—  191   —
Sv. Miklavž in steber.
*^r*_.                            (Pripovedka).
j!? efiiL v' ^iklavž pride nekoč po opravkih v Rim. *j[ *3^ Grede po mestu, zagieda nekje silno velik. J|t -^vo kamenit steber, katerega bi ne moglo z mestit jE* a\* premnkniti več parov volov. Ko ga ogleduje rth iJW mu ^'ne ^ipoma misel v glavo, da bi prijal •j^Sfi vrlo dobro v novi cerkvi, katero so takral jL*4rl po njegovem prizadevanju zidali v mestu ^#zž f*arl v Apuliji. Poprosi torej riraske starej--^BHF šine. naj mu blagfovoljno prepuste steber za novo cerkev.
Pa starejšine se mu v obraz zasmejejo, in reko: ,,Za božjo voljo, kdo pa popelje tako silno težo tako daleč?" Sv. Miklavž pa jih zavrne: To je moja skrb! Starejšine, radovedni, kako to ukrene, mu ga rado-voljno prepustt1.
Vidno zadovoljen gre svetnik k stebru ter mu odločno veli. rckoč: ,,Steber, odpravi se takoj v Bari ter se postavi v tamkajšnji novi cerkvi na mesto, kjer si potreben!" Na Miklavževe besede se mahoma zgane silni steber ter se vali po rimskih ulicah čimdalje hitrcje do reke Tibere. Prišedši do vode štrbunkne noter, kakor je bil dolg in širok, ler dospe plavajoč v tirensko morje. Tu se obrne profi jugu in privesla skozi mc-sinsko ožino srečno v jonsko morje, odtod pa v jadransko, dokler ne pripluje ob morskem obrežju pred mesto Bari. Tukaj se dvigne čudovito iz vodc. tev se vali po mestu naravnost v novo cerkev, kjer se postavi po konci sam na odmenjenem mu mestu, po- i koren danemu povelju.                                                     1
Odprite zemljevid Italije tcr poglejte pot, po kateri se je premikal Miklavžev sleberl Uvideli boste, da je pot neznano dolga. Pa kaj je rekel Oospod? ,,Z ne-omahljivo vero bodete prestavljali gorč."   jos. Balifj   . J