GROFOVSKO 1
PRI MURSKI SOBOTI

Matjaž Novšak, Evgen Lazar, Samo Sankovic

. 
Prispevki: Metka Culiberg, Borut Toškan, Tomaž Verbic




59 Grofovsko 1 pri Murski Soboti

. 
Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije



Uredniški odbor
. 
Barbara Nadbath, glavna in odgovorna urednica

. 
Bojan Djuric, strokovni svetovalec

. 
Tomaž Fabec, pomocnik glavne urednice

. 
Nives Zupancic, oblikovalka zbirke 
in likovna urednica

. 
Vanja Celin, tehnicna urednica

. 
Matija Crešnar, clan

. 
Milan Sagadin, clan

. 
Maša Sakara Sucevic, clanica

. 
Katharina Zanier, clanica

. 
Bernarda Županek, clanica


Izdajatelj
. 
Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije

. 
Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana


Zanj
. 
Jernej Hudolin, generalni direktor


Avtorji
. 
Matjaž Novšak

. 
Arhej, d. o. o.

. 
Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica

. 
arhejdoo@siol.net

. 
Evgen Lazar

. 
Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije,

. 
Center za preventivno arheologijo

. 
Poljanska cesta 40, SI–1000 Ljubljana

. 
evgen.lazar@zvkds.si

. 
Samo Sankovic

. 
Pomurski muzej Murska Sobota

. 
Trubarjev drevored 4, SI–9000 Murska Sobota

. 
samo.sankovic@guest.arnes.si


Ostali avtorji
. 
Metka Culiberg

. 
Jadranska 17, SI-1000 Ljubljana

. 
meta.culiberg@gmail.com

. 
Tomaž Verbic

. 
Arhej, d. o. o.

. 
Cesta dveh cesarjev 15a, SI-1000 Ljubljana

. 
tomaz.verbic@guest.arnes.si

. 
Borut Toškan

. 
Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU

. 
Novi trg 5, SI–1000 Ljubljana

. 
borut.toskan@zrc–sazu.si


Recenzentki
. 
Biba Teržan

. 
Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta,

. 
Univerza v Ljubljani

. 
Aškerceva 2, SI–1000 Ljubljana

. 
Špela Karo

. 
Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije,

. 
Center za preventivno arheologijo

. 
Poljanska cesta 40, SI–1000 Ljubljana


Lektorici
. 
Martina Rotar (slovenšcina)


Oblikovanje in prelom
. 
Nives Zupancic


Tehnicna priprava publikacije
. 
Vanja Celin, Maja Jerala


Racunalniška obdelava in priprava slik
. 
Mate Božinovic, Evgen Lazar, Luka Šorli


Fotografije 
. 
Rafko Urankar, Jure Krajšek, Srecko Firšt


Nacrt najdišca
. 
Sašo Poglajen, Luka Šorli


Geodetske izmere
. 
Arhej, d.o.o.


Risbe predmetov
. 
Simona Tomažic, Larisa Skaleric


Fotografije predmetov
. 
David Badovinac 


Konservacija predmetov
. 
Jože Lorber, Matjaž Bizjak, Darja Ciric


Ljubljana, 2021
Spletna izdaja
Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplacne. 
http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige

Vse raziskave je omogocil DARS, d. d.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili 
v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI-ID 87042307
ISBN 978-961-6990-93-6 (PDF)


Vsebina

1

. 
Uvod Matjaž Novšak52

. 
Geologija in geomorfologija najdišca in okolice Tomaž Verbic73

. 
Nacin izkopavanj in potek del Matjaž Novšak114

. 
Prazgodovina Samo Sankovic19


. 
4.1 Bakrena doba 19

. 
4.2 Bronasta doba22

. 
4.3 Kultura Somogyvár–Vinkovci 22

. 
4.4 Horizont keramike s pramenastim okrasom22

. 
4.5 Pozna bronasta doba265
. 
Zgodnji srednji vek Evgen Lazar27



. 
5.1 Gradivo29

. 
5.2 Nacin izdelave keramike29

. 
5.3 Loncarska masa30

. 
5.4 Oblikovanje keramike30

. 
5.5 Trdota keramike31

. 
5.6 Nacini žganja31

. 
5.7 Tipološka razvrstitev keramike31

. 
5.8 Ostalo gradivo45

. 
5.9 Sklep456
. 
Analize47



. 
6.1 Analiza živalskih ostankov Borut Toškan47

. 
6.2 Analiza paleobotanicnega materiala 
   Metka Culiberg48

. 
6.3 Petrografski pregled kamnitih najdb Tomaž Verbic53

. 
6.4 Radiokarbonske analize Robert Huels, Alan Hogg547
. 
Sklep Matjaž Novšak, Evgen Lazar, Samo Sankovic578

. 
Literatura599

. 
Katalog stratigrafskih enot63



. 
9.1 Bakrena doba63

. 
9.2 Bronasta doba63

. 
9.3 Prazgodovina – neopredeljeno65

. 
9.4 Zgodnji srednji vek 65

. 
9.5 Casovno neopredeljene ostaline7110
. 
Katalog gradiva Samo Sankovic, Evgen Lazar73



. 
10.1 Prazgodovina74

. 
10.2 Zgodnji srednji vek96



1
 Uvod


Matjaž Novšak
Na obdelovalni ravnici z ledinskim imenom Grofovsko, neposredno ob južnem robu Murske Sobote, smo leta 2001 opravili arheološka izkopavanja na trasi murskoso­boške obvoznice. Najdišce sta odkrila Branko Kerman in Bojan Djuric s terenskim pregledom leto pred tem (Djuric, Kerman, Novšak 2000), raziskave je nadaljeval Branko Mušic z geofizikalnimi meritvami (Mušic 2000). Po sklenitvi pogodbe (DARS št. 291/2000) je pod koordi­nacijo ZVKD in konservatorskim nadzorom Ivana Tuška izkopavanja opravilo podjetje Arhej, d.o.o. Dela na tere­nu so potekala med 1. junijem in 8. avgustom leta 2001. Sodelovali so arheologi Josip Burmaz, Nikša Vujnovic in Simona Tomažic ter takrat še študentje Jožica Hrustel, Sašo Poglajen, Jure Krajšek, Otmar Kovac, Rafko Urankar, Žiga Cimerman, Benjamin Štular in Srecko Firšt. S strojno mehanizacijo so upravljali zaposleni podjetja Mešic, s.p., orodje pa so vihtela dekleta in fantje iz bližnjega okoli­ša. Poizkopavalna obdelava je potekala kampanjsko. V letu 2005 je nastalo diplomsko delo Evgena Lazarja, v katerem je pod mentorstvom Timoteja Knifica analiziral keramicno gradivo iz zgodnjesrednjeveških objektov. V naslednjih letih smo opravili še ostale potrebne postop­ke ter arhiv najdišca predali Pokrajinskemu muzeju v Murski Soboti.11  Avtorji in sodelavci so navedeni v kolofonu publikacije in vsem se zahvaljujem za vložen trud.
 
Raziskali smo površino 18.000 m2, na kateri smo odkrili ostanke naselbin iz bakrene ali zgodnje bronaste dobe in zgodnjega srednjega veka. Kljub intenzivnemu kmetijskemu obdelovanju teh površin se je ohranilo 59 vecinoma vkopa­nih struktur, od tega 42 shrambenih oz. bivalnih jam, 13 jam za kole, 3 kurišca in struktura zloženega kamenja.
Najdišce leži na ravnici, katere geološka podlaga je valo­vito prodnata, plitve kotanje med valovi pa so zapolnjene s pešcenimi nanosi (sl. 1-3). Slednji ne presegajo debeli­ne 10 cm. Na severnem delu najdišca je muljasta depresija. Predstavlja preostanek nekdanjega paleokorita, ki je pred poselitvijo meandriralo vzdolžno v severnem delu. Kasneje se je paleokorito postopoma premikalo proti severu (Verbic 2001; Novšak 2002, 27). Arheološke strukture so se prepo­znale šele pod 40 cm debelo ornico (površine so bile v mo­dernih casih globoko orane). Hodna površina med vkopi je bila unicena. Vecino z oranjem že poškodovanih vkopov smo našli v predelih dvignjene prodnate podlage, vkopi v muljasti depresiji pa so se bolje ohranili (sl. 4).
Odkrite ostanke lahko locimo na vsaj dve naselitveni fazi. Starejši, ki so se razprostirali predvsem na zahodnem delu najdišca, datirajo v bakreno dobo in bronasto dobo. Zgo­dnjesrednjeveške oz. zgodnjeslovanske smo našli predvsem na vzhodnem delu najdišca. V osrednjem delu so se struk­ture starejše in mlajše naselitvene faze deloma prekrivale.
Raziskavam, ki jih predstavljamo na tem mestu, so v letu 2002 sledila še izkopavanja vzhodno od lokalne ceste Mur­ska Sobota–Krog. Ekipa Pokrajinskega muzeja Murska So­bota je na površini 6.000 m2 ugotovila nadaljevanje zgo­dnjesrednjeveške poselitve iz druge polovice 7. stoletja in prve polovice 8. stoletja ter nekaj rimskodobnih struktur. Najdišce so poimenovali Grofovsko 2, rezultate pa predsta­vili v zvezku št. 22 serije AAS publikacij, kjer poleg ostalega najdemo tudi podroben arheološki oris prostora (Kerman 2011c, 7, 14, 52).22  Ker Kermanov oris zajema vso aktualno vedenje o obravnavanem prostoru, v tem zvezku teh podatkov ne podvajamo.

2
Geologija in geomorfologija najdišca in okolice


Tomaž Verbic
Najdišce se nahaja med Mursko Soboto in Krogom, trasa pa poteka v smeri vzhod–zahod. Sam regionalno geo­morfološki položaj najdišca je enak kot na drugih najdi­šcih med Bakovci in Rakicanom, ki smo jih tudi spremljali z geološkega oziroma sedimentološkega vidika. Podla­go na tem obmocju povsod predstavlja pešcen prod (z lecami in plastmi peska), ki ga je nasula Mura predvsem tekom viška zadnje poledenitve in deglaciacije v Alpah (22.000–15.000 let pred sedanjostjo). Casovne oprede­litve pešcenega proda prav iz te lokacije sicer nimamo, na navedeno obdobje pa logicno sklepamo glede na podatke iz drugih delov Slovenije in tudi sicer iz evrop­skega predalpskega prostora. V tem casu so ledeniki v doline nanesli ogromne kolicine kamninskega drobirja, ki so ga potem reke prenašale po porecju dolvodno. Zaradi taljenja ledu in zaradi povecane kolicine pada­vin tekom deglaciacije so bili pretoki rek vecji kot danes. Razpoložljivi material in tekoca voda kot transportni mehanizem sta rezultirala v nastanku obširnih prodnih zasipov. Mura je tedaj imela vodni režim, znacilen za ledeniško izcedne reke, široka dolina med Gorickim in Slovenskimi Goricami je dodatno omogocala prepleta­joc tok tedanje reke. Za prepletajoc recni tok so najbolj znacilne sedimentne oblike vzdolžne (longitudinalne) prodne sipine, ki so se oblikovale med aktivnimi recni­mi koriti. Bregovi vsakokratnega aktivnega korita so bili pešceno-prodnati, nekohezivni in zato zelo nestabilni. Aktivna recna korita so se zato neprestano premešcala. 
Prodnate sipine, ki nastajajo v prepletajocem se recnem toku, so razlicnih dimenzij, teoreticno jih uvršcamo v razlic­ne velikostne rede. Sipine 1. reda naj bi bile nekajkrat vecje kot sipine 2. reda itd. Vendar teorija v stohasticnih hidrodi­namicnih procesih, ob katerih se sipine odlagajo, velikokrat nima svojega zrcala na terenu. Na terenu smo opazili, da so manjše sipine široke le nekaj metrov, vecje pa vec kot 100 m.
Vzdolžne sipine tedanje Mure lahko smatramo kot geolo­ško osnovo za arheološke najdbe iz obdobij od mlajšega paleolitika naprej. Sipine smo lahko, poleg najdišca Grofo­vsko, v razlicnih presekih opazovali prakticno na vseh naj­dišcih med Bakovci in Rakicanom (Nova Tabla, Pod Kotom­-jug, Pod Kotom-sever, Kotare–Baza, Jezera, Za Rašcico, Krog–cesta). Njihovo generalno smer pogojuje odtocna smer Mure na tem obmocju, to je dolina med Gorickim in Slovenskimi Goricami.
Dna prodnih sipin so bila naknadno zapolnjena z razlicnimi sedimenti, ponekod je kasnejša sedimentacija dosegla tudi temena teh sipin. Najpogosteje smo kot zapolnitve opa­zovali poplavne sedimente, ki so nastajali ob poplavljanju Mure, prav tako pa ob poplavljanju manjših potokov. Kot poplavni sediment sta najbolj pogosta pesek in pešcen mulj. Nekatera dna sipin so zaradi svoje topografije funkcionirala kot potocna korita. Tod je voda vrezala svoje korito, ga širila na enem in zapolnjevala na drugem boku. V takih koritih je z bocnim odlaganjem nastajal predvsem cist pesek. Vseka­kor so ti naravni procesi potekali skozi vsa arheološka ob­dobja in neprestano spreminjali krajino, vecinoma v smislu cedalje vecje izravnanosti.
Clovekovi posegi v prostor so, predvsem v zadnjem stole­tju, rezultirali v nizu sprememb v naravnem okolju. Kot prvo moramo omeniti znižanje podtalnice kot posledico številnih posegov v prostor. S tem je vplival tudi na manjše vodotoke na površini. Z intenzivnim poljedelstvom, predvsem s strojno obdelavo kmetijskih površin po drugi svetovni vojni, je clovek dodatno posegel v naravni prostor. Relativno rahla tla na tem obmocju dovoljujejo zelo globoko oranje, s tem pa inten­zivno bocno premešcanje materiala iz topografsko višjih na nižje predele. Taka obdelava dodatno izravnava teren.
Današnji tok Mure je na številnih mestih reguliran s clo­vekovimi posegi in zato nima naravnih zakonitosti. Nekaj desetletij, mogoce stoletje nazaj, je bil njen tok tipicno me­andrirajoc. Stari meandri so v reliefu še zelo lepo ohranjeni. Sprememba iz pleistocenskega prepletajocega v holocen­ski meandrirajoc tok je posledica podnebnih in s tem tudi hidroloških sprememb ter tudi posledica nekoliko manjše kolicine erodibilnega materiala, ki je ostal v zgornjih delih alpskih dolin.
Glede casovne umestitve sedimentcijsko-erozijskih proce­sov lahko na podlagi spremljave najdišc na zgoraj omenje­nih lokacijah recemo, da se situacija spreminja od primera do primera. Medtem ko so bili aluvialni erozijsko-sedimen­tacijski procesi na obmocju najdišca Pod kotom-jug aktivni med in po arheoloških obdobjih, je situacija na sosednjem najdišcu Krog–cesta drugacna, vecina teh aktivnosti je tu starejša od arheoloških obdobij. Na najdišcu Nova tabla so številni dokazi za aluvialno aktivnost po anticnem obdobju, na najdišcu Za Rašcico pa menimo, da gre za istocasno po­plavljanje in sedimentacijo s strani vodnega toka in obdelo­vanje površine s strani nekdanjih prebivalcev.
Sedimenti na najdišcu Grofovsko v strukturnem, petrograf­skem, paleogeografskem in na splošno v facialnem smislu ne odstopajo od tistih, najdenih na drugih najdišcih med Bakovci in Rakicanom. Najdišce se razteza od ceste Murska Sobota–Krog proti zahodu in poteka po trasi današnje ce­ste, s katero je Murska Sobota povezana z avtocesto. Pro­dne sipine na tem obmocju imajo smer 250 stopinj in so torej skoraj vzporedne s traso najdišca, ki poteka približno v smeri vzhod–zahod.
V vzhodnem delu izkopnega polja je pleistocenska napla­vina Mure, pešcen prod, prakticno na površini, pomešan je z ornico oziroma obdelovalnim horizontom Ap. V sondi 1 je pešcen prod prekrit z drobnozrnatim peskom. Vidno je onduliranje površine pešcenega proda. Ta valovitost je ver­jetno posledica dveh nekdanjih manjših potocnih korit, ki sta bili ujeti na dnu prodne sipine (sl. 5).
V sondi 2 lahko opazujemo vrh prodne sipine, ki se proti severu naglo spusti proti dnu, tu so se nanj usedali pešceni in muljasti sedimenti (sl. 6, 7). 
Sipine imajo smer 250, trasa pa 270 stopinj, med seboj okle­pata le majhen kot. Pregib je strm in nakazuje na erozijski nastanek. Dno sipine je najprej zapolnjeno s peskom, ki je bil odložen v aluvialnem okolju. Nad peskom je pešcen mulj temno sive barve (5Y4/1), ki se je zelo verjetno odlagal v stojeci vodi, nekakšni mrtvici, mrtvem rokavu. Taki mrtvi ro­kavi so bili ugotovljeni na vec najdišcih v Prekmurju in vedno na dnu prodnih sipin – topografskih depresij. Casovno so zapolnitve teh mrtvih rokavov lahko razlicne – ponekod so mlajše ali istocasne kakor poselitve (Nova Tabla – rimsko obdobje), ponekod pa starejše (Pod kotom-sever). Moja opazovanja na tem najdišcu niso omogocala nedvomne casovne opredelitve nastanka tega sedimenta.
V 13. vrsti kvadrantov je bila preko pregiba z vrha proti dnu prodne sipine izkopana sonda (sl. 8, 9). Profil sonde prika­zuje sl. 10.
Glede na najdbo odlomka keramike sklepamo, da je vsaj del zapolnitve nastal med arheološkimi poselitvami tega obmo­cja ali kasneje. Plasti 4–6 so nedvomno recne oz. potocne. Plasti 2 in 3 sta se akumulirali v relativno stojeci vodi, mrtvici, ki jo je voda preplavila le obcasno, mogoce nekajkrat letno. Prodniki v tej plasti izvirajo z vrha prodne sipine in so od tam izprani.
Sprijet žgani material
Na najdišcu smo našli nekaj kosov sprijetega materiala z makroskopskimi znaki, ki utegnejo nakazovati ožganost oz. izpostavljenost visokim temperaturam. Za petrografsko analizo smo vzeli štiri vzorce. Glede na petrografska opazo­vanja lahko recemo, da je bil material res izpostavljen visoki temperaturi, zrna so vidno ožgana; material po strukturi pri­pada muljastemu pesku, po sestavi prevladuje kremen; ne gre za žlindro (kovinsko), nedvomno je sestava nekovinska v vec kakor 90  %; ne moremo trditi, da gre za kakršnokoli namensko žganje.
3
Nacin izkopavanj in potek del 


Matjaž Novšak
Na najdišcu Grofovsko 1 smo sledili metodologiji, ki jo je leta 1999 za obsežna ravninska najdišca z okrnjeno vertikalno stratigrafijo in s sporadicnimi odkritji uvedel SAAS na Novi Tabli (Guštin 2002). Še leto pred tem smo obsežna plana najdišca v celoti prekopavali rocno. Ko pa se je na prekmurskih ravnicah izkazalo, da gre za izredno obsežne površine z raznovrstnim arheološkim potencialom, je klasicno metodo rocnega izkopa s to­talno artefaktno kolekcijo na manjšem arealu izpodrinila destruktivnejša metoda, ki zajame obsežnejše površine.
Krovne preorane plasti so bile odstranjene strojno (sl. 11). Zbiralne enote so zaradi predeponiranja najdb (prvic z glo­bokim oranjem, drugic pa z bagrskim odkrivanjem) smisel­no velike (v našem primeru 10 × 10 m; sl. 12). Rocno so izkopane intaktne plasti in vkopane strukture (sl. 13, 14), ki se obicajno zaznajo šele na stiku z geološko podlago. Pol­nila vkopanih jam ali stojk so vzorcena z vsaj 10-odstotnim odvzemom polnil, ki smo jih pregledali z mokrim sejanjem.
Strategijo odkrivanja na tako velikih površinah narekuje tudi omejitev znotraj odkupljene trase. Najdišce se odkriva po linijah z vmesnimi deponijami (na Grofovskem smo traso razdelili na štiri vzdolžne pasove), ki se naknadno prestavijo na že raziskani pas (sl. 15). Ker nimamo možnosti hkratnega vpogleda na celotno površino, je toliko pomembnejši del dokumentacije natancna geodetska izmera. Prav na prek­murskih avtocestnih najdišcih se je tovrstno dokumentiranje uveljavilo kot obvezen del arheološke prakse. Geodetsko dokumentiranje je bilo izvedeno v takrat veljavnem držav­nem koordinatnem sistemu D-48 (imenovan tudi Gauss Kruegerjev sistem). Navezovalne tocke, iz katerih je bilo iz­vršeno dokumentiranje, so bile dolocene z GPS metodo in na podlagi transformacijskih parametrov transformirane v omenjeni sistem. Kot dodatek k celostnemu vpogledu na najdišce pa je ekipa Rafko Urankar, Jure Krajšek in Otmar Kovac redno opravljala vertikalno in poševno fotografiranje terena s pomocjo helioplana (sl. 16-18).
4
Prazgodovina*


Samo Sankovic
Na najdišcu so bili odkriti ostanki iz bakrene in bronaste dobe. Medtem ko je bila bakrenodobna poselitev precej skromna, zastopana samo z eno jamo, je bilo ostankov iz bronaste dobe in zgodnjega srednjega veka precej vec (sl. 19). Na najdišcu ni ohranjene hodne površine iz nobenega obdobja poselitve, zato stratigrafski odnosi niso jasni. Ker nivojev, s katerih so bile jame vkopane, ni (podobno je na vecini prekmurskih najdišc), je kronolo­ška delitev izpeljana predvsem na osnovi najdb. 
Sledovi prazgodovinske poselitve se kažejo kot jame, razpr­šene po skoraj celotni površini najdišca, ki pa jih ne moremo natancno razložiti. So pa dokaz, da je obstajala naselbina, ki je bila najbrž delno unicena z globokim oranjem. Edino pod plastjo SE 50, ki ni bila v celoti izkopana (sega izven izkopnega polja), bi lahko domnevali objekt s pripadajocim kurišcem (SE 136). 
Najvec prazgodovinskih ostankov na najdišcu je bilo iz zgo­dnje bronaste dobe. Vecinoma gre za vkope manjših ali vecjih jam v geološke plasti, razpršene po skoraj celotnem najdišcu. Le zahodni del najdišca je bil brez kakršnihkoli sle­dov, na vzhodnem delu pa so bile na razdalji manj kakor sto metrov od vzhodnega roba izkopnega polja samo zgodnje­srednjeveške in neopredeljive vkopane arheološke ostaline.
Jame so ohranjene zelo plitvo, zato domnevamo, da jih je bilo nekaj že unicenih in jih ne moremo smiselno povezati v tlorisne zasnove objektov. Pri vseh gre, z izjemo ene vecje plasti in dveh kurišc, za jame, vkopane v geološke plasti, tako naplavinske kakor tudi v geološko prodnato osnovo. Ker pa posamezne casovno locljive jame nimajo jasne stra­tigrafske lege, tako kakor na vecini prekmurskih najdišc so namrec vkopane iz nekdanje hodne površine, ki ni ohranje­na, zgornji deli jam pa so uniceni, tako da jih je bilo težko lociti po posameznih obdobjih. Še posebej je to veljalo v primerih, ko je prst, ki je zapolnjevala jame, vsebovala samo nekaj majhnih košckov loncenine ali pa je bila brez najdb. Nekaj jam (SE 149, SE 155 in SE 156) je vsebovalo tako majh­no in netipicno kolicino prazgodovinske keramike, da jih nismo mogli natancneje opredeliti, pripisali smo jih na splo­šno prazgodovinskemu obdobju.
Prazgodovinsko poselitev smo poskusili lociti na skromno bakrenodobno in intenzivnejšo bronastodobno, v kateri so se pokazale tri faze poselitve. Arheološki ostanki, najdbe, primerjalna analiza keramike in casovna umestitev poselitve so, razdeljeni po posameznih obdobjih, opisani v nadalj­njem besedilu.
4.1 
Bakrena doba 


Najstarejše najdbe izvirajo iz bakrene dobe. Nekaj jih je bilo v ilovnati plasti, ki je ležala tik pod ornico (SE 20; G1). V jami SE 139 sta bila med bronastodobno loncenino tudi odlomek ostenja posode, okrašene z brazdastimi vrezi, in glinena za­jemalka (G113 in G121). Kot zanesljivo bakrenodobno smo lahko oznacili le eno vecjo, vendar plitvo jamo SE 145. V njej so bili odlomki loncenine, med njimi dva okrašena z vbodi in brazdastimi vbodi (G2–3). Tudi jamo SE 132, ki leži 150 m vzhodno, smo na podlagi primerjave loncenine in podob­nih faktur keramike pripisali temu obdobju.
Odlomek G2, okrašen z vodoravno vrsto vbodov, je bil naj­brž del sklede na visoki nogi, kakršne poznamo z mnogih prekmurskih najdišc in tudi od drugod. Gre za tipicno poso­do lasinjske kulture s primerjavami na bližnjih najdišcih: na Bukovnici (Šavel 2006, 19), v Zagoncah (Kavur 2006, kat. št. 1), Ivankovcih (Tušek, Kavur 2011, G114–118, G164–165 idr.), Sodolku (Kavur et al. 2006, 9) in drugih.
Odlomek posode G1 je okrašen z vzporednimi vrezi v slogu lasinjskih posod, denimo na posodah iz Bukovnice (Šavel 2006, 17–18, 20, 23), Šafarskega (Šavel 2006, 27, 30–33), najdišca Pri Muri (Šavel 2008, kat. št. 10, 22–23, 26 idr.), Zagonc (Kavur 2006, kat. št. 5) in Ivankovcev (Tušek, Kavur 2011, G39, G41–43).
Primerjave okrasu brazdastega vreza na skledi G3 in od­lomku posode G113 ni treba iskati dalec. Na grobišcu Pod Kotom-jug, izredno bogatem z najrazlicnejšimi posodami, ki so bile uporabljene vecinoma kot žare, najdemo podob­ne okrase na razlicnih tipih posod (Šavel 2009, G20, G38, G160, G170 idr.). Na podlagi primerjav z loncenino s slo­venskih, madžarskih, avstrijskih in hrvaških najdišc so poso­de opredeljene v kulturno skupino keramike z brazdastim vrezom, kamor sodita tudi naša odlomka, in tako je jama SE 145 okvirno datirana v sredino 4. tisocletja pr. n. št.
4.2 
Bronasta doba


Najvec ostalin na najdišcu je bilo poleg zgodnjesrednje­veških iz zgodnje bronaste dobe. Vecinoma gre za vkope manjših ali vecjih jam, zgošcenih predvsem na osrednjem delu najdišca. Vecina odkritih jam je plitvo ohranjena, precej pa jih je bilo najbrž unicenih, zato jih ne moremo smiselno povezati v tlorisne zasnove objektov.
4.3 
Kultura Somogyvár–Vinkovci 


Casovno izpovedne in dolocljive so prevladujoce keramicne najdbe, zgodnjebronastodobne lahko razdelimo v dva ca­sovna horizonta: starejši obsega zacetek bronaste dobe, z najdbami kulture Somogyvár–Vinkovci, mlajši pa keramiko s pramenastim okrasom.
Kulturno pripadnost kulturi Somogyvár–Vinkovci kažejo najdbe iz jame SE 143 (G122) in nekoliko mlajše jame SE 139. Med oblikami prepoznamo vrc (G122) in v celoti ohranjen lonec s kratkim razclenjenim vodoravnim rebrom na preho­du vratu v rame posode (G108; sl. 20). Podobna sta lonca G106 in G107, ki pa ju moramo glede na glino z grobimi primesmi, iz katere sta bila narejena, umestiti v horizont pra­menaste keramike (glej poglavje 4.4 Horizont keramike s pramenastim okrasom).
Vrc G122 je podoben manjšim vrcem z bližnjega najdišca Za Rašcico (Šavel, Sankovic 2010, sl. 28: 2). Bondárjeva je podob­ne vrcke z najdišca Börzönce blizu Nagykanizse na Madžar­skem uvrstila v tip B/3 (Bondár 1995, Fig. 16: B3). Primerljivi so tudi na Založnici in Partih na Ljubljanskem barju (Velušcek, Cufar 2003, t. 12: 6; Harej 1987, t. 3: 6, t. 5: 4, 12 idr.).
Dobre primerjave je najti tudi trebušastemu loncu z vo­doravnim, s prsti razclenjenim rebrom na prehodu v dolg stožcast vrat (G108; sl. 20). Podobnega, razlika je le ta, da ima rebro okoli celotnega oboda, najdemo na bližnji Rašcici (Šavel, Sankovic 2010, sl. 26: 604). Veliko odlomkov loncev s podobnim kratkim vodoravnim rebrom na ramenu je naj­denih tudi v Börzöncah na Madžarskem (Bondár 1995, Pl. 124: 18, 20, Pl. 158: 248 idr.).
Vsa zgoraj omenjena najdišca sodijo v kulturo Somogyvár–Vinkovci, kateri lahko na podlagi primerjalne analize lon­cenine pripišemo tudi naše najdišce, in sicer jamo SE 143. Radiokarbonska analiza oglja iz te jame daje 95,4-odstotno zanesljiv podatek za cas med okvirno 2465 in 2234 pr. n. št.33 SE 143: Radiokarbonska starost: BP 3884 ± 31. 1S razpon (verjetnost 68,3 %): cal BC 2455–2420 (verjetnost 19,8 %), 2404–2358 (verjetnost 26,6 %), 2354–2330 (verjetnost 14,3 %), 2322–2310 (verjetnost 7,5 %). 2S razpon (verjetnost 95,4 %): cal BC 2465–2286 (verjetnost 93,5 %), 2247–2234 (verjetnost 1,9 %).
 V jami SE 139 je bilo nekaj odlomkov keramike, ki po našem mnenju prav tako pripadajo kulturi Somogyvár–Vinkovci, vendar kaže vecina keramike mlajše znacilnosti. Vseeno pa lahko na podlagi naše analize ceprav skromnega keramic­nega gradiva in radiokarbonskega datuma sklenemo, da je bilo to obmocje poseljeno med 25. in 23. stoletjem pr. n. št. Poleg Rašcice, Bratoncev in Pinc (Šavel, Sankovic 2010; Guštin, Zorko 2010; Sankovic 2010, 92, sl. 1) nam najdbe z našega najdišca dopolnjujejo sliko poselitve Prekmurja v za­cetnem obdobju bronaste dobe.
4.4 
Horizont keramike 
s pramenastim okrasom


