štev. 138
¥ Trstu, v iMdcUo. CNm 21. lunifa 1914
Letnih XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah So praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredniftvo: L'lica Sv. Frančiška Asižkega 8t 20, L nad str. — Vri dopisi naj se pošiljajo uredništvu iista. Nefrankirana pisma se n«
'sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konoidj lista .Edinosti". — Tisk tiskarn« .Edinosti", vpisane zadrogts omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiika Asilkega K. 20. Telefon uredništva in uprav« itev. 11-57.
Naročnina znaSa: Za celo leto.......K 24*—
za pol leta.........
za tri mesece............. • • • •
Za nedeljsko izdajo za celo leto........»2J
za pol leta................. 2 W
V edinosti Je močf
Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'—
vsaka nadaljna vrsta............. 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsISkega SL 20. — Poštnohranilnični račun 5t 841.652.
Brzojavno porotna.
Sovražniki v Draču.
DRAC 19. (Kor.) Danes ob poliene zjutraj je padlo v mestu samem 11 strelov, ki so poškodovali več hiš. Kdo je streljal, se še ne ve. Ranjen ni bil nihče, povzročili pa so streli v mestu skoro večjo paniko, kot kak napad vstašev. Kmalo po teh strelih pa so začeli streljati na mesto vtsaši iz svojih utrjenih postojank pred mestom. Na mestni obrambni črti so streljali na vstaše iz pušk in topov. Streljanje je trajalo dobre pol ure. Nato je nastal mir in celo noč ni b;!o strela. Preiskava je dognala, da imajo vstaši v mestu močno zaslombo. Velika obsežna zarota preti mestu v notranjosti. Toda zarotnikov nihče ne pozna. Med zarotniki niso samo domačini, marveč tudi inozemci, ki se kažejo obenem za zveste podanike kneza Viljema. Ti zarotniki povzročajo v mestu velik nemir in nete pri vsaki priliki razburjenost med prebivalstvom. Kot osumljenca so prijeli turškega veletržca Hagija Sulejmana, ki se je priselil pred 20 leti v Drač. Mož je odločen Mohamedanec, vpliven meščan in bogat trgovec. Uvedli so hišno preiskavo v njegovi hiši in našli v kleteh in skladiščiti med raznim trgovskim blagom več "Lišk najboljših sistemov in veliko streliva. Orožje in strelivo so zaplenili. Na sumu imajo še več oseb, katerim pa ne morejo dokazati izdajstva. Pričakujejo še nadaljnjih odkritij in aretacij več uglednih meščanov, ki so se navidez udali novemu režimu, v resnici pa so najhujši sovražniki Viljemovega gospodstva in zahtevajo turško in ne nemško-italijansko Albanijo. Ta razkritja so povzročila v mestu strašno razburjenje. Sovražnik v mestu samem je hujši kot vstaši pred mestom, ki so izjavili, da mestu prizanašajo in ga nočejo opustošiti, pač pa popolnoma zapreti in ga dovesti do predaje. V obrambo proti notranjim sovražnikom albanske vlade se je organiziral poseben oddelek narodnih gardistov, ki bo imel nalogo opravljati službo mestnih stražarjev in nadzorovati draške meščane.
Parnik »Hercegovina« v boju z vstaši.
Pomoč Draču.
DRAC 19. (Kor.) Parnik »Hercegovina« je obstreljeval snoči vso noč vstaške postojanke na gričevju proti Kavaji in pri Porti Romani. Uspeh streljanja ni znan. Bržkone pa vstašem ni napravil veliko Škode. Parnik v Hercegovina« je tudi popoldne obstreljeval vstaške postojanke pri Kavaji. Vstaši niso prav nič odgovarjali na to streljanje. Zvečer je prišel v mesto Beiram Duklani in je povedal, da se bliža mestu Prenk Bib Doda z 2000 možmi. Bib Doda stoji že pri Ismiju in namerava napasti vstaše pri Sjaku. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so vstaši izborno oboroženi in da imajo v obilici streliva. Tudi so dobili že pomoč in pričakujejo še vedno večja ojačenja.
Pogajanja z vstaši.
DRAĆ 19. (Kor.) Popoldne so sklicali Mohamedanci v mestu shod, na katerem so sklenili, da odpošljejo vstašem turško deputacijo s prošnjo, da naj vstaši odnehajo in naj se podvržejo knezu Viljemu. Deputacija je res odšla in se dalj časa pogajala z vstaši. Vstaši so odgovorili, da so voljni se pogajati, zahtevajo pa pred vsem večdnevno premirje, nakar se prično pogajanja. Albanska vlada je odgovorila, da dovoli premirje, zahteva pa od vstašev tainike za čas premirja in pogajanj.
Vstaši odklanjajo pogajanja.
MILAN 20. Uzv.) »Corriere della Sera poroča iz Drača, da je knez Viljem v zadnjem času že ponovno skušal stopiti v zvezo z vstaši, a so v staši vsaka pogajanja odklonili, češ da se hočejo pogajati le z Evropo, ne pa ž njim.
Afera Kroon.
DRAC 20. (Izv.) Poveljnik posadke v DraCu. major Kroon, ki je svoječasno prestregel neko pismo vstašev naslovljeno na mednarodno kontrolno komisijo, je danes isto pismo izročil komisiji. Izjavil je, da pisma, ki je bilo spisano v turškem jeziku. ni razumel in ga tudi pomotoma odprl. Poudarjal je, da se nikakor ni mislil vtikati v delokrog mednarodne kontrolne komisije in izjavi!, da obžaluje svoje dejanje. s čemer je smatrati to afero sedai za poravnano.
SrškD-forffiH krizo.
Turčija se je udala.
LONDON 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Carigrada: Iz popolnoma zanesljivega vira smo izvedeli, da je naročila turška vlada svojemu poslaniku v Atenah, da naj obvesti grško vlado, da je Turčija pripravljena pomagati grškim begunom iz Male Azije, da se vrnejo na svoja posestva in da jim bo plačala odškodnino. Turčija je odnehala, priznala svojo krivdo, pripravljena jo je popraviti, s čemer bo rešeno to pereče vprašanje.
ATENE 20. (Kor.) Turski poslanik je izročil danes zunanjemu ministru dr. Streitu pismeno izjavo turške vlade, ki zatrjuje, da bo nastanila vse grške begunce na prejšnjih njihovih domovih in da jim bo povrnila vso povzročeno škodo. V svrho cenitve škode bo sestavljena posebna mešana komisija. — Kljub temu se bo izvršila v Mali Aziji stroga preiskava, da dožene, kako so nastopali Turki proti Grkom. Preiskave se bodo udeležili tudi skoro vsi zastopniki tujih sil.
Izjava grškega ministrskega predsednika Venizelosa.
PARIZ 20. (Kor.) Atenski poročevalec New-York-Herolda poroča: Ministrski predsednik Venizelos je izjavil, da je odgovor turške vlade na grško noto napravil precej dober vtisk in da kaže, da hoče Turčija popraviti, kar je zakrivila. Pred vsem kaže ta odgovor kakor tudi turške odredbe v Mali Aziji, da so bile naše pritožbe glede Male Azije popolnoma upravičene in da mi nismo prav nič pretiravali. Ta incident torej le ni bil tako brezpomemben in nedolžen, kakor so ga hoteli opisati in predstaviti Evropi turški vladni zastopniki. Upam, pravi Venizelos, da se bo sedaj prenehalo preganjanje naših ljudi v Mali Aziji. Vendar pa se mora rešiti še vprašanje glede vrnitve begunov, o čemur pa turški odgovor molči. Turčija mora, če hoče, da se stvar končno in mirno uredi, rešiti ugodno tudi to vprašanje.
Dreadnoughti za Turčijo.
LONDON 20. (Izv.) Oba dreadnoughta, ki ju je naročila Turčija pri tukajšnjih ladjedelnicah, bosta gotova že začetkom julija, nakar odplujeta nemudoma v turške vode.
Smiraa — zaprta.
CARIGRAD 19. (Kor.) Pristanišče v Smirni je popolnoma zaprto z minami. Nobena ladja ne more niti iz pristanišča uiti notri. Vsi obrežni svetilniki so porušeni. Smirna je popolnoma zaprta in nihče ne ve, kaj se godi v mestu. Več par-nikov čaka pred vhodom in zahtevajo, da se mine takoj odstranijo. Pristaniški piloti so prišli iz mesta in so začeli odstranjevati mine. Toda to delo je silno težavno, zamudno in jako nevarno. Izjavili so, da bodo tekom par dni odprli na eni strani vhod v pristaniše. Kapitani parnikov pa zahtevajo popolno odstranitev min, kajti drugače je ogrožena vsaka ladja, ki bi poskušala priti v pristanišče.
Ob srbsko-albanski meji.
DUNAJ 20. (Izv.) Kakor poročajo listi, je odposlala srbska vlada na albansko mejo dve diviziji z ozirom na vedno bolj se razširjajoče nemire v Albaniji, ki ogrožajo tudi mir v Srbiji. V zadnjih dneh je pribežalo mnogo Albancev čez mejo ter se naselilo v okolici Debra in Prizrena, odkoder so se bili ti Albanci svoj čas izselili.	_
Strahovita aviatiška nesreča. — Devet oseb mrtvih.
DUNAJ 20. (Kor.) Danes ob 8 se je dvignil vodilni zrakoplov Korting pri Fi-schamendu v svrho aerofotografičnih poskusov. V zrakoplovu so bili stotnik Hausvvirth, nadporočnika Hotstiitter in Breuer. poročnik Haidinger, en korporal, en poddesetnik in inženir Kammerer. Zrakoplov je preletel več krogov nad Fischa-mendom in je plul nato proti Enzersdorfu in proti zgodovinskemu Konigsbergu. Ob 8.30 se je dvignil v Fischamendu z najnovejšim vojaškim Farinanovim dvokrov-cem vojaški pilot nadporočnik Flatz s fre-gatnim poročnikom Buchto z namenom, da zasleduje zrakoplov. Dohitel je zrakoplov in ga parkrat obletel. Nato se je hotel dvigniti nad zrakoplov. Pri tem pa je zadel vanj. Sledila je strahovita eksplozija. Balon se je užgal in zgorel naenkrat v velikanskem plamenu. Padel je in z njim pa je padel tudi aeroplan. Nesreča se je pripetila v višini kakih 400 m. Pod K6-nigsbergom so našli razvaline zrakoplova in aeroplana, pod njimi popolnoma ožgana trupla ponesrečencev. Trupli nadporočnika Flatza in fregatnega poročnika Buchte ste bili ix>po!noma raztrgani. Stotnik Hausvvirth je bil eden najboljših zrakoplovcev v Avstriji, nadporočnik Flatz pa zelo ugleden avstrijski vojaški pilot. Ta stahovita nesreča je napravila v vseh aviatiških krogih veiiko potrtost in silno vznemirjenje.
Strašna nevihta v Sobotici. — Tri osebe ubite, šest težko ranjenih.
SOBOTICA 20. (Kor) Veraj je divjala tu strašna nevihta, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V Sobotici in okolici je napravila nevihta silno škodo. Na več krajih so zanetile strele požar, ki je uničil več poslopij. Nevihta je zahtevala tudi več človeških žrtev. Pri Perestegu je udarila strela v voz nekega posestnika, ki se je peljal iz polja domov. Strela je ubila gospodarja in oba konja. Pri Vasočufaiu so pogoreli v nekem skednju 3 delavci, ki so zbežali pred nevihto v skedenj. Sest oseb, ki so bile v bližini skednja, so našli
smrtno nevarno ranjene. Več oseb pa je lahko poškodovanih. Materijalna škoda je ogromna. Sobotica in vsa okolica je popolnoma opustošena.
Rusija in Romunska.
BUDIMPEŠTA 20. (Izv.) Kakor poroča »Az Est« baje iz zanesljivega romunskega vira, je tvoril mir med Romuni, živečimi na Ogrskem, in med Madjari ceno, za katero bi bila ohranila Romunska svojo dosedanjo politiko. Ko se pa ogrski vladi ni posrečilo napraviti miru, je sporočil romunski kabinet petrogradskemu kabinetu, da Romunija ne bo obnovila svoje vojaške konvencije z Avstro-Ogrsko. Nato je bilo v Petrogradu sklenjeno potovanje v Kon-stanco. Iz tega se da razlagati tudi način, kako je grof Czernin letos po zimi opozarjal na potrebo madjarsko-romunske sprave.
Drugo potovanje grofa Karolyja v Ameriko.
BUDIMPEŠTA 20. (Izv.) Grof Mihael Karoly je odšel danes s petimi svojimi tovariši na drugo agitacijsko potovanje v Ameriko.
Srbska skupščina.
BELGRAD 20. (Kor.) Vlada je predložila skupščini zakonski načrt glede mirovne pogodbe v Bukareštu in v Carigradu in glede srbsko-črnogorske pogodbe glede mej med obema državama. Ker skupščina za te predloge ni bila sklepčna, je bila skupščina odgoriena do srede.
Afera Czernin.
DUNAJ 20. (Izv.) Kakor znano, je izostal od banketa, ki ga je priredil rumun-ski ministrski predsednik Bratianu na čast Sazonova, od poslanikov le grof Czernin. Listi so komentirali to kot očitno demonstracijo Avstrije proti Sazonovi politiki. Kakor se sedaj uradno poroča, se grof Czernin le radi tega ni mogel udeležiti banketa, ker je že cel teden ležal radi močne influenco nnstelji.
Imenovanje.
PRAGA 20. (Kor.) Na češki tehnični visoki šoli je bil imenovan za rektorja profesor Anton KI i?.
Saški kralj Friderik Avgust v Carskojeni selu.
CARSKOJE SELO 19. (Kor.) Petr. brz. agen. poroča: Slavnostnega obeda na čast saškemu kralju Frideriku Avgustu v veliki carski palači so se udeležile tudi carjeve hčerke velike kneginje Olga, Tatjana in Anastazija. Med povabljenimi gosti sta bila tudi predsednika državnega sveta in državne dume. Kralj Friderik Avgust je sedel na desni strani carice, ob njeni levici pa car Nikolaj. Poleg kralja je sedei veliki knez Ciril. Kralj je bil oblečen v uniformo ruskega polka in je imel trak Andrejevega reda, car pa je oblekel uniformo nekega saškega polka.
Francoski predsednik Poincare bo obiskal švedskega kralja Gustava.
PARIZ 20. (Kor.) »Figaro« poroča, da se bo ustavil francoski predsednik Poin-care na povratku iz Petrograda tudi v Stockhohnu in bo obiskal švedskega kralja Gustava. Politični krogi pripisujejo temu obisku veliko važnost, posebno ker se bo vršil po petrogradskem obisku.
Zrakoplovstvo.
PETROGRAD 20. (Izv.) V ruski dumi je 140 poslancev predlagalo, da se dovoli inženirju Sikorskemu, izumitelju ruskega zrakoplova »Ilija Muromec«, posebna nagrada 100.000 rubljev.
BUDIMPEŠTA 20. Izv.) Aviatik Prodan je včeraj padel s precejšnje višine ter se smrtno nevarno pobil.
Mirovna pogajanja med Zedinjenimi državami in Mehiko skoro pred zaključkom. Ultimatum.
NIAGARA FALLS 20. (Kor.) Izjava ameriških delegatov, ki zahteva novega mehikanskega predsednika pristaša vstašev, kar bi bilo edino sredstvo, da se prenehajo sovražnosti in prelivanje krvi, se mora smatrati kot ultimatum. Ce Huertovi delegati tej zahtevi ne ugode, se takoj prenehajo pogajanja.
Hranilnica ustavila plačila.
BUDIMPEŠTA 20. (Izv.) Meščanska hranilnica je ustavila izplačila. Vloge znašajo 1,250.000 kron, skoro ravnotoliko tudi obveznosti.
Nesreča na Misisipiju.
NEWYORK 20. (Izv.) Snoči se je zgodila na veletoku Misisipa velika nesreča. Izletniški parnik »Majestic«, s 300 izletniki, je zavozil v neke skaline in se potopil v par minutah. Rešilo se je le okoli 100 oseb, ostali so našli smrt v valovih.
Vohunski proces v Krakovem.
KRAKOV 20. (Izv.) Danes se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti bivšemu železniškemu uradniku Borisu Laskidi, ki je bil obtožen, da je za časa rusko-avstrijske napetosti izdal ruskemu generalnemu štabu razne važne
tajnosti. Sodišče je Laskido oprostilo vsake krivde.
Morski volk.
BUDVA 20. (Izv.) Med Sv. Stepanom in Budvo je morski volk napadel ladjo ribarskih zadružnikov Ivana Angjuša in Steva Kentera. Zgrabil je veslo in je odnesel.
AI&nnsRl polom.
Še ni začel in že je pri kraju. Princ Wied namreč. Ta pruski junker, ki naj bi bil postal vladar Albanije po milosti evropske diplomacije, te inkarnacije modrosti izza zelene mize: torej slepote, nerazsodnosti in ignorance. In značilno in obenem žalostno za nas Avstrijce je, da je temu omizju s kitami na tilniku — tem znakom zaostalosti in absolutne nesposo-nosti za vsako evolucijo v smeri sodobnosti — .bila ravno naša avstrijska diplomacija naganjačica in da je tudi ob tej priliki uveljavila svoj sloves tradicijonalne nesposobnosti, ki jo že davno označa tisti znani rek: da v Avstriji vsaka dobra ideja prihaja za pol stoletja — prepozno!! Ustanovitev albanske države so hoteli — ker so tudi danes še se svojim mišljenjem tam daleč v minolosti — enostavno diktirati, ne meneč se, da na ozemlju, ki naj bi sestavljalo to njihovo zaželjeno Albanijo, popolnoma nedostaje vseh tistih elementov, ki so potrebni za urejeno in mirno državno življenje. Poslali so tja doli za vladarja človeka-inozemca, povsem tujega ljudstvu po jeziku in po veri, ki nima na svoji strani nikogar, nego par sto lju-dij, ki pa mu ne morejo dati najpotrebne-jega: ljudske podlage, na kateri naj bi slonela njegova vladarska oblast. In sedanji dogodki so pokazali, da ta oblast princa Wieda ne sega preko ozidja njegove »rezidence« v Draču, dočim v vsej drugi deželi vlada popolnoma anarhija. Pri čemer je pa še veliko vprašanje: kolika je v resnici Wiedova moč in oblast mej onim ozidjem?!
Ničesar se niso naučili in ničesar pozabili ti naši diplomatje. Ko so hoteli enostavno diktirati ustanovitev te svoje nesrečne Albanije in jej enostavno usiliti svojega lahkoživnega Nemca, ki ni nikoli okusil resnosti življenja, za vladarja, so istotako enostavno šli preko velike resnice, na katero opozarja srbski državnik Vladan Gjorgjevič (glej uvodnik v včerajšnjem izdanju): da danes delajo politiko — narodi! Res je sicer, da v krajih, ki naj bi tvorili novo Albanijo, ni govora o kaki narodni celoti ali skupnosti. Saj so ravno na to dejstvo opozarjali vsi oni, ki so glasno svarili pred to albansko aveni-turo. Nedostaje namreč tiste etične narodne sile, ki pa spaja vsa tista plemena v skupno narodno voljo. Ali diplomatje so enostavno prezirali tudi druge momente, ki naravnost izključujejo redno in urejeno državno življenje. Niso se menili za verske razlike, ki ustvarjajo nepremostljiva nasprotstva med prebivalstvom te Albanije, kakor so si jo zamislili oni; niso računali s popolno kulturelno zaostalostjo tega prebivalstva; niso računali z vsem dosedanjim načinom življenja teh ljudi, ki niso nikdar poznali pokorjenja kaki skupni avtoriteti; niso računali, da ti ljudje ne poznajo pojma kakih dolžnosti do države, da so vedno le jemali, ali nikdar dajali. V sovražtvu med seboj in brez vsacega smisla za državno življenje — kako naj ti ljudje dajo podlago za samostojno in bodi tudi po najprimitivnejih evropskih pojmih urejeno državo?! Naloga, ki so jo nato-vorili tistemu ubogemu pruskemu častniku, bi zahtevala giganta: velikega po svoji osebni avtoriteti, po poznavanju ljudi in krajev, po energiji in modrosti.
S koliko Iahkomišljenostjo in ignoranco je diplomacija uprizorila in hotela izvršiti to svoje albansko pustolovstvo, nam je pokazalo zopet sedaj glavno trobilo avstrijske diplomacije, »Neue Freie Presse«. Ko so raznesli glas, kako sijajno je bil odbit prvi naskok ustašev na Drač, je priredil ta list pravo zmagoslavje in je zaključil svoj triumfalen — članek nekako takole: situacija je rešena in ni nam treba več skrbeti, kaj nam prinese jutršnji dan! A kaj je prinesel ta naslednji dan? Nov naskok in katastrofalen poraz \Viedovih Maliso-rov in Miriditov. Ali obenem tudi dokaz, da tudi na te svoje »zveste« ne more Mbret čisto nič računati, že zato ne, ker so — grozni strahopetci. Ostali so »zvesti«, dokler so mislil, da pojde dobro. S takimi ljudmi naj bi Wied ukrotil vstajo razjarjenih Muselmanov?!
In potem: koliko hinavstva je bilo tudi pri vsem.tem snovanju Albanije! Najprej med glavnima akterjema: med Italijo in Avstrijo! Danes ne morejo tajiti več niti isti dunajski listi, da italijanska in avstrijska diplomacija v Draču intrigirata druga proti drugi in tisti razni »znaki« in »sviti« z italijanskih ladij ne dovoljujejo nobenega druzega tolmačenja, nego tega, da so Italijani v stikih z vstaši. Pa še nekaj! Nastop Italije in Avstrije, ki je prisilil Srbe, da so svojo vojsko umaknili z albanskega teritorija, je opravičevalo geslo, ki so
je nemški listi kričali na vse vetrove: Albanija Albancem! Po nemškem časopisju je kipelo navdušenja za svobodo, neodvisnost in pravico do samodoločbe Albancev! Sedaj na so slavili isti nemški listi razne tja doli pritepenc »intelektualce« in urednike istih nemških listov, ker so se udeleževali bojev in pomagali basati kanone proti — Albancem!!
Aventira se bliža svojemu, po vseh po-znavateljih razmer pričakovanemu koncu. Princ \Vied je pri kraju. 2al pa, da ni pri kraju nevarnost, ki jo je ustvarila evropska diplomacija s forsiranjem le Albanije, te — nemožnosti. In vendar je bila edina možna rešitev na dlani. Začeli so žnjo energični, dalekovidni in smotreni Srbi. Nemožnost in nezmožnost princa Wieda uvideva menda že tudi diplomacija sama. Sedaj pa razširja misel na interna-cijonaliziranje uprave. Ali vprašanje je: kako dolgo naj bi trajalo to evropsko va-ruštvo? Ali naj trosimo milijone na ne-dogledne čase le zato, ker je diplomacija tako sramotno pogorela na podjetju, ki ie že od prvega začetka nosilo v sebi kal blamaže!! Ali naj ostanejo albanska skalovja se svojimi tako težko brzdljivimi elementi — element večnega strahu, žrtev in vznemirjenja vse dotlej, da ti dobri Albanci nehajo biti — Albanci? Nesrečna ideja albanske države naj bi bila pokopana! In Evropa naj pristopi k rešitvi, ki jo je Srbija že začela izvajati: južni del Grški, kamor spada po veri in narodnosti, severni Srbiji, a srednji muselmanski del naj si uredi svoje življenje po svoji volji in želji.
Ustanavljanje skupne in samostojne Albanije je doživelo nepopravljiv polom!!
Konstenea-Konopišl.
V zadnjih dneh ste se čitali po vseli listih te dve imeni. Slavni ste postali in ostali boste v zgodovini evropski debelo podčrtani kot dva mejnika na razpotju evropske politike. V Konstanci sta se sestala ruski car Nikolaj in romunski kralj Karel, v Konopištu pa nemški cesar Viljem in avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand.
Ta dva istodobna sestanka sta se silno razlikovala drug od drugega. Prvi v Konstanci, je bil oficijelen obisk ruskega carja in ni prikrival politične tendence. Drugi v: Konopištu, pa se nam je predstavil na zunaj v prvi vrsti le kot prijateljski športni obisk, ne da bi se odgrnil javnosti plašč, pod katerim so se razmotrivala za celo Evropo velevažna politična vprašanja. — Markantna in značilna je pri prvem sestanku napitnica ruskega carja Nikolaja svojemu prijatelju in sosedu, romunskemu kralju Karlu. Ta zgodovinska napitnica ne izraža popolnoma jasno samo osebnega prijateljstva med ruskim carjem Nikolajem in romunskim kraljem Karlom, marveč osveža tudi bratsko vez med Romuni in Rusi, vez, ki je bila stvorjena in potrjena že pred leti in utrjena na raznih bojiščih, kjer so si podali roke složni Romuni in Rusi. Ta vez se s tem sestankom še bolj utrdi in Rusija je v tem slučaju tudi prehitela Avstrijo v njenem znanem zgodovinskem geslu: Bella gerant alii, tu fclix Austria nube«. Rusija si je pridobila svojo nekdanjo zaveznico, katero so vlačili v zadnjem času proti drugim mejnikom in ki je grozila odpasti, zopet nazaj in jo je tako prijateljsko in sorodsko priklenila nase, da je Romunija za trozvezo, če že ne popolnoma izgubljena, vendar pa toliko odtujena, da ne bo trozvezi ali eni držav tro-zveze na ljubo nikdar kršila prijateljstva z Rusijo in udarjala po svojem sorodniku. To priznavajo in pišejo tudi dunajski nemški vladni listi. Car Nikolaj se je izkazal na čelu ruske diplomacije v tem slučaju kot izboren in odkrit diplomat in je napravil izvrstno politično potezo na evropskem šahovem polju. Brez dvoma je znala za ta korak ruskega carja tudi tripelententa in odobravala ga je še predno je bil storjen posebno Francija. Kratko: Romunija je vezana oficijelno in javno in ne more nastopiti za trozvezo proti Rusiji, odnosno proti tripelententi. To je zgodovinski moment, to je uspeh tripelentente, ki ga je dosegla Rusija napram trozvezi v evropski politiki. Pri tem so seveda sovražni nameni izključeni, utrjen pa je oni zid, u-trjena pa je ona vez, katere ne razbije germanski naval, tudi če še tako snubi. Ruska snubitev se je posrečila. Romunska dobi izborno doto, del Besarabije, Rusija pa v zvezi z ostalima velesilama tripleentente očetovstvo. To priznajo tudi na Dunaju in v Berlinu in to priznanje so pripoznali tudi javno. Romunija je za izključne namene trozveze izgubljena. O-stane seveda v najbolj prijaznih odnošajili kot je poudarja! kralj Karel v zadnjem pre-stolnem nagovoru z vsemi državami, toda ti prijazni odnošaji ne prekoračijo ruskih mejnikov.
Ne skriva se, da se je določilo na sestanku v Konstanci med Rusijo in Romunijo popolno sporazumljenje glede balkanske politike. Romunija se je smatrala že za časa balkanske vojne kot čuvarica balkanskega političnega ravnotežja. To je priznala in pokazala javno. Ta čuvarica, k«
je že dosedaj sama jako dobro opravljala svoj pe-el, je dubila krepko, tr<?no in neomajno zasiombu v Rusiji, odnosno v tri-pelcnteuti. Rusfco-romunski vpliv bo odločal na Balkanu in temu vplivu se bodo prav raue prilagodile iudi najmočnejše balkanske države. To je uspeli oiicijeiue-ga vladarskega sestanka v Konstanci.
V Konopištu se. kuiikor je javnosti znano. ni govorilo o tako važnih političnih vprašanjih. Gotovo pa je. da se je utrdilo staro prijateljstvo med Avstrijo in Nemčijo. da se je okrepila vez. ki druži neraz-družno Avstrijo s svoio zaveznico Nemčijo V prijateljskem sestanku sta se sešla vladar mogočne, ene prvih vojaških držav v Evropi. Nemčije cesar Viljem, in prestolonaslednik najmočnejše dinastije v srcu tvrope, nadvojvoda Franc Ferdinand. Pri tem sestanku ni bilo nobenih posebnih oficijelnih parad, političnih na-pitnic in govorov, nobenega snubljenja, marveč je bil to res le sestanek zastopnikov dveh starih mogočnih prijateljic. Avstrija in Nemčija ste utrdili svojo medsebojno vez in tudi to je velike politične važnosti, posebno z ozirorn na sestanek v Konstanci. Nekateri nemški listi pišejo celo. da je bil ta sestanek za razvoj evropske politike, kljub temu. da se ni vršil tako oficijelno, skoro važnejši, nego oni v Konstanci; gotovo pa je bil bolj simpatičen, ker se je utrdila stara prijateljska vez dveh zaveznic, ne ua bi se govorilo o j tretjem. O političnih dogovorih v Konopištu ne vedo nemški listi nič, zagrinjajo jih s svetlim zastorom, za katerim vidimo samo dvoje prijateljskih rok, ki utrjujeta staro neomajno prijateljstvo. Glede Kon-stance pa pravijo kljub jasnim besedam ruskega carja in romunskega kralja, ki so bile izgovorjene jas utv da ie zavit ta sestanek v temno, neprodirno meglo, ki zna prinesli Evropi še strašno neurje. To bo bržkone malo pretirano. Kajti skoro neverjetno je, da bi imeli Rusija in Romunija tudi v najožji zvezi sovražne namene, ker sta to jasno pokazali v zadnji krizi na Balkanu, ki jo je rešiio slovansko orožje na balkanskih bojiščih, končno pa so jej napraviii zaključek kabineti cele Evrope. 2e je žgalo in peklo pc Evropi, toda ravno sosednje države, kakor pred vsemi Avstrija. tako trdi Romunska in Rusija, tro-zveza in tripelententa, so rešile to težko in pereče vprašanje mirnim potom.
Nemški listi zahtevajo sedaj od romunskega kralja, da naj se izrazi jasno, kai se je dogovoril z ruskim carjem. To ie čndna zahteva. Oba vladarja sta govorila javno, kar se tiče političnih vprašanj, od-nešaji izključno osebne, prijateljske nravi pa ostanejo vedno v domači hiši, v tem slučaju v Konstanci, tako kot so ostali v Konopištu. Trezni politični krogi na Dunaju in v Berlinu pa pripisujejo obema sestankoma veliko politično važnost, pri čemer ne izrekajo kakega nezaupanja in povdarjajo, da pomen jata obadva sestanka zgodovinsko važen moment za ohranitev ogroženega evropskega miru in ravnotežja.
t K r šci fo vendar naša npsreča. K«*r srnin« tiio je. d j. s«? nr.m izneverjajo ta š u | Mcžje, ki bi iabko veliko koristili ifbšenm
i narodu.
i Kakor z a no, ni na Reki nobene slovanske šole, ne hrvatske, še manj pa, seveda, slo enske. To je krivo, da se toliko
slovarčke mlndhis potaplja v italijansko-madjarski mla'ruž*.
Hrvatje so zadn;i čas to uvfdeli, ali še pi emalo razume!;, kake vednosti bi imela hrvatska Šola. Začeli so nabirati šolski 'fond, t. j. ustanovili so šolsko društvo | .Ljudevit Gaj". Nabrali so prrcejšnjo svoto, ali realizacije načrti je še dal č. ker je preveč obzirov in seveda tudi — priznavamo to — preveč težkeč.
Ali energija premaguje vse. Šole na Sušaku ne zaHostu ejo ; zatorej je treba ob severni in vzhodni pariferij:f kakor tudi v sredini mesta neobhodno hr atike šole. Proti zametu in Kantridi bi bilo nekoliko vsaj začasno pomagano, ako bi se občina Kastav malo pobrigala.
Na delo! Mi Sovenci pomagamo! Hrvatska z "raga, naša zmaga! Tržačani naj naai bodo v zgled !!
!
Z PvEKS.
(Reški župan — Hrvat. — Šola.)
Zanimivo je, da sta na jugu v dveh t. 2v. italijanskih mest h župana Slovana po ronu! V Gorici Slovenec Bombic, na Reki pa Hrvat Korc š-ic.
O Bumbiču je dovolj znano, kakšen Sloven c je: da bi najrajši vse svoje ro jake Slovence pojedel, ali pa storil, da bi izginili. O reš-ceni županu pa je le malo znano, ker naši slovenski listi le mulo poiočajo od tu, — tukajšnji hrvatski pa ge malo ali nič ne brigajo za tako po drobno politiko.
Sedanji les ii župan Korošac je popolno ma hrvatskega pokoljenja in je bil do tega tedna tudi član tukajšnje hrvatske „Čitaonice". Ko je postal župan, so nje govi prijatelji izvohali to in so mu zapo ve dali, da mora izstopili iz „Čitaonice". Kajti, bogvaruj, da bi tam doli v patriji Italiji izvedeli, da je rešiu župan ne samo s hrvatskim imenom, ai^pak celo član narodnega hrvatskega di ustva !
In Koroš.ic se je sramotno vdal ter izstopil iz „Čitaonice4.
S tem je italijanstvo Reke rešeno 1 Četrtkova „La Voce del Popolo" konstatira to z veseljem in zadoščenjem, da je da! on. Korcšac demisijo „da socio della Čitaonica". Zraven omen.a, „da je bil sigurno prepričan, da bi bilo lastnost članstva hrvatskega društva, kjer se hrvatsko politiku;?, nezdružljiva z lastnostjo župana italijanske Reke." Kako nizki in majhni so ^osUli Italijani v izberi svojih političnih sredstev!
Hm! Lepo italijansko mesto, kjer morajo vzeti za župana Hrvate, ker nimajo izmed svojih nobenega sposobnega za tako mesto.
Nazadnje pa pravi to italijansko trobilo, da naj se ponavljajo take ,stranezze" nella nostra vita cittadina!"
Torej tudi oni razločujejo čittadine t. j. Italijane, In straniere t. j. Hrvate, Nemce, Maajare itd. —
Dobro, dobro! Bodo že morali revidirati to »voje mnenje. „F a k t u m je. da )e bilKorošac Se kot izvoljen reški župan član „Čitaonice", kakor je še dosti drugih, velika večina reških mestnih starešin, Iti so hrvatskega pokoljenja. Je pač Reka hrvatski teritorij m ostane to vzlic dejatvu, da so jo Mad-jari proglasili za corpus separatum. Ali ti
VESELICA Ciril - Metodove podružnice v Lonjerju s vrši danes dne 21. Junija.
Bili« veslL
Ujeti turški častniki iz srbsko - turške vojne. Glasom sedaj dogotovljenih izkazov srbskega vojnega ministrstva so Srbi v srbsko-turški vojni ujeli v raznih bitkah in spopadih 354 turških častnikov; mej temi: l polkovnika, 7 podpolkovnikov, 22 majorjev, 53 stotnikov prvega, 41 druze-ga reda, 106 nadporočnikov in 124 poročnikov.
Angleško vojno brodovie v Revalu.
Sprejem angleškega vojnega brodovja v ruski luki Reval ob Baltiškem morju bo imel popolnoma politični značaj. Angleške goste pozdravi celokupno predsedstvo dume; vrh tega bo navzočih pri pozdravu še 35 članov dume. Baje so se vršila o tej zadevi poprej dolga posvetovanja mornariškega ministra Grigoroviča s Sazono-vom, nakar je izrekel končno odločilno besedo car sam. Politični značaj pozdrava potom zastopnikov dume je predvsem razviden iz tega, da bodo navzoči člani predsedstva dume. Poset angleškega vojnega brodovja v ruskih vodah je baje v zvezi z dovoljenimi krediti za pomnoženje ruskega črnomorskega vojnega brodovja.
Odstop berlinskega poslanika grofa Szosyenyja. Oficijozni »Fremdenblatt« poroča, da je odstop dosedanjega dolgoletnega avstrijskega poslanika v Berlinu, grofa Szogycnyja, že gotova stvar. Za njegovega naslednika je določen princ Pogomir Hohenlohe, ki mu je cesar Viljem že podelil agregement. Princ Bogomil Hohenlohe je brat tržaškega cesarskega namestnika in kakor znano, poročen z nadvojvodinjo Marijo Henrijeto, ki se je za slučaj, da stopi njen soprog zopet v dipiomatično službo, že odpovedala naslovu »cesarska in kraljevska Visokost«. Princ Bogomir Hohenlohe je šel, kakor znano, za časa zadnje rusko - avstrijske napetosti, kot posebni odposlanec v Pe-trograd, kjer je izročil carju pismo našega cesarja.
K Švihovi aferi. »Čas« priobeuje^Švi-hovo izpoved. V tej izpovedi govori Šviha o treh razdobjih o svojih odnošajih do praške policije. Prvič je bil v zvezi s policijo I. 1910 in 1911 in sicer zgolj zaradi administrativnih zadev narodno socijalne stranke, predvsem za tiskarniško koncesijo. Drugo razdobje imenuje Sviha politično. Občeval je s Klimo, ker je hotel potom njega doseči, da bi dobili na najvišjih mestih, zlasti v Konopištu, boljše mnenje o narodno socijalni stranki. S tem je hotel tudi doseči reformo strankinega programa k bolj pozitivni politiki in se približati nazorom dr. Kramara. Za tretje razdobje označuje Šviha čas, ko je bil izsledil v stranki neznanega konfidenta. Odslej je svoje znanje s Klimo izrabljal v to, da je uničeval delovanje tega konfidenta.
V Tridentu so se vršile te dni občinske volitve po proporcu. Izvoljenih je 20 liberalcev, 14 klerikalcev in 8 soci-jalistov. Ako bi se bile vršile občinske volitve v Gorici po proporcu, bi imeli Slovenci v mestnem svetu svoje zastopstvo. Ali goriški Lahi nočejo nič slišati o proporcu — no, zgoditi se utegne, da bo konec njihovega gospodstva tudi brez proporca.
Domače vesti.
Odvetniška vest O. dr. E g o n Stare je otvoril svojo lastno odvetniško pisarno v palači »Živnostenske banke« v Novi ulici št. 20, II. nadstr.
Zaprta železniška proga med Rakitov-cem in Podgorjem. Tukajšnje ravnateljstvo državnih železnic poroča; Med postajama Rakitovec in Podgorje pri km 26 se je udri nasip in popolnoma zaprl železniško progo. Vlaki vozijo od obeh strani do nasipa, potniki morajo hoditi peš od enega do drugega vlaka. Upajo, da bodo progo popravili vsaj za osebni promet še danes, tovorni promet pa ostane zaprt več dni.
Naš odgovor časnikarskemu banditstvu.
Pred poroto v Zadru je stal nedavno neki poštni kontrolor, obtožen, da je poneveril na škodo erarja svoto 86.000 K. Obtoženec je priznal čin, a opravičeval se je poleg druzega v glavnem s tem, da je od tega denarja posojeval tudi — predpostavljenim! In porotniki so ga oprostili. To je goli čin, ki pomenja korupcijo, pa naj je že opravičevanje obtoženčevo v soglasju z resnico ali ne. To izjavljamo odkrito brez vsakega ozira na dejstvo, da je bil oni kontrolor Hrvat. Je pa to tudi stvar, kakoršnje se dogajajo povsod in pred ka-
