSŠ Radenko Tešanovič je v nedeljo predal Blažu Kramerju ček v vrednosti 1.040.000 tolarjev (foto: Stepa) Na 46. Flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji je potekal tudi dobrodelni srečelov. Njegov izkupiček je bil v celoti namenjen 23-letnemu Blažu Kramerju iz Ljubnega ob Savinji. Blažu so odrezali levo nogo pod kolenom novembra 1999 zaradi kostnega raka. Zbrani denar, ki so prispevali tudi razni donatorji, bo porabil za nakup nove proteze. Blažje ob priliki prevzema čeka v vrednosti 1.040.000 tolarjev povedal: »Bil sem pozitivno presenečen nad hitrim odzivom. Rad bi se zahvalil vsem donatorjem in drugim prostovoljcem, ki so karkoli prispevali, da seje ta akcija speljala tako uspešno. Posebej bi se rad zahvalil Juretu Volčanžku in Radenku Teča- noviču za njuno pobudo in vztrajnost.« Protezo naj bi dobil v treh tednih iz Celovca in stane 2.500.000 tolarjev. Jeseni nameravajo člani Kulturnega društva Ljubno ob Sav- inji še enkrat postaviti na oder komedijo Gospa Poslančeva. Izkupiček od prodanih vstopnic bodo namenili Blažu Kramerju. Štefan Matjaž - Stepa Predsednica RK Ljubno ob Savinji Urška Solar: »Zelo sem zadovoljna z izidom akcije in krasnim odzivom vseh obiskovalcev Flosarskega bala, ki so bili pripravljeni kupiti srečko in prispevati svoj dar.« (foto: Stepa) MOZIRJE Bar Grabenček tudi v novi upravni stavbi V petek so v pritličju nove upravne stavbe v Podrožniku v Mozirju odprli še en lokal, in sicer Bar Grabenček. Samostojna podjetnica Petra Marolt Cajner, ki istoimenski lokal že vrsto let uspešno upravlja v Grabnerjevi hiši na mozirskem trgu, seje odločila za preverjen recept raznovrstne ponudbe hladnih in toplih napitkovz dodatkom prijazne postrežbe. Slogan lokala »Bar Grabenček -kjer se srečajo prijatelji« daje gostom prijeten občutek, da so zaželeni, enako prijetno pa deluje tudi moderno zasnovana notranja oprema 72 kvadratnih metrov ve- ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE Brunarica končana V Lokah pri Mozirju, poleg igrišča za odbojko na mivki, je ves čas stala tudi stara lesena utica. Športniki sojo pred časom umaknili, saj zaradi dotrajanosti ni več opravljala svoje naloge. Člani sekcije za odbojko na mivki pri mozirskem športnem društvu so zato zavihali rokave in »pljunili v roke« in se lotili postavitve nove brunarice. Služila bo za shranjevanje športnih rekvizitov in ostale potrebne opreme. Brunarica bo v funkciji že ta vikend, ko bo na igrišču potekal šesti tradicionalni turnir v odbojki na mivki. Benjamin Kanjir Brunarica bo služila za shranjevanje športnih rekvizitov in ostale potrebne opreme (foto: Benjamin Kanjir) Petra Marolt Cajner (prva z leve) z ekipo Bara Grabenček (foto: Ciril M. Sem) likega lokala, ki v oranžno-sivi kom- Grabenčekje odprt vsak dan, razen binacijiizžarevatoplino in živahnost, nedelj in praznikov, od pol šestih Stene lokala krasijo slike Katje Oreš- zjutraj do desetih zvečer, nik z Ljubnega ob Savinji. Bar KF MOZIRSKI GAJ Poletje skozi cvetje V Mozirskem gaju se bo v soboto, 12. avgusta, začela poletna razstava cvetja z naslovom Poletje skozi cvetje, ki bo trajala vse do nedelje, 20. avgusta. Na razstavi se bodo predstavili slovenski vrtnarji v vzgoji in negi cvetličnih posod, razstava pa bo tudi ocenjevalna. Mednarodna komisija bo ocenila razstavljene kompozicije, organizator pa bo za najbolje ocenjeno kompozicijo podelil veliko zlato priznanje. Ob razstavi cvetja, ki bo seveda vseh devet dni rdeča nit dogajanja v parku, organizatorji pripravljajo tudi veliko razstavo plazilcev, med njimi bo nekaj ekstremnih in eksotičnih primerkov, ter več predstavitev likovnih umetnikov. V soboto, 12. avgusta, bo v sklopu projekta »Partnerstvo dobrot brez meja« predstavitev domačih in tujih turizmov na kmetijah, ki sodelujejo v tem projektu, torej imajo več kot dovolj razlogov za obisk Mozirskega gaja tudi tisti, ki pred lepote cvetja postavljajo lepote kulinarike. Franci Kotnik S plugom so enormno količino blata potisnili V Savinjo (foto: Ciril M. Sem) KOPELCE m I •• wtvw • Akcija ascenja desetletja ni več tako,sajje kopališče že zdavnaj izgubilo zadnjo trohico nekdanjega blišča. Kljub temu se domačini vsaj enkrat letno lotijo čiščenja bazena. Pod budnim očesom ribičev in s pomočjo gasilcev so se pretekli teden lotili zahtevnega projekta. Zaradi nizkega vodostaja so bile ob obilici blata najbolj ogrožene ribe. Gasilci so zato s prečrpavanjem vode iz Trnave zagotavljali vodo in s tem omogočali preživetje ribam nizvodno Struge. V tem času je bila s plugom enormna količina blata, ki seje tu kopičilo več kot leto dni, pod zapornicami potisnjena naprej v reko Savinjo. Ko-pelce so sedaj očiščene blata in ostale nesnage. Glede na vremenske razmere pa kot kaže kljub temu letos ne bodo sprejemale »divjih« kopalcev. Benjamin Kanjir Mnogi Mozirjani se polni skomin spominjajo časov, koje bilo kopanje na kopališču v Kopelc-ah vsakdanji poletni dogodek. Temu že dolga Kopelce že zdavnaj izgubile nekdanji blišč (foto: Ciril M. Sem) RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Binejev memorial mladim ribičem V sklopu prireditev v okviru Ijuben-skega Flosarskega bala je potekalo tudi ribiško tekmovanje za Binejev memorial. Letos so že peto leto marljivi ljubenski ribiči v čudovitem am-bientu ljubenskega ribiškega doma pripravili tekmovanje, ki se ga je udeležilo 28 ribičev - tekmovalcev. Žreb je tekmovalcem namenil vsakemu košček obale jezera ob ribiškem domu, iz katerega so tekmovalci v dveh urah na suho potegnili kar 218 rib. Najbolje so se izkazali trije mladi ribiči domače ribiške družine, ki so skupaj ulovili več kot četrtino vseh rib. Najboljši je bil Grega Križnik, kije kar petindvajsetkrat premamil gibčne