Poleg obravnavanih najdb z zacetka bronaste dobe je naj­vec prazgodovinskih jam in posledicno najdb iz casa razvite zgodnje bronaste dobe in delno srednje bronaste dobe, saj so vsebovale loncenino z okrasom odtisnjenega pramena.
Na podlagi pregleda loncenine in v nekaterih primerih tudi lege posameznih jam smo temu obdobju pripisali najd­be iz plasti SE 50, vec jam in jam za kole (SE 116, SE 139, SE 140, SE 141, SE 144, SE 151 in SE 159) ter iz enega kurišca (SE 136). 
Plast SE 50 (v zgornjem delu je bila na podlagi zgostitve ke­ramike izlocena SE 52), ki je prekrivala nekaj jam, je segala preko severnega roba izkopnega polja. Nekaj jam pod njo bi lahko v zahodnem delu orisovalo tloris delno unicene­ga objekta (jami SE 144 in SE 159) s pripadajocim kurišcem (SE 136). Možno je torej, da je na tem mestu stal objekt z za­cetka bronaste dobe, po njegovem propadu pa je bil prekrit z odpadno keramiko za izravnavo terena. Na drugih delih najdišca vidnih tlorisov stavb nismo zasledili. 
Na tem obmocju najdišca torej lahko domnevamo naselbi­no iz obdobja pramenaste keramike.
Horizont pramenaste keramike vglavnem zastopajo kera­micne najdbe, kolicinsko izstopa plast SE 50 s preko 3000 kosi zelo fragmentirane keramike. V jamah je bilo najdb ve­liko manj (na primer v jami SE 139 je bilo najdenih 184 kosov, v jami SE 116 pa 166 kosov itn.).
Najvec je odlomkov posod z lijakastimi vratovi, ki so lahko bolj (npr. G10, G17, G18, G106, G107 idr.) ali manj izvihani (npr. G5, G37, G57, G61, G63 idr.), redkeje navpicni (G67, G68). Edini v celoti ohranjeni lonec ima lijakast vrat in krat­ko rame, ki z izrazitim klekom prehaja v trebuh (G123; sl. 21, 22). Eden redkih boljše ohranjenih loncev ima podoben mocno izvihan lijakast vrat, ki prav tako kakor pri prejšnjem presega najvecji obod bolj zaobljenega trupa (G84). Lonec ima tudi kratko vodoravno rebro na prehodu v rame po­sode, podobno tudi odlomek G70. Ta dva in tudi nekateri drugi lonci so na vratovih okrašeni z odtisi pramenov, lahko z vodoravnimi odtisi (G27, G28) ali pa kombinacijo vodo­ravnih in valovitih (npr. G25, G26, G84 in G85; sl. 23).
Nekaj je loncev z izrazito navzven uslocenimi ustji (G40, G95, G100).
Dno z ostenjem posode, okrašeno z navpicnim metlice­njem, pripada vecjemu loncu ali pitosu (G124).
Tipicna oblika horizonta pramenaste keramike so kroglasti vrci z lijakastimi ustji. Posode so zelo fragmentirane, zato smo jih le na podlagi velikosti locili od loncev, ki so veci­noma vecji. Vrci imajo trakaste rocaje, ki povezujejo vrat z ramenom posod (G8, G9, G19, G29, G88, G90), ali pa majhne tunelaste rocaje na prehodu vratu v rame posode (G16). Rocaji so lahko okrašeni s prameni (npr. G16, G111 idr.). Pri dveh zaradi fragmentiranosti in obrabe ornamenta ne moremo z gotovostjo trditi, ali gre za odtis pramena ali posamezne odtise vrvice (G19 in G110). Vratovi vrcev in loncev so pogosto okrašeni z odtisom pramena, bodisi z odtisom vec vodoravnih pramenov (G11, G21, G87 idr.) ali kombinacijo odtisov vodoravnih in valovitih pramenov (G12, G14, G15, G86). Ti prameni so lahko pet- (G11), šest- (G20, G27, G54), sedem- (G18, G24), deset- (G53) ali celo dvanajsttracni (G26). Pri nekaterih posodah so bili odtisi na vratu posode narejeni z razlicno širokimi prameni, tako je na primer na loncu G84 vodoravni narejen s sedem-, valovnica pa s šesttracnim, na G85 pa vodoravni pas z osem-, valov­nica pa s sedemtracnim pramenom.
Med loncenino z našega najdišca so sklede in skodele pre­cej maloštevilne. Posebnost predstavlja skleda G7 z navzven izvihanim robom ustja, okrašena z odtisnjenima prameno­ma. Vec je odlomkov skled z navznoter uslocenim zgornjim delom ostenja. G44 in G92 imata preprosti zaobljeni ustji. Skledi G6 in G80 imata ustje v obliki crke T, G78 pa ima ustje na notranji strani odebeljeno. Vecja G77 in manjša skleda G79 imata vodoravno kaneluro tik pod robom ustja.
Zastopani sta tudi dve skodeli z rocajema (G76 in G82).
V plasti SE 50 so bili najdeni odlomki ostenja in rocajev pi­tosov (G46, G47, G48). Tovrstne posode imajo praviloma lijakast vrat ter dva ali štiri rocaje na najširšem delu trupa.
Vse posode so izdelane prostorocno, žgane pa v razlicnih razmerah. Lonci so redukcijsko, oksidacijsko in nekontroli­rano žgani. Opaziti pa je, da je vecina z odtisi pramenov okrašenih posod žgana redukcijsko, ima namrec temno sivo do crno površino. Enako velja za okrašene vrce, ki imajo vecji delež posod žganih v redukcijskih razmerah.
Loncarske gline nismo podrobno analizirali, smo pa opazili, da so, kar zadeva velikosti primesi, pri izdelavi posod upo­rabljali dve razlicni loncarski glini. Za vecje posode, pitose in neokrašene lonce so uporabljali zelo grobo loncarsko gline­no maso, ki je imela tudi vecje primesi, predvsem majhne kamencke, ki niso bili vglajeni v stene, tako da je površina zelo groba in hrapava (npr. G46–47). Zgoraj omenjeni okrašeni redukcijsko žgani lonci in vrci so izdelani iz finejše gline in imajo vecinoma gladke površine (npr. G21, G25–29, G84 idr.).
Na obmocju južno od Murske Sobote so najdišca iz zgo­dnje bronaste dobe z loncenino podobnih oblik in okrasov z odtisi vrvice na vratovih in rocajih posod zelo pogosta. Na nekaterih so bili ugotovljeni bogatejši ostanki iz tega obdo­bja, na drugih pa samo posamezne posode. Od jugozaho­da proti severovzhodu si sledijo: Pod Kotom-jug (Sankovic 2009), Pod Kotom-cesta (Tušek 2010), Pod Kotom-sever (Kerman 2003), Za Rašcico (Šavel, Sankovic 2010), Kotare–krogi (Kerman 2011b) in Nova Tabla (Guštin 2003; Guštin 2005). Nekoliko severno od teh najdišc, odkritih na poteku avtoceste južno od Murske Sobote, leži naše najdišce Gro­fovsko (glej sl. 1 pri Sankovic 2010). 
Vendar so zgoraj našteta najdišca le na prvi pogled ena­ka Grofovskemu, natancneje gledano je namrec primerljivo le najdišce Nova Tabla, na katerem je zastopana tudi kera­mika s pramenastim okrasom (glej npr. Sankovic 2010, t. 4: 1). Najdišci Pod Kotom-jug in Kotare–Baza (Sankovic 2009; Kerman 2011a) imata sorodne oblike posod, a sta starejši, saj nekatere najdbe keramike sodijo v starejšo kulturo Ki­sapostag. Naše najdišce moramo na podlagi primerjav in radiokarbonskih datacij pripisati mlajšemu obdobju.
Dobre primerjave najdemo številnim posodam. Vrc s troj­nim vodoravnim pramenastim okrasom na vratu, podoben našim G11, G21 in G87, je bil najden v Vindiji na Hrva­škem. Markovic ga postavlja v stopnjo A–1 klasicne licen­skokeramicne kulture (Markovic 2003, 128, t. 7: 1 in 1a). Vrc ima našim (G13, G29) podoben pramenast okras na rocaju. Podobne okrase zasledimo tudi na ustjih posod s kolišc pri Igu (Korošec 1957, t. 1: 1) in Podgoraci v Slavoniji (Majnaric Pandžic 1977, t. 1: 1, t. 2: 1–6 idr.). 
Na Grofovskem je pogost okras na vratovih posod odtis pra­mena, spletenega iz zelo tanke vrvice. Izveden je tako, da je med dvema vodoravnima pasovoma valovit odtis pramena (G25, G26, G84–86). Enako okrašeno ustje imajo lonci iz Nove Table (Sankovic 2010, t. 4: 1), Slivnice (Strmcnik Gulic 2001, sl. 6), Grabrovca in Koprivnickega Ivanca–Piškornice (Markovic 2003, t. 8: 1 in 10: 1–2). Iz Koprivnickega Ivanca–Piškornice izvirata celi posodi, podobni našemu najboljše ohranjenemu loncu s tovrstnim okrasom (G84). Markovic jih datira v stopnjo A–1 in A–2 klasicne licenskokeramicne kulture (Markovic 2003, 128, t. 10: 3–4).
Vrcu z majhnim rocajem na prehodu vratu v rame posode (G29) je najti podobnega v Grabrovcu (Markovic 2003, t. 9: 2), še manjšim tunelastim rocajem, kakršen je na primer naš G16, pa na loncu iz Notranjih goric (Korošec 1957, sl. 1: 1) ter loncu iz Koprivnickega Ivanca (Markovic 2003, t. 10: 1).
Navpicne odtise pramenov na rocajih (G16, G29, G49 in G111) ima vrc iz Slivnice (Dular 1999, sl. 2: 5), Grabrovca in Koprivnickega Ivanca, kjer je prvi opredeljen v stopnjo A–1, drugi pa v stopnjo A–2 klasicne licenskokeramicne kulture (Markovic 2003, t. 8: 2 in t. 10: 5) ter Podgoracu (Majnaric Pandžic 1977, t. 1: 1, t. 2: 1, 6). 
Izrazito bikonicno oblikovan loncek G114 je podoben obli­kam nekaterih vrcev, kakršen je na primer vrc iz Gušca (Maj­naric Pandžic 1976, t. II).
Skleda G7 z izvihanim in z odtisoma pramenov okrašenim ustjem je podobna posodi, najdeni v jami I s pramenasto keramiko na najdišcu Draßburg na Gradišcanskem in naj­dišcu Vesele na Slovaškem, ki pripada kulturi Madarovce (Benkovsky Pivovarová 1972, Abb. 3: 3 in Abb. 5: 1).
Odlomek ostenja, okrašen z navpicnim metlicenjem (G124), je bil najbrž del vecjega lonca z ovalnim ali s kroglastim tru­pom in lijakastim vratom, kakršna sta dva z Grabrovca (Mar­kovic 2003, t. 9), in sodi med znacilne oblike grobe keramike v casu horizonta pramenaste keramike.
Arheološki ostanki (jame, kurišce in vecja plast) iz obdobja horizonta pramenaste keramike niso prevec izpovedni, smi­selnih tlorisnih zasnov objektov prav tako ni zaznati. Tudi tipološko dolocljivih in izpovednih najdb ni veliko, smo pa poselitev iz tega obdobja lahko natancno umestili z zgoraj navedenimi primerjavami, na voljo pa imamo tudi vec radio­karbonskih analiz oglja, na podlagi katerih lahko sklepamo na casovni razpon od 19. do 16. stoletja pr. n. št. Analiza je poka­zala, da je najstarejša jama SE 139 (1883–1773 cal BC (1S–68,2 %) oz. 1911–1744 cal BC (2S–95,4 %). Jama vsebuje tipicne oblike posod, znacilne za kulturo pramenaste keramike, vrce in lonce z lijakastimi vratovi (G83–87, G90–91 idr.), od katerih so nekateri okrašeni z odtisi pramenov. V njej pa je bil naj­den tudi cel lonec s kratkim vodoravnim razclenjenim rebrom (G108, ki kaže sorodnost s starejšo kulturo Somogyvár–Vin­kovci. Datuma analiz iz jame SE 116 in kurišca SE 136 sta so­casna (SE 116: 1864–1691 cal BC (1S–68,3 %) oz. 1878–1686 cal BC (2S–95,4 %); SE 136: 1756–1689 cal BC (1S–68,2 %) oz. 1875–1665 cal BC (2S–95,4 %). Najdbe niso izpovedne, jama SE 116 je imela samo nekaj odlomkov ustij loncev, ostenje in dno posode (G65–69), medtem ko je kurišce SE 136 vsebo­valo tudi en odlomek lonca, okrašenega s kratkim vodorav­nim rebrom na prehodu vratu v rame posode in odtisom pramena (G70) ter vrc (G71). Ta datuma se lepo ujemata z edinim z najdišca Podgorac–Breške (1880–1610 cal BC (1S–66 %); Majnaric Pandžic 1977, 74 in Forenbaher 1993, 251, t. 1). Veliko podobnosti z našo keramiko je zaslediti v oblikah in okrasju, kakor smo zapisali že zgoraj v primerjalni analizi ke­ramike. Najmlajši radiokarbonski datum ima SE 50, ki je tudi stratigrafsko mlajša od nekaterih jam s pramenasto keramiko in prej omenjenega kurišca SE 136, saj leži nad njimi (SE 50: 1681–1600 cal BC (1S–68,3 %) oz. 1685–1525 cal BC (2S–95,4 %). Z najdbami najbogatejša plast je vsebovala veliko odlom­kov keramike, zastopani so vsi tipi posod, vrci (G16, G19, G21 idr.), lonci (G25, G26, G30–43 idr.), pitosi (G46–48), sklede in skodele (G77–80, G82). 
Ceprav so najdbe skromne, se nam zdi pomembno, da med vrvicastimi okrasi na našem najdišcu popolnoma prevladuje pramenast okras. To dejstvo nam skupaj z radiokarbonskimi datumi kaže, da Grofovskega ne moremo povsem enaciti z bližnjimi najdišci, kakršni sta Pod Kotom-jug in Kotare–Krogi. Obe sta opredeljeni v nekoliko starejšo kulturo Kisapostag, ki ima sicer sorodne ali skoraj enake oblike in okrase. Najd­be na najdišcu Grofovsko po našem mnenju kažejo, da je kulturo Kisapostag s preprostejšimi odtisi enojnih vrvic na vratovih posod v Prekmurju v 19. ali 18. stoletju pr. n. št. nasledil fenomen pramenaste keramike z enakimi oblikami posod, vendar okrasi odtisnjenega pramena, ki obstaja do konca 17., ali tudi še v 16. stoletju pr. n. št.
4.5 
Pozna bronasta doba


Na osrednjem delu najdišca smo na razdalji manj kakor me­ter eno od druge našli dve manjši jami (SE 152 in SE 154). V prsteh, ki ju je zapolnjevala, smo našli vecinoma odlomke vecje posode (G126–127), ki je že po vrsti gline in preseku odlomkov odstopala od ostalih, najdenih v prazgodovin­skih plasteh. Vecjo posodo smo opredelili kot pitos, kate­rega okras ima dobre primerjave na razlicnih tipih posod v Dolnjem Lakošu, predvsem pa je podoben kosom dveh vecjih posod (npr. Dular et al. 2002, t. 13: 2 in t. 21: 6), od katerih je ena enaka v celoti ohranjenemu pitosu z najdišca Magyaród–Hidvégpuszta iz Madžarske (Dular et al. 2002, sl. 27: 1). 
Oloris pri Dolnjem Lakošu je opredeljen v srednjo, verjetne­je pa v pozno bronasto dobo ali stopnji Bd D–Ha A1 (Dular et al. 2002, 173). Pitos in jami lahko po našem mnenju pri­pišemo istemu obdobju.
5
Zgodnji srednji vek


Evgen Lazar
Zgodnjesrednjeveška naselbina, ki se je ohranila v obliki zgodnjesrednjeveških jam, se je razprostirala na vzhodnem in osrednjem delu izkopnega polja. V osrednjem delu sta se obmocji bronastodobne in zgodnjesrednjeveške poselitve­ne faze deloma prekrivali (sl. 24).
Zgodnjesrednjeveške jame (vkopi, objekti) so bile nepra­vilnih oblik in so bile odkrite v dveh vecjih skupinah. Prva skupina jam se je nahajala na skrajnem vzhodnem koncu izkopnega polja (kv. A4–6, B4–6, C3–8), to so jame SE 101, SE 102, SE 105, SE 106, SE 107, SE 108, SE 109, SE 124, SE 125 in SE 127. Del jih je bilo verjetno stojk SE 102, SE 103, kate­rih polnilo ni vsebovalo najdb. Stratigrafska enota 128 pa je interpretirana kot zgostitev kamnov. Tako lahko na podlagi njihove lokacije samo domnevamo, da so bile del zgodnje­srednjeveške naselbine, saj njihova razvrstitev ne kaže tlori­sne zasnove, ki bi kazala na obstoj objekta na tem obmocju.
Druga velika koncentracija zgodnjesrednjeveških jam je bila odkrita 70 m zahodneje, na obmocju kvadrantov A15–22, B16–23 in C17–23. To skupino jam so sestavljale SE 111, SE 112, SE 113, SE 114, SE 117, SE 119, SE 120, SE 121, SE 122, SE 127, SE 129, SE 133, SE 134, SE 135 in SE 150, ki jih je bilo mogoce razdeliti na tri dele. Prvi, vzhodni del so sestavlja­le jame SE 111, SE 112, SE 113, SE 114, SE 117, SE 120, SE 127 in SE 129, drugi, srednji del, ki se je nahajal nekoliko zahodne­je, jame SE 121, SE 133, SE 134 in SE 135, tretji, zahodni del pa jame SE 119, SE 122 in SE 150. Objekta SE 123 in SE 137 sta bila nekoliko odmaknjena od skupine in sta bila vkopana tik ob vzhodnem robu muljaste depresije SE 21, v kvadrantih A26, C25–26. Objekt SE 110 je bil vkopan med prvo in drugo sku­pino, v kvadrantih C11–12. Edini zgodnjesrednjeveški objekt, odkrit v skrajnem zahodnem delu najdišca, je objekt SE 148 v kvadrantih A–B44. 
Na podlagi tlorisov in presekov jam ter analogij z bližnjih in bolj oddaljenih zgodnjesrednjeveških naselbinskih najdišc smo ugotovlili, da je na najdišcu na Grofovskem mogoce razlikovati dva tipa jam oz. objektov. V prvo skupino lahko štejemo jame, ki kažejo znake bivanja–zemljanke ali polze­mljanke, drugo skupino jam pa predstavljajo jame, ki so ra­bile kot pomožni objekti stanovanjskih objektov. 
V prvi, vzhodni skupini sta bila takšna dva stanovanjska objekta z nekaj spremljevalnimi objekti. Gre za zemljan­ki, ki sta imeli razlicna tlorisa. Zemljanka SE 106 je imela podolgovat, ovalen tloris, ki se na sredini nekoliko zoži. Na bivalni znacaj te jame kažejo predvsem velikost in oblika tlorisa, pa tudi gradivo, najdeno v njej, in tudi ognjišce oz. kurišce, ki je bilo odkrito v neposredni bližini. Zemljanka SE 126 pa je imela nepravilen tloris, kar je verjetno posledica dolgotrajnega unicevanja z oranjem. Prvotna oblika tlorisa zemljanke SE 126 je bila verjetno pravokotna z zaobljenimi vogali. Na to kaže predvsem profil ohranjenega dna, ki je v širšem delu nekoliko poglobljen in vsebuje ostanke ognjišca oz. kurišca. V drugi skupini sta prav tako kakor v prvi dve jami zanesljivo stanovanjska objekta oz. zemljanki. Imeli sta podobna tlorisa kakor jami v prvi skupini. Tako je imela jama SE 114 podoben tloris kakor jama SE 126, le da je bila neko­liko manjša. Jama SE 135 pa je imela podoben tloris kakor jama SE 106. Razlikovali sta se le po tem, da jama SE 135 ni imela zožitve na sredini in je bila nekoliko bolj zaoblje­na. Poleg jam, ki jih razlagamo kot stanovanjske objekte, je bila odkrita še ena jama, za katero lahko domnevamo, da je predstavljala bivališce. Jama SE 137 je bila namrec odkrita na obmocju, kjer ni bilo drugih zgodnjesrednjeveških jam. Tako je predstavljala edino vecjo jamo, okoli katere ni bilo drugih manjših jam. Na podlagi tlorisa, profila in najdenega gradiva pa je kazala podobnosti z zemljankama SE 106 in SE 135. Glede oblike in velikosti tlorisov pa je vprašljiva na­membnost jam SE 102, SE 112, SE 122 in SE 127, verjetno so rabile kot pomožni objekti. 
Na podlagi oblike tlorisov smo na najdišcu Grofovsko ugo­tovili tri tipe objektov, ki jih v svojem delu o vrsti slovanskih hiš v zgodnjem srednjem veku opisuje Peter Šalkovský (Šal­kovský 2001). Po njegovi razvrstitvi bi jami SE 106 in SE 137 sodili v tip 2 (Šalkovský 2001, Abb. 1: 2). Gre za bivalne objekte s podolgovatim in pravokotnim tlorisom. Podobni objekti se pojavljajo tudi na najdišcih Popava I pri Lipov­cih (Cipot 2008, 60, sl. 3), Nedelica (Lazar 2008, 76, sl. 2), Slivnica pri Mariboru (Strmcnik Gulic, Ciglenecki 2002, sl. 2), Podgorica pri Ljubljani (Novšak 2002, sl. 4), Breclav Pohan­sko–Jižní prehradi na Moravskem (Šalkovský 2001, Abb. 26: 7, 8), Sternberger Burg v Nemciji in Zukowice pri Glogowu na Poljskem (Parczewski 1989, Tab. XXIV). Tak tip objektov se pojavlja od zgodnjeslovanskega obdobja pa vse do 9. stoletja (Šalkovský 2001, 41). Podoben tloris ima tudi objekt SE 135, le da je nekoliko bolj zaobljen in je zato bolj podo­ben bivalnim objektom, ki jih je P. Šalkovský (2001) pripisal tipu 3 z bolj ovalnim, ledvicastim ali nepravilnim tlorisom (Šalkovský 2001, 42). Podobni objekti so se pojavili tudi na najdišcih Pod kotom–jug pri Krogu (Šavel 2002, sl. 1), Kotare–Baza pri Murski Soboti (Kerman 2002, sl. 4) in na slovaških najdišcih Spišské Tomášovce, Parchovany, Laškár­ska Nová Ves in Bratislava–Devínska Nová Ves (Šalkovský 2001, Abb. 27: 4–6; 28: 6). Objekti tega tipa se pojavljajo od druge polovice 6. do konca 7. stoletja (Šalkovský 2001, 55). Na podlagi ohranjenega tlorisa bi lahko v tip 3 sodila tudi objekta SE 114 in SE 126. Zaradi poškodovanosti obeh pa se zdi, da sta imela prvotno pravokotni tloris, zaradi tega bi ju lahko pripisali tipu 1A po Šalkovskem (Šalkovský 2001, Abb. 1: 1A); zanj je znacilno, da imajo stavbe pravokoten tloris, ni pa sledov kolov za stavbno konstrukcijo (Šalkovský 2001, 17). Zaradi poškodovanosti objektov na Grofovskem je do­bre primerjave zelo težko najti. Edina prava analogija je ze­mljanka, odkrita na bližnjem najdišcu Popava I pri Lipovcih, ki ima zelo podoben tloris in presek (Cipot 2008, 60). Objek­ti tega tipa, ki so veliko bolje ohranjeni in imajo podobno na eni strani poglobljen profil, so bili odkriti na najdišcih Mužla–Cemkov–Nové Zámky na Slovaškem (Šalkovský 2001, Abb. 5: 6) in Zukowice pri Glogowu na Poljskem (Parczewski 1989, Tab. LXVI).
Pomožni oz. spremljevalni objekti so v skupinah v nepo­sredni bližini bivalnih objektov. Njihove namembnosti se ni dalo natancneje opredeliti. Verjetno je, da so odkrite jame ostaline shrambnih ali odpadnih jam. Jame v neposredni bli­žini bivalnih objektov so verjetno rabili za hranjenje, bolj od­daljene pa za odlaganje odpada. Le trije taki objekti (SE 110, SE 123, SE 148) so ležali oddaljeno. Njihove namembnosti ni bilo mogoce dolociti. 
Usmerjenost objektov na najdišcu Grofovsko je enaka kakor na podobnih najdišcih zgodnjesrednjeveških in zgodnjeslo­vanskih naselbin. Vseh pet jam, ki jih razlagamo kot bivalne objekte, je usmerjenih vzhod–zahod. Prav tako pa imajo vsi ti objekti vzhodni konec rahlo zamaknjen proti jugu, zaho­dnega pa proti severu, kar se ujema z usmerjenostjo stavb na vecini zgodnjeslovanskih najdišc (Šalkovský 2001, 114).
5.1 
Gradivo


V zgodnjesrednjeveških jamah smo odkrili 1573 odlomkov loncenine, okrasno plošco konjske opreme (falero) (sl. 25), dve vretenci in steklene jagode. Od vseh odlomkov kera­mike smo za podrobno obravnavo izbrali 247 kosov, kar predstavlja približno 16 odstotkov vseh odkritih odlomkov keramike. Izbrani so bili vsi odlomki ustij, dnov in vsi okraše­ni odlomki ostenij posod.
5.2 
Nacin izdelave keramike


Analiza nacina izdelave zgodnjesrednjeveške keramike je bila osredotocena na štiri njene lastnosti: na loncarsko maso, oblikovanje, trdoto in nacin. 
Pri analizi loncarske mase so bile upoštevane smernice M. Horvat, saj so se te zdele najprimernejše za objektivno pre­ucevanje glinene mase (Horvat 1999, 159). Dolocene so bile vrste primesi v masi, velikost zrnc teh primesi in njihova po­gostost. Tako smo oblikovali kode za mase, sestavljene iz treh delov. Vrste primesi so oznacene z velikimi tiskanimi crkami (Horvat 1999, 159): A–kremen, C–sljuda, D–organske snovi in G–zdrobljena keramika (grog). Ta crka je na prvem mestu v kodi. Na drugem mestu je numericna vrednost, ki predstavlja velikost zrnc primesi: 1 – zelo fina (do 0,25 mm), 2 – fina (od 0,26 do 0,50 mm), 3 – drobna (od 0,51 do 2,00 mm), 4 – groba (od 2,01 do 3,00 mm) in 5 – zelo groba (nad 3,01 mm). Na zadnjem mestu v kodi pa je numericna vrednost, ki predstavlja pogostnost pojavljanja zrnc primesi na površini: 1 – redka (do 5 zrnc na 1 cm˛), 2 – zmerna (od 5 do 10 zrnc na 1 cm˛) in 3 – obilna (nad 10 zrnc na 1 cm˛) (Horvat 1999, 159). Nekatere kode imajo vec znakov (6 ali 9), odvisno od tega, koliko vrst primesi je v glineni masi.
Nacin oblikovanja je bil naslednji kriterij preucevanja kera­mike (Horvat 1999, 17). Uporabljene so bile naslednje nu­mericne vrednosti: 1 - prostorocno, 2 - pocasno vreteno oz. vreteno na rocni pogon in 3 - vreteno na nožni pogon. 
Trdota keramike je tretji kriterij preucevanja (Horvat 1999, 160). Te vrednosti so: 1 – mehka (1. in 2. stopnja po Mohsu), 2 – trda (3. in 4. stopnja po Mohsu). 
Zadnji, cetrti kriterij preucevanja keramike je predstavljalo ugotavljanje, na kakšen nacin je bila keramika žgana. V kodi predstavlja ta kriterij zadnjo numericno vrednost. Te vre­dnosti so: 1 – oksidacijsko žganje, 2 – redukcijsko žganje, 3 – stihijsko žganje, 4 – oksidacijsko žganje, v koncni fazi redukcijsko, 5 – redukcijsko žganje (dimljenje), v koncni fazi oksidacijsko, 6 – nepopolno oksidacijsko žganje, v koncni fazi dimljenje (redukcijska atmosfera), 7 – nepopolno oksi­dacijsko žganje in 9 (v grafikonu številka 8) zaporedno me­njavanje redukcijske in oksidacijske atmosfere, v koncni fazi redukcijsko. 
5.3 
Loncarska masa