ršnjimi ni varna nobena stranka, nobena narodnost in noben urad. Ravno s tega našega pravilnega in objektivnega stališča moramo z gnusom in gnjevom zavrniti način, kakor je dopisnik proslulega graš-kega »šuftenblatta<s »Grazer Tagblatta«, porabil ta dogodek v lumparsko zasramo-vanje in klevetanje našega naroda in posebej še branitelja v tem kazenskem procesu. dr. Tartaglia. Kar se tiče tega poslednjega poreče vsakdo, ako ni lump. da je vršil le svojo dolžnost, kakor jo vrši tudi kak nemški odvetnik, kadar n. pr. brani morilca, ki mu je dokazan zločin. Branitelj je integralen del kazenske justice ravno s tem, da išče in iznaša vse, kar govori obtožencu v prilog, kar ga razbre-menja in kaže njegovo dejanje v mileji luči. Nikdo pa ne bo radi tega podtikal branitelju, da se identificira z zločincem ali njegovim zločinom. Šuft v graškem šuftenblattu pa je porabil to priliko za brezstidno in brezkrajno infamno denuncijacijo na škodo rečenega branitelja, češ, da je znan sovražnik Avstrije! Pljunimo pred nemškim klevetnikom! Še hujši zločin pa je zagrešil oni lump na račun vsega našega naroda, rekši, kako da oni pravo-rek zadarske porote kaže, da velja med Jugoslovani nepisan zakon, ki veli, da nisi države nikoli dovolj ogoljufal!! Ta pravorek da pomenja uničevalno kritiko vse vladne dobrohotne politike napram nam Jugoslovanom, katerih zvestoba do države da se je pokazala ravno ob balkanski krizi, ko je morala vlada v raznih krajih Dalmacije proglasiti naglo sodbo! — Povejte nam ljudje božji, v kaki zvezi more biti kriza na Balkanu in pa vladna politika na našem jugu z onim ponever-jenjem na pošti v Zadru! Je-Ii se je morda ona poneverjena svota porabila morda za kake iredentistične jugoslovanske namene, ali pa celo v podporo — slavofilske vladne politike v Dalmaciji?!! Le lump, ki so mu kleveta, laž in denuncijacija že v krvi, more iskati take zveze. — Ali pride sedaj še hujše! Nedavno je neki nadvojvoda ogledoval vojaštvo v Splitu in občinska oblast in javnost sta mu priredili primeren udanosten sprejem. Nemške in italijanske, ravnokar ožigosani sorodne duše pa so razkričale v svet laž, da je prišlo ob sprejemu nadvojvode do iredentističnih in panslavističnih demonstracij, da je svirala godba srbsko himno, ki da jo je občinstvo demonstrativno ?.p!avdira!o, tako, da je bil nadvojvoda silno ozlovoljen. Kakor je bila v gornjih obdolžitvah vsaka beseda nesramna kleveta in denuncijacija, ena grša od druge, tako je bila vsaka beseda glede dogodita z nadvojvodo brez^^o izmišjjena laz. ln vzjic dejstvu, da je bila ta laz pozneje uradno označena za tako, da je bilo uradno konstatirano, da je bil sprejem naj-prisrčneji in brez vsakega incidenta, da je nadvojvoda izrazil svoje popolno zadovoljstvo s sprejemom, ter da je ona pre-tvezna srbska narodna himna stara avstrijska patrijotična graničarska koračnica, vsled česar je imela ob tej priliki pomen avstrijske manifestacije: vzlic vsemu temu je dopisnik graškega šuitenblatta ponovil vse laži in klevete, kakor da so ugotovljena dejstva!! In njegov zaključek je »vreden« začetka in nadaljevanja, ker izzveneva v denuncijacijo, da vse ustre-zanje željam Jugoslovanov v Dalmaciji ne izpretninja nič na njihovem nasprotstvu proti monarhiji!! Ali si morete misliti ve-čega falotstva denuncijantske duše! — Ali to pot je prišla tej nemški infamiji maščevalna Nemeza za petami. Malo dni potem so morali Nemci likvidirati svojega Wastiana, tega svojega štajerskega boga, ker je zapleten v stvari, ki jih ima sodnik v rokah. Prisilili so ga, da je odložil državnozborski mandat in mesto podžupana v Mariboru. Zakaj?! Morda zato, ker je bil vedno — prekorekten?! In hkratu z Wastianom državni poslanec dr. Henrik pl. Oberleithner, Člen nemškega Nationalverbanda! Prišlo je na dan, da je v zvezi s korupcijskimi aferami, ki smrde do neba. V minolem letu bi bil moral ta milijonar plačati globo 160.000 K, ker je potajil prenos nekega svojega posestva, da bi se izognil plačilu odpadajoče pristojbine. Potem pa je v svoji lastnosti poslanca in člena vplivne parlamentarne skupine izposloval na Dunaju, da so mu globo 160.000 kron znižali na — 10.000 kron!! Isti Oberleithner je posredoval pri finančnem svetniku Steidlerju pri finančni oblasti v Olomucu, zahtevajoč, naj bi se dedičem po pokojnem milijonarju baronu Chiariju pristojbina znižala, to je: da bi se država za bogve koliko tisočakov ogoljufala. In ker se ie oni finančni uradnik v svoji poštenosti uprl taki zahtevi, mu je Oberleithner grozil v svoji lastnosti poslanca, da je reveža tako zbegal in prestrašil, da si je sirota vzel življenje! Njegovo truplo so te dni izvlekli iz reke Morave! — Kai pa pravi k tem dogodkom nespoštovani dopisnik graškega »Tagblatta«? V primeri s temi korupcijskimi aferami, na katerih pa ni udeležen Ie kak navaden poštni uradnik, ampak odličen nemški politik, ki je zlorabljal svoj poslaniški mandat v take umazane namene, so bile stvari pred zadrško poroto prave muhe. Ali pa naj radi tega dolži-mo ves nemški narod kot narod goljufov in sleparjev, ki mu velja nepisani zakon: da nisi države nikoli dovolj ogoljufal?! Ne! Prepošteni in prelojalni smo, da bi
Danes k Sv. Jakobu. Ob 4. pop. le nastop „SOKOLA", M le hKrotl I. lavni nastop Sokolov v tržaškem mesta. — Proslavimo ta dani
delali tako krivico vsemu narodu, da-si nas ta narod proganja z vso brutaliteto svoje naravi!! Takega poštenja in take lojalnosti ne poznajo seveda graški stigmatizirani list in njegovi brezvestni dopisniki iz naših pokrajin! Ti slučaji pa kažejo nazorno, kolika narodna nesreča je za nas Jugoslovane v monarhiji, da se moramo v tej državi boriti proti moči in vplivu takega sovražnika!
»Matica Slovenska« p. n. gg. poverjenikom in članom. »Matica Slovenska« naj-uljudneje opozarja in prosi vse svoje gg. poverjenike in člane, da naj jej pošljejo članarino za 1914. leto, ker je treba v smislu njenih pravil plačati članarino v prvi polovici leta.
Članom »Socijalne Matice«. Že pred par meseci sem javil v »Edinosti«, da so pri meni na razpolago c. članom »Socijalne Matice« letošnje njene publikacije. Prosim, da si jih gospodje člani pošljejo čim preje iskati v šolo na Acquedotto št. 20. HI. — Andrej Cok, poverjenik.
Občekoristna stavbna in stanovanjska zadruga »Naš Dom« opozarja svoje člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil prihodnji četrtek, dne 25. t. m., ob 8 in pol zvečer v gledališčni dvorani »Narodnega doma«. Glavna točka dnevnega reda je izprememba pravil v smislu novega vzornega pravilnika, ki ga je izdalo za stavbne in stanovanjske zadruge c. kr. ministrstvo za javna dela, upoštevajoč določbe zakonov z dne 28. decembra 1911, drž. zak. št. 242 in 243. Ta dva zakona določujeta namreč za občekoristne stavbne zadruge dalekosežne davčne in pristoj-binske ugodnosti, tozadevne ministrske izvršilne naredbe pa določajo za pojem »občekoristnosti« precej strožje predpogoje nego zakon z dne 22. decembra 1910, s katerim je bil osnovan takozvani državni zaklad za preskrbo malih stanovanj. Ker pa je bila zadruga »Naš Dom« ustanovljena že oktobra meseca 1. 1911, torej preden sta izšla imenovana dva zakona o davčnih in pristojbinskih ugodnostih, se morajo njena pravila prilagoditi novim predpogojem, ako hoče biti zadruga v polni meri deležna ugodnosti, ki jih nudi zakonodaja zadnjih let občekoristnim stavbnim in stanovanjskim združbam. — Z ozirom na to, da je za sklepanje o iz-premembi pravil potrebna prisotnost vsaj polovice vseh zadružnih članov, prosi načelništvo zadruge čim obilnejše udeležbe. — Na občnem zboru se poda tudi kratko poročilo o dosedanjem delu v tekočem letu.
Udeležence pri nastopu šentjakobskega »Sokola« opozarjamo, da se bo nastop vršil ob vsakem vremenu, samo da med telovadbo ne bo deževalo. V tem slučaju se malo počaka. Po nastopu bo velika vese-ica in zvečer umetalni ogenj. Za vstop so veljavne iste vstopnice, ki so bile določene za 14. t. m. Posebne vstopnice k veselici ni in je vstopnina za nastop veljavna tudi za veselico. Ker je imel »Sokol« vsled dežja 14. t. m. občutno gmotno škodo, vabi odbor vse tržaške Slovence, naj prihite danes k Sv. Jakobu in pokažejo s tem svoje simpatije. Spored je objavljen med društvenimi vestmi.
Svečana izročitev redov pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice. Prejeli smo: Včeraj opoldne je ravnatelj državne železnice dvorni svetnik G a I a m b o s svečano izročil na ravnateljstvu državne železnice v Trstu nadsvetniku državne železnice dr. Aleksandru M e s s m e r j u , načelniku oddelka II., podeljeni viteški križec Fran Josipovega reda, strojnemu mojstru v kurilnici v Splitu, Josipu Sari č u podeljeni srebrni zaslužni križec s trono in ogibalnemu pregledniku na državnem kolodvoru v Trstu, Antonu Franku, podeljeni srebrni zaslužni križec. Poudarjajoč zasluge vsakega posameznika, ki so z odlikovanji našle vidno priznanje, jim je pripel osebno odlikovanja na prsi in končal svoj nagovor s trikratnim, navdušeno sprejetim »živio« na Njegovo Veličanstvo cesarja. Nato se je zahvalil nadsvetnik dr. Messmer tudi v imenu soodlikovancev ter je sklenil svoj zahvalni govor z »živio« na ekscelenco železniškega ministr"..
Semenj v Bazovici. Včeraj se je vršil prvi semenj v Bazovici, ki je uspel nad vse pričakovanje dobro. Prignanih je bilo 350 glav živine, med njimi 53 volov, 25 konj, 30 telet in velika množina prašičev. Obisk je bil tudi od strani kupcev jako dober in se je napravilo dovolj kupčije. Prodalo se je več nego polovica prignane živine. Na vsak način bi semenj uspel gotovo še veliko bolje, da ni kazalo slabo vreme in če bi se napravilo malo več reklame. Precej dobro je bila zastopana tudi razprodaja mešanega blaga in poljedelskega orodja, kar je najbolji dokaz, da se bodo semnji v Bazovici še jako lepo razvijali.	___
Loterijske Številke, izžrebane dne 20. junija 19145 Dunaj	13 58 79 38 78
Pretep. 331etni dninar Josip Mihelčič in neki Josip Kiass, prenočujeta oba na ljudskem prenočišču v ulici Oaspare Gozzi. Včeraj zjutraj sta se pa nekaj sprla in si jih povedala nekaj gorkih, nakar je Mihelčič pograbil neko železno posodo (?) in s to namlatil Kiassa ter mu zadal 4 rane. Slednjič se je pa Kiassu posrečilo, da je Mihelčiču iztrgal ono posodo iz rok in tudi on je z ono posodo parkrat udaril Mihelčiča. — Konec temu pretepu je bil, da so prišli redarji in aretirali Mihelčiča.
Hotel je pobegniti, ne da bi plačal svoj dolg. Pri Uršuli Kovačičevi. v Skednju št. 121,6 je dlje časa stanoval ^6!ctr i dri-nar Mijo Zagorac, ki je imel pn Kovačičevi tudi hrano. Delal je v plavžih, a pri
Kovačičevi je imel stanovanaje in hrano na upanie. Predvčerajšnjim je pa dobil nekaj preko 100 kron za nekaj tednov zaostale plače, ter je, hoteč pobegniti, odšel na kolodvor južne železnice. Nameraval je iti v Zagreb. Kovačičeva je pa pravočasno izvedela za ta njegov namen in je pravočasno prihitela na kolodvor južn* železnice, kjer je našla Zagorca in ga da la aretirati.
Izgoni. Policijska oblast je izgnala iz Trsta sledeče osebe:
—	231etnega preprodajalca rib Petra Pangalija, doma iz Benetek in stanujoče-ga tu v ulici G. Gatteri št. 27, in sicer je bil ta človek izgnan iz ozirov na javno varnost.
—	231etnega dninarja Roberta Devit torja, doma iz Zadra in stanujočega tu v ulici Media št. 19, ker je bil tu kaznovar radi zločina tatvine.
—	171etnega, v Trstu rojenega Fiora-vanteja Santinija, ki ima domovinsko pravico v Villa Estense v Italiji in je tu stanoval v ulici del Molino a Vento št. 4, ker je bil tu kaznovan radi tatvine.
—	18letnega Damijana Gianella, ki je rojen v Barletti v Italiji in ima tam tudi domovinsko pravico, ker je bil tu kaznovan radi goljufije.
—	241etnega dninarja Frana Elio, doma iz Lecce v Italiji, ki je tu stanoval v ulici del Pozzo bianco št. 4, in sicer zato, ker je bil tu kaznovan radi goljufije.
Ker jej je oče pristrigel lase. TrinajsN letna Marija Kavčičeva, stanujoča v ul. Fontana št. 3, se je zaljubila v življenje šansonetk in jih je hotela posnemati prav v vsem, celo v tem, da si je pristrigla lase, kakor imajo navado šansonetke, da so bolj — interesantne. Ko pa je snoči prišel oče domov in videl dekle s tako pristriženimi lasmi, ga je prijela jeza nad dekličevo nečimernostjo, pa je pograbil škarje in ostrigel smrklio čisto na kratko. To je nadebudno trinajstletno koketko tako zelo užalilo, da je tekla v lekarno, kupila za deset krajcarjev karbolne kiseline in jo popila. Domači so še pravočasno opazili stvar in poklicali zdravnika rešilne postaje, ki je dekletu izpral želodec in jo tako rešil. Prepeljali so jo nato v bolnišnico. Nevarnosti ni več.
Umrli so: Prijavljeni dne 19. t. m. na mestnem fizikatu: Guerrini Ivan, 3 mesece, ul. della Tesa št. 30; Skamperle Frančišek, 30 let, ul. dei Montecchi št. 15. — Prijavljeni dne 20. t. m. na mestnem fizikatu: Pahor Humbert, pol leta, ul. del Farneto št. 78; Bavcon Hema, 9 mesecev, Rocol št. 565; Merdonič Margarita, 18 ur, ul. del Lloyd št. 22; Karlevič Milan, pol leta, Škedenj št. 510; Mihelj Leopolda, pol leta, Pančanin št. 9. — V mestni bolnišnici dne 17. t. m.: Pavlovčič Edvard, 78 let; Tomažovič Emil, 69 let.
TržGiKa soRolsKa župa.
Seja vaditeljskega zbora T. S. Ž. se
vrši v nedeljo, dne 28. t. m. ob devetih dopoldne v vaditeljski sobi »Sokola« v Trstu. — Nuina potreba je, da se je udeleži kar največ zastopnikov iz vseh vžu-pljenih društev.
Drušfuene mil
V Lonjeru se bo vršila danes veselica podružnice CMD. Razen že imenovanih društev se je prijavil za blagohotno sodelovanje še tamburaški zbor »Zarja« iz Bazovice. Začetek veselice ob 4 popoldne. Tržaški izletniki se lahko poslužijo avtomobila »Prve kraške avtoinobilne zveze«, ki se ustavi v Lonjeru.
»Učiteljsko društvo za Trst hi okolico« vabi svoje člane na zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, 28. junija t. 1., v prostorih Ciril-Metodove šole na Acquedottu št. 22, ob 9 predpoldne s sledečim dnevnim redom: 1. O samoizobrazbi učitelja potom znanstvenega dela (predava tov. dr. Mer-har); 2. Poročilo predsednika. 3. Volitev delegatov za skupščino »Zaveze« v Puli; 4. Poslovnik šolskih knjižnic; 5. Slučajnosti.
»Zveza jugoslovanskih železničarjev«
priporoča v smislu sklepa odborove seje svojim članom, da vplivajo na našo mladino, da se organizira v »Narodno-socijalni
Tiskarna „Edinost" v Trstu
vpisana zadruga z neomejenim poroStvcm.
Vabilo
na
ki se bo vrSil
o ponedeljek, dne 6. Julija 1914
ob poli 8. url zvečer v pisarni odvetnikov dr.a Gustava Oregorlna In dr.a Edvarda Slavika (ulica Giorglo Galattl štev. 20, II. nadstropje).
DNEVNI RED:
1.	Predloženje letnih računov.
2.	Predlogi o razdelitvi čistega dobička in sklepanje o tem.
3.	Volitev načelništva.
4.	Slučajnosti.
Opomba. Občni zbor sklepa veljavno, čo j« zastopan najmanj deseti del denarja, vloženega ▼ zadružnih deležih in te je avzoča v*aj desetina, najmanj pa 10 zadružnikov Ako bi tega ne bilo, mora se razpisati v treli tednih drugi občni «t<©r z istim dnevnim redom, Uateri ie aklepier. s vsakim številom navzočih zadružnikov. — § 55 aadr.
praVil"	NAČELSTVO.
j——i
mladinski organizaciji«. — Osrednji odbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev«.
Pevsko društvo »Slovan« v Padriču priredi 5. julija veliko vrtno veselico, h kateri se bratska pevska društva vljudno vabijo na sodelovanje. Ker se ta dan v tej prijazni vasici praznuje tudi obletnica v čast blagovestnikoma sv. Cirila in Metoda v njuni kapelici, se je sklenilo, da bo tudi polovica eventualnega dobička za CMD. Da se bo mogel program pravočasno sestaviti, prosijo se bratska društva, da čim-prejc naznanijo, kako se udeleže prireditve, korporativno, ali po deputaciji, z zastavo ali brez zastave in s kakšno pesmijo nastopijo.
»Sokol« pri Sv. Jakobu v Trstu priredi
danes ob 4 popoldne na telovadišču (za konsumnim društvom »Jadran«) javno telovadbo. Spored: Ob 3 popoldne zbiranje članov v društveni telovadnici v ulici Montecchi (C. M. šola). — Odhod na telo-vadišče. 1. Proste vaje naraščaja. Nastopi Čez 2G0 naraščaja. 2. Proste vaje Članov. 3. Orodna telovadba članov. 4. Proste vaje članic. 5. Proste vaje vaditeljskega zbora. 6. Skupina. (Sodeluje 260 oseb!) Po nastopu: velika ljudska veselica. Paviljoni. K< >Io sreče. Šaljivo srečkanje. Veliko plesišče. Kavarna Cvetice. Zvečer: Umetalni ogenj. Svira godba NDO. Cene: Vstopnina k telovadbi in veselici 70 vin.; br. v kroju 40 vin.; otroci pod 10 let so prosti vstopnine; oni nad 10 let in dijaki 20 vin.; sedeži z vstopnino vred I. razr. K 2.—; II. razr. K 1.60; III. razr. K 1.20. Vstopnice je vidno nositi! K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Pevsko društvo »Trst«. Danes, v nedeljo, 21. t. m., ob 2 popoldne naj se zbero člani in prijatelji društva v društvenih prostorih v »Narodnem domu«, da skupno odidemo k veselici podružnice CMD v Lo-njeru.
Opozarjamo na zabavni večer, katerega priredi pevski zbor »Zveze jugoslovanskih železničarjev«, danes, v nedeljo, 21. t. m., v gostilni »Bonvecchiati«, ulica Ghega. Začetek ob 7.30 zvečer. Vstop prost.
Akad.- tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. III. redni občni zbor akad.-tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 24. junija (v sredo) 1914., ob zvečer v društvenih prostorih. Slovanski gostje dobrodošli.
Zahvata. Odbor šentjakobske podružnice CMD se najtopleje zahvaljuje »Narodno- ocijalni mladinski organizaciji« v Trstu za svoto K 167.65, nabrano na veselici pevskega društva >Adrije« v Barkovljah v protest proti italijanskim napadom ob cvetličnih dnevih.
Tržaški mestni svet. V ponedeljek, 22. t. m., ob 7.30 zvečer XIX. javna seja. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika XVIII. javne seje. 2. Nadaljevanje podrobne razprave o občinskem proračunu za 1. 1914. (Kot prva točka je na vrsti podelitev podpore »Legi Nazionale«, točka, pri kateri se razvije gotovo zelo živahna razprava). — V t o r e k, 23. t. .m, ob 7.30 zvečer XX. javna seja. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika XIX. javne seje. 2. Naznanila. 3. Predlog šolskega odseka glede si-stemiziranja mest učiteljev in učiteljic za občinske meščanske in ljudske šole v mestu in ljudske šole v okolici (»scuole po-polari di campagn a«). 4. Predlog na razširjenje ulice della Ferriera med ulica-ma Donadoni in della Raifineria ter določitev stavbne črte. 5. Predlog na razširjenje ulice del Toro med ulicama Chiozza in Farneto ter določitev stavbne črte. 6. Določitev stavbne črte za zemljišče tab. št. 324 Kolonja-mesto.
Naredna delevska organizacija.
Iz mestne plinarne. Gospod Jurisich, podravnatelj mestne plinarne, ne zna več, na kakšen način bi ozmerjal in opsoval slovenske delavce. Posebno piko ima na voznike, ki so nevstrašeni, odločni in ki se zavedajo svoje slovenske narodnosti in javno radi čitaio »Edinost«. Zato je pa dolgo časa iskal priliko, da bi nas zopet nahrulil in našel jo je. Po požaru tovarne olja pri Sv. Andreju je prišel zgoraj omenjeni gospod k nekemu vozniku ter začel vpiti nad njim, češ, da so se izrazili slovenski delavci vozniki, da bi v slučaju kakega požara ne hoteli vpreči konj v vozove. To je nesramna laž, ker nihče od nas se ni kaj takega izrazil, ker človeku že sama vest nalaga, da v takih slučajih pomaga po svojih močeh, in če tudi bi bil naš politični nasprotnik. Zato svetujemo gospodu Jurissichu, naj ne verjame svojim lažnjivim obrekovalcem ter naj se sam prepriča o resnici, ker drugače bi se lahko kaj neljubega pripetilo njemu kakor tudi njegovim lažnjivim podpihovalcem.
Velik shod pri Sv. Jakobu priredi šentjakobska podružnica »Narodne delavske organizacije« prihodnjo nedeljo. Gre za pravice slovenskega delavstva.
Kongres »Narodne delavske organizacije. Brez vsakega hrupa se bo vršil danes kongres »Narodne delavske organizacije«. Na sporedu so bolj notranja vprašanja, ki se tičejo razvoja in taktike organizacije. Pričakujemo, da se s tem kongresom zopet za korak približamo našemu cilju, zlasti pa, da ta kongres mnogo pripomore do prepotrebne centralizacije narodnih strokovnih organizacij. Začetek kongresa ob 9 dopoldne.
BaiiL
—	Za cvetlični dan nadalje darovali: Mici Lenassi 1 K, Fran Abram 4 K, družina Gregorič-Demšar K 3.20, družina Bernetich 10 K, Ante Bogdanović 20 Kf plačano globo A. Đ. 1 K, a St 1 K.
—	G. dr. Egon Starfc daruje ob otvoritvi svoje odvetniške pisarne namesto običajnega »potusa« moški podružnici CMD K 100.—, »Slovanski Čitalnici« pa K 50.—. Denar naj se inkasira pri darovatelju.
—	Darovi za podružnico CMD pri Sv. Jakobu: Ker se ga pri cvetličnem dnevu ni nihče spomnil nanj, daruje g. Ciril Pe-trovec K 2.—. Slovenska mati je hotela darovati za CMD K 1.—; ker pa so Italijani napadli naše cvetličarke, daruje K 5. Pet igralcev v »Delavskem konsumnem društvu« pri Sv. Jakobu je darovalo v protest proti šestemu igralcu radi njegovega nedostojnega vedenja pri igri K 2.—. — V zadnje naše poročilo glede šentjakobskega cvetličnega dneva so se vrinile neke tiskovne pomote, katere s tem popravljamo in sicer se ima glasiti: Emil Firm namesto Emil Sirca, a izpuščen je bil med spremljevalci g. Anton Lah. (Imena smo tudi sedaj prečitali le z največjo težavo. V drugo pišite imena razločno, pa ne bo pogrešek!)
—	Za podružnico CMD v Bazovici so darovali v Padričah: bratje in sorodniki namesto venca na grob pok. Frana Grgiča K 10.—. To bodi zgled drugim! V gostilni »pri Žf anu« za cvetico ge. Bratoševe pri zabavi tamb. društva »Zarja« in pevskega društva »Slovan« nabranih K 4.—. Tamb. dr. »Zarja« K 1.—
—	Za magdalensko podružnico CMD so darovali namesto cvetk na grob pok. Josipa Žerjala, Anton Flandia in Vekoslav Kodrič po K 5.—, Josip Cink in Josip Fur-lan po K 1.—; skupaj K 12.—. Denar hrani V. KodriČ II. blagajnik podružnice.
—	Povodom smrti Irme Perovšek, učenke III. razreda na Acguedottu, so nabrale njene součenke K 9.36 za CMD. Denar so vložile v razredni hranilnici.
—	Za škedenjsko podružnico sv. Cirila in Metoda darujejo v protest proti napadom na cvetličarke g. Poniž in družba K 3-62, Ivan Paulovič 1 K, Ivan Sancin Rošo 1 K. — O priliki birme Ivana Blaznika in Frana Bradača darujejo boter g. Tomic 5 K, oče Blaznik 2 K, Angel Kaaus 1 Knaus 1 K, Fran in Marija Bernetič 1 K, Josip Flego 2 K, Fran Bradač 2 K, Fran Sancin 1 K. — Na predlog g. Josipa Dornika, ki je sam daroval 10 K, se je nabralo v vc«»ii družbi: gg. Klun Fran 3 K, Bakszo Rakos 1 K, Blaž Blazič 1 K, Fran Ban 1 K, Henrik Bratoš 3 K, Klun Gašpar 1 K, jeretič Josip 1 K, Leskovec Fran K 1*20, Strmecki Josip 5 K, Nadoh Josip 1 K, Lukać Josip 1 K, tfoga Valentin 40 vin., Hojer 40 v., Blaze-vič 20 v., Simon uatič 40 v., Grk Fran 30 v., KraŠovec Fran 30 v., Karlin Martin 40 v.; Cuk 20 v., Nadoh Ivan 1 K, Brezni čar Florijan 20 v., Fran BOnel 1 K, Meoja 20 v., Strumavc 50 v., BrenkoviČ Fran 50 v., Josipina Renko 20 v., Angela Batič 20 v., Matevž Kotnik 40 v., Ivan Korošec 1 K, Sternberger Anton 1 K, han Sepotal 1 K, Ban Gašpar 40 v., Franc Nadoh 20 v. in Zabrijač Alojz 1 K. — Za srečolov in kolo sreče so darovale gč. Josipina Žgavc 5 finih kozarcev, g. Terezija Lavrenčič 3 ki-ajske vrške za čaj, g. Anton Lavrenčič škaijo kediv-cigaret. Za prejete darove se zahvaljuje in za nadaljne se priporoča odbor.
—	Za CM podr. v Bazovici so darovali v Padričah: Bratje in sorodniki namesto venca na grob pok. Franu Grgič 10 K. To bodi v izgleo drugim! — V gnstilni „pri županu" za cvetlico gospe Bratoševe pri zabavi tamb. dr. „Zarja" in pevskega dr. „Slovan" nabranih K 4 —, Tamb. društvo „Zarja" iz Bazovice 1 K.
Književnost m umetnost
A n d r e w Carnegie: Za svetovno razsodišče. (Pour T Arbitrage.) Druga izdaja. Poslovenil F. S. S e g u I a, župnik v p. in posestnik, Pragersko, Štaj. To je prva pacifistična knjiga na Slovenskem. Te II. izdaje komadi dobć se zastonj pri prelagatelju.
Vesti iz Gorišbe.
Trident-Goricu.
V obeh mestih se je mogla ponašati laška liberalna stranka, pravzaprav stranka magistratov, z neomejeno močjo. V Gorici, kakor tudi v Tridentu so bili meščani samovoljno tlačeni in manjšina je s terorjem in volilnimi manipulacijami, ki so bile posvečene z nacijonalno krinko, vladala nad večino prebivalstva. V Tridentu kakor v Gorici ni bilo vladanje, da ne rečemo — paševanje magistratne stranke v prospeh mesta. Tu kakor tam, je morala končno zmagati pravica in gospodarski oziri na mesto. Na Tirolskem je bila ukon-čana laška liberalna stranka in v deželnem zboru so dobili veljavo laški klerikalci. V istem hipu pa se je začel žalostni konec laške liberalne stranke v Tridentu. Laški klerikalci, v manjšini vedno zaščitniki pravice, so kmalu spoznali, da volilni red za Trident je zastarel in da je edino pravičen prebivalstvu le volilni red. ki sloni na razmerni volilni pravici. Izdelali so tak načrt, o katerem se lahko reče, da je eden najmodernejših, a tudi najboljših. Potom deželnega zbora je bil ta razmerni volilni red uveljavljen in sedaj so se vršile volitve. Uspeh teh volitev pa je za laške liberalce naravnost uničujoč. Stranka, ki je imela dosedaj neomejeno oblast, ki je imela za seboj vso moč, ki jo daje magistrat, ta stranka ni mogla priboriti svojim kandidatom večine. — Najjasnejši dokaz, da laška liberalna stranka nima za seboj vohlcev — temveč le krik liberalnega časopisja. V Tridentu, kjer ne rešuje liberalcev nacijonalni prepir, tam leži na tleh moč prejšnjih magistratovcev, v Gorici pa, kjer pomaga škandaloznim mestnim gospodarjem vse, kar sovraži Slovence, tu Še sedaj rešuje nacijonalna gesta kamoraše. In to kljub vsem njihovim nečednim operacijam v volilni dobi in pri ljudskem štetju, kljub vsem drugim na-
siljem in nezmožni komunalni politiki. In vendar sme goriško prebivalstvo ravno tako zahtevati, kakor tridentsko, da tudi njemu zašije enkrat lepša bodočnost, in vendar je danes nad vse lahko tudi v Gorici uveljaviti pravičnost. Zakaj mora laška ljudska stranka biti brez zastopstva v mestnem svetu, zakaj mi Slovenci. Včasih je pač klerikalna stranka pojmovala zahteve pravičnosti, danes so pozabljene. Zakaj, za katero ceno? — Ali sega mar krščanska pravičnost tako daleč, da opro-šča tlačenje, krivičnost in sedanji pogubo-nosni sistem na magistratu? — Ali pa je nacijonalna slepa strast premotila vse? —
V	Tridentu se Je končal proces kaznovanja grehov laško liberalne stranke, v Gorici je načet. Dva Nemca sta glasen znak konca neomejenega gospodstva, trije Mazzi-nianci le še podpirajo ta znak — ali zakaj ne bi bil konec! Zakaj se ne bi smela oddahniti Gorica 1 —
V korist lastne stranke, v procvit mesta in v znamenju pravičnosti bi moral skleniti goriški deželni zbor razmerni volilni red. Danes je to mogoče — noben razsoden in pošten človek ne more temu ugovarjati. Vsi bi prišli potem do svoje pravice, dočim smo sedaj vsi brezpravni. Laška ljudska stranka pa se naj odloči, če pojmuje pravičnost tako, kot njena somiš-Ijenica na Tirolskem, ali pa drugače.
Poudarjamo pa, da podpiramo mi Slovenci boj za proporc z vso silo. Kdor je pameten politik, skrbi še začasno za njemu koristne stvari, kdor pa je slep, pa ne vidi, kako pot ima naravni razvoj, in ta bo zvonil po toči. Pridejo še časi, ko bomo mi naprošeni za proporc — tedaj pa morebiti tudi nas ne bo na odziv. To si naj zapomnijo neki ljudje.
Gorica in Trident. Ali v znamenju Tri-denta — prospeh Gorice in dežele — ali pa propadanje vsega mesta. Tudi to si naj zapomnijo današnji deželni gospodarji.
»Dokumenti slovenske sramote«. Posl. Fon je hodil z dobrim uspehom v šolo kranjske SLS. To se mu mora priznati. Kakor so oni napovedovali skozi mesece velikanska razkritja o škandaloznem ljubljanskem mestnem gospodarstvu, tako odkriva v bombastičnih besedah posL Fon »dokument slovenske sramote«, ki da so jih zakrivili goriški samostojni poslanci.
V	enem ko v drugem slučaju so morali obmolkniti SLSovci, v enem ko v drugem slučaju so si priborili le blamažo in dvomljivo čast obrekovalcev. Poglejmo si torej te »dokumente slovenske sramote« malo	Poslanec Fon govori sicer v začetku v uvoamu« 0 dokumentih (v množini), na koncu pa navaja ic on dokument. Cisto za na konec je prihranjev&i ta dokument, da bi tako učinkoval z vso silo. In res učinkuje silno, le da v drugi smeri, kakor pa je želel posl. Fon. Cujte in strmite Goričani, kako sramoto so storili slovenski samostojni poslanci našemu narodu. Glede rabe slovenskega in laškega jezika v deželnem odboru ostane vse pri starem. Slovenski spisi se rešujejo slovensko, laški pa laško, notranji jezik pa ostane laški. Priznamo, da bi bilo nad vse lepo in častno za nas, če bi bil notranji jezik slovenski. Ali s pobožnimi željami nam je, predragi gospod svetnik, presneto malo pomagano. Od kedaj pa velja ta računska novost, da Je 2 več ko 3, gospod branitelj slovenske Časti? Kako pa si vi predstavljate to, da bi laški odborniki glasovali za slovenski notranji jezik. Gospod Fon, vsak dan se bomo spominjali hvaležno Vašega imena, če dosežete Vi, da bo le en sam laški odbornik glasoval za odpravo laškega notranjega jezika. — Pa gospod Fon, Če Vas že tako skeli ta dokument slovenske sramote, kje ste pa bili tedaj, ko je bil že leta in leta v rabi zgo-rajšnji sklep. Saj ste tudi že takrat bili poslanec in je bila že takriat vaša prokleta dolžnost, da nastopite proti takemu sramoten ju Slovencev. In takrat bi imeli lahko večji uspeh, ker je bila Vaša stranka del deželnozborske večine in je imela zato čisto drug vpliv, ko pa samostojni poslanci, ki so ravno zato, ker hočejo nekaj doseči, za enkrat še izven delovne večine. In vse to dobro ve poslanec Fon in vendar piše o dokumentih slovenske sramote. Kako naj zaznamujemo tako početje! Ekspozitura kranjske SLS deluje pač v duhu centrale.
»Zemljiški davek naj bi se kar opustil!« Tudi to je ena Fonovih modrosti. Seveda takoj se naj opusti in še drugi davki naj odpadejo, sploh, proč z davki — ali gospod Fon, kako bi pa bilo potem z vami! Take demagogije so nečedne in nevredne voditeljev, pa čeprav vodijo le malo ekspozituro, še nevrednejše so pa za — sodne svetnike.
Delovanje deželnega odbora je pod kritiko, celo deželni odborniki so mnenja, da ne gre to več naprej, — pravi posl. Fon. Bo že res, če pravi to on. Ali zakaj pa ne pove še vzrokov, ko že vse tako dobro ve, zakaj ne deluje deželni zbor. Naj raje malo stopi k svojim somišljenikom, laškim klerikalcem, in naj onim pridiguje malo o krščanski toleranci, o pravičnosti in drugih rečeh in imel bo več zasluženja, ko s svojo neodpustljivo demagogijo. Uspeha sicer ne bo imel, ko ga tudi takrat ne bo imel, ko bo skušal na Goriškem zopet priboriti državnozborski mandat. Da pa bodo tudi takrat njegovi demagogični izbruhi brez uspeha, tudi za to poskrbimo.
Vedno hujše so si v laseh Italijani radi volitev v Legin odbor. Včerajšnja »Eco« prinaša Že razne dopise proti mazzinijan-skim golobradcem. Nas seveda ta njihov prepir prav nič ne briga in naj izvolijo Lahi Petra ali Pavla v odbor, ker itak dobro vemo, da bo delovala tudi v naprej »Lega Nazionale« v isti barbarski smeri, ko sedaj, da namreč vzgojevala renegate.
Obrtno-nadaljevalna šola v Solkanu se
zaključi dne 28. junija 1914., ob 11 pred-poldne. S sklepom šole je združena razstava šolskih izdelkov.
Ložlce. Šolska mladina priredi dne 21. t. m. veselico ob 4 popoldne z zelo zanimivim sporedom.
Porotno zasedanje se prične v ponedeljek. Obsega le eno razpravo in sicer proti očetu, ki je spolno zlorabil svojo lastno nedolžno hčer in jo pri tem še inficiral z boleznijo. Obtoženca bo zagovarjal dr. Tuma. Razprava bo tajna.
Glasbena Šola »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici zaključi šolsko leto v nedeljo, 28. junija ob 10 predpoldne z javnim nastopom posameznih učencev. Opozarjamo na to produkcijo vse, ki se zanimajo za izobrazbo naše mladine, in tudi vse tiste, ki se zanimajo — premalo. Starši učencev imajo tu prilike opazovati napredek učencev različne starosti in nadarjenosti. Vstop je prost. Sporedi bodo na razpolago pri vhodu v dvorano po 10 vinarjev. Prosi se, da je med proizvajanjem točk tiho in mir.
Telovadno društve »Sokol« v Mavhinjah
priredi v nedeljo, 28. t. m. svoj III. javni telovadni nastop v Mavhinjah na Sokol-skem trgu.
Škofije pri Divači. Dne 28. junija t. I. priredi bralno in pevsko društvo »Reška Vila« svojo prvo poletno veselico, ki se bo vršila na velikem prijaznem dvorišču g. Ivana Dujca (Loka). Začetek veselice ob 3.30 popoldne. Na sporedu so razne pevske točke in znana J. Štokova burka »Ne kliči vraga«. Med sporedom in k plesu, ki bo trajal pozno v noč, bo svirala proseška godba. Ker je društvo še jako mlado, zato pričakuje podpore s tem, da poseti čim več ljudi našo prireditev ter tako okrepi društvo. Za zunanje goste so pa tudi zveze z vlaki do Divače in nazaj zelo ugodne. Oni, ki pa niso še videli bisera našega Krasa, naj prihite ta dan sem, ker se jim nudi ravno sedaj lepa prilika. Vsem dobro došli! V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica drugi dan, na praznik sv. Petra in Pavla, 29. t. m.
Ljubitelji prirode ne bodo zamudili priti danes popoldne v Komen, kjer bo imel »Sokol« svoj I. javni nastop na krasnem travniku z imenom »Pristava« blizu vasi. Sedaj, ko se nahajajo travniki v najlepši cvetni odeji, ko je gozd najbolj oživljen, je izlet na deželo pač najlepša nedeljska zabava. Meščani! V nedeljo v Komen, da se navžijete našega zraku, in da se vam oživi pogled po naših travnikih. Za prazne želodce bo v obilici in po običajnih cenah preskrbljeno v paviljonih z mrzlimi jedili ter s pristno kraško kapljico, teranom, pivom itd. Tudi za abstinente bo preskrbljeno. Torej na svidenje pri nastopu ko-menskega »Sokola«!
Hočemo samoslovenskih napisov! — V Cerknem stavi država novo uradno poslopje za sodnijo in davkarijo s približnim potroškom K 150.000. Izgradba, ki jo je prevzel in izvršil domači zidarski mojster Kacin, stoji tik pred kolavdacijo. Izvršiti je le še nekaj podrobnosti — med temi tudi napisne table pri posameznih uradih, hodnikih in sobah. Podjetnik je dal napraviti slovensko-nemške napise, kar pa je v Cerknem nedopustno. Povdarjati je, da je cerkljanski sodni okraj skozi stoletja izključno slovenski in da tudi pri zadnjem ljudskem štetju ni bil izkazan v vsem sodnem okraju niti eden Nemec. Italijan, aH pripadnik h kaki drugi slovanski narodnosti. Tako narodno čistih in enotnih sodnih okrajev je zelo malo najbrž v vsej državi. Zato pa pritičejo tudi na sodnijsko poslopje samo slovenski napisi — vsako drugo označenje je krivično in izzivalno za ves sodni okraj. Iz tega razloga je odločno odkloniti nameravane slov.-nemške napise. Toda najlepše šele pride! Stavbeno vodstvo ima v rokah baje zagrizen Italijan, inžiner Geier, in ta je zabičal podjetništvu, da mora postaviti nemško-slovenske napise, kakršne je isto sedaj že naročilo. Ta vest je vzbudila veliko ogorčenje, kar je popolnoma umljivo — saj večje nesramnosti si je že težko predstavljati! Zakaj ni odredil inž. Geier, da se pred slovenskimi napisi napravijo tudi italijanski in recimo — kitajski?! Saj je vendar ravno v sodnem okraju prav toliko Italijanov in Kitajcev, kolikor Nemcev. Ali pa morda sega nemško-italijanska zveza preko Pule, Trsta in Gorice tudi v naše gore? Ali naj išče naš človek pravice tam, kjer ga že pri vhodu vdarja justica s pestjo v obraz? V tej stvari se je obrnilo cerkljansko županstvo in obe politični društvi v Cerknem naravnost na namestnika princa Hohenlohe in ga prosilo, da odvrne krivico, ki jo hoče izvršiti stavbno vodstvo na vsem sodnem okraju, ter odredi, da se postavijo samoslovenski napisi, s čemer bo zadoščeno pravičnosti in utrjeno zaupanje ljudstva do državnih uradov.
Na c. kr. slovenski državni gimnaziji v Gorici se bodo za prihodnje šolsko leto 1914/15 novi učenci za prvi razred vpisovali v četrtek, dne 2. julija od 9—12 dopol-nde; sprejemni izpiti se bodo vršili isti dan in v petek dne 3. junija popoldne od 3. ure* naprej. Učenci naj prineso s seboj krstni (rojstni) list in obiskovalno izpričevalo ljudske šole.
Ravnateljstvo c. kr. slov. drž. gimnazije Gorica, dne 18./6. 1914.
Dr. Bezjak, ravnatelj.
Vz Solkana. V pojasnilo na dopis iz Solkana, objavljen v Vašem listu z dne 13. t. m., prosimo, da objavite sledeče: Cvetlični dan v prid ljudski knjižnici podpisane Čitalnice se je priredil iz resnične potrebe. Kljubtemu, da je knjižnica precej obširna, primanjkuje zlasti v novejšem Času. vsled naraščujočega zanimanja, še neprimerno