jezerske prebivalke, drugouvrščeni Janez Podkrižnik ml. jih je potegnil na suho 21, tretji, njegov brat Matej Podkrižnik, pa 18 rib. Franjo Atelšek Trije mladi ribiči domače ribiške družine so skupaj ulovili več kot četrtino vseh rib (foto: Franjo Atelšek) 8. TABOR MLADIH PLANINCEV Nepozaben teden bivanja v naravi V okviru taborov Savinjskih meddruštvenih odborov mladinskih odsekov seje na Zgornjem Jezerskem pri Planšarskem jezeru odvijal 8. Tabor mladih planincev. Tabor je potekal od 29. julija do 5. avgusta. Udeležilo se ga je 27 mladih planincev iz štirih planinskih društev: PD Ljubno ob Savinji, PD Slivnica, PD Vitanje in PD Zabukovi-ca, slednji ga je tudi organiziral. Kljub pomanjkanju sončnih dni so se podali na Češko kočo, manjša skupina je šla tudi na Kočno, Virnikov Grintovec in Goli vrh. Uspešno so izvedli tudi planinsko orientacijo, bivakirali pod milim nebom in se igrali družabne igre. Ob večeru so kurili kres, pekli krompir na žerjavici in ob zvokih iz štirih planinskih društev so se družili na Zgornjem Jezerskem pri Planšarskem jezeru (foto: Stepa) kitare prepevali pesmi. Zadnji danje na obisk priš- sečnem obdobju seje zvrstilo osem osnovnošol- lo sedem ekstremnih športnikov iz Češke, ki so z skih in ena mladinska izmena. svojimi pesmimi popestrili večer. V dvome- Štefan Matjaž - Stepa ZGORNJESAVINJSKI KAMPI Turiste privlačijo posebnosti naše doline, ki jih doma ne najdejo V naši dolini lahko turisti izbirajo med različnimi možnostmi bivanja. Lahko bi rekli, da se najde za vsakogar nekaj. Prepuščajo se razvajanju v hotelih, se poslužujejo apartmajev, obiščejo turistično kmetijo... Skratka, izbira je pestra, zaokrožujejo pa jo tudi trije kampi, ki jih lahko najdemo na naših tleh, Savinja, Menina in Šmica. Gosti omenjenih kampov so predvsem tujci, med kateri so v ospredju Nizozemci, kar lahko opazimo tudi na naših cestah. ZA VSAKOGAR NEKAJ Nobena skrivnost ni, da živimo v prelepem koncu naše deželice. Vendar nismo edini, ki to vemo, vsako leto jo odkriva vedno več tujcev, ki pridejo obiskat Slovenijo. Ravno obiskovalci kampov so nemara med najbolj nomadskimi po duši, Inke Belt je z družino v naši dolini že tretjič (foto: Ciril M. Sem) najbolj raziskovalni in radovedni. V kampu Menina smo se tako pogovorili z dvema obiskovalcema inju povprašali o njunih vtisih o Sloveniji, o ljudeh in seveda tudi Zgornje Savinjski dolini. Inke Belt nam je tako zaupala, da je tukaj že tretjič. Prvič je bila v Sloveniji že pred 28 leti v Kranjski Gori in ker ji je dežela všeč, seje rada vrnila. Potuje z družino ins Slovenijo so zelo zadovoljni, moti jih edino trenutno slabo vreme. Všeč jim je narava, prav tako pa opažajo, da naša država še ni tako turistično »organizirana« kot npr. Avstrija, kar pa je z njihovega vidika plus, saj imajo tako več možnosti za samostojno raziskovanje dežele. Ostali bodo okoli dva do tri tedne, načrtujejo še obisk Ve- like planine, zaradi vremena bodo mogoče obiskali tudi obalo. V naši dolini jim je bila všeč Snežna jama. Jame so namreč ena izmed naših znamenitosti, kijih ni najti povsod in jih zaradi tega zelo radi obiščejo. LEDENO PRESENEČENJE SREDI POLETJA Jack Janssen, ki potuje z družino in prijatelji, je sicer potožil nad deževnim vremenom, ki te dni zagotovo zaznamuje možnosti preživljanja prostega časa, toda še vseeno jim je uspelo vsaj deloma raziskati našo dolino. Tudi drugače so se jim zelo vtisnile v spomin slovenske jame, med katerimi tudi po njihovem mnenju izstopa Snežna jama, ledeno presenečenje sredi poletja. Zanimive so jim tudi naše ceste. Te so namreč za razliko od Nizozemske zelo vijugaste in še tako mala razdalja na zemljevidu zna vzeti kar nekaj časa, na kar so se seveda morali navaditi. Kakor ni skrivnost, da naša dolina v sebi nosi velikturistični potencial, tudi ni skrivnost, da se zgolj iz samega zavedanja tega turizem še ne bo razvil. Tovrsten razvoj zahteva veliko vloženih misli, energije in seveda tudi sredstev. Sami kot prebivalci doline lahko skozi vsakdan opazimo, da se je naša dolina v tem pogledu odprla, da ni več speča Trnuljčica, ki čaka, dajo prebudijo. Turiste najdemo vsepovsod, so radovedni, naša država jim predstavlja pustolovščino, kijoje treba doživeti. ZADOVOLJNI Z OBISKOM Za vtise o letošnji sezoni, razvoju v kampih in seveda njihovi aktualni ponudbi smo se obrnili kar na tiste, ki jim je to najbolj znano in domače. V kampu Savinja so bili z obiskom zadovoljni že maja in junija, ko je bilo še vedno kar hladno, malce slabše pa je bilo julija. Deževno vreme se seveda pozna tudi trenutnemu obisku, saj redko kdo vztraja dolgo v kampu. Med gosti je največ Nizozemcev, Nemcev, Belgijcev, zabeleženi pa so tudi obiski Ircev, Jacku Janssenu je bila Snežna jama pravo ledeno presenečenje sredi poletja (foto: Ciril M. Sem) Poljakov, Francozov in Hrvatov. V kampu so jim na voljo nekatere kulinarične dobrote, lahko pa dobijo tudi vsakovrstne informacije o možnostih aktivnega preživljanja počitnic. Med njihovimi najljubšimi destinacijami so Logarska dolina, Snežna jama in Muzej Vrbovec v Nazarjah. V kampu Menina si aktivno prizadevajo za spremembe. To ne pomeni, da se želijo masovno širiti, temveč si prizadevajo za nenehno izboljševanje kvalitete, izboljševanje ponudbe, saj je to tisto, kar odlikuje dober kamp. Tako svojim gostom ponujajo oziroma organizirajo vse aktivnosti v krogu okoli 50 km od kampa, za vse informacije pa se lahko ti vedno obrnejo na recepcijo. Turiste organizirano vodijo na Raduho, Ojstrico, Mrzlo Goro. Aktivnosti in obisk so trenutno zaradi dežja nekoliko okrnjeni, drugače pa je sezona podobna kot lani. V kampu dobro sodelujejo z ljudmi, ki stalno bivajo okoli njega, saj se zavedajo, da je tudi to