Izraz masa predstavlja zmes dveh ali vec glin s topitelji in/ali drugimi sestavinami. Maso prilagajamo namenu upo­rabe posode, zato jim dodajamo razlicne dodatke. To so poceli tudi v preteklosti in zaradi tega jo je treba preuce­vati, saj nam lahko veliko pove o tem, za kakšne namene so loncenino izdelovali. Osnovni kriterij za locevanje mas je predstavljala vrsta neplasticnih surovin, ki so ji bile dodane. Na podlagi tega je ugotovljeno, da lahko loncarske mase iz zgodnjesrednjeveških jam razdelimo v osem osnovnih sku­pin. Ceprav so loncarske mase razdeljene na osem skupin, je ugotovljeno, da se v loncarskih masah pojavljajo le štiri razlicne primesi. To so kremen, organske primesi, sljuda in zdrobljena keramika (grog). Mase pa so razdeljene v osem skupin, ker se v nekaterih masah pojavljajo dve ali vec pri­mesi hkrati. Dve glavni skupini posod sta narejeni iz mas, ki vsebujeta le eno vrsto primesi. Prva skupina ima v masi izkljucno primesi kremena oz. kremencevega peska. Takih kosov je 32 odstotkov. Druga skupina ima izkljucno primesi organskih snovi. Predstavljajo jo kosi, ki imajo bolj ali manj porozno (luknjicasto) površino. Poroznost naj bi bila posle­dica propada organskih snovi, ki so bile dodane loncarski masi. Takih kosov je 47 odstotkov. Tretja skupina posod je bila narejena iz mase, ki so ji dodali primesi kremenceve­ga peska in sljude. Ta skupina predstavlja 13 odstotkov naše keramike. Cetrta skupina posod je narejena iz mase, ki so ji dodali kremen in organske snovi. Ta predstavlja le 2 odstotka vseh kosov. Peta skupina je bila narejena iz mase, ki so ji do­dali organske snovi in sljudo, zastopana je s 4 odstotki. Šesta skupina ima v masi primesi zdrobljene keramike in kremena, takih je le 0,8 odstotka. Še manj je kosov sedme skupine, ki ima masi dodano zdrobljeno keramiko in organske snovi, takih je le 0,4 odstotka. Zadnja, osma skupina pa zajema posode, ki imajo v masi kar tri razlicne vkljucke: kremen, organske snovi in sljudo, takih je prav tako zelo malo, le 0,8 odstotka.
Zgodnjesrednjeveškim loncarskim masam, iz katerih so iz­delovali posode na Grofovskem, so dodajali torej le štiri vrste primesi. Vse štiri imajo podobne lastnosti. Tako se kremen (pustilo) dodaja, ker daje masi cisto barvo in predvsem, ker poveca odpornost na temperaturne spremembe. Sljuda je prav tako kakor kremen pustilo in se dodaja masi, ker pove­ca odpornost na temperaturne spremembe. Tudi organske snovi so pustilo in prav tako vplivajo na odpornost na tem­peraturne spremembe, predvsem pa vplivajo na barvo gli­ne, ki je v surovem stanju temna. Ta postane med žganjem, ko organske primesi izgorijo, svetla. Grog oz. zdrobljena keramika je tudi pustilo, ki poveca poroznost predmeta, iz­boljša odpornost na temperaturne spremembe in udarce ter zmanjšuje notranje napetosti (Horvat 1999, 16–17).
Na podlagi teh lastnosti neplasticnih surovin lahko sklepa­mo, da so želeli doseci predvsem vecjo odpornost keramike na temperaturne spremembe. To je pomembno predvsem pri kuhinjskem posodju, kar kažejo kosi, na katerih se kot barvne spremembe vidijo sledovi izpostavljenosti ognju. 
5.4 
Oblikovanje keramike


Zgodnjesrednjeveško keramiko z najdišca Grofovsko so iz­delovali na tri nacine: prostorocno, na pocasnem loncar­skem vretenu (na rocni pogon) in na loncarskem vretenu (na nožni pogon). Prostorocno izdelanim posodam pripada približno 15 odstotkov. Te se med seboj razlikujejo, saj so izdelane na dva nacina. Ene so izdelane s tehniko vlecenja, na kar kažejo navpicni odtisi prstov na notranji strani posod. Tudi druga skupina je izdelana z vlecenjem, le da so jih še dodelali na pocasnem loncarskem vretenu, kar kažejo vo­doravne crte na zunanji strani posod. Dodelanih je kar 51 odstotkov vseh prostorocno izdelanih posod. Najvec posod je bilo izdelanih na pocasnem loncarskem vretenu oz. vre­tenu na rocni pogon. Takih je nekaj vec kakor 72 odstotkov. Najmanjšo skupino predstavljajo posode, ki so narejene na loncarskem vretenu na nožni pogon. Predstavljajo le nekaj vec kakor 12 odstotkov.
5.5 
Trdota keramike


Milena Horvat v svojem delu deli keramiko glede na trdoto v štiri skupine oz. stopnje: mehka, trda, zelo trda in izredno trda. Na ta nacin smo razvrstili tudi zgodnjesrednjeveško keramiko z Grofovskega. Naša keramika je bila razdeljena v dve skupini. V prvo skupino s 63 odstotki sodijo kosi ke­ramike, ki so mehki, v drugo pa kosi trde keramike, ki jih je bilo 37 odstotkov.
5.6 
Nacini žganja


Na podlagi barve preloma in deloma tudi površine je bilo mogoce ugotoviti, na kakšen nacin je bila keramika žgana, v kakšni atmosferi je bila keramika žgana (Horvat 1999, 53–54). Tako je bil najvecji delež zgodnjesrednjeveške keramike žgan stihijsko (koda 3). Delež te keramike je kar 46-odstoten. Po številnosti ji sledi keramika, ki je bila žgana redukcijsko (di­mljenje; koda 2). Približno 23 odstotkov obdelane keramike je bilo žgane na ta nacin. Tretji nacin žganja je bilo reduk­cijsko žganje s koncnim oksidacijskim žganjem (koda 5). Na tak nacin je bilo žganih približno 14 odstotkov keramike. Še manj je bilo odlomkov keramike, ki so bili žgani oksidacijsko (koda 1). Takih je le nekaj vec kakor 9 odstotkov keramike. Majhen delež keramike je bil žgan nepopolno oksidacijsko (koda 7). Delež take keramike je nekaj vec kakor 4 odstotke. Poleg teh nacinov žganja smo pri majhnem številu odlomkov ugotovili še tri nacine žganja, ki skupaj zajemajo le 2 odstotka keramike. Ti nacini so: oksidacijsko žganje z dimljenjem (koda 4), kratkotrajno oksidacijsko žganje z dimljenjem (koda 6) in kratkotrajno redukcijsko žganje, nato kratkotrajno oksidacij­sko žganje in ob ohlajanju ponovna vzpostavitev kratkotraj­nega redukcijskega žganja (koda 9).
5.7 
Tipološka razvrstitev keramike


Za tipološko obdelavo je bilo primernih 149 odlomkov ke­ramike. To so odlomki ustij, dnov in v celoti rekonstruirane posode (sl. 26-33). 
Prvi del predstavlja tipologija loncev, ki so razvršceni glede na obliko ustja na tabeli od A do S. 
Drugi del predstavlja razvrstitev skled. Poleg loncev je to druga oblika loncenine, ki se pojavlja na tem najdišcu. Razli­kujemo le dva tipa skled (U1 in U2), saj tretji primerek izhaja še iz antike (G136). Prav tako kakor pri loncih imata ta tipa skled podan kratek opis in kataloške številke primerov.
Tretji del tipološke razvrstitve predstavlja razvrstitev dnov loncenih posod. 
Lonci (sl. 26-28)
Tip A
Lonec s kratkim vratom, navzven oz. navzdol zavihanim ro­bom ustja. Rob ustja je na zunanji strani preoblikovan, ustje postopno prehaja v ostenje (G204, G205, G128).
Tip B 
Lonec z navznoter nagnjenimnim vratom in izvihanim ustjem. Rob ustja je zaobljen in nagnjen navzven, postopo­ma prehaja v vrat (G310, G346).
Najbližje analogije loncem tipa B najdemo na najdišcu Nova Tabla. Tipu B je podoben predvsem lonec iz objekta SO 39 (Guštin, Tiefengraber 2002, sl. 9: 5). Ta lonec je uvršcen v tip Nova Tabla 6b, vendar pa ostali primerki tega tipa niso tako podobni primerkom z Grofovskega. Podobni lonci se pojavlja­jo tudi na najdišcih Kuty–Borníky (Fusek 1994a, Tab. XXII: 12), Nitra–Mikov dvor (Fusek 1994a, Tab. XXXVII: 7, 18), Breclav–Pohansko (Dostál 1994, Abb. 3: 9) in Poštorna–Štoglova jáma (Machácek 2001, obr. 5: B) na Slovaškem in na najdišcu Zu­kowice (objekt 9) na Poljskem (Parczewski 1989, Tab. XXVII: 2).
Tip lonca Nova Tabla 6b se pojavlja v objektih, ki so na podlagi rezultatov 14C analiz datirani v obdobje med letoma 622 in 862 (Guštin, Tiefengraber 2002, 61). Kljub temu pa se da pri­merek, ki je najbolj podoben tipu B z Grofovskega, natancneje casovno umestiti. Najden je bil v objektu SO 39, ki na podlagi 14C datumov sodi v cas med letoma 723 in 771 (Guštin, Tie­fengraber 2002, 61). Primerki s Slovaške so razlicno datirani. Tako sta primerka z najdišc Kuty–Borníky in Nitra–Mikov dvor pripisana drugi in tretji fazi Fusekove kronološke sheme (Fusek 1994a). V absolutnih datacijah to pomeni, da sodita v 7. stole­tje (Fusek 1994a, 109). Nekoliko se razlikuje datacija primerka z najdišca Poštorná–Štoglova jamá, ki je pripisan tretji fazi kro­nologije slovanske keramike srednjepodonavske kulturne tra­dicije, kakršno je izdelal J. Machacek (Machácek 2001, 25–55), kar pomeni, da se ta tip lonca zacne pojavljati v prvi polovici 8. stoletja in je v rabi do konca 8. stoletja (Machácek 2001, 41). Primerek iz Zukowic pa je datiran v obdobje od druge polovice 6. stoletja do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58).
Tip C 
Lonec z izvihanim ustjem in prehodom v vrat, ki je na zu­nanji strani nekoliko odebeljen (G143, G165, G203, G209, G210, G211, G293, G294, G295, G297, G311, G313, G314, G162, G296, G343, G345, G347, G348, G351, G354).
Ta tip loncev ima analogije na najdišcih Kotare–Baza (Ker­man 2002, sl. 15), Pod Kotom-cesta (Tušek 2002, sl. 3), Po­pava pri Lipovcih 1 (Karo 2012, 61) in na najdišcu Nitra–Mi­kov dvor na Slovaškem (Fusek 1991, Tab. V: 16).
Trije primerki tega tipa na Grofovskem so bili najdeni v objektu SE 127, ki je bil radiokarbonsko datiran. Tako so lon­ci tega tipa absolutno datirani v cas okrog leta 660 AD (Le­ibniz labor, Kiel). Primerek z najdišca Kotare–Baza je datiran v prehod 6. v 7. stoletje (Kerman 2002, 25). Lonec z najdišca Pod Kotom–cesta pa avtor primerja s poznorimskimi lonci, najdenimi na naselbinskih najdišcih po Sloveniji, ter jih datira v 5. in 6. stoletje (Tušek 2002, 39). Tip S1, kateremu avtorica pripisuje podobne primerke na najdišcu Popava pri Lipovcih 1, pa je datiran od zadnje cetrtine 6. stoletja do konca 7. stoletja (Karo 2012, 59). Primerek iz Nitre–Mikovega dvora je najden v objektu 169, ki sodi v drugo fazo tega najdišca, datirano v drugo polovico 6. in prvo polovico 7. stoletja (Fusek 1991, 329–330).
Tip D 
Lonec z izvihanim ustjem, ki ima na zunanji strani odrezan in nato zaobljen rob ustja. Ima zrazit prehod iz vratu v rame (G344, G352).
Podoben tip lonca je najden na Novi Tabli pri Murski So­boti. Gre za tip 6a (Guštin, Tiefengraber 2002, sl. 9: 1) in se nekoliko razlikuje od primerkov, ki so najdeni na Grofo­vskem. Lonci z Nove Table imajo manj poudarjeno rame in nekoliko drugacen okras. Na obmocju Slovenije je podoben lonec najden tudi v grobu 3 v Brezju nad Zrecami (Pahic 1969, t. 10: 1). Podobni lonci so najdeni še na Slovaškem na najdišcih Siladice (Fusek 1994b, Tab. L: 4) in Šurany–Vysoký Breh (Fusek 1994b, Tab. LXII: 12) in na Poljskem na najdišcu Zukowice (objekt 9) (Parczewski 1989, Tab. XXV: 12). Tudi ta primerek se nekoliko razlikuje od primerkov z Grofovskega, ima bolj ravno odrezan rob ustja. 
Primerek tipa 6a z Nove Table, ki je še posebej podoben tipu D z Grofovskega, je bil najden v objektu SO 39, ki je na podlagi 14C analize datiran v cas med letoma 723 in 771 (Guštin, Tiefengraber 2002, 61). Tudi primerek iz Brezja nad Zrecami je datiran na konec 8. oz. v prvo polovico 9. stole­tja (Pahic 1969, 263). Ti podatki se ne ujemajo s primerki iz Slovaške, saj so lonci s takim profilom pripisani Fusekovim fazam Ia, Ib in II (Fusek 1994, 102–115), datiranim v 6. in prvo polovico 7. stoletja (Fusek 1994, 109). Primerek iz Zu­kovic je opredeljen od konca 6. stoletja do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58).
Tip E 
Lonec z izvihanim, navzdol zapognjenim robom ustja, ki ima na zunanji strani žleb. Ustje postopno prehaja v oste­nje. Žleb na robu ustja ni enako mocno poudarjen na vseh (G173, G176, G200).
Podobni lonci so bili odkriti na najdišcu Popava pri Lipovcih 1, kjer jih je avtorica pripisala tipu S 3, katerih odlomki so bili odkriti v objektih 13, 14, 16, 17, 19, 21, 22, 23 in 26 (Karo 2012, 60). Prav tako imajo lonci tega tipa analogije na ma­lem grobišcu v Zgornjem Dupleku (Ciglenecki, Knific 1979, t. 1–3) in na najdišcu Sandrova polica v Predtrgu pri Radovljici, v grobu 7 (Pleterski 1990, sl. 7: 3). Našli so ga tudi v grobu 1 na grobišcu v Zellendorfu (Friesinger 1977, Taf. 21) in pa na najdišcu Zukovice (objekt 9) (Parczewski 1989, Tab. XLII: 16). 
Objekta 13 in 22 na najdišcu Popava pri Lipovcih 1, v katerih je bil odkrit podoben tip posod, sta radiokarbonsko datirana od druge polovice 7. st. do konca 8. st. (Karo 2012, 60). Gro­bišce v Zgornjem Dupleku sodi med grobišca s predkršcan­skim pogrebnim ritusom in je casovno opredeljeno deloma v 8., pretežno pa v 9. stoletje (Ciglenecki, Knific 1979, 478). Grob 7 iz Sandrove police v Predtrgu pri Radovljici Andrej Pleterski datira v drugo polovico 8. stoletja (Pleterski 1990, 496). Naselbinsko najdišce Zukovice, kjer je bil najden drugi podoben lonec, pa je pripisano casu od konca 6. stoletja do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58).
Tip F 
Širok trebušast lonec s kratkim vratom in izvihanim ustjem. Vrat je nekoliko odebeljen. Rob ustja je odrezan navzven (G130, G138, G141, G168, G251, G254, G356).
Najbližjo analogijo najdemo na najdišcu v Slivnici pri Mari­boru (Ciglenecki, Strmcnik Gulic 2002, sl. 5: 2). Podobni pri­merki loncev so znani z najdišc Bratislava – Devinske Jazero (Béres 1985, Tab. IV: 10) in Nitra–Mikov dvor (Fusek 1991, Tab. VII: 8) na Slovaškem ter na najdišcu Zukowice (objekta 9 in 13) na Poljskem (Parczewski 1989, Tab. II: 20; LXII: 11, 8). Najdišce v Slivnici je preliminarno datirano v obdobje od 7. do 9. stoletja (Ciglenecki, Strmcnik Gulic 2002, 75). Primerki s Slovaške, predvsem primerek z najdišca Nitra–Mikov dvor, so pripisani zadnji cetrtini 7. stoletja (Fusek 1991, 330), kosi iz Zukovic pa od konca 6. stoletja do sredine 8. stoletja (Par­czewski 1989, 58).
Tip G 
Lonec z lijakasto izvihanim ustjem, katerega obod presega najvecji premer oboda lonca. Ceprav niso vsi primerki enaki, jih pripisujemo istemu tipu loncev. Tako je primerek G181 nekoliko bolj zaobljeno izvihan kakor ostali. Primer G374 pa ima odebelitev na robu ustja, ki je ostali nimajo (G137, G181, G252, G374).
Lonci tega tipa so znani z dveh najdišc, prvo je Nitra–Mi­kov dvor, kjer so v objektih 232 in 233 odkrili dva podobna primerka (Fusek 1991, Tab. III: 13; VII: 7). Primerek iz objekta 233 se rahlo razlikuje od primerkov z Grofovskega, saj pre­mer roba ustja ne presega premera trebuha lonca. Drugo najdišce, kjer so odkrili podoben primerek lonca, je Nagyka­nizsa–Inkey sírkápolna na Madžarskem (Szoke 1992, 5. kép: 4). Datacijsko se primerka iz Nitre–Mikovega dvora ne uje­mata. Najdena sta bila v dveh objektih, ki nista postavljena v isto fazo poselitve tega najdišca. Tako je objekt 233 pripisan drugi fazi tega najdišca, datirani v drugo polovico 6. in prvo polovico 7. stoletja (Fusek 1991, 329–330). Objekt 232 pa je postavljen v tretjo fazo poselitve, datirano v zadnjo cetrtino 7. stoletja (Fusek 1991, 330). Primer podobnega lonca iz Nagykanizse pa je datiran v 7. stoletje (Szoke 1992, 129).
Tip H 
Lonec s kratkim vratom in kratkim izvihanim zaobljenim ustjem (G132, G139, G140).
Lonce, podobne primerkom tipa H z Grofovskega, so odkrili na dveh najdišcih na Poljskem. To sta najdišci Jazow (Parczewski 1993, Taf. XXXII: 11) in Zukovice (objekt 5) (Parczewski 1989, Tab. XXV: 11). Podoben primerek pa izvira iz objekta 69 na najdišcu Breclav–Pohansko (Machácek 2001, obr. 4: objekt 69).
Primerki s Poljske so datirani v cas od konca 6. do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58). Machácek pa je primerek z najdišca Breclav–Pohansko pripisal svoji tretji fazi slovan­ske keramike srednjepodonavske kulturne tradicije, to je v 8. stoletje (Machácek 2001, 25–55). 
Tip I 
Lonec z izvihanim ustjem, katerega rob je na zunanji strani ravno odrezan. Na notranji strani ustja je žleb za namestitev pokrova (G167, G256, G259, G260, G263).
Temu tipu lonca je podoben lonec z najdišca Prša na Slova­škem (Béres 1985), datiran od 6. do 8. stoletja (Béres 1985, 65, Tab. V: 6).
Tip J 
Kroglast lonec z odebeljenim vratom in izvihanim ustjem. Rob ustja je na zunanji strani žlebljen. Dno je enakomerno odebeljeno in ostro prehaja v ostenje. Dno sodi v tip 1a (G244, G332, G333, G335).
Primerkom tipa L z Grofovskega je podoben lonec, ki so ga odkrili v objektu 276 na najdišcu Nitra–Mikov dvor (Fusek 1991, Tab. VII: 18). Primerek z Grofovskega se od tega pri­merka razlikuje po tem, da ima debelejše stene in nekoliko manj izvihano ustje. Zelo podobno pa imata oba lonca ode­beljen vrat. Podobna lonca sta najdena tudi na madžarskem najdišcu Zala–Borjüállás v bližini Blatnega jezera (Müller 1994, Abb. 4: 5; 9: 4). Lonec, ki so ga odkrili na najdišcu v Begunjah na Gorenjskem (Knific 1978, 477–478), je tudi mo­goce primerjati z lonci z Grofovskega. V celoti rekonstruiran lonec tipa J z Grofovskega je bil najden v objektu SE 123, ki je na podlagi 14C analize datiran okrog leta 664 (Leibniz labor Kiel). Objekt 276 na najdišcu Nitra–Mikov dvor je pri­pisan tretji fazi poselitve tega najdišca, kar pomeni v zadnjo cetrtino 7. stoletja (Fusek 1991, 330). Lonca z Madžarske sta datirana v 7. in 8. stoletje (Müller 1994, 82), lonec iz Begunj pa v 8. oz. 9. stoletje (Knific 1978, 477–478).
Tip K 
Lonec z rahlo izvihanim ustjem. Najvecji premer ustja je ver­jetno vecji od premera trebuha. Podobno kakor pri tipu G. Nekoliko debelejšo in manj izvihano obliko tega tipa pred­stavlja primerek G198 (G187, G191, G198, G253).
Temu tipu lonca oz. tipu ustja smo našli analogijo v sektorju D/7 na najdišcu Nitra–Mikov dvor (Fusek 1991, Tab. IX: 16), kjer je ta pripisan drugi fazi poselitve, ki jo avtor postavlja v drugo polovico 6. in prvo polovico 7. stoletja (Fusek 1991, 329).
Tip L 
Lonec z rahlo izvihanim ustjem, ki ima rob poševno odre­zan. Primerek G339 je poseben, ker ima rob ustja okrašen s snopom valovnic. Rahlo se razlikujeta tudi primerka G207 in G246, ki imata odrezan rob ustja naknadno nekoliko zaob­ljen (G207, G246, G339, G357, G368).
Lonci tega tipa so bili odkriti na najdišcu Nitra–Mikov dvor na Slovaškem (Fusek 1991, Tab. V: 17 in Tab. IX: 7) in tudi na dveh poljskih najdišcih, v Zukowicah v objektu 123 (Par­czewski 1989, Tab. LXXXI: 17) in drugi na najdišcu Krakow–Nowa Huta (Parczewski 1993, Taf. XI: 1). Objekta 169 in 209, v katerih sta bila najdena lonca na najdišcu Nitra–Mikov dvor, sodita v drugo fazo tega najdišca, kar pomeni cas dru­ge polovice 6. in prve polovice 7. stoletja (Fusek 1991, 329), primerka s Poljske pa sta datirana v cas od konca 6. stoletja do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58). 
Tip M
Loncek z izvihanim zaobljenim robom ustja, ki postopno prehaja v ostenje posode (G206, G212).
Lonci tipa O imajo analogije na Novi tabli, kjer so tak tip loncev poimenovali tip 7b (Guštin, Tiefengraber 2002, sl. 11: 4, 5). Od primerkov z Grofovskega se nekoliko razlikujejo po tem, da so malo vecji in da imajo rahlo odebeljeno ustje na spodnji strani. Podobne primerke so odkrili tudi na najdišcu Zala–Börjuállás na Madžarskem (Müller 1994, Taf. 5: 10; 7: 3). Primerka z Nove table sta najdena v objektih SO 44 in SO 47, katerih 14C datumi se ne ujemajo povsem. Objekt SO 47 je datiran med leti 622 in 637, objekt SO 44 pa med leti 722 in 770 (Guštin, Tiefengraber 2002, 61). Zato je mogoce sklepati, da so ta tip loncev izdelovali skozi daljše obdobje med letoma 622 in 770.
Tip N
Lonec z izvihanim, odrezanim in nato zaobljenim ustjem. Na notranji strani ustja je žleb za namestitev pokrova. Pri­merek G131 predstavlja loncek, ki ima izrazit žleb za pokrov (G131, G199).
Najbližje najdišce, na katerem so odkrili podoben tip lonca, je v Selu na Gorickem (Kerman 1996, t. 3: 2), ki je enak manjše­mu loncku (G131). Lonca s podobnim ustjem izvirata iz groba 2379 v Bernhardstahlu (Friesinger 1977, Taf. 8) in iz groba LXXV na najdišcu Pitten–Kreuzergasse (Friesinger 1977, Taf. 35: 4) z Nižjeavstrijskega. Loncek iz Sela je datiran v 8. stoletje (Kerman 1996, 116), primerek z najdišca Pitten–Kreuzergasse pa v 8. oz. prvo polovico 9. stoletja (Friesinger 1977, 103–104).
Tip O 
Trebušast lonec z ostrim prehodom iz ramena v vrat poso­de. Rob ustja je zaobljen (G245).
Podoben lonec je najden na najdišcu Nitra–Mikov dvor, v objektu 112 (Fusek 1991, Tab. VIII: 18), ki ima le nekoliko manj oster prehod iz ostenja v vrat in je narejen prostoroc­no. Objekt 112 je pripisan drugi fazi tega najdišca, ki je da­tirana v drugo polovico 6. in prvo polovico 7. stoletja (Fusek 1991, 329–330).
Tip P 
Lonec z razprtim, kratkim, izvihanim ustjem (G349).
Tip P ima analogije na najdišcu Nitra–Mikov dvor, v objektih 2, 112 in 270 (Fusek 1991, Tab. II: 7, Tab. VIII: 20, Tab. VIII: 5). 
Vendar casovno gledano ti primerki niso enotni. Prva dva primerka sta izdelana prostorocno in dodelana na vretenu (Fusek 1991, Tab. II: 7, Tab. VIII: 20). Objekta, v katerih sta bila najdena, sta pripisana drugi fazi poselitve najdišca in zato datirana v drugo polovico 6. in prvo polovico 7. stoletja (Fu­sek 1991, 330). Tretji primerek, najden v objektu 270, pa je bil izdelan na vretenu in je bil pripisan tretji fazi poselitve naj­dišca, datirani v zadnjo cetrtino 7. stoletja (Fusek 1991, 330). 
Sklede (sl. 28)
Tip S1 
Skleda z ravno odrezanim ustjem rahlo zaobljeno, tekoce prehaja v ostenje. Dno ni ohranjeno (G188).
Skleda tipa S1 ima analogije na Ajdovskem gradcu, mase na križišcu Iskra, v grobu 9, drugi primerek pa je slucajna najdba (Sagadin 1987, t. 3: 4; t. 46: 6). Primerka z Ajdo­vskega gradca sta datirana v 5. in 6. stoletje (Knific 1979, 472). Sagadin pa meni, da gre za obliko sklede iz 6. stoletja (Sagadin 1987, 62). 
Tip S2
Skleda z uvihanim in zaobljenim ustjem, ki v topem kotu prehaja v spodnji del posode (G255).
Dna (sl. 29)
Tip 1a 
Ravno enakomerno odebeljeno dno lonca, ki ostro prehaja v ostenje (G129, G153, G155, G156, G157, G159, G172, G177, G178, G179, G192, G232, G235, G238, G241, G244, G251, G286, G290, G292, G308, G309, G321, G322, G323, G325, G327, G328, G329, G341, G342, G367). 
Nekaj dnov tega tipa je bilo najdenih na najdišcu Zukowice v objektih 17, 11, 79 in 104 (Parczewski 1989, Tab. IV: 7; Tab. XXIX: 6; Tab. LXV: 32; Tab. LXIX: 22) in tudi v objektu 2 na najdišcu Nitra–Mikov dvor (Fusek 1991, Tab. II: 17).
Na Grofovskem so ta tip dna našli v dveh objektih (SE 123 in SE 127), ki sta bila 14C datirana. Dataciji sta si zelo blizu, saj je SE 123 datiran okrog leta 664 in objekt 127 okrog leta 660 (Leibniz labor, Kiel). Objekt, v katerem so našli podoben tip dna na najdišcu Nitra–Mikov dvor, je datiran v drugo polo­vico 6. in prvo polovico 7. stoletja (Fusek 1991, 329). Primerki iz Zukowic so pripisani casu od konca 6. stoletja do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58).
Tip 1b 
Enako oblikovano dno kakor tip 1a, le da ima dno odebelje­no proti sredini (G326).
Ta tip dna ima analogijo na najdišcu Zukowice v objektu 118 (Parczewski 1989, Tab. LXXVI: 3). Tako kakor ostale najdbe s tega najdišca je tudi ta odlomek datiran od konca 6. do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58).
Tip 2
Ravno enakomerno odebeljeno dno lonca, ki sedlasto pre­haja v ostenje in ima vdolbino od odtisa vretena na sredini (G152, G154, G237). Nekateri primerki imajo manj opazen odtis vretena (G285, G287, G291, G331, G364).
Ta tip dna ima analogije na najdišcih Breclav–Líbíva v objektu 81 (Machácek 2001, obr. 12: 6), Breclav–Pohansko v objektu 50 (Machácek 2001, obr. 3) in Zukowice (objekti 1, 10, 11, 51, 52, 70 in 120) (Parczewski 1989, Tab. II: 12; Tab. IX: 15; Tab. X: 6; Tab. XXXVIII: 18; Tab. XLIV: 3; Tab. LIII: 13; Tab. LXIII: 17; Tab. LXXIX: 14, 15). Objekt 81 iz Breclava–Líbíve sodi v prvi horizont slovanske keramike srednjepodonavske kulturne tradicije, kar pomeni v prvo polovico 7. oz. mo­goce že v drugo polovico 6. stoletja (Machácek 2001, 41), primerki iz Zukowic so datirani od konca 6. do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58).
Tip 3a 
Ravno dno lonca, ki je na notranji strani proti sredini ode­beljeno in v ostenje prehaja zaobljeno (G236, G240, G288, G289, G293, G362).
Dna tega tipa so odkrili na najdišcu Zukowice v objektih 97, 124 in 24. Ti primerki so datirani od konca 6. do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58, Tab. XV: 7; Tab. XVII: 3; Tab. XLVI: 18). Eden od odlomkov tega tipa z Grofovskega je bil najden v objektu SE 127, ki je 14C datiran okrog leta 660 (Leibniz labor, Kiel). 
Tip 3b 
Ti primerki imaqjo enako dno kakor tip 4a, le da je ena­komerno odebeljeno in rahlo konkavno na spodnji strani (G128, G239, G307, G363).
Dna tega tipa so odkrita v objektih 17 in 50 na najdiših Bre­clav–Pohansko (Machácek 2001, obr. 2; 3: 7), Breclav–Líbíva v objektu 93 (Machácek 2001, obr. 10: 8) in Zukowice v objektih 34, 53, 70, 6 in 33 (Parczewski 1989, Tab. VII: 8; Tab. X: 20; Tab. XII: 10; Tab. XXII: 16; Tab. XXXVII: 9, 15).
En odlomek tega tipa je bil na Grofovskem najden v objektu SE 127, ki je 14C datiran v okrog leta 660 (Leibniz labor, Kiel). Objekta 17 z najdišca Breclav–Pohansko in 93 z najdišca Breclav–Pohansko sta pripisana prvemu horizontu slovan­ske keramike srednjepodonavske kulturne tradicije, to je v prvo polovico 7. oz. v drugo polovico 6. stoletja. Objekt 50 z najdišca Breclav–Pohansko pa v drugi horizont oz. v drugo polovico 7. stoletja (Machácek 2001, 41). Najdbe iz Zukowic sodijo v obdobje od konca 6. do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58).
Tip 4 
Enakomerno odebeljeno ravno dno lonca, ki je obdano z vrezom (G324, G330, G338).
Tip 5 
Ravno enakomerno odebeljeno dno, ki sedlasto prehaja v ostenje (G158).
Primerka tega tipa sta bila odkrita v jami 1/A na najdišcu Zukowice (Parczewski 1989, Tab. XXI: 19, 20), datirana od konca 6. do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58).
Tip 6 
Lecasto konkavno dno lonca s prstanasto stojno ploskvijo (G365).
Analogije temu tipu dnov so znane z najdišc Breclav–Líbíva (Machácek 2001, obr. 10: 6), Radziejow Kujawski objekt 15 (Parczewski 1993, Taf. XXXV: 6) in Zukowice (Parczewski 1989, Tab. V: 1; Tab. LXVII: 9). Primerek iz Breclava–Líbíve, najden v objektu 93, sodi v prvi horizont slovanske keramike srednjepodonavske kulturne tradicije, datiran v drugo polo­vico 7. oz. v drugo polovico 6. stoletja (Machácek 2001, 41). Primerka v Zukowicah sta iz objektov 18 in 81, datirana od konca 6. do sredine 8. stoletja (Parczewski 1989, 58).
Tip 7a 
Ravno, enakomerno odebeljeno dno sklede, ki zaobljeno prehaja v ostenje posode (G233).
Tip 7b 
Ravno, enakomerno odebeljeno dno sklede, ki sedlasto prehaja v ostenje posode (G234).
Okras (sl. 30-33)
Analiza okrasa je bila izvedena na 132 odlomkih keramike, ostalih 112 odlomkov ni bilo okrašenih. Osnovo za analizo okrasa predstavlja delo avtorice Milene Horvat (1999). Na podlagi njenih kriterijev je ugotovljeno, da so bile vse poso­de okrašene pred žganjem. Vsi kosi so bili okrašeni z vrezo­vanjem v razlicnih izvedbah. Glede na nacin vrezovanja oz. glede na to, s kakšnim orodjem so vrezi narejeni, so okra­šene posode razdeljene v sedem skupin, glede na vzorce okrasa pa še na podskupine.
Prvo skupino predstavljajo kosi, okrašeni s kaneliranjem; v drugi so kosi, okrašeni z žlebljenjem; tretja skupina ima okras narejen z glavnicenjem. Na ta nacin je bila okrašena vec kakor polovica vseh okrašenih odlomkov. Cetrta skupina ima okras izdelan z vrezom. Naslednje tri skupine so imele kombiniran okras. Peta skupina odlomkov je okrašena z žle­bljenjem oz. kaneliranjem in glavnicenjem. Šesta skupina s pravimi vrezi in glavnicenjem. Zadnjo, sedmo skupino pred­stavljajo kosi, ki so poleg vrezov okrašeni še z vtisi.
Kaneliranje 
Kanelure imajo presek široke in plitve crke »U«. Na ta nacin je bilo okrašenih 17 kosov keramike, kar predstavlja nekaj manj kakor 13 odstotkov vseh okrašenih odlomkov. Ti so na podlagi vzorcev, s katerimi so okrašeni, razdeljeni v pet podskupin. Oznaceni so s številko 1 in z malimi tiskanimi crkami od a do e. 
Vzorec 1a 
Vzorec sestavljajo ena, dve ali tri vodoravne vzporedne ka­nelure (G145, G190, G219, G229). 
Vzorec 1b 
Vzorec sestavlja kombinacija dveh ali treh vodoravnih vzpo­rednih kanelur in poševnih ali navpicnih kanelur (G270, G280, G283). 
Vzorec 1c 
Vzorec sestavlja kombinacija vzporednih vodoravnih kane­lur in valovnic. Okras se nekoliko razlikuje od posode do posode (G130, G131, G152, G182, G244).
Vzorec 1d 
Vzorec dveh kaneliranih valovnic, ki se deloma prekrivata in prepletata. Posoda G128 je okrašena z dvema paroma valovnic (G128, G204, G205).
Vzorec 1e 
Vzorec sestavljen iz kanelur, ki tvorijo mrežast vzorec (G259).
Žlebljenje
Žlebovi imajo presek ozke in globoke crke »U«. Odlomkov, okrašenih s to tehniko, je bilo 16, predstavljajo približno 12 odstotkov vseh okrašenih odlomkov. Teh 16 odlomkov je na podlagi vzorcev razdeljenih v šest podskupin, ki so oznace­ne s številko 2 in z malimi tiskanimi crkami od a do f.
Vzorec 2a 
Vzorec, ki ga sestavljata dva ali vec vodoravnih vzporednih žlebov, ki so zelo blizu drug ob drugem. Dajejo vtis, ka­kor da gre za snop, ki je bil narejen z glavnicenjem (G134, G137, G174, G242).
Vzorec 2b 
Vzorec, ki ga sestavljajo vodoravni vzporedni žlebovi, ki so v enakomernih razdaljah razporejeni po celotni posodi (G213, G215, G295).
Vzorec 2c 
Vzorec, ki ga predstavlja žlebljena zelo nepravilna valovnica. Na odlomku G247 sta dve valovnici (G245, G247, G248, G261).
Vzorec 2d 
Vzorec, ki ga sestavljajo sekajoce se valovnice asimetricne­ga preseka. Žlebove so ocitno izdelali z orodjem pod ostrim kotom (G272, G317).
Vzorec 2e 
Valovnice, vodoravne in poševne, brez kakega dolocenega reda (G146, G282).
Vzorec 2f 
Prepletajoci se vodoravni in poševni žlebovi, ki tvorijo mre­žast vzorec. Ni enak kakor vzorec 1e (G268).
Glavnicenje
Glavnicenje se izvaja z glavniku podobnim orodjem, ki na po­vršini predmeta pusti sledi, podobne vrezu ali kaneluri (Hor­vat 1999, 33). Tak nacin okraševanja posod je bil najpogostejši na Grofovskem, saj je bilo na ta nacin okrašenih kar 83 kosov, kar predstavlja 83 odstotkov vseh okrašenih kosov. Na podla­gi razlicnih vzorcev je bilo mogoce razlociti štiri podskupine. Oznacene so s številko 3 in malimi crkami od a do d.
Vzorec 3a 
En ali vec snopov valovnic. Valovnice se med seboj razli­kujejo, so prekinjene ali neprekinjene, razlikujejo se tudi po številu crt v snopu, najmanj dve in najvec šest. Poseben je odlomek G339, ki ima snop valovnic na robu ustja (G132, G148, G160, G163, G164, G169, G183, G195, G197, G221, G222, G223, G226, G228, G230, G243, G269, G275, G281, G301, G303, G304, G316, G318, G335, G339, G349, G358, G360, G361, G370, G371, G372).
Odlomek s podobno valovnico na robu ustja, kakršna je na kosu G339, so našli v objektu 3 na najdišcu Stradów na Polj­skem, datiranem v 7. oz. 8. stoletje (Maj 1990, 23; Abb. 11: 5).
Vzorec 3b 
Snopi vodoravnih crt, ki jih sestavlja najmanj tri in najvec osem crt. Ta vzorec vsebuje tudi dva posebna primerka. Prvi primerek ima crte po celotni površini (G306). Na dru­gem (G271) pa sta dva vodoravna snopa crt v kombinaciji z dvema snopoma navpicnih crt. Vsi štirje snopi so narejeni z istim orodjem (G133, G137, G161, G176, G231, G258, G249, G271, G278, G279, G299, G306).
Vzorec 3c
Kombinacija snopov valovnic in snopov vodoravnih crt. V vseh primerih so vodoravne crte nad valovnicami, ki so lah­ko spodaj zamejene z vodoravnimi pasovi crt. V nekaterih primerih se pojavljata tudi dva snopa valovnic. Valovnice se razlikujejo med seboj, pojavljajo se predvsem tri oblike valovnic: neprekinjena (G252), prekinjena (G138) in preple­tajoca se valovnica oz. valovnica, ki jo seka druga valovnica (G355). Na posameznem odlomku so valovnice in vodorav­ne crte izdelane z istim orodjem. Le na primerkih G147 in G265 se zgodi, da se valovnica dotika oz. seka vodoravne crte. Poseben je odlomek G198, na katerem je poleg snopa vodoravnih crt in snopa valovnic na ostenju okrašena tudi notranjost ustja posode, kjer je okras v dveh pasovih izve­den s kratkimi potegi glavnika (G138, G139, G140, G147, G149, G151, G170, G171, G184, G185, G189, G193, G194, G198, G225, G227, G252, G265, G267, G273, G276, G293, G302, G337, G340, G346, G355, G356, G359, G369, G374).
Tak vzorec na ustju so odkrili tudi na najdišcih Kotare–Baza (Kerman 2002, objekt 22: 19), Nedelica (Lazar 2008, 77) in na najdišcu v Brodskem Drenovcu na Hrvaškem, le da ima ta le eno vrsto prekinjenih potegov z glavnikom (Tomicic 2002, 136–137). Podoben okras imajo tudi žara z najdišca Stupara na Slovaškem, ustje lonca iz kraja Moravský Ján (Fu­sek 1994a, Tab. LX/5; Tab. XXIX/6) in ustji posod z najdišca Stradów na Poljskem iz objektov 26 in 103 (Maj 1990, Abb. 22: 7; Abb. 51: 3). 
Primerek z najdišca Kotare–Baza je primerljiv s slovansko ke­ramiko druge faze na najdišcih na Slovaškem (Fusek 1994b) iz prehoda 6. v 7. stoletje (Kerman 2002, 25), primerka s Poljske pa sta pripisana 7. oz. 8. stoletju (Maj 1990, 23). 
Vzorec 3d 
Z glavnikom izdelan cikcak vzorec nad snopom valovnic. Verjetno je za oboje uporabljen isti glavnik (G214).
Podoben cikcak vzorec je na posodi z najdišca Brno–Starý Lískovec (Machácek 2001, obr. 6: 9). Od primerka z Gro­fovskega se razlikuje po tem, da ima cikcak nad snopom vodoravnih crt in ne nad snopom valovnic.
Avtor ta odlomek pripisuje prvemu horizontu slovanske ke­ramike srednjepodonavske kulturne tradicije, prve polovice 7. stoletja in že od konca 6. stoletja (Machácek 2001, 41).
Pravi vrez
Vzorec 4
Pravi vrez ima presek v obliki crke »V«, simetricne ali asime­tricne oblike, kar je odvisno od tega, pod kakšnim kotom je loncar držal orodje. Na Grofovskem imajo vsi štirje odlomki, okrašeni s pravim vrezom, simetricen presek. 
Na štirih odkritih kosih se pojavljajo razlicni vzorci, ki so pre­majhni za nadaljnjo razclembo: vodoravni vzporedni vrezi, ki so v razlicnih medsebojnih razdaljah razporejeni po ce­lotni površini posode. Okras je podoben vzorcu 2b (G135). Poševni kratki vrezi so verjetno narejeni po celotni površini posod. Nekateri vrezi so narejeni v snopu in dajejo enak vtis, kakor da bi bili narejeni z glavnikom, ob podrobnejšem ogledu pa se vidi, da gre za posamicne vreze in ne glav­nicenje (G200, G305). Poševni vrezi na robu ustja (G262). Tak vzorec je kar pogost pojav na ustjih zgodjesrednjeveških posod. Podoben okras imajo lonci, najdeni na Slovaškem na najdišcih Blažice, Bratislava, Galanta, Chlaba, Stupava, Topolcianky (Fusek 1994a, Tab. V: 8; Tab. VI: 17; Tab. XIII: 2; Tab. XVII: 14; Tab. LX: 6; Tab. LVIII: 20) in Brno–Starý Lískovec (Machácek 2001, obr. 8: 8) ter na najdišcih Žabljak (Cremo­šnik 1970a, sl. 2: h) in Jazbine v Batkovicu pri Bijeljini (Cre­mošnik 1977, T. V: 1) v Bosni in Hercegovini. 
J. Machácek tak okras pripisuje prvemu horizontu slovanske keramike srednjepodonavske kulturne tradicije, v prvo polo­vico 7. stoletja oz. že v konec 6. stoletja (Machácek 2001, 41).
Kaneliranje in glavnicenje
Gre za okras, ki je izdelan s kombinacijo dveh nacinov kra­šenja. Najdenih je bilo sedem tako okrašenih kosov. To je nekaj vec kakor pet odstotkov. Na podlagi razlicnih kom­binacij kaneliranja in glavnicenja so odlomki razdeljeni v tri skupine oz. vzorce. Ti vzorci so oznaceni s številko 5 in malo tiskano crko od a do c.
Vzorec 5a
Vodoravne vzporedne kanelure, ki spodaj in zgoraj zame­jujejo snop valovnic, izdelanih z glavnicenjem. V nekaterih primerih sta med žlebovi dva snopa glavnicenih valovnic (G150, G218, G251, G265, G320).
Vzorec 5b
Kanelirane valovnice, ki zamejujejo snop glavnicenih vodo­ravnih crt. Poleg tega je na notranji strani ustja valovnica, ki je izdelana z istim orodjem kakor valovnice na zunanji strani (G173).
Lonec s podobno izdelano valovnico na notranji strani ustja in tudi s podobno okrašeno zunanjo površino je bil odkrit v grobu 406A na grobišcu v Mödlingu. Podobno kakor tip dna 1b je tudi ta umešcen od konca 6. do sredine 8. stoletja (Daim 1994, Abb. 1: 406A, 44).
Vzorec 5c
Snop vodoravnih glavnicenih crt in poševna kanelura, ki po­teka nad snopom (G373).
Pravi vrez in glavnicenje
Tako kakor pri prejšnji skupini okrasa gre tudi v tem primeru za posode, ki so okrašene na dva nacina: z glavnicenjem in s pravim vrezom. Na ta nacin sta okrašena le dva odlom­ka, kar predstavlja le 1,5 odstotka vseh okrašenih odlomkov. Vzorca se med seboj razlikujeta in zato predstavljata vsak svojo varianto. Vzorca sta oznacena s številko 6 in malima tiskanima crkama a in b. 
Vzorec 6a
Snop treh valovnic, izdelanih z glavnikom, ki se nahajajo pod vodoravno vrezano crto (G277).
Vzorec 6b
Poševni vrezi na vratu lonca in trije razlicni snopi valovnic, izdelani z glavnikom. Valovnice se zelo razlikujejo med se­boj (G344). 
Vrezovanje in vtiskovanje
Tudi zadnja skupina posod je okrašena na dva razlicna na­cina. Poleg vrezov so uporabljeni odtisi. Gre za kaneliranje in glavnicenje, na ta nacin so okrašeni le trije odlomki, kar predstavlja nekaj vec kakor 2 odstotka okrašenih kosov. 
Vzorec 7a
Trije vodoravni vzporedni žlebovi, pod katerimi so v nekaj vrstah krožne jamice. Vbodi imajo enak profil kakor vodo­ravne crte, kar kaže na to, da so izdelani z istim orodjem (G347).
Podobno okrašene posode se pojavljajo že v rimskem in poznorimskem obdobju. V kombinaciji s krožnimi vbodi so lahko poleg vodoravnih crt tudi valovnice. Dva taka pri­merka so odkrili v Avstriji, prvega v Teurniji–Bischofkirche in drugega na Ulrichsbergu (Rodriguez 1997, Taf. 1: 6; Taf. 5: 42). Podoben okras pa je znan tudi z lonca na najdišcu Zala–Borjüállás na Madžarskem (Müller 1994, Taf. 7: 4).
Primerka iz Avstrije sta datirana v 6. in 7. stoletje (Rodriguez 1997, 162–163), primerek iz Madžarske je datiran v cas od zacetka 7. do konca 8. oz. zacetka 9. stoletja (Müller 1994, 82), primerek iz Strádowa na Poljskem iz objekta 17B ali 20B (Maj 1990, Abb. 66: 1) pa v 7. oz. 8. stoletje (Maj 1990, 23). 
Vzorec 7b
Snop prekinjenih valovnic, ki se nahaja pod vrsto poševnih odtisov glavnika. Pod odtisi je vidna rahla vodoravna crta, ki je bila verjetno le vodilo za loncarja pri izdelavi okrasa. Valovnica in odtisi so izdelani z istim orodjem, verjetno glav­nikom (G300). 
S podobnim vzorcem je okrašen kos z najdišca Brno–Starý Lískovec (Machácek 2001, obr. 8: 14), tudi primerek z druge­ga slovaškega najdišca, Brno–Líšen, Staré Zámky, je okrašen s podobnim vzorcem (Stana 1994, Abb. 2: 4), na Poljskem pa so lonce s podobnim vzorcem odkrili na najdišcih Lu­blin–Czwartek (Poleski 1994, Abb. 3: 8) in Strádow; v objek­tih 10 in 32/B (Maj 1990, Abb. 15: 1; Abb. 70: 29).
Primerka s slovaških najdišc sta pripisana v 7. in 8. stoletje (Stana 1994, 267–268). Lonca s Poljske pa sta datirana v 7. in 8. stoletje (Maj 1990, 23) oz. lonec z najdišca Lublin–Cz­wartek v 8. stoletje (Poleski 1994, 162).
Vzorec 7c 
Snop vodoravnih crt, pod katerimi sta odtisa glavnika. Za izdelavo odtisov je uporabljeno isto orodje (glavnik) kakor za vodoravne linije (G224).
Podobno okrašen kos so odkrili v Hemmebergu (Rodriguez 1997, Taf. 8: 1). Od primerka z Grofovskega se loci le po tem, da ima obratno izveden okras, vbodi so zgoraj in va­lovnice spodaj. Datiran je v 5. in 6. stoletje (Rodriguez 1997, 162–163).
5.8 
Ostalo gradivo