dosti čtiva. Gospodu dopisniku, ki misli, da pozna tako dobro čitalniške razmere," bi moralo biti znano, da je knjižnica izgubila obč. podporo. Radi tega se je priredil cvetlični dan, ki je g. dopisnika tako razburil. Koliko je Čitalnica žrtvovala v tem letu iz lastnega dela, da to zve na prih. občnem zboru. Gosp. dopisnik o-čita čitalničnemu odboru zahrbtnost, češ, da je čitalnica s svojo prireditvijo prehi-Ia CM podružnico. CM podružnica v Solkanu obstoji že nekaj let. Ako je torej CMD sprejela cvetlične dneve v svoj načrt in jih določila za svoja sredstva, pra-šamo g. dopisnika, zakaj ni poskrbel, da bi se solkanska CM podružnica okoristila s temi sredstvi?! Zakaj ni on v svoji vnemi in gorečnosti celo prehitel novejšo določbo CMD in zastavil ves svoj vpliv v to, da bi podružnica priredila od leta do leta in tudi letos cvetlični dan?! Ako ste pa bili, g. dopisnik, morda celo v odboru podružnice, prašamo: zakaj ste lani in letos dremali?! Ako niste ničesar ukrenili, ni mogla čitalnica ničesar prehiteti. Čitalnica niti od daleč ne misli na to, da bi CM podružnici delala konkurenco. Naravnost drzno pa je očitanje, da smo mi vrgli g. Tomaža Juga s predsedniškega mesta. Da se prepriča o neresničnosti te trditve — naj pride g. dopisnik v čitalnico čitat zapisnik, naj pogleda na imenik članov in videl bo, da je g. Tomaž Jug časten član društva in da se je sam odpovedal čitalniške-mu predsedstvu, kar mu lahko potrdi g. T. Jug tudi sam. Kar se tiče neslanih o-pazk o pobiranju Članarine po požrtvovalnih dekletih, mu bodi povedano, da si je znala čitalnica pomagati, ko njega še bilo ni in njegovih nasvetov. Sicer naj se pod take dopise podpiše če je že tako prepričan o svoji pravični sodbi. S tem nam da priliko, da se prepričamo, ali je sam vršil svojo društveno dolžnost, toliko v Čitalnici, kolikor CM podružnici. — Odbor Slovenske Čitalnice v Solkanu.
Iz Sežane. Kakor znano, imamo sedaj avtomobilno zvezo Sežana-Opčlne-Trst. Po-skušnja s starim avtomobilom je pokazala, da se tako podjetje ne samo izplačuje, ampak da je tudi investirani denar plodonosno naložen. Tako bo tudi s tem podjetjem. Dovoljujemo si pa opozoriti slavno upravo, da se zdi potujočim voznina 1 K Sežana-Opčine malo previsoka. Krone ne plača rad niti gospod, da niti ne govorimo o revnem človeku. Bolje je manji in gost zaslužek, nego pa večji in redek. Ako bi hotela uprava uvaževati to in znižati voz-nino, bo videla, da bo ustreženo občinstvu in - njej. S starim avt mobiiom (bodi ml odpuščeno, da ga omenjam I) smo se vozili za 50 vinarjev, t. j. za polovico manj nego sedaj. Ako se vozim z vlakom na Opčirje, me stane 40 vinarjev, v Trstu pa 1 K 60 v. Torej z avtomobilom na vsak način več. Pritožbe Je slišati tudi glede ustavljanja avtomobila. Sežana je dolga nad 1 km in kdor se h: če peljati z avtomobilom, mora iti do skrajne točke Sežane, oziroma do cerkve. Ne jemlje se torej ozira na Gradišče, na glavno ulico in na postajo. Tudi bi morali gostiiničarska zveza, občina in to p djetje bolje skrbeti za reklamo, kajtt korist od tega podjetja imajo vsi skupaj. Dogovor v ta namen ne bi škodoval. Sklepamo v nadl, da bo uprava upoštevala tu izražene želje in nasvete. Dolžnost občinstva pa je, da podpira to podjetje, ker: čim več prometa s tujci, tem več blagostanja.
Ml iz Istre.
Deželnozborske volitve v Istri.
PAZIN 20. (Izv.) Rezultat včerajšnjih deželnozborskih volitev v volilnem razredu kmetskih občin je sledeči:
I.	volilni okraj (poreški): izvoljeni laški liberalci A p o 11 o n i o, C o r a z z a in D a p a s z veliko večino.
II.	volilni okraj: izvoljena Matej Skerbec in Josip V a lenti č.
III.	volilni okraj: oddanih veljavnih glasov 895; izvoljena dr. Ivan Poščič z 893 in prof. Josip Ribarić z 885 glasovi.
IV.	volilni okraj: izvoljena dr. T r i n a j-s t i ć Dinko in Grašić Josip, ki sta dobila 2136, Italijani 22, socijalisti 32 glasov.
V.	volilni okraj: izvoljena Č e r v a r Š i m e in Sancin Ivan, ki sta dobila okoli 1800, Italijani pa okoli 400 glasov.
VI.	volilni okraj: izvoljena soglasno dr. Zuccon Ivan in Kirac Luka. Dobila sta 926 glasov.
Vil. volilni okraj: izvoljena soglasno Andrijčić Anton in Haračić vit. Ambrož. _
Iz Roča. Dopisnik v 133. št. »Edinosti« mi hoče dokazati, da delujem proti narodnosti. Vzdignil je petkrat svoj kol, a mahnil vsakokrat mimo mene. Zato mu odgovarjam po vrsti na vsako točko: 1. V Roču ni Legine godbe, marveč »Corpo musicale«. To glasbeno društvo je prišlo povodom otvoritve moje gostilne na postajo, kakor vsako leto poprej, ko je še moj oče imel gostilno, na majniški izlet. NaroČil jih nisem in plačal tudi ne. Znjimi so prišli tudi drugi Ročani, kakor vedno ob nedeljah in vsem sem postregel kot gostilničar za pošteno plačilo. Saj menda drugi slovenski gostilničarji ne mečejo laških gostov iz gostilne. — 2. Če moj svak, ki je Italijan, prireja zabave, mu jaz tega ne morem braniti. Nikdar pa ni bilo v moji hiši take zabave, nikdar se jaz take nisem udeležil, še manj pa sodeloval. — 3. Imejte toliko poštenja in povejte, da je bila moja žena vdova, ko sem jo poročil, in ne recite: deco svoje soproge — ampak tudi svojo deco Gastona, Vando, (za boga. to vendar niso laška imena) in I r e-ii o (te pa ne poznam) vzgaja v italijanskem duhu in pošilja, »da bodo boljši« v
Italijo. — Od mojih otrok bo imel na|-starejši v juliju t. 1. 6 let torej bo šele goden za šolo in menim, da 6letni deček in drugi dve mlajši deklici še ne vedo, kaj je narodnost. — 4. Jaz imam tobakarno in grešim, kolikor vsak naroden trafikant v narodno mešanih krajih, da prodajam: žigice Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, Legine žigice in »Zvezdo«. — 5. Kar se tiče očitanja, da se družim z voditelji Italijanov, navedite dokaze, da so naši pogovori politične vsebine. S kom smem govoriti, mi vendar ne boste ukazovali, ^elo naši narodni voditelji govore z Ita-1 jani in Nemci, pa jih zato vendar nihče e bo grajal. — Na žalitev moje žene, kateri pridevije dopisnik sramotilna imena, ne morem reagirati. Poživljam pa dopisni-a, da ne bo, kakor sam pravi, sumničenj na desno in levo, naj se podpiše in naj se skriva za urednikovim hrbtom, da se ogledava pred sodiščem. Vsak razumen čitatelj »Edinosti« je razvidel iz onega dopisa, da gre le za sumničenja, kajti dokazal mi ni dopisnik niti najmanjšega narodnega greha. Jaz sem vedno to, kar sem bil, kar so moji starši, bratje in sestre in kar postanejo tudi moji otroci. Naj mi le pride dopisnik s pozitivnimi dokazi o mojem protinarodnem delovanju, toda s podpisom, potem pa pridejo svetle kronce. — Roč. 18. junija 1914. — Rudolf Ceh.
Pripomba uredništva: Tako smo dali prostora obema strankama, da povesta svoje mnenje, in s tem je za nas stvar končana. Želimo le, da bi se nastala nasprotstva ublažila v korist narodni stvari
Za Koroško so sedaj napočili jako resni Časi; nasprotnik nas hoče Slovence Sive pokopati f Na meji se protivimo temu, ttvl se ne damo pokopati! če ie moramo poginiti — bodi vsaj častno!
Slovenski renegat — predsednik „Sfid-marke4-. Kakor poročajo graški časopisi, je bil izvoljen za predsednika „SGdmarke" koroški poslanec Dobernig. Prejšnji predsednik Wastian, znan po umazani aferi z neko graško knjigarno, kl mu je predbacivala pri-Iastitev knjig na nedostojen način, je vendar enkrat resigniral na predsedniško mesto v Sii d m ar ki, (resigniral je tudi kot poslanec in kot podžupan mariborski); dregali so ga dosti in ugled Siidmarke je še bolj tičal v blatu. Wastian je šel In njegovo mesto za-
sede Dobernig. To gc čeli
Uestf iz Koroške.
Živi pokoreni!
(Klici iz Koroške).
Shod za shodom za svoje umazane pro-tiavstrijske namene — zraven pa vpijejo .Hinaus mit den Hetzern und Serben aus Karaten" 1 Ko bi bila vlada na mestu in še avstrijska, zaklicali bi und auch hi naus mit den Preusen und »\Vacht am Rhein"-„Yerehrern! Toda žalibog — to ie ni blizu, ker strah pred „piklhaubo" je prevelik I Sistematično se delile na to, da se kaze vladi, da na Koroškem pravih zavednih Slovencev ni, marveč da tam bivajo le Nemci in nekaj takoimenovanih „deutscbfreundliche Slovenen" (po našem: nemčurji;, ki pa si žele obstoječo nemško nadvlado tudi še naprej in ki mi-.lijo v svoji duševni revščini, da je vsa kultura koncentrirana v nemščini in blaženem — Šnopsu! io so hoteli dokazati s ponesre Čemm hecarskim shodom „Karntnertag". v popolnoma slovenskem krajuj v Sinči-vasi. Kako se je postopalo s Slovenci — tega ne pozabimo in je to važen dogodek v naši zgodovini, pisan s palicami in bičem ! Iz vseh delov koroške nabobnani in za udeležbo plačani Nemci in nemšku-tarji so razsajali kot divji v senci bajo netov (6o žandarjev) in pod zaščito vlad-n h odposlancev. Liudje so krstili shod za „živinski sejm", Med zborovalci ni smel biti noben slovenski kmet; takoj so ga pograbili in nesli na piano, četudi ni dal nobenega povoda. Poleg tega so vsakega nasuvali z nogami ali rokami in natepli s palicami. V dvorani so bili zbrani sami Nemci in nemškutarji — zunaj pa nad tisoč Slovencev. Duhovnik se niti pokazati ni smel! Veliko v ški župan Pinteritsch se je izjavil: „Die Windischen muss man totsehlagen I" Gotovo so na tem shodu hoteli poklati vse Slovence po albanski maniri, kajti nemški kmeti iz „krappfelda' so prinesli seboj dolge nože, prav take, kakor jih imajo Albanci. Nazadnje se je sklenila resolucija — da naj glede sodnij in šol ostane vse pri starem in da koroški Slovenci nočemo nič skupnega s Kranjci in Hrvati. Hvala Bogu in zavednosti naših ljudi, namen tega shoda, da bi pokazal edinstvo koroških Slovencev in Nemcev v političnem oziru, se je izjalovil popolnoma! Slovenci so prišli le še bolj navduštni domov, ko so na lastnem telesu občutili brutalno nemško pest I Malo kasneje se je vršil „Bauerntag* v Spita!u, ki bi naj dokazal, da so Korošci v gospodarskem oziru vsi edini. V res n;ci pa se je pral Hohenblum. Dr. Le-miseh se je izrazil, da more „Bauerntag" pokazati, da so Slovenci in Nemci v go spodarskem oziru edini, kakor je pokazal „Karntnertag" — da so politično edini! O fiasku, ki ga je doživel „Karntnertag" je seveda molčal; molčal tudi o „kulturnem" vedenju Nemcev. Dne 14. t. m. se je vršil enak shod v Grebinju, torej zopet ob meji.
Najnovejši in najdrznejši shod pa bo „Volkstag- v Celovcu kateri naj bi zbral ves „nemški" jugi K&ratnertag v Sinči-vasi, Bauerntag v Spitalu in Grebinju, nazadnje še Volkstag v Celovcu! Na Dunaju je bila deputacija koroških poslancev in nekaterih nemškutarskih kmetov, ki so imeli knžev okrog raznih ministrov, da so blatili nas Slovence in nas prodajali, hvalili turške razmere po Koroškem in prosili, naj se razmere nikakor ne pre-— drugačljo t Bolj ko gori, bolj naj se piše!
Nemški listi kličejo Nemce iz južnih dežel svoje somišljenike na Volkstag — mi Slovenci, zatirani Korošci se obračamo na vas brate Kranjce, Štajerce in Primorce 1 Pridite nam na pomoči Tudi mi napravimo enak „ljudski dan" ! Na meji gori — na pomoč torej! Sedaj, ko so napočili resni čd»i, bratje Kranjci, streznite se, pustite neumni medsebojni boj in pridite nam na pomoč! Nekaj lepih shodov smo imeli v zadnjem čhsu, a vse še premalo ! Poslanci S L. S so prišli na Koroško in nam govorih prav iz srca. To je hvalevredn«< 1
ovori dovolj! Naše gore list na čelu Sfidmarket Z nobeno osebo bi se ne dal označiti program Siidmarke bolje, kot z izvolitvijo poslanca Doberniga. Dobernig je — kakor znano in kakor smo ie povedali — naše gore list: mati mu je bila Kotni-kova na Djekšah; eden tistih, ki si po geslu „Ubi bene ibi patria" začrtajo svojo politično pot in mišljenje, brez ozira na to, je-li ta pot tudi poštena ali ne. Dobernig je študiral kakor Slovenec, pa do gimnazijske mature mu je zmanjkalo sape, dovršil je menda samo 6 razredov in moral bi jo odkuriti v domače hribovje, da se ga ni usmilila in mu pripomogla do belega kruha, kakor pri nas pravimo — neka slovenska dobra duša. Tržaški veroučitelj Gomil-šak, ki ga je tudi sicer podpiral, ga je spravil pri „Triester-Zeitung" pod streho. In tu se je začela Dobernigova politična karijera. Kmalu je pozabil, da ga je rodila slovenska mati in iz poštenega Dobernika je postal renegatski Dobernig. Kot takemu se mu je nudil baš na Koroškem hvaležen delokrog; ustanovil si je na Koroškem še sedaj izhajajoči list „Freie Stimmen", glasilo koroških Nemcev in nemškutarije, ki se posebno odlikuje z denundjanstvom slovenskega življa na Koroškem. Ne bo ga skoro slovenskega inteligenta na Koroškem, kojega bi ne bile že denuncirale štimce. — Dobernig je imel na Koroškem lahko in „hvaležno" delo. Na eni strani ga je podpirala pro-tektorica germanizacije, naša slavna vlada, na drugi strani pa se mu ni bilo treba bati velike* odporne sile, ne od strani nemških klerikalcev, še manj pa od slovenskih, dasi so le-ti imeli dobrega organizatorja. Kot rojen Korošec je Dobernig znal udariti na pravo struno, ki so jo Korošci radi poslušali. Dobernigovo žito je šlo imenitno v klasje in germanizacija na Koroškem ima beležiti v tem času svoje najlepše uspehe. Umemo tedaj, da mu je poverilo ljudstvo razna častna mesta: bil Je svoj čas celovški občinski svetnik in izvoljen tudi državnim poslancem. Kot poslanec je zastavil vse svoje sile v ponemče-vanje Koroške in Koroška volilna geometrija je po največjem njegovo delo. — NI mu bila premalen-kostna še tako majhna zadeva: bodisi da je šlo za imenovanje kakega sodnega uradnika, bodisi da je šlo za nameščenje navadnega cestarja, povsod je zastavil svoj vpliv, da prodre s svojim kandidatom. Po njegovem vplivu so jo morali popihati naši slovenski uradniki — domačini preko Karavank. V sredstvih Dobernig ni bil izbirčen in radevolje je dajal na razpolago svoj list v denunciranje Slovencev. — Dobernig je tudi ustanovitelj nemškega Volksrata za Koroško, čigar pogubonosno delovanje zanas slovenske Korošce je znano sirom domovine in znano tudi — vladi, ki pa brez moči in ugleda, izvršuje naklepe Volksrata. — Sam renegat, je Dobernig zastavil vse svoje sile, da poskrbi za sfanatiziran renegatski naraščaj, kar se mu je tudi imenitno posrečilo. .,Schulverein" in „Siidmark" sta v to svrho morala seči globoko v žepe, da mu pomagata v boju zoper „slovensko nevarnost4-; a rodil je investirani kapital imenitne obresti, kar Se kaže najlepše pri ljudskem štetju. Mimogrede povedano: Renegatstvo raste, a v razmerju z njim raste tudi konzum — žgf nja in ker država podpira renegatstvo, je tudi sokriva na žganjariji, ki degenerira naše ljudstvo v pogubo države same. — Dobernig ni samo renegat, ampak tudi patrijot, a samo, če se izplača. V minulem letu je največ delal v patrijotizmu, kakor to svedočijo dunajski in graški listi, kojim je pošiljal članke in se v njh štulil za dobrega Avstrijca in Nemce slavil kot državo vzdržujoč element. — O priliki otvoritve turske železnice je bilo malo drugače: tedaj je v Mo-nakovem zidal kot avstrijski poslanec — in kot rojen Slovenec — nemški most od Delta do Adrije. Pred par leti je Dobernig predsedoval nekemu shodu v Velikovcu, kjer se je javno povedalo, da moramo misliti vendar en krat že na to, da bomo združeni z Nemčijo. Povedal le te odkritosrčne besede državni poslanec Nagele. — In predsednik tega shoda Je bil drž. poslanec Dobernig, ki je bil v tem času tudi delegacijski predsednik. — Osebo novega predsednika nemškega obrambnega društva „SOdmark" — rojenega Slovenca — smo orisali radi tega tako na drobno, da povza-mejo naši ljudje tudi iz teh vrstic program „Sfldmarke
Iz vilajeta. — Vojvodski prestol Slovencem zaprt. V Celovcu in po celem Koroškem vre, to pa radi tega, ker nameravajo rodoljubi izven dežele — v spomin 500-letnice zadnjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvode — romati na staro Gosposvetsko polje, da si tam ogledajo na lastne oči dokaze naše nekdanje slave. Danes, 21. t. m., bi imel priti poseben vlak rodoljubov iz Kranjske. Da s« to prepreči, so zagnali strašen vrišč in krik in
klicali na pomoč vse koroške NemC? In nemškutarijo. V zadnjem £ a s u j e nI bilo številke „8time*9 da ne bi huj skal! prav na dlv ji način zoper to „Herausforderung" In „ln-vanzi joM Kranjcev. „Volksrat- in posebej še nemlkonacijonalno društvo za Koroško je pritisnilo na celovško županstvo, deželni odbor in vlado, da preprečijo te namene. Celovški župan dr. M e 11 -nitz — tisti, ki je dal zapreti slovenskega župana, ker je slovenski zahteval vozni listek — je že izdal oklic, v katerem pravi in „ljudstvo miri", da ne bodo pustili v mesto Slovencev, ki se pripeljejo z osebnim vlakom; seveda tudi ne bodal na razpolago tramvaja In parolka za poletna otok ob Vrbskem jezeru, nadalje da bo celovški kolodvor na 21. t m. sploh— „abgesperrt*.!
—	Deželni odbor pa je kar enostavno prepovedal za gotov čas
—	„bis auf weiteres« — (Aha!) — p o s e t Vojvodske ga prestola in njega okolice. Radovedni smo, kaj poreče k temu naša slavna vlada in naš deželni predsednik, ki je bil poklican v deželo, da tu ublaži nasprotstva med Nemci in Slovenci. Žal, da kažejo znamenja, da je cn še boli, z dušo in telesom v oblasti nemškega Volksrata, kot njegov prednik baron H e i n.
Trgovina in gospodarstvo.
BORZNO POROČILO.
dne 20. junija 1914. Efektna borza.
Dunaj, 1.30 pop. Avstrijska renta papir 80.85 avstrijska srebrna renta a0.80j avstrijska kronska renta 81.46- ogrska feronsk* renta 79.70, kre-ditke 6f0.7f>, Anelobanka 337.—, Union S71.25, Lftnderbank 482.50. Bankverefn 604.75 drfL SeL 684 —. lumbardi 84 2o. alpinke 790.2% turške srečke 212.—, Napoleoni 19 21, marke papir 117.85. London kratko 24.18, Pariz 96.97. Slabše.
D n n a j, 2.40 pop. Avstr. renta papir 80.85, kre-ditke 600./5, Lloyd 564.—, drž. žet 683.50, Lot*-bardi 84.50, alpinke 792.25, turške srečke 215.—. cheqnes Pariz 95.93. Mirno.
Trst, <urad.) Francija 95,70 - 96.15, Nemčija 117.55 -118.15, It 93.60 - 95.96, London 24.14-24.18, 20 frankov 19.18-19.23, 20 mark 28.48-23.54, so-vereign 24.06-24.12. nemški papir 117.65-118.15, italijanski papir 95.50 - 96.—, avatr. zlata renta 106.35 10*.<5, avstrijska kronska renta81.80 -81.70, ogrska zlata renta 9b 60 - 96 90, ogrska kronska renta 79.60 80.—, turSke srečke 212-215.— diskont za menloe do 3 mesecev 8*/« -4 ■/«•/„ nad 3 mesece 4'/4 - 4'/«%-
Blagovna borza.
Budimpešta, 20. junija P S e n i ca za »p/*1 13.10, maj —.—, okt. 18.—,	/TT"!
9S6; okt 9 38: o--- r- "P™* 7T" °^tober ™4 koruza >"*J 7 40 J1111 7 67 Ponudbe pšenice sred-nj-, povpraševanje slabo. — Tendenca mirna. — Prodaja malenkostna.
Trst, 20. junija Kava. Santos good average
za mr j —.--.—, za juli 5*».— 56.60, september
57-50 - 58.50, december 59 25 - 59.75, marec 60.--
59.35. Tendenca slaba. Good Rio za juli —.--
—.—, juli —.---.—, september —.--55.tO, december —.---.—, maj —.--57,—.
Sladkor. Centrifug, takoj 277«- 28.— juni avgust 27 V4 - 28 V, novem.-inarec - 28.25 - 29l/4, melis takoj 29 — -291;, juni-avgust 29V, 29.V4 nov.-mar. 29.75 - 29*/, concasse takoj 29V,- 29* 4 kocke 30,/2-3:14 kristal takoj 28V4 287, juni-avgust 28l/4, okt.-dec. 25% - Brez zanimanja.
Samo mati ve, kakšne skrbi dela hrana dojenčka, ako materinega mleka, najboljše otroške hrane, nič ni ali Če ga ni zadosti. Kolikokrat si mati ne ve pomoči, kaj naj da otroku. Vestna mati pa ne dela poskusov, ampak poseže po zaupanja vrednem, davnoslavnem preparatu, kakor Je Nestl6-jeva moka za otroke in veselila se bode presenetljivih vspehov. Poučna knjižica o otrokovem negovanju in poskušnjo Nestlć-jeve moke za otroke se dobiva popolnoma zastonj pri tvrdki Henri Nestte, Dunaj, I., Biberstrasse 14 K.
Ikušena gospodinja mora vedeti, da je figova superia! kava (s krono) naj izdatnejši kavin dodatek, ki je vrhu tega, da je najboljši kavin dodatek, ki je vrhu tega tudi najcenejši.
V restavraciji Avrora v ulici Carduc-ci, nastopa od petka sem prvi slovanski kabaretni ensemble z okusno izbranim sporedom. Restavracija je vsaki večer dobro obiskana.
Težke sanje, ki motijo marsikomu spanje, so večkrat posledice zapeke. Za odpravo tega zla Je posebno pripravna naravna kisla voda »Fran Josip«, ki čisti želodec in uravna prebavo. Profesor Lei-desdorf, Specijalist za živčne bolezni, je dognal, da učinkuje ta kisla voda povžita tudi v majhni meri, in da nima tudi v slučajih daljše uporabe nikakih posledic. Dobiva se v lekarnah, mirodilnicah in proda-jalnicah mineralnih vod.
s; MAH OCSmSl ss
lajo
Mastno tiskane besede sa naj o enkrat več, — Nagtnanjia t pristojbina znaša 40 stotink. :
HhjuIh Fe spalna soba moderna, masivna, K 800. rH/UU Šivalni stroji za vezanje po nizki ceni. Trst, Via Bapiolo 8, 1, vr. 8.;	665
Ifftifavmn kuhinje in posebne komade prodaja
nODErne mizar v ulici Farneto št 26. 672
Cl umni«« 11 občinstvu razuanjam, đasemod^rl MUfllCinU delavnico krtač in čopičev v Trsta ulic« Solitario 14, Rajner Žiberna.	682
Bika
za meso se proda. Ercigoj na Škopljem pri Divači	692
n«flfflf#tA se dve postellf, zavese in držam mmw odeje itd. V. Ireneo 5, H, v. 10. (&&A
falf 11$ AVIff	He priporoča cenj. gospe m.
I&IiUaKIIII Sprejmejo se noseče tudi na dom, Trst, uL Chiozza 50, pritličje.	609
VvffflMt vrtna veselica poštnih usluibenccv se fimm bo vršila 5. julija na vrta ,Grospodat> skega društva" pri Sv. Ivanu.	694
Odda
se mladeniču soba in hrana. Via S. Fran-cesco št 23, IV nad.	695 ,
Knlnfnvl! I Poprava koles in nabava potreb-RUlCHuJl 1 ščin, koles za dirke itd. po zmernih cenah pri Alojzij-u Tomadesso, strojniku, Trst ulica Caprin 2.	683
Odda
se takoj meblirana soba z lepim razgledom, Rojan, Seal a Santa št. 180. 690
c«». kr. pni/.
Mene Adrlfltlcadl Slcnrtft o Trsta
ustanovljena lata 1833.
Zavarovanja proti Škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih ploSc proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini k vlomom. Zavarovala poSiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kositi nacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 81. decembra 1912 K 175.&40.187-98-
3tanje »varovalne glavnic« na življenje (81. 12
1912) K 534.598.429 80. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na Škodah K 758.460.366-88. Zastopstva v vseh deželslb flavnlh mestih In va2ss}S!! krajih * ■ ^'»-Ofrr m	.
Odvetnik Dr. Fran Mm
o Trstu ulica S. Lazzaro It 23 fšfe
Mpijenia s prakso
Nastop 1. septembra 1914.
Aff tim se takoj soba in sobica meblirane s hrano. UUUU Ulica Boschetto fit. 40, vr. 2.
900
Stolni Krajeun! agenti sn^r^
nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neugasse št. 20.	614
fllfrfff Fe ^^oJ meblirana soba z dvema poste-UaOU ljama na željo tudi hrana. Ulica Com-merciale 9, pritličje.	800
P 0(1(1 66 k0 0^-0	Tenco ulica Bel
681
6 pare asnjavih ali črnih čevljev K10
pošilja po povzetju
Henrik lffis, liapi
Kdor naroči 16 parov, dobi 1 par popolnoma zastonj.
RESTAVRACIJA
HOU (lO'^Z	terana v osmici A lir s-
Madonnioa).
sacdro Vittoria (gorenji konec ul.
686
Mm uesil.
« Au« soba se odda boljSemu gospodu. — Uli^a lXpU Margherita št. 3, vr 15.
680
Bankir osumljen umora. V Carigradu vzbuja veliko senzacijo aretacija bankirja Charlesa Heibiga, ki je osumljen, da je u-moril svojega strica Alberta, silno premožnega človeka, da bi prišel tako do njegovega denarja. Alberta Heibiga so našli pred par meseci v nekem samostanu v Galati, kjer je razdeljeval revežem kruh, ustreljenega. Pri prvi preiskavi se je domnevalo, da gre za samomor, čeprav je jerob takoj osumil umora Charlesa Heibiga, ki je bil jako lahkoživ človek. Nadaljna preiskava je sedaj dognala, da je Charles Helbig najel za umor dva Italijana, ki ju je dal aretirati radi izsilje-Ijevanja.
2rtve vročine. V zapadnih državah Združenih držav vlada sedaj velikanska vročina, ki je že zahtevala nad 50 smrtnih žrtev. Skoro povsod znaša toplota nad 32° C. v senci. Na stotine ljudi je dobilo solnčarico in se morajo zdraviti v bolnišnici. V mestu Debrit je umrlo za solnčarico že 15 oseb. V Cikagu znaša temperatura 34d. V Cikagu se je pripetilo dose-daj 11, v Pittsburgu 12 smrtnih žrtev. V Newyorku je umrlo tekom zadnjih 4 dni za vročino 6 oseb.
Strahovit umor. V hiši peka Backa v Hofiieimu so našli gospodarja v peči. Imel je razbito glavo, bil je mrtev. Pred pečjo so našli popolnoma ožgano truplo gospodinje, v sobi pa dve domači hčeri s smrtnimi ranami na glavi. Hiša je bila oropana. Kot pomočnika, Pomočnika so odločno zanika vsako krivdo fn ne ve o ropu nič, ker Je že preje zapustil službo.
Roparji v gradu. V grad družine prin-cov Schonaich - Carolftth pri Uebersenu so vlomili roparji In so odnesi! veliko zlatnine in srebrnine in več zgodovinskih umetnin, med temi tudi dragoceno uro Marije Antonijete.
Samomor iz strahu pred osteptfenjem. V Monakovem se je ustrelil 641etm profesor in predsednik monakovskega društva umetnikov Petersen ker se je bal, da bo vsled neke očesne bolezni popolnoma oslepel.
Slovesna otvoritev Panamskega prekopa. Slovesne otvoritve Panamskega prekopa se bo udeležil predsednik Zedinjemh držav osebno in se bo odpeljal z mednarodnim brodovjem iz Hamptona - Road v Colon. Slovesne otvoritve se udeleži oficijelno 9 narodov. Navzoča bo cela ameriška atlantska llotila. Po otvoritvi bo plula ilotila skozi kanal in se bo peljala v San
flrfrffffta se krasni mebiirani sobi za 2 me-UUUuMg seca na lepem kraju v Mariboru (Štajersko). Ponudbe pod „Letovišče" glavna poŠta, Maribor.	6S8
TvAAllfnff jpstv'n z opremo in stanovanjem se irgUVlilU da na Opčinab v "em. Ponudbe tj a poštni urad, Opčino.	689
1fl minili od Raiceka na Krauj'!^111 se odda-iU llliliul ste dve mebiirani sobi, kuhinja po zahtevi; več se poizve v ulici Vittorio Alfieri št-17, vr. 3.	691
Trst, ul. Carducci 13.
Od danes naprej
UstiR ugcer od 1 do polnoči
PRVIKRAT V TRSTU I. SLOVANSKI
priredjuje
Franjo pl. SiatJouič.
Nastop orve slovanske subretke ??? Muzikalni komik na eksotična godala DE FRANZIN1. Umetnik na ameri-kan§kem Tubaioniju.
iC^SNCA IZ VODIC
nastopi v pravi in Čisto pristni obliki. Za obilen obl.-k se priporoča
JOSIP DOMINES
I
^3txn«ac
Advokat
Dr. EOON STARE
vljudno naznanja, da je
otvorll odvetniško pisarno
v Trstu
ul. Nuova 20, II. (hiša Živnostenske banke)
Telefon 28-83.
SMCDOS^
Denar najdete
ako prodaste Vaše nerabne umetne zobe.
Kupujem jih po K 1.50, ter ostanem tu samo 3 dni sicer ponedeljek 22. t m., torek 23. t. m. in sredo 24. t. m.
v Hotelu „Adr*a" od 8 ure zjutraj do 8 ure zvečer
nBEššSHHHHH ——
Eg^Tssr-^iOk " ri
Napad na vojaško stražo. V Souders-1 hausnu je ustrelil neznan napadalec tri- j krat na vojaka glavne straže. Zadela ga j ni nobena kroglja. Preiskava je dognala, da je streljal napadalec iz okna neke sosednje hiše. Napadalca še niso dobili.
Ali se sme prisiliti časnikarja k pričevanju? Na časnikarskem kongresu v Ko-danju se ie razvila tudi zelo živahna, obsežna in zanimiva debata glede vprašanja. če se sme prisiliti časnikarja k pričevanju v zadevah, o katerih je informiran uradno potom svoje službe. Končno je bil sprejet predlog, da se pozove vse časnikarske zveze, da odločno vplivajo na zakonodajne oblasti, da se popolnoma odpravi prisilno pričevanje časnikarjev.
Nesreča pri otvoritvi letalne postaje.
V	nedeljo so slovesno otvorili novo letalno postajo pri Deutsch-Eglauvu. Po končani slovesnosti je odpovedal motor nekega dvokrovnika. ki se je vračal domov. Letalo je bilo komaj 2 metra visoko. Pred padcem je zadel propeler nekega lOIetnega dečka in mu popolnoma odbil roko in ga poškodoval na glavi. Tudi neka ženska je smrtno nevarno ranjena. Letalci so ostali nepoškodovani.
Velika nevihta — 6 oseb mrtvih. V Londonu je razsajala v nedeljo strašanska nevihta, ki je napravila ogromno škodo.
V	predmestjih je ubila opeka in kamenje, ki je letelo raz streh, 6 oseb, nebroj oseb pa je več ali manj težko ranjenih.
Novi zakladi radija. V starih premogo-kopih v Indiji in sicer v okraju Sayar so našli plast smolnate svetlice, ki vsebuje, kakor je pokazala natančna analiza, 83 odstotkov uranija. Avstrijska svetlica, s katero je delal znani Curie, vsebuje samo 56 odstotkov. Najdena plast svetlice je precej obsežna, najtežji kosi čiste svetlice tehtajo do 36 kg. Na predlog geološke deželne uprave se ie odpeljal iz Kalkute v Sayar zastopnik vlade s komisijo, ki bo preiskala novo najdbo.
Kolesarstvo in boksanje v olimpijskih igrah. Kongres za olimpijske igre, ki zboruje že več dni v Parizu je sprejel med olimpijske igre soglasno kolesarstvo in z veliko večino tudi boksanje.
Požar v ladjedelnici. V Kingstowu je pogorela skoro cela ladjedelnica. Zgorela si t tudi dva parnika in več manjših ladij in čolnov. Skoda znaša več milijonov. Kako
je nastal ogenj še ni znano.
Trčenje vlakov. Pri W orcestru na Angleškem je trčil ekspresni vlak v neki lokalni vlak. Sunek je bil strahovit. Obe lokomotivi ste skočili s tira in sta popolnoma razbiti. Izpod razvalin so potegnili oba strojnika in kurjača smrtno ranjene. Več potnikov je teško in lahko poškodovanih.
Doiočbe za tovarniško delavstvo v
Švici. I e dni je sprejel narodni svet v Bernu zakon glede tovarniškega delavstva. Zakon temelji na kompromisu med industrijalci in med delavstvom. Določa se med drugim deseturni dnevnik, omejitev i; Č e in nedeljske službe in določa starost za s; rekrn v tovarniško delo. Pod 14. le-
ne nik(
)gar in za nobeno hko delo. Nočne službe ne smejo ženske in tudi ne moški, ki še rt stari. Ženskam v otroški ponora dovoliti osemtedenski do
Za ruske ekspedicije. Ruska državna :ma je dovolila 480.000 rubljev za eks-rdidio, ki bo imela namen poiskati izgub-:ne ekspedicije Sjedova, Brusilova in
Turški roparji in sicer takozvana Ra-lberjeva četa. ki gospodari v Carigraj-;i okolici kot znane kalabreške ropar-;e čete v Italiji je vjela angleškega kmečkega inženirja Tačka. Zahtevala je inj t ^romno odškodnino. Po dolgotrajnih
•	.::\?aniih so roparji izpustili Tačka proti 1- Jrini funtov šterlingov, katere
plačala njegova družina, "sov aviatiškl rekord. Ruski aviatik Ci-ir-ki je dosegel nov svetovni rekord, vi^nil se je iz sredine mesta s 10 pasa-rii in je dosegel v 1 uri 26' 11" višino
*	■> m. Polet se je izborno posrečil.
Te^iovalni polet okoli zemlje. V zvezi
-ct.no r:: z s tavo v San Franciscu. ki
včeraj poročali ločilo postopanje proti Ivanki Krebljevi od postopanja proti Ani Turšičevi ter je bila Krebljeva izpuščena v svobodo. To je bilo v zaključku predvčerajšnje dopoldanske razprave, a v popoldanskem nadaljevanju razprave je bil najprej zaslišan kakor priča
Ivan Cankln, ljubimec Ane Turšičeve, ki je povedal, v slovenskem jeziku, da se mu je Ana Turšičeva vedno zdela abnormalna. Celo njemu je ukradla škatljo za cigarete in kravatno iglo.
Pričajosip Nardini, ravnatelj zemlje-knjižnega urada, sedaj v pokoju, je povedal, pred preiskovalnim sodnikom, da je Ana Turšičeva ukradla pri njem novčarko, v kateri je bilo 5 kron denarja, steklenico olja, par hlač, 3 kilograme kave in celo eno svečo. Ker ni Nardini prišel o-sebno na razpravo, je bila prečitana izjava, ki jo je podal pred preiskovalnim sodnikom.
Priča Ema de Bisogni ie povedala, da ji je Turšičeva ukradla ročno torbico, v kateri je bilo 5 kron denarja.
Slednjič je prišel na vrsto priča Josip Gaspardis, ki je trdil, da je Turšičeva pri njem ukradla raznih predmetov v skupni vrednosti kakih 4000 kron.
Priči Roman Gaspardis in Ana Kocijančič sta potrdila, da so bili res iz Gaspardi-sovega stanovanja ukradeni vsi oni predmeti, ki jih je bil prej navedel Josip Gaspardis.
Slednjič je branitelj dr. Zennaro predlagal, naj bi obtoženko izročili dvema psihiatričnima ijvedencema v preiskavo, a je sodišče ta predlog odklonilo. Bila je ura poldevetih, ko je predsednik potem, ko je prečital razne spise, prekinil razpravo do včeraj zjutraj ob 9.
Včeraj zjutraj je pa sodišče stavilo porotnikom tri glavna vprašanja, in sicer I. glavno vprašanje, če je obtoženka kriva zločina v obtožnici navedenih tatvin, II. glavno, če je kriva prestopka goljufije za znesek pod 200 kron, in III. glavno, če je kriva prestopka proti izgonu.
Ko sta govorila državni pravdnik in branitelj, je predsednik reasumiral vso razpravo, nakar so se porotniki umeknili v svojo posvetovalnico. A ko so se vrnili v dvorano, je njih načelnik g. Ruzzier, prečital pravorek, s katerim so porotniki odgovorili na 1. glavno vprašanje s 3 »ne« in 9 »da«, a od teh 5 glasov za znesek preko 2000, a 4 glasovi za znesek pod 2000 in preko 200 kron; na2. glavno vprašanje z 10 »ne« in Z »da* in 3_ glavno vprašanje z 12 »da«.
Sodni dvor je po kratkem posvetovanju izjavil, da pravorek ni jasen in da je sodišče sklenilo staviti porotnikom še eno dopolnilno vprašanje, če namreč iz zaprtih prostorov ukradeni predmeti znašajo več, ali manje nego 50 kron.
Porotniki so morali še enkrat v svojo posvetovalnico, a vrnili so se kmalu v dvorano. Njih odgovor na to novo vprašanje se je pa glasil: 9 glasov za znesek preko, a 3 glasovi za znesek pod 50 kron.
Na podlagi tega pravoreka je sodišče obsodilo Ano Turšičevo r.a tri leta težke j ječe. _
Deželno sodišče.
V obrambo Benedikta Pečarja.
Na razpravi proti Benediktu Pečarju, ki je prvega majnika v samoobrambi ranil z nožem laškega napadalca Morterro, je Pečarjev branitelj dr. Jos. Mandič poudarjal, da obtoženi Benedikt Pečar priznava v polnem obsegu svoje dejanje.
i:1
T.
Berlitz School. Odlikovani zavod za po-dučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko, slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špankko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj dr. Charles Viellemar, Trst, Corso št 25, I.
Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do
9zvečer.
OSTREDNl BANKA ĆESiO CH
SPCR TELEN PODRUŽNICA v TRSTU v?a de! Pentsfosso 5. - • vis Kucva * 3.
Vioge na knjižice ^31 ^ 11 I 01 poc^avs!!-in na tekoči račun J |4*"*7 |4 |0s8s reki. Stalne vioge fn vloge po tekočem računu ::: po dogovoru najugodnejše. :::
UfiBIJE i KAVCIJE - ■ - KEHJALKICa.
Ura&žKs* ura od9, -12.1 2dcp.In 2.V-.5. pe^«
Josip Spechar - Trst
Ulica S. Caterina J s = Ulica S. Caterina 7
Velika izbira pomladanskih in letnih dohodov krasnega blaga za možke obleke. — Cene zmerne. — Postrežba točna. —
Specijalno velika izbiro ansieikesa hlasa.
Obuvale znamka
TDRDL
60MlM oblike, fino blsso« Izredna trpolnost I (mm, ki nadkrilJiiMo vsako
Čevljarmca
MODLIN
TRST - Corao »tov. 27.
Podrnlnleas
ulica Cavana Itev. II
— — — —' W m m
UMETNI ZOBJE
PLOMBIRANJE * ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. čerhAk u. tuscher
ZOBOZDRAVNIK
KONC. ZOBNI TEHNIK
TRST
ULICA CASERMA, 13 II. nad
Kje dobite veliko izbero potrebščin za pomladansko sezljo ?
V dobroznani
A. Lourenčič, trst
nI Nuova 40 (vogal al. S. Glovanni)
Veliki dohodi volnenega blaga za gospe Voile in zefr za srajce od 48 stot. naprej Perkal panama. Predpasniki za gospe in otroke, pletenine, spodnje hlače, ovratniki, zapestniki, ovratnice, trliž i. t. d.
Kar ne ugaja se zamenja. Sprejmejo se naročila za možke srajce.
Fratelli Rauber
Trst, ul. Carducci 14 (ex Torrente)
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potrebttin za sedlarje.
ARTURO MODRICKY
Prodajalna mamifakfoniega blaga n drobnih predmetov
Trsi« ul. Mtdtr« 32.
Novi dohodi perkala, zefirja, batista in pa nama. volnenega blaga, pokrivala in odeje preproge, brisače in prti, perilo na meter in za ijnbe, srajce, spodnje srajce, nogovice, moderci, ovratnice, dežniki, usnj. rokavice, Čipke, traki in veliki izbor drobnih predmetov. Velikanska izbera. ZMERNE CENE.