eden izmed temeljev dobrega turizma. V Lučah, v kampu Šmica so z sezono zelo zadovoljni. Zasedeni so skorajda stoodstotno, to pa pripisujejo tudi učinkovitemu informiranju v tujini. Med gosti prevladujejo Nizozemci, Belgijci in Nemci. V kampu se trudijo zagotoviti aktivno preživljanje počitnic svojim gostov, zato pripravljajo tedenske programe, v katerih svojim gostom ponudijo pestro izbiro najrazličnejših aktivnosti. Od izletov, ogledov, spustov s kajakom, teniških izzivov itd. Za kampe v naši dolini lahko tako upravičeno rečemo, da poskušajo biti čimbolj inovativni in zanimivi -kajti to je tisto, kar privablja tujce, da se vedno znova vračajovta naš del Slovenije. Barbara Fužir Gosti kampov se radi vračajo v Zgornjo Savinjsko dolino (foto: Ciril M. Sem) FLOSFEST 2006 V Vrbju žur do jutranjih ur Teden dni pred tradicionalnim 46. Flosarskim balomje Klub zgornjesav-injskih študentov (KZSŠ) organiziral četrti zaporedni Flosfest, kije potekal v Vrbju na Ljubnem ob Savinji. Za ogrevanje vseh zbranih obiskovalcev je poskrbela skupina iz Rečice ob Savinji, Scourge. Za njimi je na glasbeni oderstopila domača zasedba Frišna župa. Orleki so v svoj nastop vključili tudi harmoniko in saksofon ter pripravili res izviren nastop. Za zaključek veselega rajanja pa je poskrbela skupina Black Summer. Štefan Matjaž - Stepa RHHKTT* u mi i ' 7- Občinstvo se je razvnelo ob poskočnih rock pesmih (foto: Ciril M. Sem) Orleki so navdušili z mešanico etno glasbe in rock’n’rolla (foto: Stepa) LJUBNO OB SAVINJI Starodobniki navdušili Ljubence Šoferji so s svojimi »oldtimerji« dokazali, da jim vozila niso samo za okras (foto: Franjo Atelšek) Na Ljubnem je bilo poleg vseh žetradi- kluba Zgomjesavinjski starodobniki. cionalnih prireditev, ki se dogajajo v Ljubitelji starih motornih koles, prvih avgustovskih dneh letos vendar- avtomobilov, traktorjev so se s svo- le malo »svežega vetra«, za kar so jimi zloščenimi starimi lepotci pred-poskrbeli člani letos ustanovljenega stavili na Forštu, kjer so sijih z zani- JVaff ämicf če&č/ta/a 6. avsusta sta praznovala 40-letnico poroke naša draga Nace in Marija Bastelj Mnogo let srečnih vama še želh in da zlato poroko z vama proslavimo. Naj ljubezen brez prestanka vaju obiskuje, z njo pod isto streho pa še zdravja naj nasuje. Vsi vajini! manjem ogledali stari in mladi. Se prej pa so s svojimi »oldtimerji« z vožnjo po občini Ljubno od Lučke meje do Okonine dokazali, da vozi- ta niso samo za okras, ampak lahko tudi služijo svojemu namenu. Nežno in z ljubeznijo, seveda. Franjo Atelšek ki bo v soboto, 19« avgusta 2006, v športnem centru v Varpoljah. Na turnirju se bodo pomerile moškejn ženske ekipe v naključnih trojicah, kijih bomb izžrebali pred tekmovanjem Prve tri ekipe v obeh kategorijah ^A Prijavite se lahko po telefonu 839-07-90, ali elektronski pošti sayin^kè@siol.net. Žrebanje ekip bo na dan tekmovanja ob 13. uri. Prijavnine.ni!, / r 1 mi- SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC Skakalcem vreme ni bilo naklonjeno Med številnimi športnimi dogodki v okviru letošnjega Flosarskega bala na Ljubnem so bili tudi letos smučarski skoki za pokal Flosarja. Kljub deževnemu vremenu so prizadevni člani domačega skakalnega kluba izpeljali tekmovanje, na katerem so nastopili skakalci in skakalke na 22- in 40-metrski skakalnici. V kategoriji dečki do 13 let in deklice do 14 let je med petnajstimi tekmovalci na manjši skakalnici suvereno zmagal domači tekmovalec Nejc Cajner z dvema 21-metrskima skokoma, pred Matijo Peklajem iz SSK Ilirija (19,5 m; 20 m), tretji pa je bil zopet skakalec domačega SSK Ljubno BTC Matic Ajnik z dvema 19,5 m dolgima skokoma. Med petimi dekleti je na isti skakalnici zmagala Manja Pograjc (dvakrat 21 m) iz SK Zagorje Ytong, pred Gabi Robnik (SSK Ljubno BTC) in Anjo Javoršek (SK Zagorje Ytong). V absolutni konkurenci na večji skakalnici je zmaga prav tako ostala doma, priskakal pa si jo je Miha Sušnik s skokoma 37,5 in 38,5 m, kar je bilo v točkovanju ie za dobro točko boljše od njegovega klubskega sotekmovalca Jake Tesovnika (37 m, 38 m). Tretje mesto je pri- padlo tekmovalcu SK Zagorje Ytong Leonu Grobljarju (36 m, 37 m), med najboljše pa se je na šesto mesto uvrstila tudi zmagovalka med dekleti na manjši skakalnici Manja Pograjc z dvema 35-metrskima skokoma. Priznanja, kijih podelil predsednik uprave BTC Jože Mermal, so podelili tudi najboljši deklici - Manji Pograjc in najboljšemu dečku do 14 let, ki ga je prejel zmagovalec iz manjše skakalnice, domačin Nejc Cajner. Franjo Atelšek IPAVEC-GREGORČEV MEMORIAL V MALEM NOGOMETU Zmaga domačinov V sklop solčavskih turističnih dnevov že nekaj let spada tudi tradicionalni turnir v malem nogometu, Ipavec-Gregorčev memorial. Letos je minil v znamenju domačinov, saj so Solčavani prepričljivo opravili z vso konkurenco, drugo mesto je osvojila ekipa Ojstrica, tretje pa Zalugnca z Ljubnega. Franjo Pukart Flosarskem balu Med sedmimi ekipami turnirja v malem nogometu na Forštu je bila najboljša ekipa Raduhe iz Luč (foto: Franjo Atelšek) turnir v malem nogometu na Forštu ni manjkal, med sedmimi ekipami pa je bila najboljša ekipa Raduhe iz Luč, pred Picerijo Četara in ekipo Santos gradwel iz Nazarij. Za pokal Flosarja so se v Kegljišču Ermenc pomerili tudi kegljači in kegljačice. Sodelovale so štiri ekipe, tri domače in kot po tradiciji tudi ženska kegljaška ekipa iz Šoštanja. Po pričakovanju je zmagala prva ekipa Kegljaškega kluba Ljubno, gostujoča ženska ekipa je le za malenkostzaosta-la za tretjim mestom, so pa dekleta poskrbela za slastne dobrote po zaključku tekmovanja, saj tudi v takšnih primerih velja, da je važno sodelovati in utrjevati prijateljske vezi med tekmovalci. Franjo Atelšek Tradicionalni