Na najdišcu Grofovsko je bilo v zgodnjesrednjeveških ja­mah poleg loncenine odkritih tudi šest drobnih najdb. To so bile tri steklene jagode (G309b, G369a), glineno vretence (G309a) in železna okrasna plošca konjske opreme (G379). 
Železna falera oz. okrasna plošca konjske opreme (G379, sl. 25) je bila odkrita v jami SE 123. V sredini ima luknjo ter je okrašena z vzorcem v obliki rozete, ki ima vsak drugi cvetni list zapolnjen s cikcakastim vzorcem. Okras je tavširan z zla­timi nitmi. V bližini ni bilo odkritih faler oz. konjske opreme s takim okrasom. Na obmocju Slovenije je bilo odkritih nekaj predmetov, ki so bili okrašeni s tavširanjem, ki je zelo po­dobno primeru iz Grofovskega. Tako so v grobu 332 na naj­dišcu Lajh v Kranju (Bitenc, Knific 2001, 77, kat. 246) odkrili pasno spono, ki je imela tavširan okras. Prav tako je bila s to tehniko krašena pasna garnitura, odkrita v grobu 18 iz Sol­kana (Bitenc, Knific 2001, 83, kat. 269). V obeh primerih so bile vložene niti iz srebra in medenine. Primer z Lajha je da­tiran v drugo polovico 6. stoletja, solkanska pasna garnitura pa v prvo polovico 7. stoletja. Kljub podobnosti pa odkriti paraleli verjetno nimata veliko skupnega z železno falero z Grofovskega, saj sta bili odkriti v popolnoma drugem kultur­nem kontekstu, ki je bolj vezan na zahodnoevropski prostor. Toliko bolj pa lahko primerek z Grofovskega primerjamo z deli pasnih garnitur, okrašenih na podoben nacin in iz ena­kih kovin na grobišcu Zamárdi na Madžarskem (Bárdos 2000). Predvsem v grobovih 749 in 1353 (Bárdos 2000, 103, kat. 26; 125–126, kat. 167, 168) sta bili odkriti pasni garnituri, ki po nacinu izvedbe okrasa in izbiri materialov spominjata na naš primerek. Obe garnituri sta datirani v cas 7. stoletja. Hkrati gre za okrasno konjsko opremo iz groba 1182 (Bárdos 2000, 137), v kateri so nekoliko manjše, predvsem pa razko­šnejše falere. Datacija vseh omenjenih predmetov se ujema s 14C datumom, ki je bil izveden na podlagi vzorca iz jame SE 123 z našega najdišca in je datiran v leto 664 ± 30. Pred­meti z najdišca Zamárdi na Madžarskem izhajajo iz avarskih grobov, zato je mogoce, da falera z Grofovskega kaže na socasno poselitev Slovanov in Avarov v sedmem stoletju.
Stekleni jagodi sta izdelani iz temnega stekla in sta zelo drobni (premer do 5 mm). Prva je ovalne oblike (G309b), druga pa ima dvoclenasto obliko (G369a). Tretja jagoda je ohranjena zelo fragmentarno in ni primerna za nadaljnje raziskave.
Drobne clenaste in enostavne jagode naj bi bile uporablja­ne v nizih ogrlic le kot dopolnilo (Knific 2008, 36). Steklene jagode podobnih oblik in barv so bile odkrite kot del ogrlice na najdišcih Crnomelj – Sv. Duh (grob 20), Bled – Pristava (grob 358), Gorenji Mokronog, Kranj–Križišce Iskra, Rifnik pri Šentjurju in Sveta gora v Zasavju (Bitenc, Knific 2001, 39–40, kat. 108; 46, kat. 124; 82, kat. 266; 48, kat. 137; 78, kat. 253; 80, kat. 257). Ceprav so bile odkrite na razlicnih koncih Slovenije, so dokaj enotno datirane, in sicer od konca 5. oz. zacetka 6. stoletja do konca 7. stoletja. To se ujema tudi s 14C datacijo, ki je bila izvedena na podalgi vzorca oglja iz jame SE 127, v kateri je bila odkrita jagoda G309b. Jama je datirana v leto 660 ± 28. 
5.9 
Sklep


Tehnološka analiza je pokazala, da so loncarski masi doda­jali štiri vrste neplasticnih primesi: kremen, organske snovi, sljudo in grog. Najvec posod je bilo narejenih iz mase, ki so ji dodali organske snovi. Nekoliko manj jih je bilo iz mase, ki je vsebovala primesi kremena. Najmanj je bilo posod, ki so bile izdelane iz mase, ki je vsebovala dve ali tri vrste pri­mesi. Loncarski masi, ki je bila dobro precišcena, so dodajali drobnozrnate primesi. Glede na trdoto lahko keramiko raz­delimo v dve skupini, na mehko ali trdo keramiko. Nekaj cez 60 odstotkov keramike je mehke. Loncenino so izdelovali na tri nacine. Prevladovala je izdelava na loncarskem kolesu na rocni pogon oz. pocasnem loncarskem vretenu, na katerem so rocno izdelane posode dodelali, manj keramike je bilo izdelane rocno ali na loncarskem vretenu na nožni pogon. Na podlagi barve preloma posod smo ugotovili, da so jih žgali na sedem razlicnih nacinov. Prevladovala pa so stihij­sko (46 %), redukcijsko (23 %) in oksidacijsko žganje (14 %). 
Tako kakor tehnološka analiza je bila tudi tipološka analiza loncenine narejena na 247 kosih. Ta je pokazala, da se na Grofovskem pojavlja izkljucno kuhinjski inventar. Ta je zelo preprost in dokaj homogen. Tako na Grofovskem prevladu­jejo lonci, ki so bili najpogostejša oblika posode v zgodnje­srednjeveških kuhinjah. Lonci so na podlagi oblike profila, predvsem ustja, razdeljeni v 16 tipov. Poleg loncev sta se pojavila še dve skledi in eno cedilo. 
Analiza okrasa je bila narejena na 132 odlomkih. Pokazala je, da so bili vsi odlomki okrašeni pred žganjem. Vsi kosi so bili okrašeni na nacin vrezovanja. Glede na orodje, s ka­terim je bilo izvedeno vrezovanje, se okras deli na sedem skupin. Poleg vrezovanja se na nekaterih odlomkih pojavlja tudi vtiskovanje. Posamezne skupine je mogoce na podlagi vzorcev deliti na podskupine. Med vzorci prevladujejo vo­doravne crte in valovnice, ki lahko potekajo posamezno ali v snopu. 
Osnovo za casovno umestitev keramicnega inventarja in tudi celotne zgodnjesrednjeveške naselbine predstavljata 14C datuma, ki sta bila narejena na podlagi vzorcev oglja iz objektov SE 123 in SE 127. Datuma sta si zelo podobna,saj je objekt SE 123 datiran v leto 664 ± 30, objekt SE 127 pa v leto 660 ± 28. Ta datuma se ujemata predvsem z analogija­mi, ki so bile odkrite na zgodnejših najdišcih (od zacetka 6. stoletja do konca 7. stoletja). Kljub temu pa lahko analogije predmetom z Grofovskega najdemo tudi na najdišcih, ki so umešcena v cas do sredine 9. stoletja.
6
Analize
6.1 
Analiza živalskih ostankov




Borut Toškan
Skupno je bilo med arheološkimi izkopavanji na najdišcu Grofovsko v letu 2001 pridobljenih 217 živalskih ostan­kov, od katerih jih je bilo mogoce vsaj do nivoja rodu (v primeru drobnice pa do ravni poddružine) dolociti 30 oz. 13,8 odstotka (sl. 34). Ostanki pripadajo najmanj petim vrstam iz štirih družin in v celoti predstavljajo ra­stlinojede. Na najdišcu so bile sicer odkrite ostaline iz prazgodovinskega in zgodnjesrednjeveškega obdobja, nekaj najdb pa je recentnih (sl. 35).
Stopnja ohranjenosti gradiva je slaba, saj so ostanki mocno krušljivi. V tem smislu je pomenljivo, da vse taksonomsko opredeljive najdbe predstavljajo zobje. Ti namrec sprico relativno velike strukturne gostote bistveno uspešneje klju­bujejo razlicnim tafonomskim dejavnikom od vecine kosti (Lyman 1999, 234). Sicer pa so tudi zobje vsi brez izjeme okrušeni, tako da 30 taksonomsko dolocenih drobcev v re­snici pripada le nekaj posameznim primerkom zob. Osre­dnje razloge za takšno stanje gre iskati v sedimentnem okolju na raziskovanem obmocju, saj je reakcija ilovnatih prsti v Prekmurju navadno pod pH 7 (Vovk Korže 2002, 69). Na diagenezo kostnega tkiva namrec ne vplivajo le notranji (intrinzicni) dejavniki, med katere prištevamo velikost, po­roznost in kemicno strukturo posameznega primerka, pac pa tudi zunanji (ekstrinzicni) vplivi, kamor ob pH sedimentu sodijo še njegov vodni in temperaturni režim, bakterijska aktivnost idr. (Von Endt, Ortner 1984). V tem smislu je kisel pH ilovnatih plasti na obmocju najdišca Za Rašcico domnev­no prispeval k intenziviranju specificnih kemicnih procesov (cf. Tagliacozzo 1993; Lyman 1999, 417), kar je rezultiralo v pospešenem razpadanju kostnih/zobnih ostankov. Podob­no skromen nabor favnisticnih najdb (ali celo njihova od­sotnost) navsezadnje kažejo tudi druga najdišca v regiji, denimo Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, 23), Gornje njive pri Dolgi vasi (Dirjec 2008), Za Rašcico pri Kro­gu (Toškan 2010), Nova Tabla pri Murski Soboti (Z. Hincak, ustno porocilo) ali Popava pri Lipovcih (Toškan, Zadravec, neobjavljen podatek).
Sprico velikih tafonomskih izgub je treba razmerja med po­sameznimi taksoni, kot so bila ugotovljena z analizo razpo­ložljivega favnisticnega gradiva, jemati z rezervo. In to kljub temu, da je bil del izkopanega sedimenta tudi mokro pre­sejan, s cimer se je poskušalo reprezentativno oceniti tudi številcnost manjših (odlomkov) kosti in zob (prim. Toškan, Dirjec 2004). Bolj kakor neustrezno vzorcenje najdb, kakršno bi predstavljalo zgolj rocno pobiranje kosti in zob, je namrec na zastopanost posameznih skeletnih elementov in seveda tudi taksonov samih vplivalo intenzivno poodložitveno raz­padanje same kostne substance.
Paleoekonomija
Skromnost in tafonomsko ozadje razpoložljivega vzorca onemogocata verodostojen oris paleoekonomske situacije obravnavanih skupnosti. Iz razpoložljivih podatkov se zdi dokaj utemeljeno sklepati zgolj to, da je predstavljalo – vsaj kar zadeva zgodnjesrednjeveško slovansko naselbino – osrednji vir rdecega mesa domace govedo (Bos taurus). Ugotovitev je pricakovana in se ujema s stanjem na drugih arheozoološko obdelanih zgodnjesrednjeveških najdišcih v regiji (npr. Mocna pri Lenartu v Slovenskih goricah, Popava pri Lipovcih, Pri Muri pri Petišovcih). Skladen s splošno sliko v okviru socasnih najdišc na širšem obmocju pa je tudi na­bor vrst v obravnavanem vzorcu s konjem (Equus caballus), domacim prašicem (Sus domesticus) in drobnico (Caprinae). Lovne vrste v celoti manjkajo (sl. 34).
Sklep
Nabor in narava maloštevilnih favnisticnih najdb z najdišca Grofovsko sicer ne omogocata izpeljave poglobljene ar­heozoološke analize, ki bi bistveneje obogatila naše sicer skromno védenje o živinoreji in prehrambnih navadah tam živecih prednamcev. Velja pa v zvezi z obravnavanim vzor­cem vendarle omeniti, da gre vecino najdb pripisati doma­cemu govedu in da lovne vrste v gradivu niso zastopane. Navedena podatka namrec potrjujejta prej postavljeni tezi o govedu kot osrednjem viru mesa zgodnjesrednjeveških slo­vanskih skupnosti pri nas in o – vsaj v kvantitativnem smislu – praviloma zanemarljivi vlogi lovnih vrst pri zagotavljanju dodatnih kolicin hrane (za izjemo glej Hincak 2011). Ker se tudi obe navedeni tezi opirata na analize razmeroma skro­mnih vzorcev, je vsakršna potrditev njune verodostojnosti namrec vsekakor pomembna.
6.2 
Analiza paleobotanicnega materiala