iiiiramu
Angelo Renler, Rojan Z
Hov! dohodi.::::: HovI dohodi.
Perka!, batist, krep, zefir, možke, ženske in otroške nogavice, možke in deške spodnje srajce, trliž, zavese in vetras na meter in zgotovljene kakor - tudi prti po jako zmernih cenah. -
Zobozdravnik
dr.Hinko Dolenc
mm Je preselil is ulice Sv. Lasarja
o Ulico Uoldirioo St. 21
Ordinira, in sprejema od 9-1, 3—6. W D^lgalnik na razpolago. t

LeopoBd Kuril
Trstv Sv. Mar. Magd. zgornja 79
Priporoča slavnemu občinstvu
no nouo urejeno trgovino iestuin in kolonilalnega Masa.
Postrežba točna. Cene zmerne. Svoji k svojimi
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor : grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso štev. 12, Telef. 177/IV od 11»/, do 17, in od 4l/, do 51/, pop.

Mirodilnica Harfo Ferllu
Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICE: Ulica Sette Fontane 215 in
Čarbola zgornja 386 (stara smodišnica).
Velika izbera kramenij, barv, šip, žebljev, petroleja i. t. d.
Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TJ NKOCZTT-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno In debelo
jpMEUi----
JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal td. Nuovs-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moškt in ženske, zefir, batist in perljiva svila sa jopice.
Svilenina in olnrfSil zadnje novosU velik izbor izgotovlj enega perila in na metre, spodnje srajce moderci.
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah.
Ds KCRS m
Specijalist za sifllistifne In ko2ne bolezni
♦	Ima svoj ambuBatoriJ %
♦	v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J
♦	= (Palazzo Diana) ;- - ♦
+ Za cerkvijo Sv. Antona novega. ♦ Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop.
ženske od 5 do 6 popoldne.
■8!
Dr. PETSCHNIGG
TRST, UIA S. CATERINA ŠTEV. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (spolne) bc!ezni: IIV2—1 in 7—7V£
ZDRAVNIK
Med. Dr. M PernllK \
ordšnara od 11-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti ž Dreherjeve pivovarne).
HE^KIIC i
Trst, ulica S. Lazzaro 20.
Tovarna pohištva in bambusa, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristni darovi
iS £3
3