Flosarski bal na Ljubnem poleg kopice raznovrstnih prireditev, ki se vrstijo skozi cel teden pred »balom« vsako leto postreže tudi z obilico športnih dogodkov. Letošnji spored športnih prireditev je krojilo tudi vreme, saj je teniški turnir v Šport centru Jakop prav zaradi slabega vremena odpadel, kljub temu pa so spravili pod streho zanimivo tekmovanje ženskih in moških dvojic v odbojki na mivki. Tudi Za pokal Flosarja je po pričakovanju zmagala ekipa Kegljaškega kluba Ljubno (foto: Franjo Atelšek) EVROPSKO PRVENSTVO ZA MLADE V NAMIZNEM TENISU Uspešen nastop Patrika Rosta v Sarajevu V dneh od 21. do 30. julija je v Sarajevu potekalo evropsko prvenstvo za mlade v namiznem tenisu. Tekmovalci in tekmovalke so nastopili v kadetski (do 15 let) in mladinski kategoriji (do 18 let). Med skoraj 600 nastopajočimi iz 45 evropskih držav je nastopila tudi slovenska reprezentanca tako v kadetski kot mladinski kategoriji. V kadetski ekipi je kot eden od treh slovenskih reprezentantov nastopil tudi Patrik Rose iz Mozirja. V prvem delu prvenstva je potekalo ekipno tekmovanje, kjer so se vse slovenske ekipe uvrstile v sredino lestvice, kamor po moči tudi spadajo. Patrikje v ekipnem delu tekmovanja odigral dve posamični tekmi ter eno v dvojicah in je v vseh treh tekmah tudi zmagal. Premagal je nasprotnike iz Latvije, Ukrajine in Grčije. Njegova ekipa Patriku Roscu se je uspelo prebiti med 64 najboljših evropskih igralcev v namiznem tenisu pa je s sedmimi zmagami in dvema porazoma zasedla skupno 25. mesto in tako za štiri mesta izboljšala lansko uvrstitev. Drugi del evropskega prvenstva je bil namenjen posamičnemu tekmovanju, kije potekalo na izpadanje. Rose seje prebil do tretjega kroga, kjer pa je po smoli z žrebom naletel na najboljšega evropskega igralca in prvega nosilca turnirja Pi-otra Chodorskega. Kljub temu, da se mu je dostojno upiral, je moral na koncu priznati premoč veliko bolj izkušenemu Poljaku. Patrik pa je lahko vseeno zelo zadovoljen s prebojem med 64 najboljših evropskih igralcev, saj je bilo to njegovo prvo evropsko prvenstvo in si je v bistvu šele nabiral izkušnje na tako velikih tekmovanjih. DŠ HUMANITARNI PROJEKT KOLESARSKEGA KLUBA OLIMP 2004 KRŠKO V treh dneh okoli Slovenije Po uspešno izpeljanem projektu S kolesom do Olimpa leta 2004 člani Kolesarskega kluba Olimp 2004 pripravljajo nov projekt V treh dneh okoli Slovenije. Glavni akter in pobudnik projekta je Dušan Vodlan, ki bo poskušal s čim krajši- mi počitki in spanjem le po potrebi prevoziti slovensko mejo v dolžini 1.100 km v manj kot 72 urah. Pot bo Vodlana vodila iz Krškega mimo Dobove, Podčetrtka, Poljčan, Lendave do Murske Sobote. Iz Prekmurja bo pot nadaljeval do Maribo- ra, Dravograda, Velenja, Mozirja, Gornjega Grada, Kamnika, Kranja in Kranjske gore. Nato se bo spustil po zahodni meji do Nove Gorice in nadaljeval mimo Sežane in Kopra do Dragonje, kjer se začne pot po južni meji, najprej do Črnega Kala in Kozine, od tam pa do Ilirske Bistrice, Pivke, Postojne, mimo Cerknice, Ribnice v Belo Krajino. V Vinici se bo potznova obrnila proti severu do Novega mesta, Šentjerneja, Ko- stanjevice na Krki in cilja v Krškem. Start 72-urne vztrajnostne vožnje bo v soboto, 26, avgusta, ob 17. uri pred stavbo Občine Krško, cilj pa v torek, 29. avgusta, predvidoma ob 17. uri pred Kulturnim domom Krško. Dušan Vodlan bo ob tej priložnosti zbiral denarna sredstva za delovanje Društva Sožitje Krško. V ta namen je Kolesarski klub Olimp 2004 odprl poseben začasni transakcijski račun, na katerega lahko do konca projekta podjetja in posamezniki prispevajo denarna sredstva: 02980-0255722521. Dušan Vodlanse je po več kottride-setih letih uspešnega delovanja na plesnem področju leta 2002 posvetil kolesarstvu. Leta 2004 je prevozil 1.900 km na otvoritev ol- impijskih iger v Atenah in postal ekstremni kolesar. Trenutno je na svetovni ultra kolesarski lestvici v kategoriji masters (50-59 let) na 10. mestu v vztrajnostni vožnji na 12 ur in na 40. mestu v vztrajnostni vožnji na 24 ur. V štirih letih je s kolesom prevozil že več kot 30.000 km. Franci Kotnik Trgovina in papirnica Bohač Iztok Vrtač ič s. p., Zadrečka 6, Nazarje Tel. št. 583 28 06 Movo šolsko leto se bo kmalu začelo. Tudi letos smo pripravili izbor potrebščin po zelo ugodnih cenah. Sprejemamo naročila za DZ po ugodnih pogojih. Hkrati vas obveščamo, da 16. avgusta 2006 odpiramo vrata nove papirnice v Mozirju v novi občinski stavbi. Obiščite nas od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 17. ure ter v soboto od 8.00 do 12.00 ure. Dušan Vodlan bo poskušal prevoziti slovensko mejo v dolžini 1.100 km v manj kot 72 urah LJUBNO-MOZIRJE Policisti odstranili državljane Romunije, ki so prodajali nakit, iz Slovenije V zadnjih dveh mesecih je bilo na celjskem policiji prijavljenih kar nekaj primerov nadlegovanja občanov s strani »prodajalcev rumene kovine -lažnega zlata«. Najpogosteje je šlo za državljane Romunije, pa tudi drugih držav, ki prežijo na svoje žrtve na parkirnih prostorih, bencinskih črpalkah, pred trgovinami na cesti ipd. Najpogostejša taktika pridobivanja »strank« je izgovor, da so ostali brez bencina in brez denarja, zato bi prodali edino, karjim je še ostalo - to je družinski nakit iz rumenega zlata, ki pa je v resnici brez vsakršne vrednosti, saj ne gre za izdelke iz zlata, ampak za medeninaste izdelke. Med pogovorom, v katerega se ponavadi vključi več oseb, zmedejo svojo žrtev in žrtvi pogosto izgine še denarnica ter drugi vrednejši predmeti. Obvestilo o motečem ustavljanju vozil so policisti prejeli tudi v četrtek, 3. avgusta. Na številko 113 so dobili obvestilo, da več oseb temnejše polti na cesti Ljubno-Mozirje moteče ustavlja vozila in ponuja