Metka Culiberg
Arheološko najdišce Grofovsko je bilo odkrito ob gradnji cestne obvoznice na južnem obrobju Murske Sobote. Ar­heološke najdbe in radiokarbonske datacije so pokazale, da je bilo to najdišce poseljeno v dveh razlicnih obdobjih. Prvic že v zgodnji bronasti dobi in ponovno, vec kakor dva tisoc let kasneje, v zgodnjem srednjem veku. S spiranjem odkopanih usedlin je bila zbrana tudi razmeroma skromna vsebina paleobotanicnega materiala (sl. 36). To je bilo lesno oglje, med katerim je bilo precej drobcev milimetrske ve­likosti, veliko je bilo tudi inkrustiranega in impregniranega in zaradi tega težje ali celo nedolocljivega. Nekaj oglja je bilo tudi preperelega do tolikšne mere, da lesna struktura ni bila vec razpoznavna. Poleg lesnega oglja so bila zbrana še semena, od katerih je bilo le nekaj pooglenelih, vecina ne.
Od 274 pregledanih primerkov lesnega oglja jih je preko 90 odstotkov pripadalo hrastu (Quercus, sl. 37), posamicni primerki pa še brestu (Ulmus), jesenu (Fraxinus), gabru (Car­pinus), en sam drobec oglja pa je imel anatomske znake iglavskega lesa, in sicer lesa tise (Taxus). Ugotovljena je bila tudi grmovna vrsta, brogovita (Viburnum).
Med pooglenelimi žitnimi zrni sta bili ugotovljeni dve vrsti, pšenica sevka (Triticum spelta) in jecmen (Hordeum), nekaj zrn pa je bilo tako mocno korodiranih, da so bila komaj prepo­znavna kot žitna zrna (cerealia). Pooglenela je bila tudi polo­vica košcice crnega trna (Prunus spinosa). Med nepooglene­limi semeni je bilo najvec semen dveh vrst dresni (Polygonum lapathifolium in P. persicaria) in semen iz družine metlikovk (Chenopodiaceae, sl. 38), nekaj semen jeticnika (Veronica sp., sl. 39) in muhvica (Setaria sp.) ter pecke grozdnih jagod (Vitis vinifera). Nekaj je bilo tudi podzemnih koreninskih mešickov preslice, vecinoma zapolnjenih s sedimentom (Equisetum).
Skupno je bilo pregledanih 734 primerkov lesnega oglja. Tudi tu mocno prevladuje oglje hrasta (Quercus), vendar je njegov odstotek udeležbe nekoliko nižji (78 %) v primerjavi z udeležbo v prazgodovinskem najdišcu (sl. 40, 41). Vec pa je tu gabra (Carpinus) in celo bukve (Fagus), nekoliko manj bresta (Ulmus) in javorja (Acer) ter še manj jesena (Fraxi­nus), topola (Populus), breze (Betula) in vrbe (Salix). En sam drobec oglja pa je imel anatomske znake iglavskega lesa, in sicer lesa tise (Taxus). Ugotovljeni sta bili tudi dve lesni vrsti iz družine rožnic (Rosaceae). Nekaj primerkov oglja zelo verjetno pripada cešnji (Prunus avium), dva pa crnemu trnu (Prunus spinosa). Oglje jelke (Abies) je bilo zastopano z enim samim primerkom.
Od skupno desetih pooglenelih žitnih zrn (sl. 42) so štiri pripadala jecmenu (Hordeum), eno navadni pšenici (Triti­cum aestivum) in dve zrni pšenici sevki (Triticum spelta). Tri zrna so bila tako mocno korodirana, da niso bila dolocljiva (cerealia). Pooglenela je bila tudi ena cela in ena polovi­ca košcice crnega trna (Prunus spinosa). Od nepooglenelih semen so bila tudi tu najpogostejša semena dresni (Polygo­num persicaria) in metlikovk (Chenopodiaceae), le po nekaj pa je bilo semen jeticnika (Veronica), kislice (Rumex), smr­dljivega bezga (Sambucus ebulus), muhvica (Setaria), eno samo zrno prosa (Panicum) ter tudi pecke grozdnih jagod (Vitis vinifera) in vec podzemnih koreninskih mešickov pre­slice (Equisetum).
Diskusija
Kakšna je bila vegetacija v preteklosti in kako se je spremi­njala, lahko ugotovimo le s pelodno analizo, za to pa so po­trebne primerne usedline, v katerih se je ohranil fosilni pe­lod. V Pomurju je takih usedlin malo, saj površje vecinoma prekrivajo starejše usedline. Edini pelodni diagram iz te re­gije je dala vrtina ob bronastodobnem najdišcu pri Dolnjem Lakošu (Culiberg, Šercelj 1989), v katerem vidimo, kako se je od zacetka neolitika pa do danes, v veliki meri zaradi antro­pogenega vpliva, spreminjala vegetacija v okolici in tudi na širšem obmocju. 
Nasprotno pa analiza oglja z arheološkega najdišca le do neke mere prispeva k poznavanju bližnje drevesne ali goz­dne vegetacije, in to le v casu, ko je nastajala in živela na­selbina. Tudi številcna zastopanost primerkov oglja posame­znih taksonov ne pokaže dejanske slike gozdne vegetacije, treba je namrec upoštevati, da je bil za gradnjo naselbinskih objektov gotovo izbran le bolj obstojen les. Seveda je bil izbor odvisen tudi od bližine oziroma dostopnosti dreve­snih vrst. Dobro obstojen je gotovo hrastov les in prav v Pomurju je bilo na voljo vedno dovolj hrastovine. To potr­jujejo tudi analize oglja z vseh tistih arheoloških najdišc, v katerih so bili zbrani tudi rastlinski makroostanki. Na primer v Goricah pri Turnišcu (Culiberg 2010a), v Ivankovcih (Culi­berg 2011), v nekaterih najdišcih iz okolice Murske Sobote (Culiberg, neobjavljeno), povsod prevladuje oglje hrastove­ga lesa. Podobne rezultate so dale tudi analize oglja iz petih nižinskih zgodnjesrednjeveških naselbin v okolici Torceca pri Koprivnici v Podravini (Culiberg 2010b). Vse ostale drevesne vrste, denimo bukev (Fagus), brest (Ulmus), jesen (Fraxinus), gaber (Carpinus) in javor (Acer), so bile redkeje zastopa­ne, nekatere morda tudi zaradi vecje oddaljenosti rastišc. Oglja iglastega drevja prakticno ni, kar kaže na to, da tedaj niti bor niti smreka tu še nista bila tako razširjena, kakor sta danes. En sam drobec tisinega lesa (Taxus) lahko pomeni, da je tudi tisa uspevala tu in tam. Iz tisovine pa bi bil lahko narejen kakšen uporaben predmet. Grmovni vrsti, brogo­vita (Viburnum sp.) in crni trn (Prunus spinosa) sta verjetno uspevali blizu naselbine. Plodove crnega trna, imenovane tudi trnulje, so verjetno poznali kot užitne, saj se tudi danes iz njih pripravlja predvsem razne vrste napitkov. Prisotnost crnega trna potrjuje tudi košcica njegovega plodu (sl. 43).
Zastopanost drevesnih vrst je v zgodnjesrednjeveški naselbi­ni podobna kakor v prazgodovinski, le razmerje med njimi je nekoliko drugacno. V srednjeveški je vec gabra (Carpi­nus), kar bi lahko pomenilo, da je zaradi do tedaj prevelike­ga izkorišcanja hrasta gaber vstopil v gozd kot njegov par­tner in ga do neke mere nadomestil. Manj je bilo jesena in bresta ter javorja. Drevesne vrste, ki niso bile ugotovljene v prazgodovinski naselbini, so bukev (Fagus), topol (Populus), breza (Betula) in vrba (Salix), zanimivo pa je, da ni nobene­ga primerka jelše, ki danes v obsežnih združbah porašca vlažna rastišca in recne bregove. Tudi cešnja (Prunus avium) je utegnila biti eden izmed gozdnih elementov, tako kakor je še danes v listastih gozdovih. 
O poljedelski dejavnosti pricajo pooglenela semena žit 
(sl. 36, 40-42). V srednjeveški naselbini sta bili ugotovljeni dve vrsti pšenice, in sicer pšenica sevka (Triticum spelta) in navadna pšenica (Triticum aestivum), v prazgodovinski pa samo pšenica sevka. Košcice crnega trna (Prunus spinosa) pa morda kažejo na to, da so nabirali tudi sadeže divjih rastlin. 
Nepooglenela semena pa gotovo niso socasna z naselbina­ma, kajti za obe je bila ugotovljena skoraj identicna vrstna sestava, prav tako pa tudi v številnih drugih najdišcih v Po­murju, na primer na najdišcu Gorice pri Turnišcu (Culiberg 2010a), Grofovsko 2 (Kaligaric, Paušic 2011b), Kotare–Baza pri Murski Soboti (Kaligaric, Paušic, 2011a) in tudi na najdi­šcih Pobrežje – Maribor (Culiberg, neobjavljeno) in Rogoza pri Hocah (Culiberg 2009). 
Ker je vecina teh najdišc ležala tik pod površjem, je to seme­nje, ki vecinoma pripada plevelom in ruderalnim rastlinam, v globlje plasti prišlo z oranjem ali so ga zanesle živali. V vzorcu 19 iz srednjeveške naselbine (sl. 41) je bilo namrec 356 semen dresni, ki so bila vsa naluknjana in izpraznjena, verjetno hrana neki živalski vrsti.
V vseh naštetih najdišcih so bile ugotovljene tudi grozdne pecke vinske trte (Vitis vinifera). 
Da tudi te ne pripadajo naselbinam, je potrdila radiokar­bonska analiza. Njihova starost je le okoli 50 let.
6.3 
Petrografski pregled 
kamnitih najdb


Tomaž Verbic
Vzorci PN 45, 46 in 53 pripadajo pliocenskim vulkanoklastic­nim kamninam (sl. 44), ki so znane iz posameznih manjših lokacij na Gorickem (okolica Grada na Gorickem), na vecji površini pa na avstrijski strani državne meje (Bad Gleichen­berg, Kapfenstein in okolica – popularno je to obmocje ime­novano tudi »Vulkanland«). Glede na makroskopski pregled menimo, da ne gre za prave strjene tokove lave, ampak za bazaltne vulkanoklasticne kamnine – tufe. Kriterij za tako opredelitev je tudi prisotnost gnezd (nodul) olivinovih kri­stalov. Te kamnine so primerne za žrmlje.
Glede provinience omenjenih kosov menimo, da so bili na mesto najdbe prineseni iz okolice omenjenih avstrijskih mest ali iz okolice Grada na Gorickem. Obstaja sicer možnost alu­vialnega transporta kamnin v obliki prodnikov, vendar je ta zgolj teoreticna.
Ostali vzorci petrografsko pripadajo kamninam, ki jih zelo pogosto dobimo kot prodnike v pešcenem produ, ki ga je nasula Mura. Menimo, da ti vzorci izhajajo iz lokalnega obmocja.
6.4 
Radiokarbonske analize


 Robert Huels, Alan Hogg
7
Sklep


Matjaž Novšak, Evgen Lazar, Samo Sankovic
Na najdišcu Grofovsko 1 pri Murski Soboti so bili odkriti ostanki iz bakrene in bronaste dobe ter zgodnjega srednje­ga veka. 
Medtem ko so bili bakrenodobni ostanki precej skromni, saj je bila odkrita samo ena jama, je bilo ostankov iz bronaste dobe in zgodnjega srednjega veka precej vec. Ker so ze­meljske plasti na najdišcu stratigrafsko neizrazito ohranjene, so osnova za kronološko opredelitev drobne, predvsem ke­ramicne najdbe.
Z izjemo plasti SE 50 in kurišca je šlo za jame in jame za kole v meljasti in prodnati geološki plasti. Sledovi bakrenodob­ne in bronastodobne poselitve se kažejo kot jame, razpr­šene po skoraj celotni površini najdišca in so dokaz, da je tod obstajala naselbina, ki je bila delno unicena z globokim oranjem. 
Najstarejše ostanke na najdišcu imamo iz bakrene dobe (SE 132 in SE 145). Najdbe iz jame SE 145 smo opredelili v horizont keramike z brazdastim vrezom.
Pri analizi gradiva se je pokazalo, da lahko bronastodobno poselitev na obmocju najdišca razdelimo na tri faze. Najsta­rejša je jama SE 143, ki smo jo na podlagi radiokarbonskega datuma opredelili v sam zacetek bronaste dobe. Skupaj z nekaterimi drugimi posodami iz sicer mlajših jam, ki kažejo sorodnosti s tistimi iz kulture Somogyvár–Vinkovci, pa doka­zuje, da je bilo ožje obmocje najdišca poseljeno na samem zacetku bronaste dobe, nekje med 25. in 23. stoletjem pr. n. št.
Temu obdobju sledi najintenzivnejša bronastodobna pose­litev. Vecja plast SE 50 je prekrivala nekaj jam, jam za kole in kurišce (SE 140, SE 141, SE 144, SE 136 in SE 159). Med lon­cenino prevladuje zelo groba keramika, izstopajo pa vrci in manjši lonci, izdelani iz fine keramike, ki imajo na vratovih pa tudi rocajih okras odtisnjenega pramena. Posebna je tudi skleda z okrasom pramena na ustju. Tudi loncenina iz treh jam (SE 116, SE 139 in SE 151) zahodneje od omenjene zgostitve ostankov kaže enake znacilnosti. Na podlagi ra­diokarbonskih datumov in primerjalne analize posod smo te naselbinske ostanke opredelili v horizont pramenaste ke­ramike, to je okvirno v cas med 19. in 16. stoletjem pr. n. št. 
Najmlajšo fazo prazgodovinske poselitve predstavljata jami SE 152 in SE 154, v katerih so bili vecinoma odlomki vecjega pitosa, ki je podoben dvema iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu in nekaterim z madžarskih najdišc, ki jih lahko datiramo v srednjo, najverjetneje pa v pozno bronasto dobo.
Na najdišcu Grofovsko pri Murski Soboti je bila odkrita tudi manjša zgodnjesrednjeveška naselbina, ki je verjetno delo­vala oz. je bila naseljena v casu od zacetka 7. stoletja do konca 8. stoletja. Tloris naselbine, ki kaže dve koncentraciji objektov, je dal slutiti, da gre mogoce za dve obdobji nase­litve. Na podlagi keramicnega gradiva pa tega ni mogoce potrditi. Odkrite so bile ostaline petih bivalnih objektov–ze­mljank. Na podlagi tlorisov so zemljanke razdeljene v tri tipe. Povzeti so bili po tipologiji Petra Šalkovskega (2001), ki jo je predložil v delu Häuser in der frühmittelalterlichen slawischen Welt. Zemljanki SE 106 in SE 137 sta imeli pred unicenjem podolgovat pravokoten tloris (tip 2), podoben, le nekoliko bolj ovalen tloris je verjetno imela zemljanka SE 137 (tip 3). Temu tipu bi lahko verjetno pripisali tudi zemljanki SE 114 in SE 126, bolj verjetno pa je, da sta imeli pred unice­njem pravokoten tloris (tip 1A). Poleg stanovanjskih objek­tov so bili odkriti še pomožni objekti, katerih namembnosti se ne da tocno dolociti. Vecina objektov, tako stanovanjskih kakor pomožnih, je bila usmerjena vzhod–zahod.
Veliko vecino odkritega drobnega gradiva predstavljajo od­lomki keramike. V sedemindvajsetih objektih in kurišcu je bilo odkritih 1573 odlomkov keramike, okrasna plošca konj­ske opreme, dve vretenci in 3 steklene jagode. Od vseh od­lomkov keramike jih je bilo že med izkopavanji izbranih za podrobno obravnavo 247 kosov. Na njihovi podlagi je bila narejena tehnološka in tipološka analiza.
Keramicno gradivo iz teh objektov lahko primerjamo z najdbami z bližnjih najdišc Nova tabla, Kotare–Baza, Nede­lica, Popava pri Lipovcih I, predvsem s horizontoma Murska Sobota 1c in 2, ki so po osnovnih znacilnostih zelo podobne našim. Glavna znacilnosti horizonta 1c je, da so le malošte­vilni lonci izdelani prostorocno, vecina jih je dodelanih na pocasnem loncarskem vretenu. Okrašeni so z valovnicami in s horizontalnimi pasovi (Guštin, Tiefengraber 2002, 61). Za fazo Murska Sobota 2 pa je znacilno, da so posode pra­viloma v celoti izdelane na loncarskem vretenu in imajo bolj bogat okras (Guštin, Tiefengraber 2002, 62). Prav tako se kaže podobnost s keramicnim inventarjem srednjepodona­vske kulturne tradicije južne Moravske, predvsem s horizon­tom II (Machácek 2001, 39). Vse te analogije nam dopušcajo sklepati, da gre na najdišcu Grofovsko za loncenino, znacil­no za slovanske naselbine od sredine 6. do konca 8. stoletja. To nakazujeta tudi 14C datuma iz objektov SE 123 in SE 127. Vzorec iz objekta SE 123 je datiran v leto 664 ± 30, vzorec iz objekta SE 127 pa v leto 660 ± 28.
V tlorisu naselbine se kažeta dve koncentraciji objektov, zato smo sprva domnevali, da bi utegnilo iti za dve fazi poselitve. Rezultati analiz tega ne potrjujejo. V isti cas kakor naši objekti sodi tudi zemljanka z najdišca Grofovsko 2 (ko­nec 7. stoletja), ki je nekaj vec kakor 100 metrov oddaljena od vzhodnega roba obmocja naših raziskav. Južno od te zemljanke so na Grofovskem 2 odkrili številnejše ostanke zgodnjerimskih stavb (Kerman 2011c, 17, 52, 55). Tako lahko sklepamo, da gre za obsežnejše razpotegnjeno naselje, ki se je razvilo v neposredni bližini nekaj stoletij pred tem opu­šcenega rimskega naselja.
Najdišce Grofovsko je ocitno del skupine veckrat poseljenih lokacij, na katerih so priseljenci pri izbiri svojega domovanja vedno upoštevali danes težje prepoznavne, a nekoc bolj iz­razite in odlocujoce naravne dejavnike.
8
Literatura


BÁRDOS, E. 2000, La necropoli ŕvara di Zamárdi. – V: E. A. Arslan in M. Buora (ur.), L‘oro degli Ŕvari. Poppolo delle steppe in Europa, Udine, 76–139.
BENKOVSKY PIVOVAROVÁ, Z. 1972, Zur Problematik der Litzen­keramik in Österreich. – Praehistorische Zeitschrift 47/2, 198–212.
BÉRES, J. 1985, Keramika na tzv. avarských pogrebiskách a sídli­skách zo 7.–8. stor. na Slovensku. – Slovenská archeológia 33/1, 15–70. 
BITENC, P. in T. KNIFIC (ur.) 2001, Od Rimljanov do Slovanov. Pred­meti. – Ljubljana. 
BONDÁR, M. 1995, Early Bronze Age settlement patterns in south–west Transdanubia. – Antaeus 22, 197–269.
BONDÁR, M. 2003, Kora bronzkori telep Nagykanizsa–Inkey–kapolnan (Fruhbronzezeitliche Siedlung von Nagykanizsa Inkey Kapelle). – Zalai Múzeum 12, 49–77.
CIGLENECKI, S. in M. STRMCNIK GULIC 2002, Sledovi zgodnje slovanske poselitve južno od Maribora. – V: M. Guštin (ur.), Zgo­dnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška loncenina na obrobju Alp, Lju­bljana, 67–75.
CIGLENECKI, S. in T. KNIFIC 1979, Staroslovansko grobišce v Zgornjem Dupleku. Arheološko porocilo. – Arheološki vestnik 30, 473–481.
CIPOT, D. 2008, Zgodnjesrednjeveški jami iz Popave I pri Lipov­cih. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek, arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, 59–65.
CULIBERG, M. 2009, Analiza rastlinskih ostankov. – V: M. Crešnar, Rogoza pri Mariboru in njeno mesto v bronasti in starejši železni dobi Podravja. Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Fi­lozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, strani ?.
CULIBERG, M. 2010a, Paleobotanicne raziskave. – V: A. Pleste­njak, Gorice pri Turnišcu, Arheologija na avtocestah Slovenije 12, Ljubljana, 127–129.
CULIBERG, M. 2010b, Paleobotanicne raziskave na zgodnjesre­dnjeveških najdišcih v okolici Torceca pri Koprivnici. – V: T. Sekelj Ivancan (ur.), Podravina u ranom srednjem vijeku. Rezultati ar­heoloških istraživanja ranosrednjovjekovnih nalazišta u Torcecu, Monographiae Instituti archaeologici 2, Zagreb, 389–397.
CULIBERG, M. 2011, Paleobotanicne raziskave. – V: I. Tušek in B. Kavur (ur.), Ivankovci (Ivánkóc) pri Lendavi, Arheologija na avto­cestah Slovenije 15, Ljubljana, 127–128.
CULIBERG, M. in A. ŠERCELJ 1989, Gozdovi Prekmurja v Bližnji in daljni preteklosti. – Gozdarski vestnik 5, 218–223.
CREMOŠNIK, I. 1970a, Istraživanja u Mušicima i Žabljaku i prvi nalaz najstarijih slavenskih naselja kod nas. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine 25, 45–111.
CREMOŠNIK, I. 1977, Ranoslavensko naselje Jazbine u Batko­vicu kod Bijeljine. Die frühslawische Siedlung Jazbine in Batkovic bei Bijeljina. – Godišnjak centra za balkanološka izpitivanja 15, 227–308. 
DAIM, F. 1994, Zur nachgedrehten Keramik aus dem awarischen Gräberfeld von Mödling–An der goldenen Stiege. – V: C. Stana (ur.), Slawische Keramik in Mitteleuropa von 8. bis zum 11. Jahr­hundert, Internazionale Tagungen in Mikulcice 1, Brno, 29–52. 
DIRJEC, J. 2008, Analiza kostnih ostankov favne. – V: I. Šavel in B. Kerman, Gornje njive pri Dolgi vasi, Arheologija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana, 136.
DJURIC, B. 1999, Zbirna cesta Murska Sobota. Porocilo o rezul­tatih ekstenzivnega arheološkega pregleda. – Ljubljana (neobja­vljeno porocilo).
DJURIC, B., B. KERMAN in B. MUŠIC 2000, Porocilo o rezultatih arheološkega pregleda na potencialnem najdišcu Grofovsko 1. – Ljubljana (neobjavljeno porocilo).
DOSTÁL, B. 1994, Die frühmittelalterliche Keramik aus Breclav–Pohansko. – V: C. Stana (ur.), Slawische Keramik in Mitteleuropa von 8. bis zum 11. Jahrhundert, Internazionale Tagungen in Mi­kulcice 1, Brno, 219–232.
DULAR, J. 1999, Starejša, srednja in mlajša bronasta doba v Slo­veniji – stanje raziskav in problemi. – Arheološki vestnik 50, 81–96.
DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5, Ljubljana.
FORENBAHER, S. 1993, Radiocarbon dates and absolute chro­nology of the Central European Early Bronze Age. – Antiquity 67, 218–220, 235–256.
FRIESINGER, H. 1977, Studien zur Archäologie der Slawen in Ni­ederösterreich II. – Mitteilungen der prähistorischen Kommissi­on der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 17–18 (1975–1977), Wien.
FUSEK, G. 1991, Vcasnoslovanské sídlisko v Nitre na Mikovom dvore. – Slovenská archeológia 39/1–2, 289–330.
FUSEK, G. 1994a, Slovensko vo vcasnoslovanskom období. – Ar­chaeologica Slovaca Monographiae 3, Nitra.
FUSEK, G. 1994b, Analyse der Formen des handgemachten Ke­ramik–geschirrs als Beitrag zur relativen Chronologie. – V: C. Stana (ur.), Slawische Keramik in Mitteleuropa von 8. bis zum 11. Jahrhundert, Internazionale Tagungen in Mikulcice 1, Brno, 19–27. 
GUŠTIN, M. 2002, Porocilo o arheološkem zašcitnem izkopavanju na najdišcu Murska Sobota – Nova tabla na trasi AC Vucja vas–Beltinci. – Maribor (neobjavljeno porocilo).
GUŠTIN, M. 2003, Prazgodovinske najdbe z avtocestnega odse­ka Murska Sobota – Nova tabla. – Arheološki vestnik 52, 107–116.
GUŠTIN, M. 2005, Starejša bronasta doba v Prekmurju. Horizont pramenaste (litzen) loncenine. – Zbornik soboškega muzeja 8, 85–98.
GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, Oblike in kronologija zgodnjesrednjeveške loncenine na Novi tabli pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška loncenina na obrobju Alp, Ljubljana, 46–62. 
GUŠTIN, M. in M. ZORKO 2010, Bratonci v Prekmurju: na obro­bju kulture Somogyvár-Vinkovci. – Zbornik soboškega muzeja 15, 77-89.
HAREJ, Z. 1987, Kolišce v Partih pri Igu na Ljubljanskem barju (Raziskovanja leta 1981). - Porocilo o raziskovanju paleolita, neo­lita in eneolita v Sloveniji 15, 141–183.
HINCAK, Z. 2011, Zooarheološke in antropološke analize kostnih ostankov. - V: B. Kerman, Kotare–Baza pri Murski Soboti, Arheo­logija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana, 106–110.
HORVAT, M. 1999, Keramika – Tehnologija keramike, tipologija loncenine, keramicni arhiv. - Ljubljana.
KALIGARIC, M. in I. PAUŠIC 2011a, Arheobotanicni pregled najdi­šca. - V: B. Kerman, Kotare–Baza pri Murski Soboti, Arheologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana, 52–54.
KALIGARIC, M. in I. PAUŠIC 2011b, Arheobotanicni pregled najdi­šca. – V: B. Kerman, Grofovsko 2 pri Murski Soboti, Arheologija na avtocestah Slovenije 22, Ljubljana, 52–54.
KAVUR, B. 2006, Prazgodovinsko naselje v Zagoncah. – V: A. Tomaž (ur.) 2006, Od Sopota do Lengyela: prispevki o kameno­dobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, Koper, 109–112.
KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEUSNIC 2006, Sodolek – naselje bakrene dobe. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela: pri­spevki o kamenodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, Koper, 121–128.
KERMAN, B. 1996, Staroslovanske najde iz Prekmurja. – V: J. Ba­lažic in L. Vánder (ur.), Ljudje ob Muri, Népek a Mura mentén, Völker an der Mur, Ljudi uz Muru, Lendava, 111–125.
KERMAN, B. 1999, Porocilo o pregledu aerofotoggrafij (CAS), ar­heološkem zracnem rekognosciranju ter snemanju arheoloških struktur na trasi zbirne ceste Murska Sobota. – Murska Sobota (neobjavljeno porocilo).
KERMAN, B. 2002, Staroslovanska naselbina Kotare–Baza pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesre­dnjeveška loncenina na obrobju Alp, Ljubljana, 17–27.
KERMAN, B. 2003, Pod kotom-sever. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, Ljubljana, 213–215.
KERMAN, B. 2011a, Kotare-Baza pri Murski Soboti. - Arheologija na avtocestah Slovenije 17, Ljubljana.
KERMAN, B. 2011b, Kotare–Krogi pri Murski Soboti. - Arheologija na avtocestah Slovenije 20, Ljubljana.
KERMAN, B. 2011c, Grofovsko 2 pri Murski Soboti. - Arheologija na avtocestah Slovenije 22, Ljubljana.
KNIFIC, T. 1978, Lonec iz Begunj na Gorenjskem. – Arheološki ve­stnik 29, 477–481.
KNIFIC, T. 1979, Vranje pri Sevnici. Drobne najdbe z Ajdovskega gradca (leto 1974). – Arheološki vestnik 30, 732–763.
KNIFIC, T. 2008, Predmeti orientalskega izvora z zgodnjesrednje­veških najdišc v Sloveniji. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek, arhe­ološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, 35–41.
KOROŠEC, P. 1957, Keramika z licensko ornamentiko (Litzenkera­mik) na Ljubljanskem barju. - Arheološki vestnik 8/1, 9–25.
LAZAR, E. 2005, Grofovsko pri Murski Soboti: analiza keramicne­ga gradiva iz zgodnjesrednjeveških objektov. - Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
LAZAR, E. 2008, Nedelica – zgodnjesrednjeveško selišce. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek, arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, 75–79.
LYMAN, R. L. 1999, Vertebrate taphonomy. – Cambridge.
MACHÁCEK, J. 2001, K absolutní a relativní chronologii keramiky stredodunajské kulturní tradice na jižní Morave. - Sborník prací Filozofické fakulty Brnenské univerzity, Rada archeologická M 5 (2000), 25–55.
MAJ, U. 1990, Sradów, stanowisko 1. Czesc I. Ceramika wsze­snosredniowieczna. - Krakow.
MAJNARIC PANDŽIC, N. 1976, Die Litzenkeramik in Slawonien. - Istraživanja 5, 97–104.
MAJNARIC PANDŽIC, N. 1977, Prilog problematici licenske kera­mike u sjevernoj Jugoslaviji. - Arheološki vestnik 27, 68–96.
MARKOVIC, Z. 2003, O genezi i pocecima licenskokeramicke kul­ture u sjevernoj Hrvatskoj. - Opuscula archaeologica 27, 117–150.
MÜLLER, R. 1994, Keramikformen des 9.–10. Jahrhundert in der Gegend Keszthely-Zalavar. - V: Slawische Keramik in Mitteleu­ropa vom 8. biz zum 11. Jahrhundert, Internationale tagungen in Mikulcice 1, Brno, 63–82.
MUŠIC, B. 2000, Porocilo o geofizikalnih raziskavah na lokaciji: Grofovsko pri Murski Soboti. - Ljubljana (neobjavljeno porocilo).
NOVŠAK, M. 2002, Zgodnjesrednjeveške najdbe z najdišca Gro­fovsko pri Murski Soboti. – V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška loncenina na obrobju Alp, Ljubljana, 27–33.
NOVŠAK, M., 2003, Grofovsko pri Murski. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdišcih, 144–145.
PAHIC, S. 1969, Anticni in staroslovanski grobovi v Brezju nad Zrecami. - Razprave 1. razreda SAZU 6, 215–308.
PARCZEWSKI, M. 1989, Zukowice pod Glogowem w zaraniu sre­dniowiecza. - Glogowskie Zeszyty Naukowe 2, Glogów. 
PARCZEWSKI, M. 1993, Die Anfänge der früslawischen Kultur in Polen. – Veröffentlichungen der Österreichischen Gesselschaft für Ur–und Frühgeschichte 17, Wien.
PLETERSKI, A. 1991, Staroslovansko grobišce Sandrovi polici v Predtrgu pri Radovljici. – Arheološki vestnik 41, 465–504.
POLESKI, J. 1994, Die Keramik des 7.–11. Jahrhunderts in Kleinpo­len. Forschungstand und Forschungsperspektiven. - V: C. Stana (ur.), Slawische Keramik in Mitteleuropa von 8. bis zum 11. Jahr­hundert, Internazionale Tagungen in Mikulcice 1, 158–165.
RODRIGUEZ, H. 1997, Die Zeit vor und nach der Schlacht am Fluvius Frigidus (394 n. Chr.) im Spiegel der südostalpinen Ge­brauchskeramik. - Arheološki vestnik 48, 153–177.
SAGADIN, M. 1987, Kranj, Križišce Iskra, Nekropola iz casa prese­ljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja. - Katalogi in mo­nografije 24.
SANKOVIC, S. 2009, Zgodnjebronastodobne najdbe. - V: I. Šavel (ur.), Pod kotom-jug pri Krogu, Arheologija na avtocestah Slove­nije 7, Ljubljana, 139–146. 
SANKOVIC, S. 2010, Zacetki bronaste dobe v Prekmurju. - Zbor­nik soboškega muzeja 15, 91–106.
STANA, C. 1994, Die Entwicklung der Keramik vom 8. bis zur Mitte des 11. Jahrhunderts in Mittelmähren. - V: C. Stana (ur.), Slawische Keramik in Mitteleuropa von 8. bis zum 11. Jahrhundert, Internazionale Tagungen in Mikulcice 1, Brno, 265–286.
STRMCNIK GULIC, M. 2001, Nova podoba prazgodovinske po­selitvena zahodnem obrobju Dravskega polja. - Arheološki ve­stnik 52, 117–130.
SZOKE, B. M. 1992, 7. és 9. századi településmaradványok Na­gykanizsán. - Zalai Múzeum 4, 129–167.
ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Häuser in der frühmittelalterlichen slaei­schen Welt. - Archaeologica Slovaca Monographiae 6, Nitra.
ŠAVEL, I. 2002, Zgodnjesrednjeveški objekt z najdišca Pod Ko­tom-jug pri Krogu. - V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnje­srednjeveška loncenina na obrobju Alp, Ljubljana, 11-16.
ŠAVEL, I. 2006, Prekmurje v mlajši kameni dobi. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela: prispevki o kamenodobnih in bakre­nodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, Koper, 89–94.
ŠAVEL, I. 2008, Pri Muri – razstava o arheološkem najdišcu pri Lendavi. - Murska Sobota.
ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu. - Arheologija na avto­cestah Slovenije 7, Ljubljana. 
ŠAVEL, I. in S. SANKOVIC 2010, Za Rašcico pri Krogu. - Arheolo­gija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana.
ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri Lipovcih 1. - Arheologija na avtocestah Slovenije 30, Ljubljana.
TAGLIACOZZO, A. 1993, L’archeozoologia: problemi e metodolo­gie relativi alla interpretazione dei dati. – Origini 17, 7–88.
TOMICIC, Ž. 2002, Keramika iz (ponekih) ranosrednjovjekovnih grobalja kontinentalnog dijela Hrvatske. – V: M. Guštin (ur.), Zgo­dnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška loncenina na obrobju Alp, Lju­bljana, 129–141.
TOŠKAN, B. 2010, Živalski kostni ostanki. - V: I. Šavel in S. San­kovic, Za Rašcico pri Krogu, Arheologija na avtocestah Slovenije 13, Ljubljana, 122–125.
TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2004, Ostanki velikih sesalcev. - V: I. Turk (ur.), Viktorjev spodmol in MalaTriglavca. Prispevki k poznavanju­mezolitskega obdobja v Sloveniji, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 9, Ljubljana, 135–167.
TUŠEK, I in B. KAVUR 2011, Ivankovci (Ivankóc) pri Lendavi. - Ar­heologija na avtocestah Slovenije 15, Ljubljana. 
TUŠEK, I. 2002, Poznoanticna in zgodnjesrednjeveška loncenina z najdišca Pod Kotom-cesta. - V: M. Guštin (ur.) 2002, Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška loncenina na obrobju Alp, Ljublja­na, 36–46.
TUŠEK, I. 2010, Arheološko najdišce Pod kotom-cesta in provin­cialna rimska poselitev v Prekmurju. - Zbornik soboškega muzeja 15, 223–243.
VELUŠCEK, A. in K. CUFAR 2003, Založnica pri Kamniku pod Kri­mom na Ljubljanskem barju – naselbina kulture Somogyvár–Vin­kovci. – Arheološki vestnik 54, 123–158.
VERBIC, T. 2001, Geološka spremljava arheoloških izkopavanj na najdišcu Grofovsko. - Ljubljana (neobjavljeno porocilo).
VON ENDT, D. W. in D. J. ORTNER 1984, Experimental effects of bone size and temperature on bone diagenesis. - Journal of Archaeological Science 11, 247–253.
VOVK KORŽE, A. 2002, Vpliv znacilnosti prsti na razširjenost biok­metijskih zemljišc v Prekmurju. - Geografski vestnik 74 (1), 65–71.
9
Katalog stratigrafskih enot