Veliko
dežnikov, beia in pissae srajce, izladsk. jf platna žepRih irsbca^, rrs©ških s^oi^vic itd.
Dr. HORVAT
Trst, Via Nuova št. 22
Specijalist za KOŽNE in SPOLNE BGLF Z. ŠE3KOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v K6GAH in SKL£P!H, Sprejema od 11 .1 pcp. in 4 => 6 zvečer
ti iger. Za predsednika
rtnt Hir.l-ir M/I riH Jo^U
iiobilska nesreća. Na cesti med I >m in Mnižkom se je prekucnil av-tovarnarja Boudija iz Prage. Ne-povzročil neki neroden kolesar, in razno n se ie avtomobil umikal. Vsi pot-' •rKii pod avtomobil. Šofer in teh-!
vsled poškodb kmalu po ne-1 tovarnar Boudy in ostali pa i
Alkoh
hol v norveški armadi prepovedan.
iv Zeitungc poroča iz Kristi-veški državni zbor je sprejel proti 29 glasov zakon, s ka-,
epoveduje oficirjem in moštvu ; mornarici uživanje alkoholnih
■ _	P« w v
£ t» liaivi »'jLiitfSt)
iki pr<
ker je sodisce, kakor smo z<
' Dobiva s2 v
iiaeiii
IIIE
mt;
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, SiaH trn 9
izprašani opitk S^ecijaiirt ca o&Ia fe Iflpalnik«. Zalega & plcmeror, barucjetre13. d*lJnoglejoT (Zetaa) IV Lmatsa delavnica catefr faiCuitn obratem. canibi b/Mpisifiva.

r ©fts	d a s^a r
Trg Barrierra vecchia 3	;
Mm iireustrolGnlh Kož (usnja) !n vseli: droglfi potrebščin za čevljarje.
Podplati se dobivajo po znižanih cenah. ^ Cene zmerne. — Postrežha točna.
moderno blago za ženske obleke razpošilja po Mjnižjft cenah Jugoslovanska x»zpošif]ai!ia R. Stermecki v Celju 302 Štajersko
' 5ite po glasni i.mtr cenik čez Tečti oč Btrari, ka ten se y akeaiu poUje zastonj. Pri naročilih ta Hrbije, Ui.lgarije, Nen.Čije in Airertke je treba denar naprej po« a ti.
izboren sirup, nastavljen po K 160 liter. Pristna namizna vina za družino; viški opolo, bel in Črn, istrsko, fnriansko in teran. Jzborno in zajamčeno peneče »ino. SJadki refošk, Auti in š&mpanjeo. Bogata zaloga buteljV drrcj-iiiiii viu, likerjerv gren&ic« in /gaDj* poen ji Ait sprejema V a
_ JUfttfc Vrti do«o i. r,S i l
en i ki j«fc+.3-o iJoionj.
Stran VL
»EDINOST« št 138.
V Trstu, dne 21. junija 1914.
Dvakrat je z nožem ranil Pavla Morter-ro. Zakaj ga je ranil? V tem odgovoru tiči jedro zagovora, obenem podlaga razsodbe. Benedikt Pečar je težko poškodoval svojega italijanskega nasprotnika, ker so tako hoteli drugi — pojavi izven področja njegove individualne volje. Pecar ie žrtev dogodkov 1. majnika in dogodkov na trgovski šoli Revoltelli. V Pečarju se zrcali del one psihologije množice, ki je pretresla množico in njega samega. Ne iščimo v Pečarju krivca! Iščimo iih drugje! Tukaj ie branitelj segel na politično polie, dokazujoč, da so odgovorni in neodgovorni element v italijanskem taboru cele tedne s svojim ščuvali iem in podpihovanjem pripravljali do-. odke. Znani so nam dogodki na šoli
evoltelli. Moralo je priti tudi do izgredov majnika. Kdo jih je hotel imeti? Mirni slovenski delavci so stopili na tržaške uliec, da manifestirajo kot nacijonalna celota svoj delavski praznik. »Indipendente« in ž njim drugi italijanski časopisi so pa hoteli drugače. Vsul se je dež kamenja na slovenske delavce, vihtele so se palice po zraku. Civilizacija v obliki razbitih palic je slavila svoje orgije. Benedikt Pečar in njegovi tovariši so se morali braniti, to je sedaj, v tej pravdi, jasno. S tega psihološkega, splošnega stališča morajo sodniki presojati današnji slučaj. Duhovi so bili razvneti. Pečar je imel čast pripadati svojemu narodu, vsaka krivica storjena njegovim tovarišem je bila krivica njemu samemu. Toda — je li se je Pečar v resnici branil? Tukaj je dr. Mandić natančno pretresal vse pravdne podatke. »Dva c. kr. redarja in priča Ži-viCt« je vzkliknil govornik, »so pod prisego potrdili, da je Pečar ranil nasprotnika šele potem, ko ga je bil le-ta udaril s palico po glavi. Je li to silobran? Pomislite na ogroženi položaj na Velikem trgu! Pomislite, da je bil malo prej Mor-terra udaril tudi obtoženčeveg a tovariša — Živca. § 2, točka g k. zak. pravi: »da brani sebe ali svojce . . .« Pečar je iz tega razloga moral rabiti orožje. Toda, če je Pečar prekoračil meje siiobrana, naj se ga obsodi v smislu § 335 k. z. — Branitelj je nadaljeval, češ, da ne ve, da li bodo tudi sodniki tega naziranja. Vsekakor, ako smatrajo, da je obtoženec zakrivil čin obtožbe, naj bodo blagega srca. Pečar je ravnal iz idealizma, iz plemenitega, socijainega nagiba. Čast mu! On, dr. Mandić, ki ga ni mogel zagovarjati na prvi razpravi, ker je bil odsoten, je ponosen, da ga more danes braniti. Pečar zasluži vsestransko uvaževanje. — Pripominjamo še. da je predsednik večkrat prekinil branitelja, ko je govoril o političnih dogodkih.
*
Včeraj je Pečarjev branitelj interveniral pri preiskovalnemu sodniku dr. Ulagi in pri dvornemu svetniku dr. Zencovichu, v svrho, da izpuste Pečarja iz zapora. Upanje je upravičeno, da se zgodi to že v prihodnjih dneh.
Teorija in pnliso.
F. L. TUMA	III.
Koalicijska pravica.
Čuli smo, da je veljal med srednjeveškim pomočnikom in mojstrom popolnoma svoboden dogovor glede dela. V socijal-nem oziru pa je bilo to razmerje nekoliko drugačno. Mojster ni imenoval pomočnika svojim delavcem, ampak svojim hlapcem. Beseda pomočnik Geselle, je nastala kasneje; pred njo in poleg nje je veljala še vedno terminologija hlapec, Knecht.Kobo-mo govorili o štrajku, nam bo k posledicam tega razmerja pripomniti še nekaj besed.
Pomočnik je bil vedno v osebnem stiku s svojim mojstrom, največkrat je živel pod njegovo streho; razmerje je bilo dostikrat celo patrijarhično. Tako je naravno, da so bili socijalni odnošaji med njim in gospodarjem služabniški.
Se očitneje je stopilo na dan. ko so se združi.i mojstri v mogočne zadruge, imenovane, cehe ali Zempften, Innungen, Gilden. Svoj čas je lahko upal vsak pomočnik. da nekega dne postane mojster in zato je v upu na bližnje odrešenje lažje prenašal to ponižanje. Ko pa so mojstrske cehe sredi štirinajstega stoletja postale ekskluzivne t. j., ko ni mogel postati mojster nihče drug, nego tisti, ki mu je dala ceha tako privolitev, je izginila pomočniku nada, da postane kaj drugega, ne^o služabnik do svoje smrti. Mestne oblasti so ščitile mojstre s tem konkurence. Vsakokrat je bilo treba prositi za koncesijo in to je bilo težie doseči, nego v današnjih časih tiskarsko ali lekarniško.
Tako je veljalo štiri stoletja. Prvi ogelni kamen iz močne stavbe mojstrskih zvez so iztrgali francoski fiziokratje.
Tla so jim pripravile one filozofske struje, ki so jih imenovali kasneje enciklope distične, po veliki zbirki Enciklopediji, v kateri so obravnavali razna vprašanja znanosti in vede. Izšla je leta 1751. Rous-seau in Voltaire sta bila v tej družbi naj-vplivneja.
Med drugim so učili, da so vsem ljudem pri rojstvu dane enake pravice in da je treba človeku te varovati tudi kasneje. Praktično so izvedli ta stavek francoski revolucijonarci, ko so leta 1789 odpravili vsako tlako, vsak privileeej in vsak plemiški naslov in so tudi svojemu kralju nadeli enostavno meščansko ime »državljan Ljudevit Capet«.
K francoskim filozofom »natarnih pravic« je prištevati tudi tiste može, ki so se zistematično pečali z gospodarskimi vprašanji in položili s tem temelj novi znanosti politične ekonomije. Sami sebe so imenovali ekonomiste. Eden sodobnikov jih
je nazval fiziokrate in to ime se jih drži
do danes.
Kaj so učili fiziokratje?
Vsak individij, vsak poedinec je svoboden človek, ki naj se mu dopnSča, da dela po svojih močeh kakor mu drago in kakor misli, da je zanj naj bolje. Interesov posameznikov ne zna nihče tako varovati, kakor vsak poedinec sam, ter le on more vedeti, kaj je zanj najbolje in kaj njemu naj bolj prija. Zato ne sme obstojati nobena prepoved, kr bi mogla Individuvi ovirati, če se je lotil tega ali onega dela. Vsakomur naj se da svobodna roka — laisser faire laisser passer: kar hoče kdo storiti, to naj se mu pusti.
Če bo dana vsakomur možnost — tako so učili fiziokratje — da zasleduje svojo blaginjo po lastni previdnosti, potem je naravna posledica, da se v praktičnem gospodarstvu doseže največja harmonija različnih družabnih sil. Svobodo vsakomur to šolo imenujemo gospodarski liberalizem ali pa tudi individualistični. Dejali so, da delujejo v gospodarskem življenju posebne notranje sile, ki izednačujejo vse nasprotujoče si interese. Treba je samo, da se teh sil pri njih razvoju ne ovira z zakopom ali prepovedjo.
Kaj so prezrli pri svojem individualističnem principu, o tem govorimo nekoliko niže. Važno je sedaj za nas, da je ta fiziokratična doktrina z izbruhom prve francoske revolucije prišla do popolne praktične veljave.
Novi zakoni niso odpravili samo tlačan-stva na deželi, da more delati kmet vsak po svojem interesu, niso odpravili samo ampak prepovedali so tudi v bodoče vsako združenje kakršnekoli gospodarske skupine. Kakor so dejali tedaj: »za večne čase«. Vsako koaliranje med mojstri, delavci ali drugimi stanovi je bilo strogo zabranjeno. Ta zakon je prišel v veljavo na Francoskem leta 1791.
Podobna šola se je razvila nekoliko let kasneje pod francoskim vplivom — tudi na Angleškem.
Angleška vlada je bila do srede minulega stoletja popolnoma v rokah lordov in podobnih bogatašev, ki so posedovali vsi velika zemljišča, na katerili je bil kmet le najemnik, »farmer«. V njih interesu ie torej bilo, da so postavili na vse uvozno žito visoko carino, ker so se s tem iznebili neljube tuje konkurence. Proti temu paragrafu, ki je kruh vsako leto znat-neie podraževa! sta ustanovila dva moža Cobden in Bright (izg. Brajt) leta 1838 veliko ligo proti pšeničnemu zakonu »Anti-corn—laso-league*. Žito, ki prihaja v Angliji v poštev, je le pšenica, ker Angleži ne jedo drugačnega kruha.
Okolu te lige, katere ustanovnika sta živela in delovala v največjem angleškem in industrijalnem mestu Manchester (izg. Menčestr) se je zbrala mogočna ekonomična šola, ki je dobila kmalu ime menčestrska. Leta 1846 je padel zakon o carini na žito. Liga se je razšla, vpliv inen-čestrjancev s tem ni izginil.
Po prvem velikem angleškem nacijonal-nem ekonomu Adam Smithu, ki je živel nekaj časa v Parizu, kjer je prišel v osebni stik s francoskimi fiziokrati, je prišla individualistična doktrina v Britanijo in se razvila v angleški gospodarski liberalizem.
Enako fiziokratom so zahtevali menče-strjanci, absolutno gospodarsko svobodo posameznikov. V teoriji kakor v praksi naj velja francoski laisser faire laisser passer. Zakaj se je ta struja, h kateri so se prištevali v prvi vrsti vsi tedanji angleški tovarnarji, tako energično zavzemala za tako svobodo, zakaj je žrtvovala za to propagando toliko denarja, časa in truda?
Ena prvih posledic tovarniškega produkcijskega zistema je bilo uvedenje nočnega dela. Stroji so se izplačali najbolje, če so enakomerno tekli noč in dan. Druga veka posledica — tu govorimo le o socijalnih — je bila ta, da je mašina omogočila vpo-rabo otrok in žensk v produkciji v tako ogromni meri, kakor ni bilo prej nikdar možno. Zlasti v tekstilni industriji so než-neje otročje in ženske roke, ki so rahle je in priročneje posegale med nitke, izpodrinile vse moške delo, tako, da je sedela dostikrat žena s svojimi otroci v tovarni, nje mož pa je opravljal doma hišne posle!
Delo v tovarni je trpelo za vsakogar štirinajst, petnast in več ur na dan. Da je posledica tako brezmejnega izkoriščanja človeške sile naposled le popolni ruin, so uvideli tudi angleški zakonodajci. Ker se ženska in otrok nista mogla vspešno braniti, je posegel vmes zakon. Prvi v letu 1802, ki prepoveduje nočno delo otrok in ne dovoljuje po dnevu daljšega dela od dvanajst ur. L. 1819 je izšel drugi zakon ki sploh prepoveduje delo otrok pod devetim letom. Šele leta 1833 je stranka torrvjev — ki so bili zastopniki poljedelskih interesov in zato nič kaj prijazni industriji — izdelala obširen zakon uspešne tovarniške inšpekcije, ki je otročje delo med devetim in trinajstim letomomejil na dnevnih osem, delo mladinskih delavcev med trinajstim in osemnajstim letom na dnevnih dvanajst ur; nočno delo je bilo za vse te prepovedano.
Tovarnarji so naravnost bombardirali vlado z vlogami. V spomenicah so trdili in dokazovali, da mora taka prepoved vso mlado angleško industrijo, ki je postala za vse narodno bogatstvo tako eminent-novažna, naravnost uničiti. Zahtevali so, da naj ostane vse tako, kakor je bilo prej. Vlada je dolgo časa kljubovala. Leta 1844 pa je zopet dovolila delo otrok pričenši z osmim letom do trinajstega, a ne več, nego dnevnih Šest in pol ur; mladinske delavce je postavila v isto vrsto z odrast-limi kar je imelo za posledico, da so delali mesto prejšnjih osem sedaj dvanajst ur na dan. Prepovedano jim je bilo le nočno delo.
lom, Sarajevo Go-
	