v prodajo nakit, vozijo pa se z rdečim osebnim avtomobilom znamke wolksvagen passat. Policisti so kmalu izsledili vozilo, v katerem so bili štirje državljani Romunije. Pri pregledu vozila so našli prstane iz medenine, ki sojih navedeni ponujali v prodajo. Vsi štirje so bili povabljeni na policijsko postajo v Mozirje, kjer so jim policisti izdali plačilne naloge zaradi kršitve Zakona o tujcih - bivanja v nasprotju z namenom vstopa v Republiko Slovenijo, nato pa so bili vskladuzzakonomotujcihodstran-jeni iz države. Policisti svetujejo, da ne ustavljate tujcem in ne kupujete od njih kakršne koli zlatnine, saj v resnici ne « Sklad »JJ za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Žalec, Velenje, Mozirje, Šentjur in Šmarje Ulica heroja Staneta 1b, 3310 Žalec, tel.: 03 710 1 3 60 telefaks: 03 710 13 61 E-mail: sklad.delavcev.zalec@siol.net Sklad za izobraževanje delavcev pri s. p. sofinancira zaposlenim pri s. p. naslednje oblike izobraževanj: - formalno izobraževanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe - mojstrske izpite, nacionalne poklicne kvalifikacije - udeležbo na seminarjih in tečajih (VPD, HACPP, računalniški, jezikovni tečaji in drugo...) Vabimo zaposlene pri s. p. in prostovoljnih članih na ogled 39. mednarodnega obrtnega sejma v Celju in na 24. srečanje obrtnih delavcev Slovenije v Levcu v soboto, 9. septembra 2006. Za zaposlene poravna stroške vstopnic in udeležbe Sklad za izobraževanje. Pisne prijave pošljite na naš naslov, po faksu (710 13 61) ali po elektronski pošti (sklad.delavcev.zalec@siol.net) najkasneje do 30. avgusta 2006. 26. septembra 2006 ob 17. uri bomo na sedežu sklada organizirali delavnico 2K brizganje plastike (dvokomponetno brizganje plastike), na kateri bo predaval mag. Boštjan Šmuc izTECOS-a (www.tecos.si). Za zaposlene pri s. p. stroške udeležbe na seminarju pokrije Sklad za izobraževanje delavcev. Vabljeni! Sedež sklada je nad pošto v Žalcu, kjer so vam na voljo tudi obrazci za sofinanciranje izobraževanj. Veseli bomo vašega klica in obiska! Policisti svetujejo, da ne ustavljate tujcem gre za zlate izdelke. V kolikor pa se z njimi srečate na parkirnih prostorih, bencinskih črpalkah, pa bodite posebej pozorni in se z njimi ne spuščajte v pogovor, saj ste lahko kaj kmalu žrtev žeparja ali tatu, ki je specializiran za tatvine iz avtomobilov. Dejavni so tudi z prodajo po hišah, zato bodite še posebej pozorni in jih ne spuščajte v hiše. Policisti še svetujejo, da glede prebranega opozorite tudi druge člane svoje družine, sosede in znance. Sami lahko za svojo lastnino s samozaščitnim ravnanjem storite največ. CRNA KRONIKA • NEŠPORTNO DEJANJE Rečica ob Savinji: V noči na 1, avgust je neznani storilec vlomil v prostore Športnega društva Mladost Rečica. Iz notranjosti objekta je odnesel več akustičnih naprav. • ODPADEL STROP Gornji Grad: V noči na 6. avgust je v enem izmed prostorov v stanovanjski hiši odpadel strop v velikosti tri krat štiri metre. Poškodovanih na srečo ni bilo, saj se ob času zrušenja v prostoru ni nahajal nihče., ^ 1 ' i. 1 # IŠČE SE USTNIK MOTORJA Pred časom so mozirski policisti našli kolo z motorjem znamke tomos APN. Lastnika, ki pogreša motor, obveščajo, da lahko pride po njega na Policijsko postajo Mozirje. Prav tako prosijo, če bi kdo poznal lastnika motorja, da jih o tem obvesti. M (fpto: Benjamin Kanjir), mm 21 Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Menina Stoterim mrtvim, a ne nesmrtnim borcem, ki jih je v naročje vzela Menina. Peter Levec V spomin in hvaležnost njim, ki počivajo v naročju Menine, se vsako leto zbere: »domnevno ner- vabi! azgledana raja«, da se pokloni njihovemu spominu. Mogoče pa gospodje izpod Menine planine tega ne vedo. Vera Poličnik Spodnja Rečica 34 3332 Rečica ob Savinji Še enkrat - Borci na Menini V 30. številki Savinjskih novic je gospod Janez Mavrič napisal pamflet, ki je prav gotovo užalil vsakega borca - partizana, ki ga je prečital, verjetno tudi lastnega očeta, kije bil partizan. Gospod Janez Mavrič trdi, da so borčevska srečanja le za to, da hvalijo svoja herojstva in junaštva. Njegova trditev dokazuje, da se nobenega od naših srečanj še ni udeležil. Smisel naših srečanj je spomin na važne dogodke v težkih dneh druge svetovne vojne. Takšno srečanje je bilo tudi na Menini inje gospoda Mavriča tako prizadelo. Mavričevo razmišljanje o spravi je enostransko. Kolikokrat je bilo s strani borcev že izrečeno opravičilo za eventualne ekscese, ki so bili storjeni z naše strani, nikoli pa še nismo slišali opravičila za grehe, storjene s strani okupatorjevih sodelavcev. Naj gospodu Mavriču povem, da so belogardisti 18. oktobra 1944 v vasi Železno pri Dobrniču dobili ranjenega mojega sovaščana, mu na čelo vrezali petokrako, nato pa s puškinimi kopiti pobili. Tudi sam sem bil ranjen in so me hoteli živega ujeti. Na srečo sem jim ušel. Takih primerov je bilo še in še, pa jih do danes ni še nihče obžaloval. Iz članka gospoda Janeza Mavriča tudi izhaja, da je bil napad na Jugoslavijo dar božji za komuniste, kar pa ne odgovarja dejanskemu stanju. Le komunisti so bili tisti, ki so tak napad predvidevali in se nanj pripravili, zato so uspeli organizirati odpor okupatorju, medtem ko seje nasprotna stran klečeplazno vedla in služila okupatorju ter tako povečevala žrtve med borci za svobodo. Brez izdajalskega sodelovanja z okupatorjem bi bile žrtve slovenskega življa v II. svetovni vojni znatno manjše. Če bi bili Slovenci vil. svetovni vojni enotni, bi veliko manj naših rodoljubov trpelo in umrlo v nemških taboriščih, ne bi bilo Urha pri Ljubljani, ne Kozlarjevega gozda na Barju, pa niti ne Teharij povojni. Pripominjam pa, da niti jaz niti gospod Mavrič nisva zgodovinarja, vendar