Vse mere risb so v merilu 1 : 50, razen kjer je navedeno drugace.
9.1 
Bakrena doba


SE 132 – jama
Jama nepravilnega ovalnega tlorisa v kvadrantu B22 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20. Zapolnjena je bila s prstjo, ki je vsebovala 16 odlomkov prazgodovinske keramike in drobce oglja. Dl. 2 m, š. 1,6 m, gl. 0,04 m.
SE 145 – jama
Jama nepravilnega krožnega tlorisa v kvadrantu A37 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20 in geološko osnovo SE 30. Zapolnjena je bila s prstjo temno rjave barve. V njem je bilo najdenih 56 odlomkov prazgodovinske keramike (G2–4), košcki oglja (Quercus 15, Fraxinus 3, Taxus 1) in živalske kosti. Dl. 1,75 m, š. 1,7 m, gl. 0,14 m.
9.2 
Bronasta doba


SE 50 – plast
Mazasta plast crne barve. Vsebovala je veliko odlomkov prazgodovinske keramike (G5–52), nekaj živalskih kosti (med njimi Caprinea – dens 1 frg.) oglja (Quercus 61 in Ulmus 2) ter semen (Vitis vinifera 2 + 4 frg., Chenopodiaceae 10, Veronica 1, Polygonum pers. 1, Triticum spelta 1 in Hordeum 1). Gl. do 0,6 m.
SE 52 – plast
Plast mulja temnejše barve, ki je locevala ornico od SE 50 (G53–64). Vsebovala je številne kose prazgodovinske keramike.
SE 116 – jama
Jama ovalnega tlorisa v kvadrantu A17 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20. Zapolnjena je bila z zbito prstjo temno rjave barve, ki je vsebova­la veliko peska. V njej se je nahajalo 156 odlomkov prazgodovinske keramike (G65–69) in košcki oglja (Quercus 36). Dl. 1,6 m, š. 1,3 m, gl. 0,23 m.
SE 118 – jama
Jama ovalnega tlorisa v kvadrantu A9/10 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20 in geološko osnovo SE 30. Druga polovica jame se je nahajala izven izkopnega polja. Zapol­njena je bila s prstjo sivkaste barve. V njej se je nahajal en odlomek prazgodovinske keramike, drobci oglja (Quercus 3, Prunus spinosa 1) ter semena (Vitis vinifera 1, Cheno­podiaceae 13, Polygonum pers 11, Polygonum lapa 85 in Equisetum 2). Dl. 4 m.
SE 136 – kurišce
Kurišce nepravilnega tlorisa v kvadrantu D14 se je nahajalo v drugem izkopnem sloju plasti SE 50. Vsebovalo je 55 odlomkov prazgodovinske keramike (G70–76), ožgane gline in drobce oglja (Quercus 9). Dl. 0,4 m, š. 0,3 m.
SE 139 – jama
Jama nepravilnega tlorisa v kvadrantu C26 je bila vkopa­na v tanko ilovnato plast SE 20, geološko osnovo SE 30 ter v zahodnem delu v rumenkasto mivkasto plast SE 40. Zapolnjena je bila s prstjo temno rjave barve. V njej je bilo najdenih veliko odlomkov prazgodovinske keramike (G77–121) ter košcki oglja (Quercus 15, Ulmus 1). Dl. 3,9 m, š. 3,68 m, gl. 0,27 m.
SE 140 – jama
Jama nepravilnega krožnega tlorisa v kvadrantu D11 se je nahajala pod SE 50, vkopana je bila v rumeno ilovico SE 60. Brez najdb. Dl. 0,68 m, š. 0,54 m.
SE 141 – jama
Jama nepravilnega krožnega tlorisa v kvadrantu C13 se je nahajala pod SE 50. Vkopana je bila v rumeno ilovico SE 60. Brez najdb. Dl. 0,67 m, š. 0,63 m.
SE 143 – jama
Jama krožnega tlorisa v kvadrantu D15 se je nahajala pod SE 50, vko­pana je bila v rumeno ilovico SE 60. Zapolnjena je bila s prstjo crne bar­ve. Vsebovala je odlomke keramike (G122) in veliko oglja (Quercus 34). Dl. 0,84 m, š. 0,81 m.
SE 144 – jama
Jama krožnega tlorisa v kvadrantu D15 se je nahajala pod SE 50, vkopana je bila v rumeno ilovico SE 60 in geološko podlago SE 30. V njej je bil najden lonec G123. Dl. 0,99 m, š. 1 m, gl. 0,51 m.
SE 151 – jama
Jama ovalnega tlorisa v kvadrantu B28 je bila vkopana v temnorjavo ilovico SE 21. Za­polnjena je bila s prstjo temno rjave barve. V njej je bilo najdenih 28 odlomkov praz­godovinske keramike, drobci oglja in seme (Equisetum 1). Dl. 1,46 m, š. 1,1 m, gl. 0,16 m.
SE 152 – jama
Jama krožnega tlorisa v kvadrantu C37 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20. Zapolnjena je bila s prstjo temno rjave barve. V njej je bilo na zaho­dnem delu jame najdenih 96 odlomkov prazgodovinske keramike (G126–127), drobci oglja in seme (Cerealia 1). Dl. 0,49 m, š. 0,46 m, gl. 0,30 m.
SE 153 – jama za kol 
Manjša jama okroglega tlorisa v kvadrantu C42 je bila vkopana v geološko osnovo SE 30. V njej so bili odlomki praz­godovinske keramike (G124). Dl. 0,28 m, š. 0,28 m, 
gl. 0,07 m.
SE 154 – jama
Manjša jama ovalnega tlorisa v kvadrantu C37 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20. Na dno jame so bili položeni kamni. V njej so bili odlomki prazgodovinske keramike. Dl. 0,4 m, š. 0,35 m, gl. 0,10 m.
SE 159 – jama za kol
Manjša jama krožnega tlorisa v kvadrantu D15 se je nahajala pod SE 50, vkopana je bila v rumeno ilovico SE 60 in geološko podlago SE 30. Zapolnjena je bila s prstjo crne barve. Brez najdb. 
Dl. 0,5 m, š. 0,53 m, gl. 0,17 m.
9.3 
Prazgodovina – neopredeljeno


SE 149 – jama
Jama nepravilnega podolgovatega tlorisa v kvadrantih A42/43 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20, v severnem delu pa v geološko osnovo SE 30. Zapolnjena je bila s prstjo temno rjave barve. V njej so bili najdeni odlomki prazgodovinske keramike in drobci oglja. 
Dl. 2,9 m, š. 0,9 m, gl. 0,28 m.
SE 155 – jama
Jama okroglega tlorisa v kvadrantu B36 je bila vkopana v geološko osnovo SE 30. Zapolnjena je bila s prstjo bilo temno rjave barve. V njej so bili najdeni odlomki prazgodovinske keramike, drobci oglja in semena (Chenopodiaceae 4, Veronica 1 in Equisetum 1). Dl. 0,74 m, š. 0,68 m, gl. 0,12 m. 
SE 156 – jama
Jama ovalnega tlorisa v kvadrantu B41 je bila vkopana v geološko osnovo SE 30. Zapolnjena je bila s prstjo temno rjave barve. V njej so bili najdeni 103 odlomki prazgodovinske keramike in košcki oglja. 
Dl. 2,1 m, š. 1,5 m.
SE 157 – jama
Jama nepravilnega ovalnega tlorisa v kvadrantu D24 je bila vkopana v geološko osnovo SE 30. Zapol­njena je bila s prstjo temno rjave barve. V njej so bili najdeni odlomki prazgo­dovinske keramike (G125), košcki oglja in semena (Triticum spelta 4, Hordeum 4 in Cerealia frg.). Dl. 2,12 m, š. 1,46 m, gl. 0,30 m.
9.4 
Zgodnji srednji vek 


SE 101 – jama
Nepravilna ovalna jama v kvadrantu A4, ki je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20. Ohranjeno je bilo le dno jame. V njej so bili drobni odlomki zgodnjesrednjeveške keramike, drobci oglja (Quercus 14, Fagus 2, Ulmus 3, Fraxinus 1, Carpinus 1) in seme­na (Vitis vinifera 6/6 frg., Chenopodiaceae 1). Najverjetneje predstavlja ostanek odpadne jame. Dl. 1,8 m, š. 1,8 m, gl. 0,12 m. 
SE 102 – jama
Nepravilna ovalna jama v kvadrantu A5, ki je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20. Ohranjeno je bilo le dno jame, ki je bilo najgloblje na južnem delu in se je dvigovalo proti severu. V njej so bili, predvsem v južnem delu, odlomki zgodnjesrednjeveške (G128–135), kosti, zobje, drobci oglja (Quercus 36, Fagus 1, Acer 2) in semena (Vitis vinifera 2/7 frg., Chenopodiacea 2, Equisetum 1, Hordeum 1, Triticum aest. 1). Verjetno gre za ostanek odpadne jame, mogoce celo ostanek zemljanke. Dl. 2,76 m, š. 2,0 m, gl. 0,16 m. 
SE 103 – jama za kol 
Okrogla stojka v kvadrantu A6, ki je bila vko­pana v plast SE 20 in se je zakljucila na površini plasti SE 30. Brez najdb. Namembnost in na­stanek stojke nista jasna. Ocitna je povezava s slovanskimi objekti v bližini (zemljanka SE 126). Pr. 0,32 m, gl. 0,06 m. 
SE 104 – jama za kol
Okrogla stojka v kvadrantu A6, ki je bila vko­pana v plast SE 20 in se je zakljucila na površini plasti SE 30. Brez najdb. Namembnost in nastanek stojke nista jasna. Ocitna je povezava s slovanskimi objektiv bližini (zemljanka SE 126). Pr. 0,34 m, gl. 0,1 m. 
SE 105 – kurišce/ognjišce
Ognjišce oz. kurišce v kvadrantu C3 je ležalo nad plastjo SE 20. Sestavljala jo je ožgana zemlja, recne oblice, ostanki pe­pela, manjša kolicina oglja ter nekaj se­men (Vitis vinifera 8/2 frg., Chenopodia­ceae 2, Veronica 1). V neposredni bližini ognjišca/kurišca je bila odkrita zemljan­ka SE 106, s katero je verjetno povezano. Dl. 0,8 m, š. 0,32 m, gl. 0,05 m. 
SE 106 – jama (M 1 : 100)
Nepravilna podolgovata jama v kvadrantu C3, ki je bila vkopana v geološko osnovo SE 30. Ohranjena je bila le pri dnu, ki je bilo na sredini nekoliko zvišano, kar daje obcutek, da je bila jama razdeljena na dva dela. V njej so bili odlomki zgodnjesrednjeveške keramike (G136–159) in drobci hišnega lepa. Glede na površino in profil jame sklepamo, da gre za ostanek dna jame slovanske hiše –zemljanke. Na to kažejo tudi drobci hišnega ometa, ki so bili odkriti v jami, ter ognjišce (SE 105) v neposredni bližini. Dl. 5,25 m, š. 2,0 m, gl. 0,22 m. 
SE 107 – jama za kol
Majhna plitva jama ovalne oblike v kvadrantu C6, ki je bila vkopana v geološko osnovo SE 30. Ohranjeno je bilo le dno jame. V njej je bilo nekaj odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike in drobci oglja (Quercus 3, Ulmus 1). Gre za jamo za kol. Nahaja se v neposredni bližini jame SE 108. Dl. 0,56 m, š. 0,35 m, gl. 0,1 m. 
SE 108 – jama
Nepravilna ovalna jama v kvadrantu C6, ki je bila vkopana v geološko osnovo SE 30. V njej je bilo nekaj odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G160–164), nekaj drobcev hišnega ometa in drobcev oglja (Quercus 58, Fagus 4). Jama se je nahajala v neposredni bližini jame SE 107. Verjetno gre za odpadno ali shrambno jamo. Dl. 2,4 m, š. 1,2 m, gl. 0,1 m. 
SE 109 – jama
Nepravilna zaobljena jama v kvadrantu C8, ki je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20 in geološko osnovo SE 30. V njej je bila vecja kolicina zgodnje­srednjeveške keramike (G165–172), nekaj hišnega ometa, 3 kosi žlindre, 2 opeki, drobci oglja (Quercus 5, Fagus 4, Fraxinus 2) in semena (Vitis vinifera 1, Polygo­num pers. 4). Objekt je bil nekoliko oddaljen od ostalih objektov prve skupine. Na podlagi najdenega gra­diva in oblike tlorisa lahko sklepamo, da gre najverjetneje za ostanek odpadne jame. Dl. 3,0 m, š. 2,0 m, gl. 0,16 m. 
SE 110 – jama
Manjša nepravilna jama v kva­drantih C11/12, ki se je nahajala med prvo in drugo skupino objektov. Od obeh skupin je oddaljena približno enako. Vkopana je bila v plast SE 30. V njej so bili odlomki zgodnjesre­dnjeveške keramike (G173) in drobci oglja (Quercus 10, Fagus 1, Carpinus 3). Namembnost te jame ni povsem jasna. Dl. 1,26 m, š. 1,0 m, gl. 0,1 m. 
SE 111 – jama
Nepravilna ovalna jama v kvadrantu A16, ki je bila vkopana v plast SE 20. V njej so bili odlomki zgodnjesrednjeveške keramike (G177–185) in oglje (Quercus 22, Carpinus 2, Fagus 2). Objekt je verjetno predstavljal ostanek odpadne jame. Dl. 2,9 m, š. 1,7 m, gl. 0,2 m. 
SE 112 – jama
Nepravilna podolgovata jama, ki je bila vkopana v plast SE 20 in se je koncala na plasti SE 30. V njej ni bilo najdb, razen nekaj semen iz presejanih vzorcev zemlje (Chenopodiaceae 1, Veronica 4). Kljub temu lahko to jamo povežemo z jamama SE 111 in SE 113, ki jo obdajata s severne in z južne strani. Namembnost te jame je vprašljiva, saj bi lahko glede na obliko tlorisa in preseka ter površino predstavljala ostanek zemljanke. Ker pa v njej ni bilo odkritih drobnih najdb ostaja njen namen nerazložen. Dl. 3,86 m, š. 1,8 m, gl. 0,25 m. 
SE 113 – jama
Nepravilna ovalna jama v kvadrantih A15/16, ki je bila vkopana v plast SE 20 in se je koncala na plasti SE 30. Z intenzivnim oranjem je bila zelo poškodovana. V njej je bila manjša kolicina zgodnjesrednjeveške keramike (G186–190). Njena namembnost je verjetno enaka kot velja za jami SE 111 in SE 112 v neposredni bližini, verjetno predstavlja od­padno jamo. 
Dl. 2,5 m, 
š. 1,36 m, 
gl. 0,1 m. 
SE 114 – jama
Jama nepravilnega tlorisa v kvadrantu A17, ki je bila vkopana v plast SE 20 in se je koncala na plasti SE 30. V njej je bila vecja kolicina prazgodovinske keramike in manjša kolicina zgodnjesrednjeveške (G191–192), ter oglje (Quercus 12, Carpinus 1, Prunus avium 3) in semena (Chenopodiaceae 10). Kljub prazgodovinski keramiki se zdi, da ta spada v cas zgodnjesrednjeveške poselitve. Najverjetneje predstavlja osrednji objekt v tej skupini objektov, in sicer bivalni objekt–zemljanko. Na to kažeta oblika in profil dna jame, ki je zelo podoben objektu SE 126. To pomeni, da so objekti SE 111, SE 112, SE 113, SE 117, SE 120, SE 127 in SE 129 predstavljali pomožne objekte tej zemljanki. Dl. 3,3 m, š. 2,8 m, gl. 0,16 m. 
SE 117 – jama
Manjša okrogla jama v kvadrantu A17, ki je bila vkopana v plast SE 20 in se je koncala na plasti SE 30. V njej so bili odlomki zgodnjesrednjeveške keramike, drobci oglja (Acer 2, Carpi­nus 2, Fagus 2, Quercus 4) in semena (Veronica 1, Hordeum 1). Namemb­nost tega objekta ni popolnoma ja­sna, ocitno je le povezava z bivalnim objektom SE 114. Pr. 0,9 m, gl. 0,3 m. 
SE 119 – jama
Ovalna jama v kvadrantu A22, ki je bila vkopana v plast 30. V njej so bili odlomki zgodnjesrednjeveške keramike in drobci oglja. Ostan­ki jame ne nudijo dovolj podatkov, da bi lahko opredelili njeno namembnost, verjetno pa gre za shrambeno ali odpadno jamo. 
Dl. 2,4 m, š. 1,9 m, gl. 0,1 m. 
SE 120 – jama
Podolgovata ovalna jama v kvadrantu C17, ki je bila vkopana v plast SE 20. V polnilu je bila manjša kolicina odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G193–196), nekaj drobcev oglja (Quercus 21, Carpinus 3) in eno seme (Panicum 1). Kljub temu, da je bila ta jama nekoliko oddaljena od podobnih jam, je verjetno predstavljala pomožni objekt stanovanjskemu objektu SE 114. Dl. 2,0 m, š. 1,2 m, 
gl. 0,16 m. 
SE 121 – jama
Podolgovata ovalna jama v kvadrantih C20, ki je bila vkopana plast SE 20 in se je zakljucila nad plastjo SE 30. V njej je bilo nekaj odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike, oglje (Quercus 18, Carpinus 1, Acer 1, Populus 1, Prunus avium 2, Prunus spinosa 1) in semena (Chenopodiaceae 9, Veronica 2, Polygonum pers. 356, Setaria 6, Triticum spelta 1). Ta jama se je nahajala v neposredni bližini objekta SE 135, ki je v tej skupini verjetno predstavljal bivalni objekt – zemljanko in je verjetno pred­stavljala pomožni objekt – shrambno, odpadno ali jamo za kakšen drug namen. Dl. 2,4 m, š. 1,46 m, gl. 0,16 m. 
SE 122 – jama
Vecja nepravilna jama v kvadrantih C22/23, ki je bila vkopana v plast SE 20 in SE 30. V njej je bila vecja kolici­na zgodnjesrednjeveške keramike (G197–243), drobcev oglja (Quercus 30, Betula 2) in kosti. Na podlagi tlorisa in gradiva, ki je bilo v jami, sklepamo, da je šlo verjetno za vecjo odpadno jamo ali mogoce celo za bivalni objekt – zemljanko. Dl. 3,8 m, š. 2,3 m, gl. 0,3 m. 
SE 123 – jama
Nepravilna ovalna jama v kvadrantu A26 ob muljasti depresiji SE 21, ki je bila vkopana v plasti SE 20 in SE 30. V njej so bili okrasna plošca konjske opreme (G379), odlomki zgodnjesrednjeveške keramike (G244–250), drobci oglja (Quercus 60, Acer 2, Populus 2) in semena (Chenopodia­ceae 11, Veronica 1, Prunus spinosa 1,5, Equisetum 1). Na podlagi tlorisa in ohranjenega profila sklepa­mo, da je šlo za objekt, ki ni bil stanovanj­ski, temvec odpadna jama. Dl. 2,46 m, š. 1,6 m, gl. 0,2 m. 
SE 124 – jama
Nepravilna ledvicasta jama v kvadrantih B3/4, ki je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20 in v geološko osnovo SE 30. V njej je bilo nekaj odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G174), oglje (Quercus 1, Populus 2, Betula 2) in semena (Chenopodi­aceae 7, Rumex 1). Tudi ta jama je bila verje­tno odpadna jama. Dl. 2,0 m, š. 1,5 m, gl. 0,1 m. 
SE 125 – jama
Nepravilna ledvicasta jama v kvadrantih B4/5, ki je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20 in geološko osnovo SE 30. V njej je bilo nekaj odlomkov zgodnjesrednjeveške keramike (G175–176), nekaj opek, oglje (Quercus 5, Abies 1) in semena (Vitis vinifera 2,5, Chenopodiaceae 2, Veronica 1). Podobno kot jama SE 124 v neposredni bližini, verjetno tudi ta predstavlja odpadno jamo. 
Dl. 2,48 m, 
š. 1,5 m, gl. 0,18 m. 
SE 126 – jama (M 1 : 100)
Jama nepravilnega tlorisa v kvadrantih B6/7, ki je bila vkopana v plast SE 20 in SE 30. V njej je bila vecja kolicina zgodnjesrednjeveške keramike (G251–292), oglje (Quercus 44, Fagus 5, Ulmus 2), nekaj kosti in semena (Chenopodi­aceae 42, Veronica 1). V severnem koncu jame je bila ob kamnih velika zgostitev oglja, kar je verjetno preostanek nekdanjega ognjišca na dnu jame. Na to kažejo tudi drob­ci opecene zemlje, ki so bili najdeni znotraj jame. Ostanki domnevnega ognjišca, velikost in profil jame kažejo na to, da gre verjetno za ostanek bivalnega objekta – zemljanke. Dl. 5,2 m, š. 3,9 m, gl. 0,3 m. 
SE 127 – jama (M 1 : 100)
Nepravilna ovalna jama v kvadrantu B16, ki je bila vkopana v plast SE 20 in se je zakljucila tik nad plastjo SE 30. V njej je bila vecja kolicina zgodnjesrednjeveške keramike (G293–309), glineno vretence (G309a), steklena jagoda (G309b), kamnit brus (G309c) ter oglje (Quercus 71, Fagus 11, Ulmus 2, Fraxinus 4, Carpinus 12, Acer 7, Salix 6), nekaj kosti (zob domacega prašica, Sus sp.) in semena (Vitis vinifera 1/1,2, Chenopodiaceae 6, Veronica 1, Equisetum 1, cerealia 2). Verjetno je predstavljala pomožni objekt bivalnemu objektu SE 114. Dl. 2,4 m, š. 1,9 m, gl. 0,24 m. 
SE 129 – jama
Manjša okrogla jama v kva­drantu B16, ki je bila vko­pana v plast SE 20 in se je zakljucila tik nad plastjo SE 30. V njej je bila vecja kolicina zgo­dnjesrednjeveške ke­ramike (G310–331), ter nekaj oglja (Quercus 25, Fagus 10, Fraxinus 2) in semen (Chenopodiaceae 1, Rumex 1). Tako kot druge jame v bližini (SE 111, SE 112, SE 113, SE 117, SE 120, SE 127) je tudi ta verjetno predstavljala pomožni objekt stanovanjskemu objektu SE 114. Pr. 0,9 m, gl. 0,24 m. 
SE 133 – jama
Podolgovata ovalna jama v kvadrantu B19, ki je bila vkopana v pla­sti SE 20 in SE 30. V njej je bila manjša kolicina zgodnjesrednjeveške keramike (G332–338), oglje (Quercus 9, Fagus 1, Carpinus 2, Betula 1) in semena (Chenopo­diaceae 1, Sambucus ebulus 1, Equisetum 4, cerealia 1). Namemb­nost te jame je bila verjetno podobna kot pri objektih 
SE 121 in SE 134, verjetno gre za shrambno, odpadno ali jamo za kake druge namene. Dl. 1,88 m, š. 1,26 m, 
gl. 0,18 m. 
SE 134 – jama (M 1 : 100)
Jama ovalnega tlorisa v kvadrantu B19, ki je bila vkopana v plasti SE 20 in SE 30. Zaradi oranja je bila zelo unicena. V jami ni bilo drobnih najdb, le drobci oglja (Quercus 6) in semena (Vitis vinifera 1/1 frg., Equisetum 3). Odlomki zgo­dnjesrednjeveške keramike so se nahajali na ohranjeni po­vršini jame. Ta jama verjetno predstavlja ostanek shrambne jame, pripadajoce bivalnemu objektu SE 135. 
Pr. 1,5 m, gl. 0,12 m. 
SE 135 – jama (M 1 : 100)
Podolgovata jama v kvadrantih B19/20, ki je bila vkopana v plasti SE 20 in SE 30. V njej je bilo nekaj odlomkov zgodnje­srednjeveške keramike (G339–342), nekaj oglja (Quercus 48, Carpinus 6) in semen (Vitis vinifera 2 frg., Equisetum 1, Hordeum 2). Jama je verjetno predstavljala osrednji objekt druge skupine. Na podlagi velikosti in oblike površine skle­pamo, da gre za bivalni objekt – zemljanko. Ostali objekti te skupine (SE 121, SE 133, SE 134) so bili verjetno pomožni objekti. Dl. 3,4 m, š. 2,0 m, gl. 0,23 m. 
SE 137 – jama
Podolgovata ovalna jama v kvadrantih C25/26 ob muljasti depresiji SE 21, ki je bila vkopana v plasti SE 20 in SE 30. V njej je bila vecja kolicina zgodnjesrednjeveške keramike (G343–369), steklena jagoda (G378), drobci oglja (Quercus 71, Fagus 2, Carpinus 20, Salix 1, Prunus spinosa 1) in nekaj semen (Chenopodiaceae 11, Polygonum pers 6, Sambucus 1, Panicum 1, Equisetum 1, Triticum spelta 1). Tloris jame ter predvsem velikost kažeta, da gre za bivalni objekt–ze­mljanko. Manjkajo pa pomožni objekti (jame), ki se poja­vljajo v bližini drugih stanovanjskih objektov. 
Dl. 3,5 m, š. 1,66 m, gl. 0,15 m. 
SE 148 – jama
Nepravilna ovalna jama v kvadrantih A–B44, ki je bila vkopana v plast SE 30. V njej je bila manjša kolicina zgo­dnjesrednjeveške keramike (G370–371) in drobci oglja (Quercus 2). Ta jama je predstavljala edini zgodnjesrednje­veški objekt (jamo) na skrajnem zahodnem delu najdišca, na katerem so bile najdene izkljucno prazgodovinske ostaline. Njena namembnost je zaradi oddaljenosti od ostalih objektov nejasna. Verje­tno pa gre za še eno odpadno ali shrambno jamo. Dl. 2,2 m, š. 1,1 m, gl. 0,15 m. 
SE 150 – jama
Nepravilna ovalna jama v kvadrantu B23, ki je bila vkopana v plasti SE 20 in SE 30. V njej je bilo nekaj odlomkov zgo­dnjesrednjeveške keramike (G372–374) in drobcev oglja. Njena namembnost ni jasna, verjetno pa je služila podobnim namenom kot bližnja objekta SE 119 in SE 122. Dl. 0,74 m, š. 0,34 m, gl. 0,3 m. 
9.5 
Casovno neopredeljene ostaline