	
	-T\
	
	;J|
	Z -
	
	
	■*■v. 3*
	
	jf m
| Ljubljanska kreditna banka
podružnica v Trstu ■
ulica Caserma i«. 11. Deimika glavnica s Telefon s 9-11.	„ * .a»°!?*!?0—
S-"*«^" ~ M** *9-12V,«27,-5
izuršajf najbolje ose v bančno stroko spadajoče tranzakcile.
Vloge no knjižice obrestuje s netto
(rentni davek plača banka iz svojega).
Vloge na tekočI In žlre-minn najbolje po dogovoru.
Sprejema borzna naročila za vse tu- in \mm$M fee
Brzojavni naslov: Ljubljanska banka.
Glavna pofnlika agosictfa.
Mincenzo Leban
TRST - Via S,	3f. 1 - TRST j
Ustanovil. !. 1823, Srzojsvl: Lebsn-Trst
flmerffiff, Kanada, Avstralija, Afrike
Odprema potnikov na vse strani sveta s železnico in z najhitrejšimi parniki č r e z : Oceana za 5 do 6 dni i. s. Francoska črta iz Havre, Cunard-Linie iz Trsta, HoHaad Amerika Linie iz Ritterdama, Severo-NemŠki j __Lloyd iz Bremena.

-	-'-"•v

(0
Aite nasledil
Trst ulica Nuova 36—38.
Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakiurnega blaga za pomladno In poletno sezono po najnižjih cenah, da se ni bati največje konkurence. Se priporočata kot Slovenca
O. Ms!i£ F. Su£malj*
Via G. Rešilni 2, vogal u!. Posto
Moderna zobna delavnica. - Umetni zobje po K 4-—. - Zobje na vijak, zlate krone, mostna dela. - Plombiranje z materijalom prve vrste po kron 2. - Izdiranje zobov brez bolečin po K 2. Jamstvo za vsako delo. Urnik; 9—1 in 3—12. — Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12.
LOVRE BULIC, TRST
priporoča cenj. občinstvu svojo
SI gostilno vBr!
33
(»Trattoria Brioni«) z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, vla deli' Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba).
Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja j in mrzla jedila. Gostilna: via dol Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil
Mu hranilnic
M
le edini slovenski denarni zavod na Primorskem, ki je upravičen sprejemati hranilne vloge, za feofere se zahteva
pupilarna tram ost.
Pri Splošni hranilnici vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok. VT^a nhtrestna «n*ra 47«; dvakratna kapitalizacija v letu.
W -NI DAVEK PLAČUJE HRANILNICA SAMA.
Posojila na poslopja In zemUHia po ugodnih mm.
Uradi: Vla d! Torrc Bianca Stv. 41; uradne ure: 9—12; 3—5.
♦♦♦♦
saHKiii
Josi
nemški zobofehnik
Trst, ulica San Nicolo štev. 18./IL Sprejema od 10 do 1 in od 3 do 8 pop.
Samo dobro blago!
i s^jpl^ Sli
Lepe, res dobre moške obleke od K 26. naprej v zelo veliki izberi pri
»= i SF8S
uSšsa tPessšaross© S, ^©gsi ul.	13
FIhs, elegantne ofileke, Mm izdelujejo naJSallil KrojacL
^==5 Najnižje stalne cene.
UM
milio Miiller
»ejSs predc^ftlaiea u? * Trota, vla 8,
T rVIk'^S	elite S. Slicolfe).
S'-ms M | VELIKA MZSMh
V.: .i	kaker tal? rte*-
ss ^saa^	MMMifiMS fafal K«š&
*s______bi__	_
ESSEaESiS	aSSEL2SBES?IS

eleznato Kin-ul
-.—jg gm
mmm
Serrcrvaik
'juij.ua	~
Trs8 ul.
priporoča svojo pekarijo. Večkral na dan svež kruh.
Mm rnoRe usalie uisto iž prvih niMra
Vina in likeri v steklenicah. Slad« ščice in biškotini. Fostrežba točna*
za bolehne in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utijuje želodec in ojacuje tudi organizem
Odlikovani Čsvij&rski mojster
r SchcnkS
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. — Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 6000 zdravniškimi IZBORNI OKUS.	spričevali.	IZBORNI OKUS.
Lekarno Serrarallo - Trst
Mla;at«lj obuvala «. kr. ieS» U orežal&cffi poreljstra
H priporoča ®vojo salogo razno-
y vrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke«
Prcdeja najboljšega vcSčila Fredio, Globin, eav&Hcr ia Cir.
Metodovo mazilo. ||
TISi, BMšfS 32 g
Tri leta potem je sprejela zbornica lordov pod pritiskom ulice takozv. deseturni bili za vse delavce in določila efektivni tedenski delavni čas ženskam na 60 ur.
Kakor v industriji, tako so dobili delo otroci in ženske tudi v rudnikih. Globoko pod zemljo so delali otroci pričensi s četrtim letom osemletni otroci so bili prav vsakdanja prikazen. Sele zakon iz leta 1842 je prepovedal podzemeljsko delo žensk in otrok.	(Konec prih.)
S samotnega bresa.
Fr. Turna:
Slovenski odgovor.
Svoje življenje poznamo razmeroma vsi. samo da te groze in sramote doma toliko ne čutimo, ker smo rojeni v njej. Ali toliko more konstatirati tudi najpohlev-neja slovenska birokratiška duša.
S kontrolo konstitucionalnega in parlamentarnega zistema, kakor z dogovarjanji in poskusi sporazuma s svojo vlado nismo prišli nikamor in ne pridemo nikamor. Vse svoje moči žrtvujemo boju za stvari, ki so pri samostojnih in neodvisnih narodih samoobsebi umljive institucije, in kar storć za nas eksekutivni organi avstrijskega organizma iz lastnega nagiba, je namenjeno v našo pogibelj, v naše nazadovanj e, v naše ponižanje. Ničesar ne store iz svojega za našo probudo, v naš procvit in našo okrepitev.
Kaj je potem dolžnost naroda, če ga je zapustila lastna vlada; katero pot mora nastopiti, če ga lastna vlada celo pritiska na tak način v temo neznanja nazaj, kakor se to dogaja pri nas? Odgovorili so nam Angleži že pred več nego pol stoletjem: nastopiti moramo pot samopomoči!
Kaj razumemo pod tem?
Tako, kakor nas avstrijski zistem nemške premoči smatra samo kot stvar, s katero nima in tudi noče imeti nobenega organskega stika, se moramo postaviti enkrat tudi mi na stališče, kakor da nimamo s tem organizmom nikake notranje zveze.
Nadalje nimamo kot narod samo pravice, ampak tudi dolžnost je resnega in solidnega ljudstva, da se vpraša, kaj z nami Slovenci v slučaju, če pritisnejo zunanji pomembni dogodki na Avstrijo in izpre-mene na njeni obliki? Nobeni državi na svetu ni obstoj večen; to nas uči zgodovina; posebno je aktualno za nas to vprašanje sedaj, ko je že popolnoma gotovo in zanesljivo lahko pričakujemo v prav kratkem Času prevratno revizijo našega državnega ustroja. Madžari so spravili stvar v tir, kamen pa je porinila naprej a-neksija Bosne in Hercegovine. Vse visi kakor v zraku in če ugibajo vladne kapacitete o trializinu, se smemo pečati s temi vprašanji prav tako mi Slovenci. Naš narodni obstoj nam mora biti celo dražji in ljubši, nego vse države, kar jih je okolu nas. Narod, ki nima v sebi toliko zdravega organizma, kakor ga ima celo vsaka žival, ne bi bil vreden, da da količkaj govoriti o sebi. Potem kar poberimo svojo prtljago in hajdi, v prvo bližnjo šulveranj-sko ali legino šolo. Tam nam vsaj odpro oči, da je vsak narod sam sebi najbližji — tudi pride za nas kot narod to spoznanje v tistem kritičnem trenotku, kakor briz-galna, ko je hiša že gorela do tal.
Po drugi strani se moramo vprašati, kaj pa je tisto jugoslovansko vprašanje, o katerem se govori na Dunaju sedaj ravno sto let? Kaj je jugoslovanska zajednica, o kateri sta sanjala že pred več nego pol stoletjem Stanko Vraz in Ljudevit Gaj — in o kateri se tudi še sedaj mnogo govori? Ali ni že nekaterim glavam slovenske reformacije plavala nekaka jugoslovanska Unija pred očmi?
Ce smo razbistrili ta pojem in posebno preštudirali njegovo razmerje in posledice na nas kot narod, če smo se celo zedi-nili, da ni mogoče ustaviti jugoslovanskega zbližanja in da je naša bodočnost edino s tem zagotovljena, če se spojimo še blize z ( ^talimi tremi jugoslovanskimi plemeni, tako, da postanemo skoraj da eno ljudstvo s podobnimi si narečji a enim pismenim jezikom, tako kakor današnji Nemci — se moramo tudi vprašati, ali bi imela ta cela skupina svojo eksistenco zagotovljeno in na kakšen način pride do take garancije? Tudi če bi dejal doma ta ali oni. da slabše nikjer ne more biti, nego je sedaj pri nas, je vendar ugodneje, če preskoči kak narod jarek z zavestjo v sebi. da so nova tla močna in široka dovolj. da zgradi na njej tako stavbo, kakor jo smatra primerno za svoje potrebe.
Dvoje različnih osnovnih naćel.
Opiraje se na absolutizem, se je avstrijski nemški vladi več ali manj posrečilo, da si je šiloma podredila različne narode v tej državi v en organizem. Ali če so tvorili v Avstriji dinastični interesi osnovno načelo, ki je rodilo monarhijo, ni mogla ta vlada prisiliti do tega sosednjih narodov. Le-tem je postalo osnovno načelo novi državi narodno vprašanje. Habsbur-žani so sicer skušali te tvorbe preprečiti, toda obakrat so morali podleči, tako 1859 kakor 1866. Avstrija je izgubila Lombar-dijo in Benečijo, na severu je morala izstopiti iz Nemške Zveze. Kolikor je imela doslej hiša Habsburžanov na sebi historične tradicije in individualitete, so jo odpravila leta 1859, 1866 in 1870/1.
Ce se nekoliko poglobimo v to, potem nam bo tudi mnogo lažje umeti, kako to, da kar ne more zavladati v Avstriji nov kurz in zakaj ni takega pričakovati v sedanjih razmerah.
Tako, kakor je vzdramil Italijane in Nemce klic po narodnem edinstvu in svobodi, tako je na^cl ta klic svoj odmev tudi med Jugoslovani, katerih je bilo ob tem času še več nego polovica, pod turškim
jarmom, ki je bil tem hujši, ker ni imel samo političnega in kulturnega, ampak tudi verskega ozadja. Ko je v letu 1853 na cesarskem sestanku v rusko-poljskem mestu Varšavi šlo za vprašanje osvoboditve teh kristijanov izpod turške odvisnosti, je bil sedanji avstrijski vladar odločno proti taki akciji. »Erhebung der Sud-slaven \viirde die Ruhe und Sicherheit Oesterreichs gef&hrden«, so bile cesarjeve besede, kakor nam jih sporoča avstrij-sko-nemški historik Heinrich F r i e d-j u n g, ki ga je imenovalo heidelberško vseučilišče svojim častnim doktorjem.
Ta strali je bil nekoliko upravičen. Friedjung sam pravi: »Es ware moglich, dass dann die Serben und Kroaten von Oesterreich die Rechte einforderten, wel-che die Regierung ihnen 1848 in Anssicht gestellt und spaterschlang\vegversagt ha-tte«. Ta stvar ni bilo tedaj še tako splošno pozabljena, kakor je danes. Ko je bila habsburška dinastija v nevarnosti, da ne izgubi prestola samo na Ogrskem ampak tudi v Avstriji, je obljubila Jelačiču v slovesni cesarski avdijenci v Inomostu s pismom in pečatom neštevilno točk, katerih kratka misel je bila močna jugoslovanska zvezna država s podkraljem Jela-čičetn na čelu. Vsi vemo, da od teh obilih točk ni bila niti ena izpolnjena.
Na to je obljubil ruski car za-se in za svojega sina (oba sta že davno mrtva, da na noben način in nikolu ne poskusita o-majati avstrijskih slovanskih podanikov v njih udanostf in zvestobi do habsburške dinastije.
Da ima narodna osvoboditev ogenj življenjske sile v sebi, da je torej močan or-ganiski pojav, ki ga ni možno neutralizirati z umetnimi medikamenti, dokazuje nadaljni razvoj na Balkanu. Pod najtežjimi okoliščinami so se odtrgale velike narodnostne veje od Turčije in ustvarile samostojne države.
Naravna tendenca vsakega naroda je, da se postavi slej ali prej na samostojne noge, da gospoduje sam sebi in da uravnava svoje razmerje napram sosednjim narodom in državam potom posebnega, v ta namen pooblaščenega zastopnika. Tudi tisti poldrugi miljon Jugoslovanov, kar jih danes še spada pod turškega sultana, se odtrga od sedanje odvisnosti in se pridruži tja, kamor spada: večji del k Bolgarom, manjši h Srbom.
VI. pismo.
Jedro avstrijskega vorašania.
V	nekem skromnem slovenskem dnevniku, ki ie bil toliko prijazen, da mi je za časa mojega prognanstva odprl svoje predale, za kar se mu na tem mestu javno zahvaljujem, sem priobčil pred nekaj meseci uvoden članek, v katerem se dotikam nekaterih perečih momentov jugoslovanskega vprašanja. Potom svojega ljubljanskega dopisnika se je pečal na to s tistimi izvajanji še neki zagrebški dnevnik.
Tista izvajanja so se naslanjala pred vsem na parlamentarno krizo, ko sta mi-•nisterstvo in njega majoriteta odrekla zaradi slovanske obstrukcije, ki jo je započe! z znano spretnostjo voditelj S. L. S. Pravzaprav bi se morala tista obstrukcija j imenovati jugoslovanska. ( Dolgo časa opazujemo v srednji Evropi t zanimivo zgodovinsko prikazen: gre za nič manje nego za odločitev: čegava moč zmaga nad drugo, germanska ali slovanska? Cilj prve ie nemška pot od Danskega do Trsta in svobodna pot v Orijent preko Balkana; cilj druge močan slovanski blok od Poznanja do Adrije. Prve faze te bitke se bijejo pred našimi očmi. Ni to nikaka menzura, kjer gre samo za pozo in parado, ampak pravi duel na življenje in smrt pod najhujšimi pogoji. Avstrijski narodnostni prepiri so nam dovolj živa priča te trditve. 2e je enkrat šlo za tako vprašanje. Češkega kralja Otokarja poraz po prvem Habsburžanu je bilo za več kot šeststo let obenem »Gluck und Ende« slovanske moči na avstrijskem ozemlju.
V	tistem članku sem naglašal, da je nemško-češki nesporazum samo speciel-no ime temu avstrijskemu vprašanju, ki se ne dotika s tem pravega jedra. Nekateri politiki mislijo namreč, da bo potem vse dobro, samo da se doseže ta sporazum. Kje je jedro avstrijskemu problemu, so nam pokazali jasno zadnji meseci. Jedro avstrijskemu problemu je jugoslovansko vprašanje. Velikonemška ideja bi popolnoma lahko šla preko dveh čeških republik na dnevni red, ne pa preko polovice v močno carinsko Unijo združenih Jugoslovanov. Da so dali Cehi doslej tako mnogo govoriti o sebi, je to pripisovati zgolj dejstvu, da so jako številni in energični in ker so se mnogo prej prebudili ekonomski in kulturni nego pa bratski jim jug.
Prisili biisko siku
la poletan
1914.
Mrmk r«0 ■ M« # { za krapi, itiki tU. J }
(suknja, telovnik, hU&) 1 I + + + iuo + + + \ 1
1 odmik 7 kron mk. 10 kron „jnk 15 boa odmak 17 kras
, , ,----- , , . odncek 20 kron
Odrezek n Črno salonsko obtoko 20 K kakor tad' blago as poTiinik«, turiato vaks lodnc, svil. kamgarne, blago sa damake obleko itd. poSilja po toramiSkih cenah kot reelaa in aottdna. najbolje znana tovamllka zaloga eokaa
nesel - Unbof - Bros (leranko)
Vzorci grada In franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naročujejo sukna naravnost pri tvrdki Slag*| - Imhof aa tovarniBkem mesta so znatne. Stalne, nizke cena. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postreiba tudi malih naroČil v popolnoma aveiem blagu. _ MH1IIIIII II— ■ ^
Hirodilnico flnt. Urslch S
Trst, Barriera vecchfa 14
Zaloga barv v prahu, čopičev, firnežev, krtač, dišav, lanenega olja, ribjega olja, naftaline in praškov proti mrčesom. — Pošiljam po povzetju. — Cene zmerne.
Trs«
Piazza Sai Fraraco rtaiii 7
Prodaj a moke I vrste sladčice in prepe-čence (biškote) naj-b Ijših vrst, velika izbera bombonov, svet krnli trikrat na dan izdelan električnim strojem.
Buteljke, fina desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razprodajanjem, pivo v : : steklenicah. — Postrežba točna. : :
Odlikiraea vekama ii i\mim
MIKUSCH
LetovištarJI.
Najboljše morske kopelji. - Sveži gorski zrak in senčnati prostori se dobe v 5t»ijtt>n — Lepe opremljene sobe po zmerni ceni pri gMg i. $UCj seslfan.
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najf nejše vrsti moke. PrepečencI, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij GilIJ, prej na trgu Caserma.)
Naznanjam si. občinstvu, posebno pa p. n. gospem na Belvederju in Škorklji, da sem odprl novo prodajalno manifakturnega blaga
v Trstu* ulica Belvedere štev. 4
Prodajalna je dobro preskrbljena z različnimi dobrimi predmeti, pleteninami, nogavicami, perilom itd. po zmernih cenah.
Cm zmerne. - Postrežbo solidno«	uucaB^edere«•*.4.
Po najvišjem pooblaščenju ces. ^in kr. apostolskega Veličanstva.
30. c. kr državna loterija
v skupne vojaške dobrodelne namene	ft
To denarna loterija vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupni svoti 625*003 Kron. |
Glavni cfisbatek: 200.000 kron. e
irebanje se bo vri Ho Javno na Dunaju 2. julija 1914. — Srečka slane 4 K. 0
Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordere Zollamls-strasse štev. 5, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzo-iških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce
javnih in železniških srečk se dobijo brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijske direkcije
Francesco Buda, zlatar
Trst, alfo* ftc&ilnsta St. 1.
Predaja i rebrnih in ko^ioastib ar, od 4 kron dalje, ohsni, prstani, verltfee iz amerikaoskega double alata i*ključno po priloŽEo»tnih cenah. Prodaja, ku-^	puje In menjuje z! a to, srebro in dragoc
Tvrdka BUDA mrre prodajati po neverjetno nizkih cenah, ker ne izdaja velikanskih svot za lnkauiljosn« prostore, razsvetljavo itd. itd., kar mora končno vse plačevati kupovalec.
Dunaj - Dekliški zavod
JOWANOWITS
Nadaljevalna Šola. Pripravnica za državne izpite. Privatni trgovskošolski poduk. Francozinja, Angležinja. — Odlična in vestna vzgoja. — Skrbna po. strežba. — Najbol ša spričevala. - Častnikom popust. Dunaj Vfll, Pfeilgasse 5. Dohod Lerchengasse. Velik vrt. — Udobna uredba. — Prospekti zastonj.
Popolnoma zastonj
vdobi krasno uro iz đoublć zlata vsakdo, ki naroči nado moderno verižico iz doubl& zlata s priveskom za K 1,—, 3 komadi K 5.—. V slučaju da blago ne ugaja se vrae denar. — Pošiljatve po povzetja (Porto 70 sto t) - Henrik Wetsz, Kagysall6 Cem. Barsch (Ogrsko).
Serafin Siega
Pekarna, Trst ul. Bosco št. 18
Večkrat na dan svež kruh. — Prodaja sladčlc In prepečencev. — Vsakovrstna moka. — Postrežba tudi na dom. — Priporoča se za obilen obisk. — Sprejema se vsakovrstno : : :	pecivo.	: : :
475.000
Avtorlzovana dunajska šola
— ustanovljena —
rez*Rja oblek, izdelovanja oblek in nertfa ANA NOVAK - TRST
= ulica Sen Lazzaro it. 10, III. =
Kana
predmetov in Sip
Trst ulica Boschetto št. 2
(nasproti kavarne OKmpo)
Lastnica: Ennlnfa Mm Ho«e.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila le pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst, ulica Sv. Frančiška št 20
kron ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
5 originalnih vrednostnih srečk 5
kojih 13 vsakoletnih Žrebanj se vrSI dne
2. in 15. januarja, 1. februarja, 1. marca (dve), 1. in 14. majmka, 1. julija, 1. avgusta, 1. septembra dve) 14. septembra, 2. novembra.
375.000
kron, ozir. frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
3 originalnih vrednostnih srežk 3
kolih 9 vsakoletnih žrebanj se vrSI dne
2. januarja, 15. januarja, 1. februarja, 1. majnika, 14. majnika, 1. julija, 1. avgusta. 14. septembra, 2. novembra._
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 kron, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 krone.
Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti I Vsi dobitki se
Izplačajo v gotovem denarju I Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še doigo vrsto let brez vsakega nadaij-nega vplačevanja, torej zastonj.
m- Vsak cenj. naročnik zamore dobili nagrade in premije ter na la jS- neSn kupnino zase naročenih srečk poljubno zniiatl al! sploh dobiti
mgr lih zastonj. w
Pojasnila daje in naročila sprejema : Glavno zastopstvo sreekovnega oddelka čeike industrijalne banke v Pragi. Ljubljana. - Naslov za pisma ; Sre (kovno
zastopstvo Ljubljana 4.
fdravTuiie M^Mg tOPliCC, MM.
Železniška, poštna, teltf. In brzojavna postala. Hov zdraviliški hote! z električno razsvetljavo sšaroznana radioaktivna^ ivepiena kopeij 53 C
priporočljiva za tr§SIljef KWIfiOf (StlijO
itd. Pitna zdravilišča za bOleznl v vratu,
______krhlju, prsili, jetrih, želodau in v črtvih,
Električna masaža, blatne,"ogljikovo kisle, solnšne in soparne kopetjl. Odprto celo leto. JVlIodernl komfort. Jlovi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravna
feljvtva. Zdraviliški zdravnik dr. I. Lioehert.
■ ^
Ifojholjšl teveU Trst, Piazza Carlo fioMonl štev. i
V119 Hiti hO MccoM",

K
12.50 15.50 J
55
NMa zaloga
o trstu
UJAKI DAH NOVI DOHODI.