jaz pomnim zadeve iz lastnega doživljanja, Mavrič pa takrat še rojen ni bil, zato piše in razmišlja le o tem kar mu, osvoboditeljem sovražni državljani povedo. Matevž Požarnik, Bočna 98, 3342 Gornji Grad Portal Savinjske doline Gam 3) Borci na Menini V 30. številki SN je Janez Mavrič iz Gornjega Grada objavil svoja mnenja na borčevska srečanja, posebej na proslavo in spominsko srečanje borcev Zg. Savinjske doline, borcev Šlandrove in Zidanškove brigade na Menini planini 8. julija 2006. Gospoda Janeza Mavriča osebno ne poznam, vendar me je zelo presenetilo njegovo sovraštvo do Narodno osvobodilnega gibanja. Dobesedno meje zgrozil odstavek v njegovem prispevku, ki ga navajam: "Niti najmanjšega dvoma ne more biti, da so borčevska srečanja samo zato, da na njih domnevno nerazgledani raji vedno znova in znova, že dolgih 60 let, ponavljajo..." Ostala sem brez besed. Ob tem sem se spomnila, kako sem kot štirinajstletna deklica bila leta 1943 v nemškem taborišču na ocenjevanju pred rasno komisijo nemškega gestapa. Tudi za Nemce smo bili manjvredna raja. Zato o spravi v našem narodu ne premišljujem, spoštujem pa vsakega poštenega, dobrega človeka, čeprav ima morda drugačne poglede na družbena dogajanja. Nobeden me na primer ne bo prepričal, da domobranci niso prisegli Še enkrat: Ali je Najprej moram spremeniti naslovno vprašanje v Ali je res potrebno 1. Ali je res potrebno, da si zelo spoštovana strokovnjaka Toni Breznik in Vid Preložnik v odgovoru na moje mnenje o stanju v gozdarstvu (ne pa zgolj v gozdarski stroki) tako samokritično naložita vse moje očitke izključno na svoja ramena. Že res, da sta na zelo odgovornih strokovnih položajih (kar je znano in kar tudi sama navajata), toda moj kritični pogled na gozdarstvo je usmerjen sistemsko; (gornjegrajska trata je pač primer, ki ga gledamo vsi -javnost in svetniki). Za takšno razumevanje mojega prispevka, pač le-tega ni potrebno dvakrat brati. 2. Njuno nalaganje vsega križa gozdarstva na svoj hrbet pa ni zgolj nerazumljivo mazohistično početje, ampaktudi neke vrste zavajanje. Ali mar nisem naštel kar nekaj institucij, ki jim pripisujem odgovornost za naštete grdobije. Odveč je, da se edina z njimi poistovetita. Čemu Hitlerju, da so nosili nemško orožje, nemške uniforme, bili pozimi pod streho, na toplem v nemških postojankah in prejemali plačo. Daje bilo veliko teh zavedenih, tudi razumem. Dobro pa vem, da so si morali partizani puške priboriti. Lačni, premrzli, slabo oblečeni so se skrivali pred Nemci in domačimi izdajalci. Kako malo je treba, da razumemo, da so ti borci takšne težave premagovali z upanjem, da bo trpljenje čimprej končano, da bodo pregnali okupatorja z naše zemlje in seveda jih je vodila tudi želja za lepši svet po končani vojni. Čisto človeško - naravna želja je to bila, saj so bili tik pred vojno težki časi. Veliko kmetij je bilo takrat v dolgovih, vsakdanji kruh so si služili v glavnem kot hlapci in dekle na večjih kmetijah. Iz številnih družin so morali že šoloobvezni otroci služiti kot pastirji. Navedla sem moje prepričanje in resnico. Vem, da ima g. Mavrič drugačno. Naj jo ima, toda njegov odnos do drugače mislečih naj bo le bolj strpen in razumevajoč! Jožica Pečovnik, Tominškova 8, 3331 Nazarje bilo res potrebno nastavljata svoj hrbet tudi za druge? 3. G. Toni Breznik me pač ne more prepričati (pa najbrž tudi drugih ne), da bi hodil gledat goloseke onkraj Pavličevega sedla. Naj ponovim: Slovenska gozdarska šola se ni učila (in izučila) onkraj Karavank, ampak v gozdarsko napredni Švici v petdesetih letih p. stol. Nič bolj niso prepričljive v tem smislu njegove razne statistične igrice s sadikami, hektari, lesnimi zalogami in poseki. Vsi vemo, kako je s statistiko. G. T. Breznik sam v svojem prispevku tudi navaja, da so bili številni goloseki v preteklosti, vendar da se nanje ne bo izgovarjal. To je seveda lepo. Vendar, kontekst njegove misli je priznanje, da so goloseki tudi sedaj. In za to gre. Pa saj smo vendar starejši, izkušenejši, modrejši, pametnejši pa še v demokraciji. Gozdnogospodarski načrtje okvir, sproščena tehnika gojenja gozdov pa ima tudi svoja pravila, kjer ni prostora za fra- r tarjenje avstrijskega tipa (pa še česa drugega tudi ne). Na tej točki se s sobesednikom tudi strinjam: implementacijska problematika gozdnogospodarskih načrtov pa res ni snov za takšne časopise, kjer gostujeva. 4. Napak bi ravnala oba, če bi se dobronamernosti časopisov izogibala. Časopisi so v veliki meri (ali povsem,) glas javnosti. Pa saj na glas javnosti moja kolega v svojih odgovorih tako rekoč prisegata! Moje pripombe niso več v funkciji strokovnega "nadmudrivanja", domišljam in želim si, da so vfunkciji javnosti. Zato me Breznikov posredni poziv, da bi se pomenila kako drugače in ne v časopisu, čudi. 5. Antagonizmi med lastniki gozdov (kot nosilci čim večjih dobičkov) in javno gozdarsko službo, ki jo plačujejo davkoplačevalci zato, da bi pri stvari zastopala nedvomne in legitimne javne interese, so evidentno veliki in so čedalje večji. Zato je odgovornost institucij in funkcionarjev tudi v teh službah velika. Zelo velika! To priznava tudi Toni Breznik, saj je navedel kar za cel odstavek stvari, ki ga v funkcioniranju gozdarstva jezijo. Že to je veliko vredno. Mar ne? P.S.: Tisto, da me bosta povabila na razgrnitev lučkega gozdnogospodarskega načrta, mije seveda všeč. Toda sama dobro vesta, tako kot tudi jaz, da so komisije, razgrnitve in podobna politična navlaka potrebne bolj, da bi nekaj zakrili kot odgrnili. Marko Kmecl, dipl. inž. gozd. in oec. Ulica bratov Učakar 112, Ljubljana ^oGT^bne storjt^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 1ž_/ Vanji URSEJ V SLOVO 1983 - 2006 Solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si tiho brez slovesa, zdaj mirno spiš in čakaš nas. Sodelavci iz MIŠMAŠ-a ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mamice Marije FERLIČ (19.6.1925 - 21.7.2006) Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Milan, hčerka Magda, sin Milan in vnuki Staš, Mili in Igor. Truplo tvoje zemlja krije vhladnem grobu mirno spiš, srce tvoje večne bije bolečin več ne trpiš. V SPOMIN 15. avgusta mineva 10 let, ko se je pretrgala nit življenja Franciju FELICIJANU p.d. Kolšeku iz Dobrovelj pri Nazarjah Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, darujete cvetje. Ob njegovem grobu postojite in večni mir mu zaželite. ŽenaMimi in vsi njegovi. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Nehaj že s svojim: "Lora je žejna, Lora bi rada pila." DOMA IZUČEN "Si kaj odnesel od predavanja?" vpraša lopov svojega sina. "Denarnico od učiteljice in kalkulator od sošolca." KOLOBARJENJE "Najprej si hodil z Emo, potem z njeno sestro, sedaj pa te zopet videvam z Emo. Kako se ti to shodi?" se čudi Radmirčan Lučanu. "Krasno! Tu pa tam se kdaj zmotim in prespim pri napačni." "Pa se ti nikdar ne zaplete?" "Se, če se za pomoto opravičim pri "ta pravi"." NI VZROKA BREZ RAZLOGA "Mene ljubosumnost sploh ne muči," se pohvali Šimen. Bepo se mu čudi: "Pa te nič ne moti, ko ti ženo obletava toliko moških?" "Če bi bil na koga ljubosumen, bi bil gotovo na napačnega. Tako pa nima smisla." Samo Sprožilec PREURANJENA POMOTA "Direktorje prišel v službo," povsem neobičajno poudari tajnica sodelavki. "Ja, in? Kaj je to čudnega? A ne pride vsak dan v službo?" "Mogoče sem se zmotila. Mislila sem, da je danes dan za popravne izpite." ZAMUJAŠ PRIPRAVO "Sleci se že, no!" nagovarja Miha Tino. "Kaj nisva rekla, da si v najini zvezi ne bova ničesar skrivala?" Hugo Mušnik IZPROŠEN PREOBRAT Julijska suša je primorala kmete, da so posegli po skrajnih ukrepih. ' "Končno si se vrnil iz Lurda!" so se domači razveselili Vanča, ki se je avgusta vrnil iz daljne dežele. "Je moja molitev za dež kaj pomagala?" "Krme za živino bo sedaj dovolj, ker so nam krave v poplavi utonile." KRATKA PAVZA "Ljubica, vsako jutro se onegaviva," reče izmučeni Oto, "kaj ko se danes ne bi." "Ni problema. Kar naberi si kondicijo. Se bova pa opoldan." Najbrž sem napravil kakšno napako, ko sem ga dresiral! NAZDRAVILI RUŠITVI Po dolini osnovnošolci zvedavo sprašujejo, koliko so stare njihove šole. V Solčavi so namreč ob 60-letnici šole šolo podrli. OBETI ZA OBLETNICO Radodajka je čula novico o podrti šoli in izjavila: "Tudi jaz bi rada, da bi me še kdo ob moji 60-letnici podrl..." Jaz sem zopet lačen! STOL Svetnica občine Ljubno Frančiška Štiglic (desno): »Potrdite, županja, kako zelo smo prosili Boga, da bi našega monsignorja povzdignil na stol celjskega škofa.« Radmirski župnik Jože Vratanar: »Bog me varuj takšne časti, saj mije veliko ljubši razmajan radmirski kot pozlačen celjski stol.« RADMIRJU SE ŽIVI BREZ STRESA PRESS) ŠALJIVCI Župan občine Nazarje Ivan Purnat(levo): »Dobro sem nahecal novinarje, saj so verjeli, da ne bom več kandidiral za župana.« Župan občine Luče Ciril Rose (v sredini): »Mene pa bolj skrbi, če jih bom nahecal, da mi bodo pomagali dobiti volitve.« Župan občine Gornji Grad Toni Rifelj: »Pustita novinarje, jaz imam izdelan projekt, ki je izvrsten za pridobivanje volivcev.« (ŽUPANSKI MUŠKETIRJI PRESS) MODA Predsednik organizacijskega odbora Flosarskega bala Rajko Pintar (desno): »Kako lep črn klobuk si si omislil za letošnjo flosarsko prireditev.« Potomec ljubenskih splavarjev Martin Juvan - Čuks: »Doma imam vsaj pol omare še lepših, modrih, vendar nisem prepričan, da je modra še v modi.« (MODRA JE BARVA LDS PRESS) Križanka, Oglasi POMOŽNI PILOT V LETALU ŽUPAN POD FRANCOZI DOPOLNILNI POSEVEK SLOVENSKA PEVKA- DOCA DEL GROZDA ORODJE IZ KAMENE DOBE RIBIŠKE VILICE KONJSKO MESO ZMIKAVT, KRADLJIVEC KDOR IMA DIETO AVSTRIJSKI FILOZOF- MAX (1873-1937) JAPONSKA KERAMIČNA POSODA ZA ČAJ HRVAŠKI POLITIK (MARKOVIČ) IGRALEC TENISA BLAGAJNA (POG.) ROMAN INGARDEN SVET, KI NAS OBDAJA PRITRDIL- NICA AVSTRIJSKA POROČEVALNA AGENCIJA MESTECE V LATVIJI KDOR NOSI OČALA (EKSPR.) PRVOTNI PREBIVALCI ITALIJE SLAVKO NABERNIK KAMEN (LAT.) OSTRO- STRELEC, SNAJPER LIVADA, TRAVA OB HIŠI PLESNE ROPOTULJE, KASTANJE- TE Portal Savlolska dolina MINI SLOVARČEK: VOTIV- predmet po zaobljubi posvečen Bogu ABASI- star Perzijski kovanec TEGEL- letališče pri Berlinu ADLER- Avstrijski filozof- Max LAPIS- kamen (lat.) Prvo srečanje letošnjih Abrahamov (s partnerji) Savinjsko-Šaleške regije bo v Mozirskem gaju 26,8.2006 ob 12.00 pod šotorom z ŽIVO GLASBO in zanimivim programom! Program bo povezovala Darja Vrhovnik, ki bo tudi poskrbela, da se bodo našli rojeni na isti datum in še za veliko zaninivega. Prijave sprejemamo do 15.8,2006 v gostišču Ribič v Gaju in v gostiščih Štorman, Vabljeni letniki 1956 m njihovi partnetji _____________Informacije na tel, št.: 041/432-418._ Napovednik • Petek (11. avgust), ob 19.00. Galerija Velenje Odprtje fotografske razstave Uroša Acmana • Petek (11. avgust), ob 21.00. Luče Rock žur____________________________________________ • Sobota (12. avgust), ob 14.00. Luče - Šmica »Vlcersko« tekmovanje_______________________________ • Sobota (12. avgust), ob 21.00. Luče Proslava ob 80-letnici turističnega društva • Nedelja (13. avgust), ob 12.00, Luče Začetek prireditve Od štanta do štanta______________ • Nedelja (13. avgust), od 14. do 18. ure. Muzej Gornji Grad Razstava: Ljubno nekoč in 4.11.2003_________________ • Nedelja (13. avgust), ob 16.00. Luče Tradicionalna nogometna tekma ■ suhi : debeli MORDA STE ISKALI PRAV TO POLEPŠAJTE SE OD GLAVE DO PET Si želite shujšati, odpraviti