SE 115 – jama
Jama okroglega tlorisa v kvadrantu A17 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20. Zapolnjena je bila s prstjo temno rjave barve. Vsebovala je oglje (Quercus 10). 
Dl. 0,67 m, š. 0,53 m.
SE 128 – zgostitev kamnov
Plast vecjih kamnov, položenih v krog (vel. pribl. 0,1 × 0,15 × 0,05 m) v kvadrantu B5 je ležala na tanki ilovnati plasti SE 20. 
Dl. 0,53 m, š. 0,40 m.
SE 130 – jama
Jama okroglega tlorisa v kvadrantu B18 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20 in je ležala na geološki osnovi SE 30. Zapolnjena je bila s prstjo sivkaste barve. Vsebovala je drobce oglja (Quercus 1). 
Dl. 0,65 m, š. 0,6 m.
SE 131 – jama za kol
Manjša jama okroglega tlorisa v kvadrantu B17 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20 in je ležala na geološki osnovi SE 30 Zapolnjena je bila s prstjo nekoliko temnej­še barve kot SE 20. Brez najdb. Dl. 0,41 m, š. 0,3 m.
SE 138 – jama za kol (M 1 : 20)
Manjša jama krožnega tlorisa v kvadrantu C25 je bila vkopana v rumenkasto mivkasto plast SE 40. 
Brez najdb. Dl. 0,2 m, š. 0,15 m.
SE 142 – jama
Jama krožnega tlorisa v kvadrantu A35 je bila vkopana v tanko ilovnato plast SE 20. V njej so bili drobci oglja (Quer­cus 27). Dl. 0,56 m, š. 0,48 m.
SE 146 – jama
Jama krožnega tlorisa v kvadrantu A39 je bila vkopana v geološko osnovo SE 30, v zahodnem delu pa v rumeno mivkasto plast SE 40. Zapolnjena je bila s prstjo temno rjave barve, v kateri so bili drobci oglja (Quercus 4). Dl. 0,75 m, š. 0,70 m, gl. 0,12 m.
SE 147 – jama
Jama ovalnega tlorisa v kvadrantu A40 je bila vkopana v geološko osnovo SE 30. Zapolnjena je bila s prstjo temno rjave barve. V njej so bili najdeni tri odlomki prazgodovinske keramike. Dl. 0,98 m, š. 0,52 m, gl. 0,14 m.
SE 158 – kurišce
Ožgana zemlja ovalnega tlorisa v kvadrantu D32. Zapolnjena je bila s prstjo temno rjave barve. V njej so bili najdeni drobci oglja in semena (Vitis vinifera 1, Veronica 2, Polygonum pers. 1, Setaria 3 in Equisetum 5). Dl. 1 m, š. 0,68 m, gl. 0,32 m.
10
Katalog gradiva


Samo Sankovic, Evgen Lazar
Barva zgodnjesrednjeveških najdb je dolocena po Mun­sell Soil Color Chart (Baltimore 1990), prazgodovinskih pa opisno. Površina je dolocena na otip, vse ostale zna­cilnosti, premaz in primesi pa s prostim ocesom.
Gradivo je v katalogu razporejeno po izvornih kontekstih in po casovnem zaporedju (prazgodovina G1–127; zgodnji srednji vek G128–374). Pet najdb je bilo naknadno uvršce­nih v katalog, zato je oštevilcevanju dodana še crka (G250a, G309a, G309b, G309c in G369a)
Konserviranje in hramba: železno falero (G379) je restavriral Jože Lorber, ostale železne predmete Matjaž Bizjak, glinene predmete pa Darja Ciric. Najdbe so skupaj z ostalimi deli arhiva najdišca inventarizirane in predane v trajno hrambo Pomurskemu muzeju Murska Sobota.
Risbe predmetov so vecinoma narisane v merilu 1 : 2, neka­tere pa tudi v merilu 1 : 1.
Okrajšave
dl. 	dolžina
d.	dno
odl. 	odlomek, odlomki, deli posod
inv. št.	inventarna številka
kv. 	kvadrant
AIII	inventarna oznaka najdbe v Pomurskem muzeju 		Murska Sobota
ohr.	ohranjen/-a/-o
pr. 	premer
SE	stratigrafska enota
š.	širina
u.	ustje
vel.	velikost
v.	višina
ost.	ostenje
nv.	najvecji/-a
zun.	zunanji
notr.	notranji
10.1 
Prazgodovina


1 SE 20, kv. A37/38, inv. št. AIII 1151
Odlomek ostenja posode; okras: vrezi; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno sivo rjava; površina: raskava; v. 3 cm, š. 4,4 cm.
2 SE 145, kv. A37, inv. št. AIII 1667
Odlomek ostenja sklede z nogo; okras: vbodi; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno sivo rjava; površina: hrapava; v. 4,3 cm, pr. 8,6 cm.
3 SE 145, kv. A37, inv. št. AIII 1671
Odlomek ustja z ostenjem sklede; okras: brazdasti vrezi in vbodi; sestava: drobnozr­nata; izdelava: prostorocna; barva: temno sivo rjava; površina: gladka; v. 2,5 cm, pr. u. 8,4 cm.
4 SE 145, kv. A37, 
inv. št. AIII 1672
Odlomek žrmelj; bazaltni tufski pešcenjak; dl. 7,5 cm, v. 5,5 cm.
5 SE 31, kv. B30, inv. št. AIII 1157
Odlomek ustja lonca, oblikova­nega v obliki crke T; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj temno rjava; površina: hrapava; v. 6,2 cm, pr. u. 34,5 cm.
6 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1199
Odlomek ustja z ostenjem lonca; sestava: grobozrnata; izdela­va: prostorocna; barva: temno sivo rjava; površina: raskava; v. 2,7 cm, pr. u. 24,3 cm.
7 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1255
Odlomek ustja z ostenjem sklede; okras: odtisi pramenov se­stava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 4 cm, pr. u. 24,8 cm.
8 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1201
Odlomek ustja vrca z odlomljenim rocajem; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava, znotraj siva; površina: hrapava; v. 3,5 cm, š. 6,2 cm.
9 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1163
Odlomek ustja vrca z odlomljenim rocajem; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prosto­rocna; barva: svetlo rjava; površina: raskava; v. 4 cm, pr. u. 15,8 cm.
10 SE 50, kv. D14/1, inv. št. AIII 1183
Odlomek ustja vrca; sestava: zelo grobozr­nata; izdelava: prostorocna; barva: svetlo rjava in oranžna; površina: raskava; v. 2 cm, pr. u. 8 cm.
11 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1220
Odlomek ustja vrca; okras: vodoravni odtisi treh pramenov; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva, crna; površina: gladka; v. 3,5 cm, š. 2,7 cm.
12 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1225
Odlomek ustja vrca; okras: vodoravna odtisa pramenov; sesta­va: drobnozrnata; odlomek ustja; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 2,7 cm, š. 3,7 cm.
13 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1226
Odlomek rocaja vrca; okras: odtis pramena; sestava: drob­nozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva, crna; površina: raskava; v. 2,3 cm, š. 2 cm.
14 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1227
Odlomek ustja vrca; okras: odtis pramenov; sestava: drobno­zrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 2,1 cm, š. 2,5 cm.
15 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1228
Odlomek ustja vrca; okras: odtis pramenov; sestava: drobno­zrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 3 cm, š. 3 cm.
16 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1232
Odlomek ostenja z rocajem vrca; okras: odtis pramenov; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: crna; površina: rahlo raskava; v. 2,4 cm, š. 3,5 cm.
17 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1233
Odlomek ustja vrca; okras: odtisa pramenov; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: rahlo raskava; v. 2,8 cm, pr. u. 19 cm.
18 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1235
Odlomek ustja vrca; okras: vodoraven in odtis pramena v obliki valovnice; sestava: drob­nozrnata; izdelava: prostorocna; barva: crna; površina: gladka; v. 2,1 cm, pr. u. 18,6 cm.
19 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1240
Odlomek ustja vrca z odlomljenim rocajem; okras: navpicen odtis vrvice; sestava: drob­nozrnata; izdelava: prostorocna; barva: crna; površina: gladka; v. 2 cm, š. 3 cm.
20 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1242
Odlomek ustja vrca; okras: odtis pramena v obliki valovnice; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: rahlo raskava; v. 3,8 cm, š. 4,5 cm.
21 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1243
Trije odlomki ustja vrca, na enem sled od­lomljenega rocaja; okras: vodoravni odtisi pramenov; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno sivo, crna; površina: gladka; v. 2,4 cm, pr. u. 9,9 cm.
22 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1244
Trije odlomki ustja vrca; okras: vodoravni odtisi pramenov; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 1,4 cm, pr. u. 14 cm.
23 SE 50, kv. D14, 
inv. št. AIII 1246
Odlomek ustja vrca; okras: vodoraven in valovit odtis pra­menov; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: crna; površina: rahlo raskava; v. 3,7 cm, pr. u. 14,2 cm.
24 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1249
Odlomka ustja vrca; okras: vodoraven in valovit odtis pramenov; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; povr­šina: gladka; v. 3,2 cm, š. 3,5 cm.
25 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1250
Odlomek ustja vrca; okras: vodoravni in valoviti odtisi pra­menov; sestava: drobnozrnata;izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 3,5 cm, pr. u. 20,3 cm.
26 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1252
Sedem odlomkov ustja vrca; okras: vodoravni in valoviti odtisi pramenov; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; bar­va: temno siva; površina: gladka; v. 5,8 cm, pr. u. 30 cm.
27 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1254
Šest odlomkov ustja lonca; okras: vodoraven odtisi pramenov; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno sivo crna; površina: gladka; v. 1,2 cm, pr. u. 17,8 cm.
28 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1256
Štirje odlomki ustja in ostenja lonca; okras: vodoraven odtis pramenov; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: crna; površina: gladka; v. 4,4 cm, pr. 10 cm.
29 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1257
Štirje odlomki ustja z rocajem in ostenja vrca; okras: vodoravni in navpicni odtisi pramena; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: crna; površina: gladka; v. 2,6 cm, pr. u. 9,8 cm.
30 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1161
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj svetlo in temno rjava, znotraj temno rjava; površina: rahlo raskava; v. 4 cm, pr. u. 14 cm.
31 SE 50, kv. D14/1, inv. št. AIII 1173
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj temno rjava, znotraj temno siva; površina: hrapava; v. 5,6 cm, š. 5,2 cm.
32 SE 50, kv. D14/1, inv. št. AIII 1174
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj temno rjava, znotraj temno siva; površina: gladka; v. 5,5 cm, š. 5,6 cm.
33 SE 50, kv. D14/1, inv. št. AIII 1180
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj oranžna, znotraj svetlo sivo rjava; površina: raskava; v. 3,2 cm, š. 3,5 cm.
34 SE 50, kv. D14/1, inv. št. AIII 1181
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: pro­storocna; barva: oranžno rjava; površina: hrapava; v. 3,2 cm, š. 5,1 cm.
35 SE 50, kv. D14/1, inv. št. AIII 1182
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: hrapava; v. 4,8 cm, š. 4 cm.
36 SE 50, kv. D14/1, inv. št. AIII 1184
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: svetlo rjava; površina: hrapava; v. 3 cm, pr. u. 24,2 cm.
37 SE 50, kv. D14/1, inv. št. AIII 1185
Odlomek ustja lonca; sestava: grobozrnata; izdelava: prosto­rocna; barva: rjava; površina: rahlo raskava; v. 3,3 cm, pr. u. 20,1 cm.
38 SE 50, kv. D14/1, inv. št. AIII 1187
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: pro­storocna; barva: rjava; površina: raskava; v. 3,8 cm, š. 4,9 cm.
39 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1197
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: oranžna; površina: hrapava; v. 5 cm, š. 28,9 cm.
40 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1207
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: svetlo rjava; površina: hrapava; v. 4,8 cm, š. 6,4 cm.
41 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1208
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: rjavo–siva; površina: raskava; v. 4 cm, š. 6 cm.
42 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1210
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: oranžna; površina: hrapava; v. 3,5 cm, pr. u. 18,6 cm.
43 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1211
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj siva in rjava, znotraj svetlo rjava; površina: hrapava; v. 4,2 cm, pr. u. 16,4 cm.
44 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1212
Odlomek ustja lonca z ostenjem; sestava: grobozrnata; izdela­va: prostorocna; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj temno sivo rjava; površina: raskava; v. 3,5 cm, š. 3,7 cm.
45 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1234
Odlomek ustja vrca; okras: vodoravna odtisa pramenov; sestava: drobnozrna­ta; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: rahlo raskava; v. 2,7 cm, pr. u. 16,8 cm.
46 SE 50, kv. D14/2, PN 361, 
inv. št. AIII 1162
Odlomek ostenja pitosa; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: svetlo rjava; površina: hrapava; v. 7 cm, pr. 23,7 cm.
47 SE 50, kv. D14/1, 
inv. št. AIII 1168
Odlomek ostenja s trakastim ro­cajem pitosa; sestava: zelo gro­bozrnata; izdelava: prostorocna; barva: siva in oranžna; površina: hrapava; v. 6,1 cm, š. 7 cm.
48 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1204
Odlomek ostenja s tunelastim rocajem pitosa; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj oranžna, znotraj rjava; površina: hrapava; v. 4 cm, š. 7,2 cm.
49 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1237
Odlomek ostenja z rocajem posode; okras: navpicna odtisa pramenov; sestava: drobnozr­nata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 3,2 cm, š. 3,8 cm.
50 SE 50, kv. D14/2, inv. št. AIII 1202
Odlomek ostenja posode; okras: z odtisi nohta razclenjeno vodoravno rebro; sestava: zelo drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj oranžno–rjava, znotraj temno rjava; površina: hrapava; v. 4,5 cm, š. 3,3 cm.
51 SE 50, kv. D14, inv. št. AIII 1247 in 1248
Štirje odlomki dna posode; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: raskava; v. 2,6 cm, pr. d. 8,9 cm.
52 SE 50, kv. D14/1, 
inv. št. AIII 1170
Odlomek dna posode; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: hrapa­va; v. 1,8 cm, pr. u. 8,9 cm.
53 SE 52, kv. D14/4, 
inv. št. AIII 1303
Odlomek ustja vrca; okras: vodoravni odtis pramena; sestava: finozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno sivo–crna; površina: hrapava; v. 1,7 cm, pr. u. 19 cm.
54 SE 52, kv. D14/4, 
inv. št. AIII 1304
Odlomek ustja lonca; okras: vodoravni in valoviti odtisi pramenov; sestava: finozr­nata; izdelava: prostorocna; barva: temno sivo–crna; površina: gladka; v. 4,1 cm, š. 4,3 cm.
55 SE 52, kv. D14/4, inv. št. AIII 1293
Odlomek ustja lonca; sestava: grobozrnata; izdelava: prosto­rocna; barva: temno sivo rjava; površina: hrapava; v. 2,1 cm, š. 2,4 cm.
56 SE 52, kv. D14/3, inv. št. AIII 1259
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava, znotraj temno sivo rjava; površina: raskava; v. 4 cm, pr. u. 16,6 cm.
57 SE 52, kv. D14/3, inv. št. AIII 1264
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: svetlo rjava; površina: hrapava; v. 3,5 cm, pr. u. 28,2 cm.
58 SE 52, kv. D14/4, inv. št. AIII 1278
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: pro­storocna; barva: rjava; površina: raskava; v. 5,5 cm, š. 4,6 cm.
59 SE 52, kv. D14/4, inv. št. AIII 1279
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava, znotraj sivo rjava; površina: raskava; v. 3,8 cm, pr. u. 16,2 cm.
60 SE 52, kv. D14/4, inv. št. AIII 1280
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: svetlo rjava; površina: hrapava; v. 5,5 cm, pr. u. 33,5 cm.
61 SE 52, kv. D14/4, inv. št. AIII 1284
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobo­zrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj sivo rjava, znotraj temno siva; površina: hrapava; v. 4,3 cm, pr. u. 17,8 cm.
62 SE 52, kv. D14/4, inv. št. AIII 1288
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo gro­bozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj svetlo rjava in temno siva, znotraj temno siva; površina: raskava; v. 3,4 cm, pr. u. 16 cm.
63 SE 52, kv. D14/4, inv. št. AIII 1292
Odlomek ustja lonca; sestava: grobozrnata; izdelava: prosto­rocna; barva: temno sivo rjava; površina: hrapava; v. 3,3 cm, pr. u. 14 cm.
64 SE 52, kv. D14/4, inv. št. AIII 1307
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo gro­bozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj svetlo sivo rjava, znotraj siva; po­vršina: hrapava; v. 2,9 cm, pr. u. 15,2 cm.
65 SE 116, kv. A17, inv. št. AIII 1373
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: rdeckasto rjava; površina: hrapava; v. 3,5 cm, pr. u. 14,6 cm.
66 SE 116, kv. A17, inv. št. AIII 1376
Odlomek ostenja posode; okras: podolgovata vodoravna bradavica; sestava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava, znotraj siva; površina: raskava; v. 5 cm, š. 4,8 cm.
67 SE 116, kv. A17, inv. št. AIII 1379
Odlomek ustja lonca; sestava: grobozrnata; izdelava: prosto­rocna; barva: rjava; površina: raskava; v. 2,5 cm, š. 2,5 cm.
68 SE 116, kv. A17, inv. št. AIII 1380
Odlomek ustja lonca; sestava: grobozrnata; izdelava: prosto­rocna; barva: sivo–rjava; površina: raskava; v. 1,5 cm, š. 2,8 cm.
69 SE 116, kv. A17, inv. št. AIII 1383
Šest odlomkov ostenja in dna posode; sestava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: sivo rjava; površina: hrapava; v. 5,8 cm, pr. d. 6,3 cm.
70 SE 136, kv. D14, inv. št. AIII 1544
Odlomek ostenja lonca; okras: vodo­ravni odtis pramena in kratko vodo­ravno rebro; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 2,5 cm, š. 5 cm.
71 SE 136, kv. D14, inv. št. AIII 1546
Odlomek ustja vrca z odlomlje­nim rocajem; sestava: zelo gro­bozrnata; izdelava: prostorocna; barva: siva in oranžna; površina: hrapava; v. 3,4 cm, pr. u. 14 cm.
72 SE 136, kv. D14, 
inv. št. AIII 1547
Odlomek ustja lonca; sesta­va: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: sivo–rjava; površina: raskava; v. 4,4 cm, pr. u. 24,3 cm.
73 SE 136, kv. D14, 
inv. št. AIII 1549
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo gro­bozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj siva in rjava, znotraj oranžna; povr­šina: hrapava; v. 4,8 cm, pr. u. 27 cm.
74 SE 136, kv. D14, 
inv. št. AIII 1550
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo gro­bozrnata; izdelava: prostorocna; barva: sivo–rjava; površina: hrapava; v. 4 cm, pr. u. 26 cm.
75 SE 136, kv. D14, 
inv. št. AIII 1553
Odlomek ustja lonca; sestava: grobo­zrnata; izdelava: prostorocna; barva: rjava; površina: raskava; v. 5,4 cm, š. 5,5 cm.
76 SE 136, kv. D14, 
inv. št. AIII 1545
Odlomek ustja z ostenjem in trakastim rocajem skodele; se­stava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: sivo rjava; površina: raskava; v. 5,6 cm, pr. u. 25,5 cm.
77 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1661
Odlomek ustja z ostenjem sklede; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava, znotraj temno siva; površina: raskava; v. 6,1 cm, š. 6,2 cm.
78 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1639
Odlomek ustja z ostenjem sklede; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: sivo rjava; površina: hrapava; v. 2,3 cm, pr. u. 22 cm.
79 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1631
Odlomek ustja z ostenjem sklede; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rdeckasto rjava, znotraj temno rjava; površina: hrapava; v. 2,9 cm, pr. u. 16,1 cm.
80 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1609
Odlomek ustja z ostenjem lonca; sestava: drobnozrnata; izde­lava: prostorocna; barva: temno sivo–rjava; površina: gladka; v. 1,8 cm, pr. u. 26,1 cm.
81 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1608
Odlomek ustja z ostenjem lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: rjava; površina: raskava; v. 3,1 cm, š. 20,4 cm.
82 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1600
Dva odlomka ustja z ostenjem in trakastim rocajem skodele; sestava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: rjava; površina: rahlo raskava; v. 6,3 cm, pr. u. 18,9 cm.
83 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1602
Odlomek ustja vrca z odlomljenim rocajem; sestava: grobo­zrnata; izdelava: prostorocna; barva: rjava; površina: rahlo raskava; v. 4 cm, š. 5,7 cm.
84 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1586
Deset odlomkov ustja in ostenja vrca; okras: vodoraven in valovit odtis pramena, kratko vodoravno rebro; sestava: drob­nozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: glajena; v. 5,1 cm, pr. u. 15 cm.
85 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1587
Trije odlomki ustja vrca; okras: vodoraven in valovit odtis pra­mena; sestava: finozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno sivo crna; površina: gladka; v. 4,5 cm, pr. u. 20,1 cm.
86 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1588
Odlomek ustja vrca; okras: vodoravni in valoviti odtisi prame­nov; sestava: finozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno sivo–crna; površina: rahlo raskava; v. 3,3 cm, š. 4,2 cm.
87 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1590
Dva odlomka ustja; okras: vodoravni odtisi pramenov; sestava: finozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 3 cm, š. 3,6 cm.
88 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1583
Spodnji del vrcka z odlomljenim rocajem; sestava: finozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 4,5 cm, pr. ost. 5,2 cm.
89 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1582
Enaindvajset odlomkov spodnjega dela vrca; sestava: finozr­nata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva, crna; površina: gladka; v. 3,4 cm, pr. ost. 8,6 cm.
90 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1601
Odlomek ustja z ostenjem in odlomljenim rocajem lonca; sestava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: rjava; površina: rahlo raskava; v. 5,8 cm, š. 5,4 cm.
91 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1619
Odlomek ustja z odlomljenim rocajem vrca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava, znotraj temno siva; površina: raskava; v. 3,5 cm, š. 5,7 cm.
92 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1610
Odlomka ustja lonca; sestava: grobozrnata; izdelava: prosto­rocna; barva: rjava; površina: raskava; v. 3,4 cm, pr. u. 9,8 cm.
93 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1611
Odlomka ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: sivo rjava; površina: raskava; v. 4,9 cm, pr. u. 24,3 cm.
94 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1612
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj siva; površina: gladka; v. 2,8 cm, š. 4,3 cm.
95 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1613
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: rjava; površina: hrapava; v. 5,2 cm, pr. u. 32,2 cm.
96 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1614
Odlomek ustja z ostenjem lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava, znotraj temno; povr­šina: gladka; v. 7,8 cm, pr. u. 13,9 cm.
97 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1615
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: pro­storocna; barva: zunaj svetlo rjava in oranžna, znotraj temno siva; površina: raskava; v. 4,2 cm, š. 6 cm.
98 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1616
Odlomek ustja lonca; sestava: grobozrnata; izdelava: prosto­rocna; barva: siva; površina: rahlo raskava; v. 5,8 cm, š. 5,2 cm.
99 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1617
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava in siva, znotraj crna; površina: raskava; v. 4 cm, š. 6,8 cm.
100 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1621
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: pro­storocna; barva: rjava; površina: hrapava; v. 5,3 cm, š. 4,5 cm.
101 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1622
Odlomek ustja vrca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava, znotraj temno siva; površina: raskava; v. 4,5 cm, pr. u. 13,3 cm.
102 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1624
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj svetlo rjava in siva, znotraj siva; površina: gladka; v. 4,7 cm, š. 4,5 cm.
103 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1628
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: sivo rjava; površina: hrapava; v. 4,5 cm, š. 3,5 cm.
104 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1632
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj temno siva; površina: hrapava; v. 5 cm, š. 3,6 cm.
105 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1636
Odlomek ustja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: svetlo rjava; površina: gladka; v. 3,1 cm, š. 4 cm.
106 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1640
Odlomek ustja z ostenjem lonca; sestava: zelo grobozrna­ta; izdelava: prostorocna; barva: rjava; površina: hrapava; v. 10,7 cm, pr. u. 27,9 cm.
107 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1641
Odlomek ustja z oste­njem lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostoroc­na; barva: zunaj rjav, znotraj temno siva; površina: hrapava; v. 15 cm, pr. u. 38,6 cm.
108 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1656
Lonec; okras: kratko vodoravno z odtisom nohta razclenjeno rebro; sestava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava, znotraj siva; površina: gladka; v. 24,5 cm, pr. u. 15,9 cm.
109 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1585
Držaj posode; sestava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: oranžno rjava; površina: raskava; v. 2 cm, š. 4,2 cm.
110 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1595
Odlomek rocaja posode; okras: navpicen odtis pramena; sestava: finozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 3,2 cm, š. 1,7 cm.
111 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1597
Odlomek ostenja z rocajem vrca; okras: navpicna odtisa pramenov; sestava: fino­zrnata; izdelava: prostorocna; barva: siva; površina: glajena; v. 2,4 cm, š. 3,4 cm.
112 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1599
Odlomek ostenja posode z rocajem; sestava: zelo grobozrna­ta; izdelava: prostorocna; barva: temno siva; površina: gladka; v. 3,2 cm, š. 2 cm.
113 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1592
Odlomek ostenja posode; okras: vodoraven brazdasti vrez; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj crna, znotraj oranžna; površina: gladka; v. 2,4 cm, š. 3,2 cm.
114 SE 139, kv. C26, 
inv. št. AIII 1593
Odlomek ostenja lonca z na­knadno izvrtano luknjo; sestava: drobnozrnata; izdelava: pro­storocna; barva: crna; površina: gladka; v. 5,1 cm, pr. 8,8 cm.
115 SE 139, kv. C26, 
inv. št. AIII 1594
Odlomek ostenja posode z naknadno zvrtano luknjo; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: siva; površina: gladka; v. 2,8 cm, š. 4,4 cm.
116 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1664
Pet odlomkov ostenja lonca; sestava: zelo grobozrnata; izdela­va: prostorocna; barva: temno rjava; površina: groba; v. 26 cm.
117 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1646
Odlomek dna posode; sestava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: temno sivo rjava; površina: raskava; v. 2,8 cm, pr. d. 6,9 cm.
118 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1652
Odlomek dna posode; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj oranžno rjava, znotraj temno siva; površina: raskava; v. 2,2 cm, š. 2,9 cm.
119 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1607
Osem odlomkov dna z ostenjem posode; sestava: zelo grobo­zrnata; izdelava: prostorocna; barva: rjava; površina: raskava; v. 3,1 cm, pr. d. 3,8 cm.
120 SE 139, kv. C26, 
inv. št. AIII 1653
Odlomek dna posode; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj rjava, znotraj temno siva; površina: hrapava; v. 1,9 cm, pr. d. 12,6 cm.
121 SE 139, kv. C26, inv. št. AIII 1584 
Odlomek ostenja z držajem glinene zajemalke; sestava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: oranžna; površina: hrapava; v. 2 cm, š. 4,8 cm.
122 SE 143, kv. D15, inv. št. AIII 1665
Vrc z odlomljenim rocajem; sestava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: rjava; površina: raskava; v. 8,5 cm, pr. u. 8,8 cm.
123 SE 144, kv. D15, inv. št. AIII 1666
Lonec; sestava: grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: oranžna in rjava; površina: gladka; v. 11,25 cm, pr. u. 17,2 cm.
124 SE 153, kv. C 43, inv. št. AIII 1680
Odlomki dna z ostenjem posode; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj oranžno rjava, znotraj, temno siva; površina: hrapava; okras: metlicenje; v. 10,5 cm, š. 12,3 cm.
125 SE 157, kv. D24, inv. št. AIII 1682
Glinen vijcek; sestava: drobnozrnata; izdelava: prostorocna; barva: svetlo rjava; površina: raskava; v. 2 cm, pr. 6,4 cm.
126 SE 152, kv. C37, inv. št. AIII 1678
Odlomki ostenja pitosa z držajem; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: rjava; površina: hrapava; okras: vodoravno z odtisi prstov razclenjeno rebro; v. 8,7 cm, š. 9,4 cm.
127 SE 152, kv. C37, inv. št. AIII 1679
Odlomki ostenja pitosa; okras: vodoravno razclenjeno rebro; sestava: zelo grobozrnata; izdelava: prostorocna; barva: zunaj oranžna, znotraj temno siva; površina: raskava; okras: vodo­ravno z odtisi prstov razclenjeno rebro; v. 14,7 cm, š. 9,4 cm.
10.2 
Zgodnji srednji vek