TRG RUCI! PEKI! Clb2e fttfi) iz cantnane trseviK dnt so tiosefle đoseđaj vsepovsod najbolja sloves. — Malte mvuvvn rum ^ pr, M m M w Konkurenfn!!! cena J^ML Apollonio & Gisnnl, Trst.
Via Vasari 1*5 Telef. Nro. 2®
Stran VIO.
»EDINOST« it 138.
V Trstu, dne 21. junija 1914.
i 11
I

PRIPOROČLJIVE TVRDKE
Brivnice.
Anton Novak STbSv^S^
57, se toplo priporoča cenjenemu slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIm!	2660
NnllUlIKn najlepša lasuljarska dela se izvr-llUJlJUljAU šoj ej o v frizerskem salona Andrej«
ROJ IG a v rrsta, Acquedotto 20. Izpadli la^jo se kapnjejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra ii. točna postrežba. Ogledajte si i zlo* bo, da se
prepričate.	_
|,.,,M kvlrinipf« Belvedere št. 4 se pripo SUVU DriVnilU rosa slavnemu občinstvu. — dani Muljević Jurij, bivii pomočnik V. G j urina.
2006
Buffet.
VtvtvAMM ffl cenjenemu ubčinstvu Buffet ▼ rllj^ufOlU 5E ulici Gheda št. 8. Točijo se prvovrstna vina in pivo.	1004
Cement-
Tovorna cevi in cementnih ploič.
AXLO.\ FABBRI, Trst ulica Tor & Piero 18 blizu
vjanskih obokov. Cene zmerne.
23 8
Čevljarji.
ČMljarnlco „fllla Sortoreir SS™.
5. — \ elika izbera obuvala za gospe in gospodo, Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne.
1447
priporofca eenj. občinstvu svojo ♦ Vam*] fnalZ Trst,
___gostilno »Ai buonl amid* t Trrtu Milil jUSK ftt. 62
ved ere štev. 39, točilnico vina in piva ▼------1---* " *"*"
ulica ________— ----------- „
Trsta. ▼ ulici Bonvanuto Oallini fttor. L goatilno .Al buon Almissan* ▼ Rojann, ulica Montorsino SL 3, točilnico vina t Barkovljah (Bovedo), ulica Perario ftt. 342 (taUta Ščuka). Toči m prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo Tino iz Omiša
in pivo.
Konsnmno droitvo v Lonlerln
M pn-
_______ ___________	poroča
slavnemu občinstvu sa obilen obisk, ker toči samo domač« vino prve vrste.	_2039
Obrfnllsko draftfo v BorkovUflli
(blizu cerkve) toči izborna vina in postreže s fino kuhinjo. Dreheijevo pivo. — Prostorna dvorana. Senčnat vrt. Krogi j išče. Cene zmerne.	2330
Prenočišče-gostilno-buffet Hlnko
V a «12 Trst uL Carradori 15. Vedno na razpolago RUSIl gorke in mrzle jedi, kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina, kakor tudi Dreheijevo pivo. Za obilen obisk
se priporoča H. osiČ.	2333
Gostilna F. Strancar 32 priporoča najboljša
vina. Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina. Dreherjevo pivo prve vrste, Cenjenim krč marjem in odjemalcem na debelo dostavljam vino poljubno na kolodvor, ali pa na dom. Za pristnost jamčim. Dnevne cene najnižje.	2844
HriHlf Attfinff čevljarnica z zlato kolajno v Ge-UuimUvUlIU novi Lastna delavnica, Sprejem naročila po meri in popravlja. Cene zmerne. Josip
Macarol, ulica Conti št. 38.	1863
novi. Lastna delavnica, Sprejema
Filfn niklf TRST> ^^	^^ n
ril>y rinit priporoča svojo delavnico in proti j iin;co čerljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah. „Svoji k svojim!«	2668
Uronlfflpnfrl ALI3ERT RAUBER na Prošeku IKVlJUrillU seku se dobi vsakovrstne čevlje avstrijskih in nemških to varen. Ročno delo sprejemajo se popravila. Izdeluje se naročene čevlje po meri. če ne ugaja se laiiko zamenja ali pusti. Cene stalne in zmerne.	2502
Fotografi.
Jugoslovani! Eis^sL
10. — Gorica, Gosposka ulica 7.
fotograf je Anton t Via delli
e Poste 4444
HrrilfllhČf sPOTn''n-i so artistične fotografije na nUJIJUllM kristalu, porcelanu itd. za priveske, nadrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografg je GIOVANNI PEL1ZZAKL urar, Trst, ulica Nuova št. 41 (palača Salem).	1495
Glasovir]!.
F^nn fllrtirffl tL'-^ca Pornace 13. Tovarna in rlUIl JUIlMUli trgovina glasoviijev in piani-nov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne. Svoji k svojim!	2224
Gorivo.
liiMM^TMKrnflll (naslednik Ribarič) priporoča za-IVOn uermen logo vsakovrstnega oglja, drv
in petroleja po nizki cenL Pošilja tudi na dom, Trst, ulica Squero nuovo 15, telefon 2243 4032
Gostilne.
Xm4a 11*? a m Tm*4> ulica Lazzaretto vecchio št.
Ante LlSlCn, TrSI 36 Zaloga vina s pridruženo gostilno. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste. Gostilna v ulici Casimiro Donadoni št. 2 in v ulici Campo S. Giacomo št. 15, v kateri se prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter vernic ut in maršala na drobno. V vseh gostilnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila ter prvovrstno pivo. Cene zmerne. — Priporoča se za obilen obis£	2799
n*fnflMt?fllll cenjenemu občinstvu svojo go-riipuruvuill stilno-buffet. — Točim prvovrstno Dreheijevo pivo na pipo, brez aparata in vsakovrstno vino. — Trst, Campo San Giacomo 19, nasproti cerkve Sv. Jakoba. — Lastnik Ludvik Tominec-	1S02
Kleparji.
Lozer Ivan, klepar
s prodajo vsakovrstnih ki
priporoča cenjenemu ob-_ činstvu svoio delavnico prodajo vsakovrstnih kleparskih izaelkov. Izvršuje vsako naročilo in popravo v delavnici ali izven po zmernih cenah. Ulica Sette Fontane štev. 34. — Svoji k svojimi	2443
Krojači.
V Mlf frfnlpff IVAN GORUČAN, Trst, ulica Pas-HfUjUinilU quale Rcvoltella ali Chiadino in Monte št. 27, L nad., se priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju.	7213
Jakob Semeri cenj. občinstvu svojo kro-
jačnico ter častiti duhovščini za katere izdeluje službene talarje in mašne plašče kakor tudi vse drugo cerkveno opravo.	2173
Mizarji.
mizarska delavnica za vsako-
Anton Barucca vrstno delo. Trst ulica S.
Francesco d' Assisi 2, dvorišče.
2095
ulica Pasquale Revoltella [ IMUVI mmM ftt. U priporoča canj. občinstvu j 'svojo pekarno in slad&ttarno, v kateri m dobi vaČ- I krat na dan svet kruh In sladčire. Vino in likerji t, t steklenicah.	2286 '
HfHlMIl Zgornje Greta štev. 270 pri-
poroča svojo pekarno.
Žganjarne.
Idfilll Timlf edina slovenska žganjarna in za-HIIIUII I uril loga like g e v, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bližini „Narodnega doma" v Tretu, ulica Carlo Ghega 10, vogal ul. Occilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. Razpošilja tudi na deželo.	1152
Trst, ulica Sette Fontane 24. Priporoča cenjenemu občinstva svojo pekarno in slaščičarno. Večkrat na dan svaft kruh. Vino in likecji v steklenicah Vsakovrstne moke. Sprejemajo se peciva. — Postrežba tudi na dom.	214
2$onJorno ™ei p°s?reiz'-Trst> ^^ G™*;*
Pijače prve vrste.
AJUigl	JLISb, UUUl "
507, se priporoča za obilen obisk.
uljudno priporoča slavnemu
______ ______občinstvu Andrej Novak
Trst, Sv. M. M. zgornja 33, hiša KreševiČ. — Najfinejša moka. — Sprejema pecivo.
pekorno
.V M. ZM1
Pohištvo.
Ston Srika 2$anjarna Sr vit
Via Cavana 5. Tu se dobi bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grška mastici iz Šija. — Se priporoča Andrej Antonopulo.	3o4
aOOaOOOaDDDDnODDODODD
•3" G1ULI0 REDDERSEN +
Trst, ulica Glosuč Carduccl štev. 23
Telefon štev. 823. Kirurgično orodje, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, berglje, kilni pasi, elastični pasi in nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati za inhalacije.
SkladišCe potrebščin za kirur. zdravljenja. Potrebščine iz gumija In neprodlrn. blaga.
BiBliBBigaBB^BBBBBBHBBt^lBBBBBBB
Peter Haranzona Mr^v^r.
delovalnica kuhinjskega pohištva z zalogo popolnih kuhinjskih oprav, kakor tudi posameznih komadov. Poprave vsakega pohištva. Delo solidno ic
DffTlifTli materijal podrtih hiš, kakor n. pr. Itu&llllll vrata. okna. umivalniki, stopnice itd. se proda v ulici Piccardi 18.	236
Poprave vsakega pohifttv tudi zaamčeno.
m 2750
IWlfliftltfl in tapetarije po 2e znano nizkih ; rUlllMVU ccnah, katere se ne dobi drugje. I Spalne sobe Iz vsakovrstnega fesa, rezane od 330 kron naprej. Jedilne »one od 400 kron na-prej. Nova zaloga S. BROD, ul. Squero nuovo 7, 1. nadstr. na strani poštne palače. Po dogovoru I olajšanje plačevanja.
Razni.
MAVffVlfl" najbolj:e in naibolj razširjene sred-„nurmill stvo za uničenja stenic. Prodaja se po vsth mirodilnicah. Zaloga v Trstu; M. Skr i nj ar. V a Ferriera 37, L n	2142
Dvnrffflft v n,4jein e dajo razne gostilne, PiUUUJv kavarne, mleka ne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje Koiaršie, kavarna Corso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41
■ton postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Poli Vt polna skalna soba z žimni nami K 290.— V. Fonderia 12, L	2318
Čistilo za čevlje
parkete in kovine. — G a z z o 1 i & Comp. Via Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tržaška to-
2114
Interesantno la voznike in tndi za privatnike!
in (češiisgo) mm
TRST, Via Oluseppe Parini št?. 14. Točna postrežba. - Cene zmerne.
Prodaja na droiino in debelo.
Trst, ulica Farneto št. 41, pri-roča veliko zalogo in delav-
S. FranKovič poroča veliko zalogo in delavnico modernih spalnih sob in drugega pohištva. — Izvršuje vsa mizarska dela točno in solidno. 2175
Prodajalne jestvin.
V m A (ifl Mlllof Trst» Piazza Ponterosso Rili* Vil« nUltJ Trgovina jestvin in kolonialnega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec vodja.
Nova trgovina kolonllal In lestvln
TRST, Piazza Caserma št. 5. Bogata izber kave, riža, olja itd. Razpošilja se tudi na deželo in na dom. — Za obilen obisk se priporoča lastnik FRANJO MTLLONIG.	238
Restavracije.
Restavracija „Alla Stazione" ^ ^
nim kolodvorom 3 — Najugodnejša restavracija za potnike in meščane, ker je v oližmi južnega
Edina jrmirm iov«rna
dvofcaU* , TRIBUNA" Gorica. Tržaška ulica 28. (pral pivovarna Gcriup). Zalaga đ-ok»l»», šivalnih In kmetijskih strojev, gramofonov, orkeatrijenov Id.
F Barjel
Oerioa, Stolna ut. 2—4. Prodaja na obroka.
Ca I k • franko
Bfirffiifffni PriP°roča cenJ- Občinstvu rUU^ljUiii svojo odlikovano pekarno In sladščičarno nahajajočo se v ul. della Tesa št. 3. — Prodaja moke ter vina In likerjev v steklenicah. - Sprejema se peciva. - Postrežba tudi na dom.
Dominik MšlaaiČ.
Rudolf Rompnra št. 3 priporoča cenjenemu
občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom	2532
HMffff AVt mizar v ulici Torquato Tasso (vo-• lilij Itn gal Belvedere) št. 28 se prin^e* slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe in drugo
Mlekarne
Mlnlrn /aiamčeDO pristno, čajno maslo I. vrste. fllcIlO Črni graški kruh, dnevni dohodi v mlekarni LAAK, ulica delle Poste 9. — Fiijalka „Monte Maggiore" ulica Giulia 5. — Sprejemajo se naročila za »Piombir* (mrzla smetana) garniran in navaden.
„Jama Dimnice v SlivJI".
poroča s >krbno postrežbo, prenočišči in senčnatem vrtom ter z dobrim jedili gostilna Bubnič v Slivji. Le a pokrajina, primerna za vsake izlete. Postrežba točna. -	628
Gostilna - Buffet Tomažlč
št, 3. — Toči pristna vina in Dreheijevo pivo brez aparata — Vedno sveža kuhinja. — Peean L e a n d e r, voditelj.
03
Gostilna „Alla Cluetta oecchla" ss
Valdirivo štev. 27, se priporoča za obilen obisk. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dreheijevo pivo prve vrste. — Lastnik Matej M e s c h i k.
1984
Kari in Veronika Tuschak
Trst, uL
_ ___ _____________________Molin
gTande štv. 4, priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno »Alla bella Trieste*. Domača kuhinj«. Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko piv«, svetlo in črno. Postrežba točna.	2370
Obleke.
Mmbm 4« A ai i t mm moških in otroških
nOVD irSOvlnD oblek Rojan,za cerkvijo. Izgotovlja obleke po meri. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk.
2316
Olje, kis, milo.
rn DimSISINI Trst, ulica Istria štev. 24. llu DlAUUini Prodaja olja, kisa, mila in drugo.
313
n«tltMitJVMMMfl« trgovina olja, kisa in DODrOZnOnO mila. R. Furlan se na-haja sedaj v Rojanu za cerkvijo. Odpošilja po pošti od 5 l. olja naprej po zmernih cenah.	2317
M C«-."'«"	—--J -	-----»	«-»
kolodvora kr^j javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino I. vrst«. Izborno briš ko vino. Furlansko in istrsko za dom po 96 stot" liter. Domača kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik An ton Andrijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	H26
Šiviiie-
A..-.,. xi3t, via Barricra v. 33, vrata 13.
JllCvCn Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju plesne obleke, obleke za nnroke, bluze za gledališče itd Cene zmerne. """
3Qe dobile dobro obl
V stari in dobroznani
prodajalniei oblek in blaga
katero je prevzel
Giuseppe Carlini - Jrst
Piazza S, Giaeomo štev. 2 (Corso).
Bogat izbor moških in otroških oblek za birmo, kalcor tudi izbor blaga za obleke po meri triiža in platnenih oblek. — Cene zmerne.
Veliko skladišče moških in deških oblek
Tapetarske delavnice.
Rudolf Bonnes
17, priporoča cenjenemu občinstvu wojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne.
1803
Trgovine s prekajenim mesom
nvivtftMljiftm cenjenemu občinstvu svoj buffet. riipuruiulll Točim prvovrstno Dreherjevo pivo na pipo brez aparata, in vsakovrstnega vma. Trst, ulica SaniU štev. 24, (nasproti muzeja Revol-tela).	Lastnik: JOSIP TOMAZu.
Papir.
Veliko zalogo papirja
po zmernih cenah na drobno
za ovitke, papirnatih vrečic, prodaja
So zmerni n cenan na oroouo in debelo tvrtka ASTONE DOLLINAR, Via dei Gelsi štev. 16 (ex Marangoni*. T-lefon št. 27-M.
Pekarne.
I AAMlIll mili priporoča cenj. občinstvu svojo LcUPOlU nilli pekarno in slaščičarno. Vrdela Largo Boschetto št. 556. Prodaja moke vseh vrst na drobno in debelo. Odprta je nova podružnica v Sv. Ivanu 703 v bližini „Narodnega doma". 2340
Prodajalna svinjine	£
vsakovrstno prekajeno meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam. Priporoča se za obilen obisk Kari Pušpan.	254
Trgovina s manifakturami.
Morim mm priporoča svojo trgovino
manufakturaeg* blaga in izgotovljenih ženskih oblek. Sprejem dela po meri-.	2232
VošČarne.
Jernel Kopai - Gorica
in med.
ulica Sv. Antona št. 2. Voščene sveče 292
Železnine.
Wlimitam železo, stare kovine: Anton Cerneca liUPUJtlTl Trst, ulica Olmo št. 14.	1865
| i
i
a
Prva jugoslovanska || tovarna glasovirjev MllIUlI
Trot — vla Farneto št. 42 — Trst.
Izdeluje, popravlja, uglasujc, oaenjuje glasovirje, pijanine itd.
Delo točno
Cene
FATEMAl VKAU
Dr. ing. vit. CJino Dornplerlja
TRST - ULII?^. "iTRSaiTO VE' 1?J I Tal. 440-
Vetezaloga kolonijalr-ega in špecerijskega blaga,
deželnih pridelkov
Biva Grnmula St. 12. — Telefou §t. 231 iu 1615.
(slavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" v Budimpešti.
Brzojavi: THUDEN — TK3T.
'i.
P o n L I S T E K.
Rdeti mlin.
—	Će ste možje. — je nadaljeval Lise-ron, — se ne ponašajte kakor kopica šolskih otrok, ki hočejo uganjati svoje neumnosti, ali pa kakor pridaniči, ki jim je treba palice! Nehajte vendar in me ne prekinjajte za prazen nič in pazite na to, kar vam povem, saj bo le vašo korist.
—	Prav ima! — je zaklicalo več glasov, — poslušajmo ga!
—	Četa pravih možakov, kakor smo mi. more izvesti velika dela! — je nadaljeval poročnik; — to smo dostikrat dokazali, odkar se nahajamo v rdečem mlinu.
Posenski roparji, ki so bili zelo dovzetni za pohvalo svojih junaških del, so ploskali.
Liseron je nadaljeval:
—	Toda naj je četa še tako močna in se tako dobro izvežbana,pa se vendar razide in razprši, kakor hitro izgubi svojega poglavarja, svojo glavo. Mislite si velikana, prijatelji, odrežite mu vrat in videli boste, kaj še ostane strašnega n. "' 'm. Mi smo enaki takemu velikanu. Našu glava je nas poglavar. Toda mi imamo več glave, ker je Joel Macquart mrtev in nam preti bližnja in neizogibna razrušitev.
—	Aha! — je dejal Lascars sam pri sebi,
—	mislijo, da sem mrtev! Zato so torej tako hitro zapustili grad. To je res nekaka opravičba in lopovi niso zaslužili tolike kazni, kakor sem mislil prvi trenutek!
Tovariši! — je začel zopet poročnik, — kaj se zgodi na kraljevem dvoru, če odide vladar vkljub svojemu žezlu in svoji kroni tjakaj, kamor moramo vsi? Dogaja se tedaj popolnoma enostavno, da neki gospod brez daljših okolščin odpre okno in zakliče skozi okno dobremu ljudstvu: »Kralj je mrtev! Naj živi kralj!« Potem začno stvari iti svojo redno, mirno pot, kakor prej, z edino razliko, da se imenuje novi vladar Ljudovik Petnajsti namesto Ludovik Štirinajsti. Dostikrat je dobro, da se posnema zgled dvora! Tovariši, izvolimo si novega poglavarja! Joel Macquart je mrtev! Naj živi njegov naslednik!
—	Da! da! — so zakričali skoraj vsi ro-kovnjači soglasno. — Izvolimo si novega poglavarja! Toda koga naj izvolimo?
—	To vam povem jaz, — je odgovoril Liseron, — in ker ste razumni ljudje, me boste že razumeli. Naš umrli poglavar Joel Macquart je imel dobre lastnosti.
—	Ali jih je res imel? — Je vprašal čemeren glas.
_Nesramnež! — le zamrmral Lascars
pri oknu.
—	Imel jih je! — je odgovoril poročnik;
—	in temu se neda oporekati, in dasiravno je bil kot poglavar čestokrat ošaben, na-
silen in nedostopen, vendar pa mu ni manjkalo odločnosti, trdne volje in ostrovid-nosti, kar je treba za spretnega voditelja! Joelu Macquardu, tovariši, se imamo zahvaliti za to, kar smo! Težko ga bo nadomestiti, in med vami vsemi vidim ob najboljši volji morda samo enega edinega moža, ki bi bil še precej sposoben, da bi nadaljeval njegovo delo.
—	In kdo je ta? — so vprašali z vseh strani nestrpni glasovi.
—	Ta je, — je nadaljeval Liseron, — intimni zaupnik pokojnega JoeH Macquarta, njegova desna roka, njrgov ^rugi jaz. Z eno besedo: njegov poročnik! Tovariši, smatram, da sem vreden, da postanem vaš poglavar! Predlagam se vam sam; ali me sprejmete?
—	Glejte, glejte častihlepneža! — je mrmral Lascars. katerega je lomil smeh, da je le malo manjkalo, da se ni zakrohotal na vse glasi; — čast, po kateri hrepeni, ga omamlja prav tako, kakor vino, ki ga je popil.	.
Strahovit hrup Je nastal n® zadnjih Li-seronovih besedah. Njegov govor je uzgal v vsakem posamezniku vse njegovo sa-moljubje in častihlepnost
Vsak posenski ropar, ki se je doslej pokoraval Lascarsovim ukazom, kakor je pač vedel in znal, fe čutil v sebi sedaj neodoljivo hrepenenje po vladanju.
Nihče ni hotel več ubogati, vsak je hotel gospodovati.
V vsem tem peklenskem dirindaju, ki ie postajal vedno hrupnejši, so bili Landri-net, Casquea Meche in Patte Poule najbolj divji in so kričali glasneje nego vsi drugi.
Ti trije lopovi so, kakor je znano lepi naši čitateljici, pripadali z Liseronom vred tolpi »kuncev«, ki je uganjala pod poveljevanjem divjega Huberta svoje lopovščine po Parizu in okolici. Zato so smatrali, da imajo enake pravice do poglavarjevega mesta, kot Liseron, in so bili tudi pripravljeni, da si z nožem v roki, če bi bilo treba, izvojujejo te svoje dozdevne pravice.
Iz vsega tega nepopisnega hrupa je bilo čuti vendar besede:
—	Liseron pa poglavar! . . . Glejte ga, glejte! . . . kak poglavar bi bil to?!
—	In zakaj naj bi on imel prednost pred drugimi?!
—	Jaz sam imam največ pravice, da nasledujem Joela Macquarta!
—	Nihče drug nego jaz bo poveljeval tu! —
—	Nihče, nego jaz bom poglavar!
—	To bomo šele videli!
Že so se zablesteli noži in še par minut,
pa bi bila tekla kri kar v curkih.
—	Lopovi se od same pohlepnosti po dedščini, ki se niti še ne oddaja, pokoljejo med seboj, — je dejal Lascars sam pri sebi. — Cas je, da jaz izpregovorim vmes svojo besedico.
Lascars je stal z nogami na bršljanovih zapletkih in koreninah in slonel na zunanjem okenskem zidcu. Sedaj se ie potegnil z rokami na zidec in stopil nanj. S krepkim pritiskom ie porinil okenski okvir iz zida in ga vrgel v sobo ter potein sam skočil v sredo med rokovnjače in zaklical s svojim mogočnim glasom:
— Smrt božja! Vi lopovi, mislim, se pač nekoliko preveč podviguiete! Tristo strel! Kateri brencelj pa v;is je pičil?.... Počakajte vendar in s- iaz«Jelite mojo dedšči-no vsaj šele potem. Ko bom mrtev!
V prvi zmešnjavi, ki je sledila tem besedam, so obstali rokovnjači, strahopetni in vražasti. kakor so bili, smatrajoč La-scarsa za prikazen z drugega sveta, kakor bi bili okameneli.
Kmalu pa so spoznali Lascarsa, ali pravzaprav Joela Macuuarta in navdal jih je drug strah. Poglavar jih je zalotil v polnem uporu! S prvim pogledom, ki ga je uprl Lascars v prestrašena lica rokov-njačev, ki so trepetali pred njim in s strahom pričakovali strele, ki je morala udariti vanje, se je prepričal, da ni prav nič izgubil na svojem ugledu in da ima nad temi ljudmi še isto moč, kakor jo ima krotilec nad zvezanimi in v kletkah zaprtimi divjimi zverinami.
V tem prepričanju je Lascars ponosno dvignil glavo in se z grozečim pogledom ozrl okrog sebe. Prekrižal je roke na prsih in nadaljeval potem strogo:
V Trstu, dne 21. tun.ja i> M.
»EDINOST« št. 138.
Stran TX.

AOAfiAOJ
KCRHANGILĐ TROCCA
Trst, ul. Barriera vecchia 8
— ima —
Veliko zalogo mrtvaških predmetov
\fpnr: r>4 poredane in biserov vezani* z CI ILI medeno žico. od umetnih cvetic • trakovi ta napisi. Slike na porcelanastih plo-Uah ra grobrte spomenike.
Najnižje konkurentne cene.
♦	Hranilne vloge
J Bprejema od venkepa tudi če ni ud za drage, X in jih obie- Jj ^I 01 ve^je zneske po do- < >
♦	stoje po :::: ^ |0 govoru. TrgOVCO« <►
♦	otvarja čekovne račune z dnevnim obresto-van]em,
Vlaga se lahko po eno krono.
Ptftn-Mitfii račun 75.179. TEIEF* 1H4.

Josip Gergii, Trst Uskapareplovnadel.dražba Jalnatia
Posojila	♦
♦	daje na osebni kredit in na zastave £
£	proti plačilu po dogovoru.	X
♦	■	5
| Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 j t dopoldne in od 3 do 5 popoldne, o
X	—	^
♦	Priporoča male hranilne §krii^jiee, ki e
♦	so posebno primerne za družine. ~

♦
Rocci - Hollno a vento štev. 40
Prodajalna čevljev
vseh vrst za rcoJke, ženske in otroke in zaloga usnla.
Sprejema naročila po meri in popravila.
Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk
Hirali) Coscinncich^
koncesijoniran sobni tehnik
odi i- ovsn na pari&ki razstavi z zlato kolajno „Grar.d Pri*- in različnimi častnimi diplomam).
Izće.'uje vsa sobotehniika dela.
Specijaliteta: Zobje brez neba in krone v porcelanu !n zlatu. Delo soHdno in cene zmerne.