celulit, polepšati postavo in zmanjšati obseg, ali pa ste že shujšali in imate ohlapno kožo, potrebujete limfno drenažo in se želite dobro počutiti? To vam omogoča terapija na najnovejšem ionto-lift računalniško vodenem aparatu po ugodni reklamni ceni. V salonu vam nudimo tudi frizerske usluge in sončenje v solariju Ergotine; tel. 051/802-095. Frizerstvo in čevljarstvo Podpečan s.p. Ljubno ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grafing izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. PRODAMO VEČ STANOVANJ V GORNJEM GRADU IN SICER: - 5 X 2 - sobno (47 m2 - 61 m2) -1 X 2,5 - sobno (79 m2) - 3 X 3 - sobno (65 m2 - 85 m2) Novogradnja, atraktivno urejena, vseljiva septembra 2006! Cena 1.000 eur/m2. Info: 041/635-319, www.eurostan.si V račun vzamemo nepremičnino in uredimo financiranje! EURO STAN nepremičnine d.o.o., Šolska ulica 2,2380 Slovenj Gradec. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p., Ob Savinji 10 a, Nazarje. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. POPRAVILO VOZIL, PREVOZI IN SKY SERVIS Popravilo tovornih in osebnih vozil ter traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Priprava in ureditev tehničnega pregleda. Prevozi stvari in oseb s kombijem. SKY BOARD servis, tel. 041/529-063. Tevč Vinko s.p., Praprotnikova 6,3330 Mozirje. UGODNO ODDAM GARSONJERO V Mozirju na Brdcah v novem bloku ugodno oddam garsonjero najboljšemu ponudniku. Vselitev je možna s 1.9.2006. Vse dodatne informacije: 040/631 139. Kramperšek Ivan, Podgorska cesta 12,1317 Sodražica. ŽIVALI - PRODAM Prodam 2 ovna, 30 kg, za zakol; tel. 03/584-51-42 ali gsm 040/742-149. Prodam teličko simentalko, staro 7 dni; tel. 03/584-75-84. Ptodam prašiče od 30 - 60 kg in 120-150 kg; gsm 031/223-484 ali tel. 583-20-71. Prodam bikca, tež. 120 kg, mesni tip, kupim bikca, starega 7 dni; gsm 031/855-186. VOZILA - PRODAM Prodam renault 5, 1.4, letnik 95, neregistriran; gsm 040/211-618 po 15. uri. Prodam škodo favorit, letnik 93, reg. do 1.7.2007 - ugodno; gsm 031 / 300-342. Prodam ford fiesto 1.1, let. 95, prevož. 70.328 km, cena po dog.; gsm 031/238-415. Prodam os. avto proton 313, let. 98, prva reg. 99, cena 380.000 sit; gsm 031/532-438. DRUGO - PRODAM Prodam kakovostni naravnijabolč-ni kis; gsm 041/796-781. Mlin za sadje, nov, ugodno prodam; gsm 041/818-899. Prodam mlin za žito, pokončni kamni, kapac. 50 kg/uro;tel. 583-28-67. Prodam šivalni stroj Bagat; gsm 031/705-921. Prodam izlet v Španijo za 8 dni; gsm 031/683-980. DRUGO - KUPIM Kupim pečico za peko peciva za vsaj 5-8 pladnjev; gsm 040/166-499. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Jamajka - otok sonca in lepih deklet... ter velikih nasprotij (3) Piše: Andrej Klemenak Nadaljevanje iz prejšnje številke NAČIN ŽIVLJENJA Jamajka je zelo razslojena država, zato so razlike med revnimi in bogatimi očitne. Premožnejši živijo ponavadi v notranjosti Jamajke ali pa v centrih mest. Hiše imajo sezidane iz kamenja oziroma opek in imajo boljše avtomobile. Stavbe imajo ponavadi ograjene z debelo kovinsko ograjo ali pa z opečnatim zidom. Bojijo se za svoje posesti zaradi velikega kriminala. Revnejši del prebivalstva živi nasproti hotelov, v hribih in na obrobjih mest, zaradi česarje v mestih, predvsem v Kingstonu, velika stopnja kriminala. Prebivajo v zelo slabih lesenih kontejnerjih, velikosti 2,5 x 4 m, kjer ie prenočijo, saj imajo pon- avadi kuhinje kar pred hišo. Živijo na zelo primitiven način - umivajo se kar sredi ceste, v rekah ali kar za hišo, oblačila pa imajo strgana in zapacana... Večji del revnejših ljudi je vegetarijancev, zasvojencev s travo, večina se preživlja s prodajo spominkov turistom in popotnikom. Infrastruk- Sloveniji cesta Ljubljana-Kočevje. V višjih predelih Jamajke nimajo elektrike, pitne vode, katera je samo kapnica, ki jo pogostokrat zbirajo kar tura je zelo resen problem na Jamajki, saj so "ceste" zelo ozke, luknjaste, razdrapane, na pol narejene in polne norih voznikov. Najboljša cesta je takšna, kot je pri nas v v sode ali pa v rezervoarje. No, da ne omenjamo telefonije, kije zelo slabo razvita, saj komaj najdeš mednarodne telefonske operaterje, če pa že, pa niti ne vedo, kje je Slovenija, kaj šele, da bi imeli našo klicno številko. Poštenje velja, saj vam čas pogovora merijo na štoparico. Konec. www.savinjske.com d KO POTREBUJETE |_t= - vizitke, - vabila, - letake, - brošure in ostale tiskovine, ZAHTEVAJTE NAŠO PONUDBO! Ker se zavedamo, da je vaš čas dragocen, bomo vaše naročilo izvršili v dogovorjenem roku, korektno in profesionalno. Oglasite se pri nas ali nas pokličite po tel. 839 0790 ali 041 647 240 ali pa nam pišite na elektronski naslov: oblikovanje@savinjske.com Prepričajte se, zakaj je zadovoljstvo naših strank merilo naše uspešnosti« IMUiEE Celje - skladišče D-Per 7/2006 iiill ! ÜÜ cob: ®«Uwjskl v«L' Ves dan, vsak dan! Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold 5imEr okna in vrata MODRA ŠTEVILKA (((•08010 27) www.simer.si Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic! (za zdravo in prijetno bivanje) Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!) Poletna nagradna igra za bralce Savinjskih novic www.savinjske.com V petih zaporednih številkah časopisa smo objavili pet delov fotografije znanega termalnega kopališča v Sloveniji, kamor bomo v soboto, ib. avgusta zoo6, na celodnevni izlet popeljali avtobus izžrebanih bralcev. Vaša naloga je, da vseh pet delov fotografije pravilno sestavite v celoto, jih nalepite na dopisnico in pošljete na naš naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 bazarje najkasneje do srede, 16. avgusta zoob. Seznam izžrebanih bralcev bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. OSREDNJO KNJ. CELJE