!
ulica Huova 15, II., cd 9-1 in od 3-J. e
___^^»J
Emilla Ceregato
Trst Campo S. Giacomo 2
Priporoča cenjen, občinstvu svojo
trsoilno pisornllKlh in loisKlh patreMčln
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst.
Predajajo se tudi molitvenik! v slov. jeziku.
Sf»jbc!j#e feiio
Perje za postelje g
po ceni.
1	kg sivega, dobrega perja
2	K ; boljše vrste 2 K 40 ; prida na pol belega K ££0;
beltga 4 K ; belega dlaka-ij s ega S K 10 ; 1 kg zelo fl-
------—--"nega, snelno belega perja K R
C «.40, K 8--! I kg drobnega perja, sivega 6 K, t belega |j
- jlnega 10 K. ca^lr.tjEega pranega perja K 12. — tri nakupu "
2 kg franko
Ze napcinjena punice
• iel*ga, rde/ega Kfdreja, belega ali rmenegt platna, r nt M cm de g. ekc-ll irO em I i rok t drema t.lozlnaroa h • aka cm do)g» ckoli «0 na iiroka, napolnjen s fc ...'.a livim celo trpcinlm, dla.a.tim perjem k 16 — ; ■ p Ju' a p«rj«ia K lO^ ; a diobnim C S4"— posame/.al ta-*rBtl 10 f. It K, 14 K, ltf K; bUcloe 3 K, K 3 60, ti-TuttcLI KO cm dolci, 140 cm Uroki K 13-—, K 14 70, K 17 SO, K 11-— ; M» In- 90 cm	10 cm ilrok« K 4 50,
k 5-10, K 4*70; Podvubtoi:ti ix tr-iLtga, pisaacg* piatua 180 em d( gl, UC cm iir^ai K lr 80, & 14-80 Pvliijse proti povzetju od K IS*— naprej Ir^nro. Menjava je dovoljaca; za to, kar ne ugaja, m in, de-ar.
S. Benisch, DeSenice 765, ČeJHs,
□ ocat© tli/s tro van t cenik gratis in franko
m
d Trgovina jestvln In kolonljalnega blaga mm
3van Žnidarčič
Trat, ul'ca Belvcderd fctev. 19.
P-lporcča se cenjenamu obdlnstvu za obilen obisk. Postrežba tudi na som in se razpošilja blogo po podtl.
Listnica Vekinldartll.
SiCL&DIŠČE
šivalnih §t oje* m koles Luigi Gramaccini
Trst uiica Bsrnern vecchia St 25
Cene Šopane. Plačilo na otroke
Spre me se popsravlj:n?6 šivalnih strofe/ vsakega zls'ema. P- odaja lgef, olja in aparatov.
Kupuje in predaja že rabljene š val e stroi*. 6oi
= Trgovina razne =
sfscoscs v bogati izberi arzax*s
Trst, ul. Ccmponiie Jt. 15. - Tel. 759
Purani, go&ke, raco, piSCanci, itajorski in ćomači, pouhard. - DivjiZina; sajci, .i*n« jarebice, skalno Jerebico (kotorni), fazani. Čajno maslo Ha Jajca.
c^n« da ce ni bati nikake konkurence
♦♦♦♦ V dobroznani mesnici ♦♦♦♦
I
Trsi, Piazza Earrlera vecchia 9, Tel. 26-58
Vse prodaja vedno prvovrstno a goveje, telečje in koštrunovo I t jančje in tudi kokošje meso. •
OBRT: K: "J in O"' - -Postreiba ni s.
''jih v<anr>, zaloga su-- slišnih izdelkov,
- Zrnt/n; ccne.
vzdržuje sledeče glavne proge:
Trst-Metkovlć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povratek vsako soboto ob 6.30 url zjutraj Trst-Metkovlć B. (poštna).
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. Tiri popoldne. Povratek v torek ob 6.30 uri zjutraj. Trst-Mctkevl6 C. fpoštna). C d h o d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6.30 uri zjutraj.
Trst-Kor6ula (poštna). Odhod iz Trdta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6.30 un zjutraj Trst-šibenlk (poštna).
Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-Makareka (trgovska*.
Odhod iz Trsta vsak torek ob 6 tiri popo ldne Povratek vsako nedeljo ob 1.15 popoldne. Trst-Vls (trgovska).
Odhod iz Trsta v soboto ob 7 popoldne. Povratek vsak četrtek ob 7 15 popoldne. Zveze v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo. Družba vzdržni e tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji- Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno
pri vsakem družbenem zastopništvu.
| Trst, ul. Oiosui Carducci 21.	■
fj Izbera obuvala vsake vrste, najboljših,	R
5 tu- in inozemskih tovaren po najzmer-	S
2 nejših cenah. Blago prve vrste. - Mo-	S
□ derne oblike. Delo solidno in perfektno	H
Kar®! Deiaml
po visokem c. kr. namestniiCvu
koncesijonirani zobotehnik
Trst, ulica BelvecS
ORDINACIJA od 9 do 1
it 4. III. n.
in od 3 do 4.
KILJMC U
zalosa vina na PraseKu štev. 131
priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem evojo najizbomejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vrsara (Orsera) Cena po dogovoru izven vsake konkurence.
Prodaje se od */« hektolitra naprej.
Restavracija FINDING
Trst, vit Čete«** l1 Vuka BUeiJa Is prtztffc
PLES
Vfttep 60 stettak, pt t stat K slast svlr« uMtsa fftfb«
Velika zaloga
] LCVI ITili!
(Tvrdka ustanovljena leta 1874).
Crst ulica MM Steu. 1
(Piazza IKosario-PalaCa Marenzl).
Pročnlalnica ur in dragocenosti
G. BUCHER
(«x tfrufl Drag. Voh|ota>
Tnt Ssr^ Corso ft. 35.
Bogati izber zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja ptaro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
Oblastveno avtorizovana delavnica
PATRBZIO PSTTAHO
se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6.
Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električnih zvoncev in strelovodov* Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna izvršba. - Plačilo na obroke. - Brezplačni proračuni.
ARGENTINSKO OUE
je vrsta najfinejšega olja, kateremu cta^ konsumenti prednost radi njegovega izbornega okusa, ki prekaša vsako drugo. Prodaja se po K 1.12 liter samo v zalogi olja in jesiha
Fran Costantln - Trati V» S* Lazzaro it 15
nasproti cerkve Sv. Antona Novega.
i Veliko zaloga in tooarna pohKtoa 3
" ANDREJ JUG - TRST , L
^ via S. Luda 5.	via Fabbri 10.
Bogata In lepa izbera finega in navadnega pohištva in ^^ -	Telefon 17-30	Svoji k svojim! s
pomladno zdravljenje!
Sirup Salsaparisli Popolno ozaravy<
Sirup Salsaparislia, 1 steklenica . K Popolno ozdravljenje . . . » . Sirup jodnrut, steklenica .... popolno uzdravljenje . • . • f Kri čistilni čaj, 1 ^avoj . . . . -6 zavojev ...
£ek*rna gsleno" Hj
Trst — ulica S. Cilfno — Trst
Kupujte ose zlate in srebrne darove
v dobroznani zlatarnici
Giacomo Paluello, Trst
Via Nuova 42 hler najdete vse prečmete ca nlzRiS cennU.
iS tapetari!.

Vekoslav Švagel « v Trstu, ulica GiuUa št R
tfcflirtf w>jo
SSSS
PRODAJA HA DROMTO IN NA. DEBEU).
S
KanHZlO P0T0CMIQ
Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. {''"'"^VnČiT'*'*)
Velika zaloga oblek za moške in dečk9. Specijaliteta: suknje, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. — Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki f* izvrSnifti-'* nniplp^antnH^ in nnisolifnft^e r>o nfliorinri^rn^i^lh c^n^h

- ||IS3Balll
BessBaaBBBBaaHEasaitesMHaiMEKi a ■ ee i.
^	\ ->& kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico za
J Šr&m iSi^Sflr^^S■ nikeliranje, posrebrnenje, bakranie i. t. d. i. t. d, : trst, Via Oaekano Donizetti št. 5. - TeSefon št.	Rom. IV.
I
_______—a——— a s m srn i
Skladiščem oblastveno dovoljena delavnica v izdelovanje majoličnth peči in štedi lnikov
GiOVASJMI SFSEZ^ ""
ulica Moiino pfccofo št 13
(vogal ulica Ca»prma)
Velika izbera majoličnih peči v modernih barvah, oblikah in risbah
in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica Štedilnikov
nkovrataih oblik iu veliko*ti. Boguta zaloga majoličnih plo§Č za
kuhinje, kopel i, stranišča itd. Zaloga keramičnih in cementnih
plošč za pode. Sprejemajo se poprave in napeljave. Že sestavljene peči se pošiljajo na deželo.
Vsa dela izvršujeio vešSi delnvci
\\sssS >Vv
^ v v v \v O-v v ^
I t
I I
I I
i ZAHTEVAJT«. VZOSKglNPttO/PESCTB
Glavno zastopstvo In zaloga V. JANACH in drug. — TRST, Piazza delie Poste 4-
0 prliilži Wrifli|
u ^ velik cofica ur, verižic, g S	^fisrebrnih pri- g
- gu-iZ' tffi vesKgv. Znižane cene. ^
s UJEII1 BIZJAK \
TrstjDfflpo S.Giccomoin


2iiiro-Syrup.

oompoi. io krvi. Steklenica K 3 30 in. 7 50.
iidro-Liniment. c^^lS
Nadomestilo sa tidro-Paln-EKpeiier.
Bolečine olajia]o£s mazilo za prabb^jenje, r«aa»iiiaai. trganje po ndihrltd. Staklenica K -JO. 1.40, 2.—
Sidro • žvepfeno - mazifo.
Selo olajšajo^« pri hinju, eolnenj teko. Itd, Lon&afc K 1.—.
Dobi •• »koro v vsaki apoteki ali pa direktna
Br. SicStsr-jevi 8?®teki „pri Hatem Ufa",
Praga I, Elfiabetlistras«« i	i
Izbon promet v svjji gostilni 8
z Izvrstnim cenim nlzenskim pivem
iz ieike delnlike pivovarne v čeških Budjejevlcah.
NajvcCJa tlovanika pivovarna.
Zalaga v Trstu: Schmld & Pelosi, via della Crociera.
i i
Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroma" v Oradežu.
Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd.
f ClsateIma iruBa n | para« tam* jsaj
^B	Največje mlinsko podietje r
l	ivrtro-opski nomrkijl. Pro-
'	Aukcijska iraoiaosti 22 mil,
^	kg HA leio, 55 v&goaov aa du k ooo
F	e LAVNO ZASTOPSTVO!
fsrdinaid prst, Srst
ulloa Mlremer štev, 81, ooo
Žito in otreM nš debato.
PEKI! Kupujte k,as M. GODINA
izdelan iz pristnega žitnega špirita. - Telefon St. 99 Trst - Piazza Giambatista Vico Stev. 7 - Trst
M CITTA'
j Trst, ulica delle Poste St. 5 - IVy
(prej H. Salarinil
Okusna izbira pomladanskjh oblek od navadne do najfinfFitt	» : Velika zaloga blaga za niušfte ouiek.e, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač niča Eleganten kroj po nizkih in poštenih cenah. — NB. Se ne izkorišča geslo : Svoji k sv« j<m! — POSTREŽBA NA DOM ! i
——^^— rmw—iiridgBiBag ■■■■■i 1TTT I
Stran X.
»EDINOST« št 138.
Odhajanje in prihajanja vlakov
od 1. majnika naorej.
C. kr.
V PulJ <nreza z Rovinjem) In nazaj: Odhod Li Trii«: 5-00 (B) — »10 — V«2 — »-M (B>. Prihod * Tr* »37 — 3*7 — ljb	flSF
V Poreč ia nazaj:	Do BtlJ Hi aasajt
Odhod : 5 50 — 2-40.	Odhod t 9*L5 — 7-Ml
Prihod: 12-M —	Prihod : 8 25 —
Do (ali iz) Gorice (zveza z AjdovJčino):
Odhod: S-«0 — 744.	Prihod : 7 25 — »» (U Jesenic).
Na Dunaj (in nazaj):
Odhod iz Trna: 7-35* — »41 <Br* — 9W— — M® —
>a»t m — •-»•* (•) — »"ifcod » Trrt: 7"ur~ - 75T— n asT7K> —	(B)
7-41** (B) — »•*** fB) — l»y (B). DtvaJo
ipuU;
• rnafi: Cez Dfv»£o - brez zvezde: čez Oorico.
do (ali iz) Berlina, t	do (ali in) Pariza.
Do (ali iz) Beljaka (čez Oorico): Odhod: 7 30 (3).	Prihod : t A — 2-00-
Do (ali Lzi St. Vida na Glini f?ez Gorico. Jesenice. Celovec). Odhod: 12 48	Prihod : 7-dO — 11-37.
čez Gorico, (Inomost), Solnograd v (Curich), Mo-nakovo, Pariz, (Berlin), London: Odhod : 11 05 <B) — 8-40 iB).
Opk.a: Med oki ep« jI zaafi zvezo.
Zabavni vlaki oh nedeljah in praznihih Herpelje-DivaCa :	v Oorico i
Odhod: 9-10 — .'-25.	Odhod: 2-30.
Prihod : »41.	Prihod :
Juina železnica.
Na Dunaj (zveza z Reko in Zagrebom) Odhod Iz TrsU: 3 0* (B) — lOlS — 6-10 — 6 35*" (B) —
8-45 (B)** — ■§ Prihod v Trst: 6*15 — fr2S (B) — 9*15 (B) — 10*30 — ^35 —
»X (B)
Na Dunaj (samo od 'A. junija do l& julija in od 2f. avgusta do 15. septembra). Odhod Iz Trsta r 7-OB <£) (samo L in O. razred).
Prihod v Trst: 10-jO (E).
:i3t VOZOVI.
■* zna« : Spalni vozovi.
Do Gradca (6ez Ljubljano in Maribor): Odhod: 2-00.	Prihod : 2-15.
Do Kermina: (čez Bivio-Tržič): Do Gorice: Odi.od 6-00 (razen nedelj).	Odhod: 6 33.
Prih.- V50 _ ~
V Italijo.
Odhod lz Trsta: 5*40* (B) — 820 (E) — 8 35 (B) — 9-CU —
12*30 — VI0- — 4-10 — 7-OS* — 8JO (B). Prihod * Trst: 7 35 — 8^50 (B) — 10*40 (B) 11-48 - 2-35* — 4-10 — 6-55* — 7-45 — 8-42 (B) — 9-00~(F) — 11-30.
• zaafi: čez fervinjan — drugi vlaki: čez Kormtn.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih do Koralna :	do Nahrclme s
Odhod: 2-45.	Odhod: 3-35.
Prihod : fTT7.	Prihod : T^SF — 7-45.
Oparke: podčrtane Številke znači jo popoldne; E (ekspresni),
B rbrzovUkl.
Vozni red parnlkov
v Dalmacijo.
Odhod	iz Trsta	Prihod	v Trst
Nedelja;	5-00 < Dub.)	Nedelja:	I&30 (l_)
m	IŠ^S (L) B.	m	4-00 (Dub )
Pcnede!}ek:	c- O (L.)	Ponedeljek :	S^fD.)
	> 30 <D.)	m	4-00 (L.) B
Torek":	Š^B (L.) B.	Torek:	G-OO (D.)
Sredi:	8-00 (Dub.)	Sreda:	6-00 (L.)
m	3-00 iL.)		4-00 (Dub.)
	. D.)	Četrtek:	S*3S" (D.)
* . . . Četrtek:	C (fi iL.) B.		4-00 (L.) B
	5*00 (D)	Petek:	■F5C (Dub.)
Petek:	733 (Dob.)		6-30 (L.)
	rto 4 D.)	Sobota:	^(D.)
Sobot«:	tn (L.) B	m	4-00 (L.) B
5-M ( D J
Cpazke: L. zoači Licyd — Dub. Dubrovačka plovitba — D. Daimatis — B. brzi parnik. — Llovdovi brzopkmlki (Bi potujejo da Kotora od pomola Sv. Karla nedeljski (10 uri zvečer] do "rta (Coriii); ostali od pomola Oluseppma. — Parniki družte JJa'.cia; a-4 potujejo do Metkovića, oziroma Korčule od pomoli —Tirali.: d:-lDe J3iibrova£ta alcviiba" potujejo do Dubrovnika od peniola Sanlli.
V Istro.
V Pulj (in nazaj):
Odhod: 7-00 — 7 15 (B) — 3 00 (B). Prihod : 10 30 (B) — 2-30 TTSb (B).
Opaz*e : B, brzi ^»uiki ka tri odpotujejo vsaki dan razen v petek ln pristajajo v sledečih lukah: Piran, Poreč, Rovinj In Brioni. — Poltni parcik oJpluje v^pkl dan — Pristajajo: Izola,
,-saki
Strunjan.
Salvore. Umag, Cittanova, Poreč,
■	Ti
(odp. 7 00 - prip. 2*0) Piran. Portorose, _ Vrsar, Rnvi:.;. Fažana in B.ioni. — Pomol (Ribji Irg).__
i'escheria
V Umag (in nazaj): Odhod : iIUj — 5-00 — 7-30" Prihod: S 30 — "ST3 — 8-20*
in pristajajo v Piran;,
praznUirt. Parniki odpotujejo vsaki dan Portorose in Salvore. Tomo! Pescberia.
V Piran (in nazaj): Odhod : 10-00* — 6-(5** — 7^0 — 8-30 f
Prihod : 7 1 j — £ TJJT^- 3-33.
* in Pcntorose; ci.-.ih in p
ob nedeljah in praznikih ; f ob delav-— Pomol Peicheria (vsaki dan).
V Koper (in nazaj):
Odhod: 7 45 — 900 — II 00 — 1210 — 2-30* — 3-00** —4-00»
£-30 — 7-30 — 3-LO** Odhod: 64a — «TT!> — V-43 — 11 15 — 1-20» — 235*» — 5-20 — 7-15 — 8-15*
* s.rro ob delavnikih. — ** s*mo ob nedeljah in	praznikih. Pomol: Riva M. ndracchio.
V Milje (in nazaj):
Odhod : I 00 — 10i56 - 12004- — 12-15 i — 2-20 +	2-30* -2 *0 t — 3-50» — 5-45O —"FSSt —TlSA —~T30
Prihod: r~o — 9-30 — II 15 — 200 — 3-351 3 45* _ 3-3fc 5-50 f 7-00 a — 8-OC •>
♦ znači t ~ o
A -
V* m
samo ob nedeljah ia praznikih, sitno <b delavnikih.
ob nedeljah in praznikih od 5. majnika. ob nedeljah ln praznikih do 5. majnika. Ob delavnikih do 5. majnika.
omcl: RIva Mandra:cfc!o.
Tržaško obrežje. V Grljan-Miramar (in nazaj). — Parnik „Vida". —
Pomol Sv. Karla Odhod Iz Trsta: 9 15 — 2-45 — 4-15+ — 6-30f Odhod Iz Grijana: 12-15~	- 5-gT — 7301 — 8-45.
+ znači t „
ob nedeljah !n praznikih; eventueino vožnjo. _
V Tržič (Monfalcone), Sesljan (Sistiana) in nazaj: Odhod t 6 00+ — 1000 — 12-30 t — 3-Ofr* — 3-15* — fr-OOfl — 8-C0.
Prihod : TobA - »-30* - 230 - 7-15* - 10-3Pt - "-30*
+ znad: ob nedeljah in praznikih — f znači: samo ot> nedeljah-g m samo v četrlek. — Pomol Sv. Karla.
V Gradež (Grado) in nazai;
Odhod:	— 1000 — 12 001 — 3-00* — 5-OOf
Prihod : 7-00 — 2-30* — 3-451 — 8W- »OS*^_
* znači: ob nedeljah in prazn. — + znači: samo ob delavnikih. Pomol Pescheria.
V Italijo. V Benetke:
Odhod iz Trsta: (Parniki ca opl. druibe Tripcovich - .Venezia* (Pom&l S. Karla> in .Graf VI urmbrand*) vsaki dan ob 8 zjutraj (parntk .Venezia*) vsako soboto O« Z pop. "J vsako nedeljo rb 5 pop (parmk .O. Wurmbrand-) (Parniki austr. Lloyda.Almissa* ln.Melcovlch') vsaki dan o po'noCI. Prihod v Trst: (P-miki paropl. družbe Tripcovich) vsaki dan ob 5-45 pop. in vsako nedeljo v majniku ob 10 l5~v juniju ob lt-45 po noči. Parniki austr L1oyda: vsaki d n ob 6 zjutraj. (Ob nedeljah in praznikih po ebni izleti.)
V Jakin (Ancona).	,
Odhod Iz Trsta: 1. (Parnik O. Wurmbrand dmžbe Tripcovich)
vsaki tarek ob 9 zvečer (P.mol S. Karla). II. (Parnik Cyclops drulbe Tripcovich) vsako soboto ob 4 pop. (Prosta luka). Prihod t Trst: L vsako sredo ob S zj.
IL vsaki torek ob 6 zj.
AvtomebHnc nts«
Trst—Bazovica—Lokev
Odhod U Trata: 7-!»* — »15 — 9 30* - «06 -M^-Mt -
4-15»— 7-1&* — 8-30 — »C* Odhod lz Lokev: 600 - 8 30* - I015— 1-00» — 1J5 - »15»— »15* — 7J5 — »45*
• znači ob praznikih. Razno teg« bode vozil ob praznikih po
po potrebi ie en avtomobil takoj neposredno za tem, in
sicer ie do Bazovice, oziroma do Lipice.
V Trsti«, dne 21. Junija 19M.
KUPUJE IN PRODAJA: ▼rcdnoctee papirje, rente, obligacije,
pisma, prioritete, delnice, BteCke itd, VALUTE IN DEV1&E. PREDUJMI na vrednostne papirje ležefte v javnih akladištih. SAFE - DEPOSIT8.	PROMESEL
Brzojavi: JADRANSKA.
trst, vin caaaa
VLOGE NA KNJIŽICE
- 4% -
MENJALNICA.
od dnava vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka ia
ovoje«. OBRESTOVANJE VL.OG
n ia žiro -računa po j dogovoru.
FHJJALKE:
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK
7.AT1AR
5 (LASTNO POSLOPJE).
ESK0MPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev preti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
AKREDITIVI. CEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- m INOZEMSKA TRŽIŠ ČJA.
Živahna zveza a AMERIKO.
BEMBOURSNI KREDITL
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
UIIADNE URE: 0-I21/,, a1/,-«.
ESKOMPT MENIC.
Jg-^U Jg-ilV	v -
i Opoldne In z«e(er nbonement Zelo usodno. Izborna kuhinjo D.n77n Acun frKDrrtl«v ! ln Ondjejevfiko pivo (Urez glavobola). - Zmerne cene. Plflzzn flelifl cnserma)-
■»■M"	11—11 ■■——■■ ||—p» HMMBBBMH iSEBEKE
I „Tržaška posolilnica In hraniS^lc
99	Pf	•• -- J Z3 5??;
J iar7^??1

—— i
regisirovdna zaJruga s omejenim poroštvom 3.
r*acSđS. f j
TRS?, Piazsa	Casef^a še
(v Ias2ni palslfi) uhod po glavnih st-opni

POSOJILA DAJE
na vknjižbo 5Va%
yia menice po Go/0
ia zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
»MPTUJE TRGOV. MENICE.
i
HRANILNE VLOGE
sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
4 °|o
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentni davek plafuie zavod sam. - Vlapa se lahko po eno krono. - ODDAJA DOMAČE nabiraln:ke (hranilne puSice).
Poštn -hranilnični račun 16 004.	TELEFON št. 9o2.
Ima varnostno celico (safe deposit>) za. shramhr» vrednost-n h li>tin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vlomu in t ožaru. urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem f o nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 milijonov kron.
Uradue ure.: od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. - Izplačuje sr vsak delavnik ob uradnih urah.
III III
III III
III III
III II!
III III
!S9 13!
;ia i!
asa sgp^-j-K^pa 23i
l&

na
ro
Nikdar - do letos!
a
0
Vsled nakupa velikanske partije (2000) možkih in otroških oblek, za-fe morem prodati obleke po nabavnih
cenah.
Moderne možke obleke od K 14 naprei V otroške w m „ 8 „ „ oblečice za otroke od 3—10 let „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri.
(Zadnji uzorci od K 32 naprej.) Velik izbor delavskih oblek, hlač: spodnjih srajc in drugega perila. Vse po naizmernejših cenah
Alla citta di Trieste E
Trst, ulica G. Carducci štv. 40. ^
Vin Bnrriera vecchla šia 10,9. n.
Ve Ik izbor moških in oMih oSIsb m isinža. Prodaja prati rlaaiti u na otroke. MK: Vi-l\ rop.
Vio Samem vetcbla ste«. 29,1. n.
□□□□□□□□ m
gr--m
G	«01 p
□
□ □ □ □ □ □ □ □
□□□□□□□□ 1 n
^flfl (NOVA KAVARNA)
Trst. Piazza Bamera-Settefantane
0
0
©

Velika zaloga obuval
za moške, Imtke in otrok«
čeullnrnlca Mibolie
IRST, uiica Caprin št. 16, vogal ul. della Guardia št. 22.
Prevzema naročila po meri in popravlja.
-LASTNA DELAVNICA. -
I Prvo tržaiko tovarna
brusnih Ksninou, smirka in wcorsindamM
Pilotti - Trst
Pisarna: Riva Pescatori U. M15-25
a 1
] pari Mjgf Kr. 1!
Vsakemu čitatelju tega lista pošljemo tri pare molkih ali ženskih črnih ali rujavih čevljev z močno pribitimi podplati sa Kron 10* Onemu ki naroči i) parov pošlj'-mo « par zastonj. — Pošiljatve po
povzetju HENRIK WE!SZ. Tovarna (ev. ijav NagysaH6 Čem. Bara (na Odrskem)-
Vinko Majdlc i«!!?'..1!?^ Kratil
proizvaja najfln. pšenične moke In krmne izdelke.
Zastopstvo in zaloga za Trst, Kras, Istro in Furlanijo
GlULIO MICOLICH, Trst, ulica Carlo Ghm M 6.
TELEFON: 2520 in 723.
?Brzo|avi s GIULIO M1COLESH, Trst.
Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovrstne oijače. IIla<lila ^eh vrst. Biljardi Seifert. TELEFON 15-81. Pole^: Jcavarni se nahaja tudi izvrsten BU^FST, kjer se prodajajo mrzla jedila. vino in Dr^herjevo pivo, Sprejema se naročila na dom. Priporoča se udani
Franjo Abram, lastnik. j Q
□□□□□□D 113, ^ L J ^Sahiia

Anten Zerjal-Trst
priporoča svoje
trgovine lestvln
ulica Cotnmerciale 18, s podružnico ulica Istria 66 (Carbola zgornja). - Prodaja se žito, oves, koruza in raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo.
Pekarna in slaščičarn«:
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24
Podružnica Vojaški trg (Piazza delia Caserma) štev. 4. Kruh večkrat na dan svež, različne moke, vse vrste biskotov ter prodaja raznih vin : : in likerjev v steklenicah : :
francescTbedmr
TRST — ustanovljena 1. 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19
Ivan Kr£e
Trst, Piazza S. Giovastni 1
^ kuhinjskih in kietarskih potrefc-^Gl^gfg ščin od le^a in ple:enin, škafov breor, čeb.-ov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo
spadajočih predmetov. Pripomce -vojo trgovino s kuhinja«o posoda vsaie vrate budi od porcelana, zemlje emaila, kositarja ali c:nka nadalje pasamantorje, kleike itd. Za ^ostilaičarje fiipe, brojrlje, se=»lje in stekleno posedi za \ino,
Trst, ulica Fonderia štev. 6
priporoča svojo
zalogo dalmatinskega vina
iz Omiša in sledeče svoje gostilne: v ul. Scorzeria štev. 4, v ul. Tlntor? 8, v ul. Valdirivo štev. 14, in Passo S. Andrea št. 40.
sea^i-j
a	a
I ShlGdllce oglja m dr« ^
za gorivo petroleja in stavi*, maten.al: |
J®slp Miceu i
M, ulita S. [iliino l (Sv. Ivan) Tel. 2832 1
♦
a	a


GOSTILNA MAX
Trst, via Petronio št. 2, (pri novem trgu).
Toči se istrsko vino po 72 v., na dom po 64 vin., od 5 litrov naprej po dogovoru; opofo po 96 vinar., c oma če črno po K 1.04 in belo vino, dober kraški teran po K 1.20; vipavsko vino in Dreberjevo pivo. Točijo se tudi vsakovrstni likerji in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z gorki-mi in mrzlimi jedili. — Postrežba solidna
Tangyes, najizvrstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, sistem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomcbile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijski'.! tovaren kakor: Mlini za moke, stroji za proizvajanje olja, tovaren ledu, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameščenja za mizarsko obrt, centralno kurjavo, stroii za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. itd.
Name Ščenje za električne razsvetljave in prenos moči Električna vzdigala za osebe (lift), sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije Sesalke in cevi vsake vrste. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroj za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe itd.
Mm", Bjbdji h ujtBtjši pokra* bil a Preračuni ia obisk mernika* zastonj.
Najcenejše ograje Iz Clčne mreže, pohl&tvo železno ln lz medl
dobavlja, kakor je dokazano, trrdka
VALENTIN BBE6SM
ORADEC
Podružnica Trst
ni. Nuoya It 09,
VaL 19-79. Ovnik H. 1 zastonj.
Ottomon po ir za s ircs. OttGman papir In stročnice za sonlflce se h?s!lta soma in ne potrebujeta reklame. ■■ -
h- ?
KSORIEhj-
^ OEPOSf
pPbTTOMAN^
KPOSE /-M
m
jSĆTH
ir il
lig^llj^ižli^iimižnmilMilllMIiMiižg^liiiil
IH88!
ilUl^USOHg^ll
L
CENTRALA
yPRAGI
Ustanovilena L 16t»8
20 podružnic 17 ekspozitur
Delniaka glavnica
Rezervni in varnostni naklad:
K 25.900.000
Zi¥nostenska bankapodružwica v Tr
GRADEŽ otvoijena v poletju CkSpOZltllTC redno poslovanje OPATIJA
Izvršuje vse banine in menjalnicne posle.
Borzna naročila.
TELEFON: 2157 —1078.
TELEFON: 2157—1078.
VLOGE NA ECKJSŽSCE
Rentni davek plačuje banka iz svojega.
Položnice fcreiplatoo na razpalsga.
a B