128 SE 102, kv. A6, inv. št. AIII 1310
Sedemnajst odlomkov lonca; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj sivo–rjava (7.5YR3/1), znotraj rjava (7.5YR4/4); površina: hrapava, na notranji strani so vidni sledovi glajenja s prsti; okras: dve dvojni valovnici; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 15,5 cm, v. 16,5 cm, pr. d. 8 cm. 
129 SE 102, kv. A6, inv. št. AIII 1311
Deset odlomkov dna posode z ostenjem; izdelava: prostoroc­na, dodelano na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj siva (10YR3/1), znotraj svetlo rjava (10YR7/3); površina: hrapa­va, na notranji strani so vidni sledovi glajenja s prsti; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 10 cm. 
130 SE 102, kv. A6, inv. št. AIII 1312
Deset odlomkov ustja lonca z ostenjem; izdelava: na loncar­skem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (10YR5/2), znotraj sve­tlo rjava (10YR7/4); površina: gladka; okras: dvojna valovnica pod tremi vzporednimi vodoravnimi žlebovi na vratu; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 17,8 cm. 
131 SE 102, kv. A6, inv. št. AIII 1313
Odlomek ustja lonca z ostenjem; izdelava: na loncarskem vre­tenu; barva: zunaj in znotraj temno siva (10YR3/1); površina: rahlo raskava; okras: vzporedni valovnici in vodoravna kanelu­ra pod njima; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 8 cm. 
132 SE 102, kv. A6, inv. št. 1314
Odlomka ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rdeckasto rjava (7.5YR7/6), znotraj svetlo siva (10YR7/4); površina: glajena; okras: snop šestih valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremence­vega peska in sljude; v. 4,5 cm, š. 4,5 cm. 
133 SE 102, kv. A6, inv. št. AIII 1315
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj temno siva (10YR3/1); površi­na: zunaj glajena, znotraj raskava; okras: snop petih vodorav­nih kanelur; sestava: drobnozrnata; v. 2,5 cm, š. 2 cm. 
134 SE 102, kv. A6, inv. št. AIII 1316
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (10YR5/3), znotraj rjava (7.5YR4/2); površina: porozna; okras: trije vodoravni žlebovi; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 6,5 cm, š. 5,5 cm. 
135 SE 102, kv. A6, inv. št. AIII 1317
Odlomka ostenja lonca; izdelava: na pocasnem locarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/2), znotraj rumenkasto rjava (5YR6/4); površina: glajena; okras: trije vodoravni vrezi; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3,5 cm, š. 4 cm. 
136 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1318
Odlomek ustja sklede (terra sigillata); izdelava: na loncarskem vretenu; barva: oranžna, premaz rdec; površina: premazana; sestava: fina; pr. u. 17,2 cm.
137 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1319
Odlomka ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj temno siva (7.5YR3/1), znotraj crna (7.5YR2.5/1); površina: glajena; okras: vodoravna žlebo­va; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in zdrobljene keramike. Pr. u. 18 cm. 
138 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1320
Odlomek ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj temno siva (7.5YR3/1); površina: glajena, porozna; okras: štiri dvojne valovnice (zgornji se prepletata, spodnji sta vzporedni), ki so zgoraj in spodaj zamejene s po dvema vodoravnima kanelu­rama; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 18 cm. 
139 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1322
Odlomek ustja lonca z ostenjem; izdelava: prostorocna, do­delano na vretenu; barva: zunaj temno siva (2.5Y4/1), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: glajena, rahlo porozna; okras: snop treh vodoravnih kanelur nad snopom treh slabo izvedenih valovnic (ocitno narejeno z istim orodjem); sestava: drobnozr­nata s primesmi organskih snovi; pr. u. 12,3 cm. 
140 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1321
Odlomek ustja lonca z ostenjem; izdelava: prostorocna, dode­lano na vretenu; barva: zunaj in znotraj crna (2.5Y2.5/1); po­vršina: glajena, rahlo porozna; okras: snop šestih vodoravnih kanelur, pod njimi snop treh valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4,5 cm, š. 10,5 cm. 
141 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1323
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj siva (10YR5/1), znotraj sivkasto rjava (10YR5/2); površina: glajena, porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4 cm, š. 3,5 cm. 
142 SE 106, kv. C3, PN 14, inv. št. AIII 1324
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (2.5Y5/2), znotraj rjavkasto siva (2.5Y6/2); površina: glajena, raskava; sestava: drobnozr­nata s primesmi kremencevega peska; v. 2,5 cm, š. 3,5 cm. 
143 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1325
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj crna (5Y2.5/1); površina: glajena, porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; š. 2,7 cm, v. 1 cm. 
144 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1326
Pet odlomkov ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncar­skem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj temno siva (5Y3/1); površina: porozna; okras: snop šestih vodoravnih žlebov oz. dva snopa s po tremi; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; š. 11,5 cm, v. 5,5 cm. 
145 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1327
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkaso rjava (10YR4/2), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: raskava; okras: štiri plitve vodoravne kanelure; sestava: drobnozrnata s primesmi drobnega kre­mencevega peska; v. 3,5 cm, š. 3,5 cm. 
146 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1328
Odlomek ostenja lonca; izdelava: prostorocna, dodelano na vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj zelo temno siva (2.5Y3/1); površina: glajena; okras: valovnica, ki je zgoraj zamejena s šestimi vodoravnimi kanelurami, spodaj pa z dvema vodoravnima žleboma; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in zdrobljene keramike; v. 4,8 cm, š. 3 cm. 
147 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1329
Odlomek ostenja lonca; izdelava: prostorocna, dodelano na vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj temno siva (2.5Y3/1); površina: glajena, porozna; okras: snop štirih vo­doravnih žlebov nad snopom štirih valovnic (izdelano z istim orodjem); sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 5,5 cm, š. 6 cm. 
148 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1330
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj rjava (7.5YR5/3); površina: gladka, porozna; okras: dva snopa valovnic (trojni valovnici); sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3 cm, š. 3,6 cm. 
149 SE 106, kv. C3, inv. št. 1331
Trije odlomki ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncar­skem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj rjava (7.5YR5/2); površina: glajena, porozna; okras: snop šestih valovnic, ki niso vidne v celoti, in je zgoraj zamejen s snopom petih vodoravnih žlebov sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 9 cm, š. 8,5 cm.
150 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1332
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj temno siva (7.5YR4/1); površina: glajena, porozna; okras: dva snopa trojnih valovnic med dvema snopoma s štirimi vodoravnimi kanelurami; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; š. 7,5 cm, v. 6 cm. 
151 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1333
Odlomka ostenja lonca; izdelava: prostorocna, dodelano na vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/3); površina: glajena, porozna; okras: snop štirih valovnic pod snopom petih vodoravnih žlebov (5); sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 6,5 cm, š. 8,5 cm. 
152 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1334
Sedem odlomkov dna lonca z ostenjem; izdelava: na poca­snem loncarskem vretenu, na dnu viden odtis vretena; barva: rumenkasto rdeca (5YR5/6) do temno siva (5YR4/1), znotraj rjava (10YR5/3); površina: raskava; okras: prekinjene valovnice nad vodoravnima kanelurama; sestava: drobnozrnata s prime­smi kremencevega peska; pr. d. 10 cm. 
153 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1335
Odlomka dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj rdeckasto rjava (5YR5/4), zno­traj rjava (7.5YR5/4); površina: glajena, rahlo porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 11,5 cm. 
154 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1336
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu (na spodnji strani viden odtis vretena); barva: zunaj rjava (7.5YR4/3), znotraj temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: glajena; sestava: drobnozrnata s primesmi drobnega kremen­cevaga peska in zdrobljene keramike; pr. d. 11 cm. 
155 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1337
Odlomek dna lonca z ostenjem; izdelava: prostorocno, dode­lano na vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/4), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: glajena, porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 12 cm. 
156 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1338
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasem loncarskem vrete­nu; barva: zunaj temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj rjava (7.5YR5/2); površina: glajena, rahlo porozna; sestava: drobno­zrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 11 cm. 
157 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1339
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/2), znotraj rdeckasto rjava (5YR5/4); površina: hrapava, porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi sljude, kremencevega peska in organskih snovi; v. 1,5 cm, š. 3,2 cm. 
158 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1340
Trije odlomki dna lonca z ostenjem; izdelava: prostorocna, dodelano na vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR4/2), znotraj crna (5Y2.5/1); površina: glajena, porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 2,5 cm, š. 2,5 cm. 
159 SE 106, kv. C3, inv. št. AIII 1341
Odlomek dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rdeckasto rumena (5YR6/6), znotraj temno siva (2.5Y3/1); površina: glajena, rahlo porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 2,5 cm, š. 4 cm. 
160 SE 108, kv. C6, inv. št. AIII 1342
Odlomek ostenja lonca; izdelava: prostorocno, dodelano na vretenu; barva: zunaj temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj rjava (7.5YR5/4); površina: rahlo raskava; okras: dva trojnih snopa valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremence­vega peska: v. 4,2 cm, š. 8,5 cm. 
161 SE 108, kv. C6, inv. št. AIII 1343
Odlomek ostenja lonca; izdelava: prostorocna, dodela­no na vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/3), znotraj rjava (7.5YR5/4); površina: glajena, porozna; okras: snop treh vodo­ravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 4 cm. 
162 SE 108, kv. C6, inv. št. AIII 1344
Trije odlomki ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj zelo temno siva 10YR3/1); površina: glajena; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 3,5 cm. 
163 SE 108, kv. C6, inv. št. AIII 1345
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (7.5YR4/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena, rahlo porozna; okras: dva snopa metlicenih valovnic; sestava: drobnozrnata s prime­smi organskih snovi; v. 2,5 cm, š. 3 cm. 
164 SE 108, kv. C6, inv. št. AIII 1346
Odlomka ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno rdeckasto siva (5YR4/2), znotraj rdeckasto rjava (5YR5/4); površina: glajena, porozna; okras: snop štirih valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi organ­skih snovi; v. 2,8 cm, š. 3,5 cm. 
165 SE 109, kv. C8, PN 38, inv. št. AIII 1347
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj rdeckasto siva (7.5YR6/2); površina: hrapava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 21,2 cm.
166 SE 109, kv. C8, inv. št. AIII 1348
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj rjavkasto siva (10YR6/2), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: raskava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 2,5 cm, š. 3 cm.
167 SE 109, kv. C8, inv. št. AIII 1349
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rjava (10YR6/4), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: glajena, porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4 cm, š. 3 cm.
168 SE 109, kv. C8, inv. št. AIII 1350
Štirje odlomki ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: glajena, porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3 cm, š.4,5 cm.
169 SE 109, kv. C8, inv. št. AIII 1351
Odlomek ostenja; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj siva (10YR5/1), znotraj svetlo rjavkasto siva (10YR6/2); površina: posuta z drobnim kremencevim peskom; okras: snop treh valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3 cm, š. 3 cm.
170 SE 109, kv. C8, inv. št. AIII 1352
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj rjava (10YR5/3); površina: glajena, raskava; okras: snop osmih vodoravnih žlebov pod snopom osmih valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in organskih snovi; v. 2,5 cm, š. 4,2 cm.
171 SE 109, kv. C8, inv. št. AIII 1353
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/4), znotraj rdecka­sto rumena (7.5YR6/6); površina: glajena; okras: snopa petih in treh valovnic pod snopom enajstih vodoravnih žlebov; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 5 cm, š. 5,9 cm.
172 SE 109, kv. C8, inv. št. AIII 1354
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rdeckasto rumena (5YR6/6), znotraj crna (5Y2.5/1); površina: glajena, porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 7,8 cm.
173 SE 110, kv. C11/12, inv. št. AIII 1355
Šest odlomkov ustja lonca z ostenjem; izdelava: na loncar­skem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6) do temno siva (5YR4/1), znotraj rumenkasto rdeca (5YR5/6); površina: raskava; okras: vodoravni kaneluri, ki sta zgoraj za­mejeni z valovnico in spodaj z dvema valovnicama, valovnica na notranji strani ustja; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 15,6 cm.
174 SE 124, kv. B4, inv. št. AIII 1446
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rjava (10YR6/4), znotraj temno siva (2.5Y4/1); površina: raskava; okras: vodoravni ka­neluri; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 3,8 cm, š. 4 cm.
175 SE 125, kv. B4/5, inv. št. AIII 1448
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rjava (10YR5/4) do temno siva (10YR3/1), znotraj temno siva (10YR3/1); površina: glajena; sestava: drob­nozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3 cm, š. 2,5 cm.
176 SE 125, kv. B4/5, inv. št. AIII 1447
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj bledo rjava (10YR7/3), znotraj zelo bledo rjava (10YR7/4) do zelo temno siva (5Y3/1); površina: glajena, poro­zna; okras: snop petih vodoravnih žlebov; sestava: drobnozr­nata s primesmi organskih snovi; pr. u. 11 cm.
177 SE 111, kv. A16, inv. št. AIII 1356
Trije odlomki dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj temno rjava (7.5YR3/2); površina: glajena, rahlo porozna; se­stava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 9,2 cm.
178 SE 111, kv. A16, inv. št. AIII 1357
Trije odlomki dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj siva (7.5YR5/1), znotraj rdeckasto rumena (5YR6/6); površina: glajena, rahlo porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 9 cm.
179 SE 111, kv. A16, inv. št. AIII 1358
Odlomka dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj siva (10YR5/1), znotraj rdeckasto rumena (7.5YR6/6); površina: glajena, rahlo porozna; sestava: drobno­zrnata s primesmi organskih snovi; v. 1,5 cm, š. 3,5 cm.
180 SE 111, kv. A16, inv. št. AIII 1359
Odlomka dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj siva (2.5Y5/1), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: glajena, porozna; sestava: drobnozr­nata s primesmi organskih snovi; v. 2,5 cm, š. 3,6 cm.
181 SE 111, kv. A16, inv. št. AIII 1360
Odlomek ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj siv­kasto rjava (10YR5/2); površina: glajena, rahlo porozna; okras: dvojna valovnica pod snopom štirih vodoravnih žlebov; sesta­va: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 11 cm.
182 SE 111, kv. A16, inv. št. 1361
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncar­skem vretenu; barva: zunaj temno siva (2.5Y4/1), znotraj siva (10YR5/1); površina: glajena, porozna; okras: snop treh valovnic med dvojnima kanelurama; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 6,5 cm, š. 5,2 cm.
183 SE 111, kv. A16, inv. št. AIII 1362
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj rjava (7.5YR5/4); površina: glajena, porozna; okras: snop treh valovnic sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,8 cm, š. 2,5 cm.
184 SE 111, kv. A16, inv. št. AIII 1363
Odlomka ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj temno rjava (7.5YR 3/2); površina: glajena, porozna; okras: snop petih valovnic pod snopom petih vodoravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,8 cm, š. 2,5 cm.
185 SE 111, kv. A16, inv. št. AIII 1364
Trije odlomki ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncar­skem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj temno siva (2.5Y4/1); površina: glajena, porozna; okras: snop treh oz. štirih prekinjenih valovnic pod snopom treh vodoravnih žlebov; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 2,5 cm, š. 3,2 cm.
186 SE 113, kv. A15/16, inv. št. AIII 1365
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: raskava; okras: vodoravna žlebova; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 4,2 cm, š. 3 cm.
187 SE 114, kv. A17, inv. št. AIII 1366
Odlomek ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: glajena; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3,5 cm, š. 2,5 cm. 
188 SE 114, kv. A17, inv. št. AIII 1367
Odlomek ustja sklede z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj temno siva (7.5YR4/1); površina: hrapava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 22 cm.
189 SE 114, kv. A17, inv. št. AIII 1368
Odlomka ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (2.5Y4/1), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: glajena, rahlo porozna; okras: dvojna valovnica pod snopom treh vodoravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 3,5 cm.
190 SE 114, kv. A17, inv. št. AIII 1369
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno sivkasto rjava (10YR4/2), znotraj bledo rjava (10YR6/3); površina: glajena, porozna; okras: vzporedni vodoravni kaneluri; sestava: drobnozrnata s prime­smi organskih snovi; v. 5,5 cm, š. 4,5 cm.
191 SE 119, kv. A22, inv. št. AIII 1384
Odlomka ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj temno sivkasto rjava (10YR4/2), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena, porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3 cm, š. 4 cm. 
192 SE 119, kv. A22, inv. št. AIII 1385
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: glajena, rahlo porozna; sestava: drobno­zrnata s primesmi organskih snovi; v. 2,8 cm, š. 4 cm. 
193 SE 120, kv. C17, inv. št. AIII 1386
Odlomka ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj temno rjava (7.5YR3/2); površina: glajena, porozna; okras: dva snopa trojnih valovnic pod snopom treh vodoravnih žlebov; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 5,5 cm, š. 5,5 cm.
194 SE 120, kv. C17, inv. št. AIII 1387
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/4), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: glajena, rahlo porozna; okras: snop treh valovnic nad snopom treh vodoravnih žlebov; sestava: drob­nozrnata s primesmi organskih snovi; v. 2 cm, š. 2 cm.
195 SE 120, kv. C17, inv. št. AIII 1388
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površi­na: glajena, raho porozna; okras: snop petih valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 1,5 cm, š. 2 cm.
196 SE 120, kv. C17, inv. št. AIII 1389
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj temno sivkasto rjava (10YR5/2); površina: glajena, porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 1,5 cm, š. 2,4 cm.
197 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1390
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena, porozna; okras: dva snopa petih valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4 cm, š. 5 cm. 
198 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1391
Odlomek ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena, porozna; okras: dva prekinjena snopa treh in devetih valovnic, rob ustja je v dveh linijah okrašen s prekinjenimi potegi glavnika s petimi zobmi; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4,7 cm, š. 5 cm.
199 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1392
Odlomka ustja lonca z ostenjem; izdelava: na loncarskem vre­tenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6), znotraj svetlo rjavkasto siva (10YR6/2); površina: glajena, znotraj raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 24 cm.
200 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1394
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rdeckasto rjava (5YR6/4), znotraj rjava (7.5YR5/4); površina: raskava; okras: štirje poševni vrezi in snop treh poševnih žlebov na vratu; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 16 cm.
201 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1395
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR6/6), znotraj rumenkasto oranžna (7.5YR5/4); površina: raskava; sestava: drobnozrnata s prime­smi drobnega kremencevega peska; pr. u. 16 cm.
202 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1396
Odlomka ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/3), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3 cm, š. 3 cm.
203 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1397
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (2.5Y3/1); površina: raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska, v. 2,7 cm, š. 3 cm.
204 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1398
Trije odlomki ustja lonca z ostenjem; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena, raskava; okras: dvojna valovnica; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. u. 16 cm.
205 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1399
Trije odlomki ustja lonca z ostenjem; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena, raskava; okras: dvojna valovnica, zgornja linija je prekinjena; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. u. 12,5 cm.
206 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1400
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. u. 10 cm.
207 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1401
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj temno siva (2.5Y4/1); površina: glajena, znotraj raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. u. 8,5 cm.
208 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1402
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj svetlo rumenkasto rjava (10YR6/4); površina: glajena; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 1,8 cm, š. 3,5 cm.
209 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1403
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: glajena; sestava: drobnozrnata s prime­smi kremencevega peska in sljude; v. 1,7 cm, š. 3,3 cm. 
210 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1404
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 2 cm, š. 3,8 cm. 
211 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1405
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 2 cm, š. 3,5 cm.
212 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1406
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (2.5Y3/1); površina: glajena; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 0,9 cm, š. 5 cm. 
213 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1407
Šest odlomkov ostenja lonca; izdelava: na loncarskem vre­tenu; barva: zunaj crna (2.5Y2.5/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena, znotraj rahlo raskava; okras: štirje vzporedni vodoravni žlebovi, ki so narejeni v enakih presled­kih; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 7,7 cm, š. 9 cm. 
214 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1408
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR 4/1), znotraj rjava (10YR5/3) do zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena; okras: snop treh valovnic nad katerimi so snopi poševnih kanelur, ki tvorijo strehast vzorec; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 5,5 cm, š. 7,5 cm.
215 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1409
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6), znotraj bledo rjava (10YR6/3); površina: glajena, znotraj raskava; okras: vzporedni vodoravni žlebovi nad snopom vodoravnih žlebov; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 7,2 cm, š. 5 cm.
216 SE 122, kv. C22/23, inv. št. 1410
Štirje odlomki ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncar­skem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj rjava (7.5YR5/3); površina: raskava; okras: dva snopa valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 4 cm, š. 4,5 cm.
217 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1411
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/3) do temno siva (10YR4/1), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: raskava; okras: dva snopa vodoravnih kanelur s sedmimi crtami; sesta­va: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 5,5 cm, š. 5,5 cm. 
218 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1412
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno rjava (7.5YR3/2), znotraj rjava (7.5YR4/3); površina: glajena; okras: snop petih valovnic nad vodoravnima kanelurama; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 4,5 cm, š. 3 cm.
219 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1413
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6), znotraj rja­va (7.5YR4/2) do zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena, znotraj raskava; okras: vodoravni kaneluri; sestava: drobnozr­nata s primesmi kremencevega peskain sljude; v. 4 cm, š. 4 cm.
220 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1414
Odlomek ostenja lonca; izdelava:prostorocno; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: hrapava; okras: snop treh valovnic; sestava: grobozr­nata s primesmi kremencevega peska; v. 4 cm, š. 3,5 cm. 
221 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1415
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj rjava (7.5YR4/3); površina: raskava; okras: snop treh valovnic; sestava: drobno­zrnata s primesmi kremencevega peskaž; v. 3 cm, š. 3,5 cm. 
222 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1416
Odlomka ostenja lonca; izdelava:prostorocna; barva: zunaj zelo temno siva (2.5Y3/1), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: raskava; okras: vec prekinjenih dvojnih valovnic; sestava: drob­nozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 3,5 cm, š. 4,5 cm.
223 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1417
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncar­skem vretenu; barva: zunaj crna (2.5Y2.5/1), znotraj rjava (7.5YR4/2); površina: glajena; okras: valovnice; sestava: drob­nozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 4,3 cm, š. 3,5 cm. 
224 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1418
Odlomka ostenja lonca; izdelava:prostorocna; barva: zunaj te­mno siva (10YR4/1), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: glajena; okras: štiri vodoravne kanelure in dva vboda z glavni­kom (enako orodje kot za kanelure); sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 2,5 cm, š. 2,5 cm. 
225 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1419
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: glajena; okras: snop štirih valovnic pod snopom šestih vodoravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 3,3 cm, š. 2,8 cm. 
226 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1420
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/4), znotraj svetlo rdeca (7.5YR7/4); površina: raskava; okras: snop treh valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3 cm, š. 3,4 cm.
227 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1421
Trije odlomki ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncar­skem vretenu; barva: zunaj crna (2.5Y2.5/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glajena, rahlo raskava; okras: dvojna valovnica pod snopom petih vodoravnih kanelur, ki imajo verjetno prelom: sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3,5 cm, š. 3,7 cm. 
228 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1422
Odlomek ostenja lonca; izdelava: prostorocna; barva: zunaj temno siva (7.5YR4/1), znotraj rjava (7.5YR5/4); površina: glajena, rahlo porozna; okras: snopa valovnic z osmimi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 2,5 cm. 
229 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1423
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/4), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/3); površina: glajena, znotraj rahlo raskava; okras: vodoravna kanelura; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 2,8 cm, š. 3 cm. 
230 SE 122, kv. C22/23, PN 115, inv. št. AIII 1424
Odlomek ostenja lonca; izdelava: prostorocno, dodelano na vretenu; barva: zunaj temno siva (7.5YR4/1), znotraj rjava (7.5YR4/2); površina: glajena, rahlo porozna; okras: snop va­lovnic (5); sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi. V. 2,5 cm, š. 2,2 cm. 
231 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1425
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: hrapava; okras: snop petih vodoravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 2,6 cm, š. 2 cm. 
232 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1426
Odlomka dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj rdeckasto rumena (5YR6/6); površina: hrapava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 9 cm.
233 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1427
Odlomek dna sklede z ostenjem; izdelava: prostorocno, do­delano na vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6), znotraj rumenkasto rjava (10YR5/4); površina: raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 10 cm.
234 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1428
Odlomek dna sklede z ostenjem; izdelava: prostorocna, do­delano na vretenu; barva: zunaj rjava (10YR4/3), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: rahlo raskava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 9 cm.
235 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1429
Odlomek dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: glaje­na; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. d. 10,5 cm.
236 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1430
Odlomka dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: hrapava; sesta­va: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. d. 9 cm.
237 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1431
Trije odlomki dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rdeca (7.5YR7/4), znotraj svetlo sivkasto rjava (10YR6/2); površina: hrapava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 12,5 cm.
238 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1432
Odlomka dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/4), znotraj siva (7.5YR5/1); površina: raskava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 10,2 cm.
239 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1433
Odlomka dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj temno rjava (7.5YR3/2); površina: znotraj glajena, zunaj raska­va; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 9,5 cm.
240 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1434
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj rjava (7.5YR5/3); površina: znotraj glajena, zunaj raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 10 cm.
241 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1435
Odlomek dna loncka z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj temno siva (2.5Y4/1); površina: rahlo raska­va; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. d. 8,2 cm.
242 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1436
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (2.5Y5/2), znotraj svetlo sivkasto rjava (10YR6/2); površina: zunaj gladka, znotraj ra­skava; okras: sedem vzporednih vodoravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 3,2 cm, š. 2 cm.
243 SE 122, kv. C22/23, inv. št. AIII 1437
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: rahlo raskava; okras: dvojna valovnica; sestava: drobnozrnata s primesmi kremen­cevega peska in sljude; v. 2,5 cm, š. 4 cm. 
244 SE 123, kv. A26, inv. št. AIII 1438
Štiriinštirideset odlomkov ustja, ostenja in dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR3/1), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: hrapava; okras: dvojna valovnica nad nepravilno valovnico in horizontalnima žleboma; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 12 cm, pr. d. 9 cm, v. 17 cm.
245 SE 123, kv. A26, inv. št. AIII 1439
Šest odlomkov ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: gladka; okras: valov­nica; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 11 cm.
246 SE 123, kv. A26, inv. št. AIII 1440
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncar­skem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (7.5YR3/1); površina: rahlo ra­skava; okras: snop plitvih žlebicev; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 12 cm.
247 SE 123, kv. A26, inv. št. AIII 1441
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na po­casnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/3), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: gladka, rahlo porozna; okras: dve valovnici; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 4,5 cm.
248 SE 123, kv. A26, inv. št. AIII 1442
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno sivka­sto rjava (10YR4/2), znotraj crna (2.5Y2.5/1); po­vršina: raskava; okras: valovnica pod vodorav­nim vrezom; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3,7 cm, š. 2 cm. 
249 SE 123, kv. A26, inv. št. AIII 1443
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: rahlo raskava; okras: snop vodoravnih žlebov; sestava: drobnozrnata s pri­mesmi kremencevega peska; v. 2,5 cm, š. 5 cm.
250 SE 123, kv. A26, 
inv. št. AIII 1444
Odlomka dna lonca; izde­lava: na pocasnem loncar­skem vretenu; barva: zunaj rjava (10YR5/3), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: rahlo raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 9,5 cm.
250a SE 123, A26, inv. št. AIII 1445
Železna okrasna plošca konjske opeme oz. falera, ki ima luknjo v sredini in je okrašena z vzorcev v obliki rozete oz. cveta. Okras je izdelan iz zlata; pr. 6,8 cm, pr. luknje 0,3 cm, 
db. 0,4 cm. 
251 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1449
Štirje odlomki ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj rjava (10YR5/3); površina: gladka, porozna; okras: dva snopa valovnic s po tremi ctami, ki ju obdajata snopa vodoravnih kanelur s tremi in petimi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 14,5 cm.
252 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1450
Devet odlomkov ustja lonca z ostenjem; izdelava: na po­casnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj rjava (10YR4/3); površina: gladka, rahlo porozna; okras: snop petih valovnic pod snopom desetih vodoravnih kanelur; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. u. 16 cm.
253 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1452
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rdeckasto rumena (7.5YR7/6), znotraj rdeckasto rumena (7.5YR6/6) s crnimi lisami; površina: poro­zna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 11 cm.
254 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1453
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: hrapava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 13,5 cm.
255 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1451
Odlomek ustja sklede; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj rdeckasto rumena (7.5YR6/5); površina: gladka, premazana; sestava: fino precišcena glina; v. 4 cm, š. 3,4 cm. 
256 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1454
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj zelo temno siva (2.5Y3/1); površina: rahlo porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3 cm, š. 4 cm.
257 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1455
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (2.5Y3/1); po­vršina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4 cm, š. 3 cm. 
258 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1456
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6), znotraj rdeckasto rumena (7.5YR6/6); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3 cm, š. 4 cm.
259 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1457
Odlomka ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: rahlo poro­zna; okras: pod vodoravno kaneluro je rahlo viden mrežast vzorec; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3 cm, š. 3 cm.
260 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1458
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (2.5Y3/1); po­vršina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 2 cm, š. 2 cm. 
261 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1459
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/3), znotraj zelo temno siva (7.5YR3/1); površina: gladka, rahlo porozna; okras: valovnica; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3 cm, š. 4 cm.
262 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1460
Odlomek ustja onca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rdeckasto rjava (5YR4/4), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: gladka, rahlo porozna; okras: poševni vrezi na robu ustja; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska in organskih snovi; v. 2,7 cm, š. 3,5 cm.
263 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1461
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/3), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: gladka, rahlo porozna; sestava: drobnozr­nata s primesmi organskih snovi; v. 1,5 cm, š. 2,8 cm.
264 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1462
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (10YR3/1); po­vršina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 2,8 cm, š. 2,6 cm.
265 SE 126, kv. B6, PN 153, inv. št. AIII 1463
Trije odlomki ostenja lonca; izdelava: prostorocno; barva: zunaj zelo temno siva (7.5YR3/1), znotraj rjava (7.5YR5/4); površina: porozna; okras: dva snopa petih valovnic, ki imata nad sabo snopa petih vodoravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 7 cm, š. 9 cm. 
266 SE 126, kv. B6, PN 154, inv. št. AIII 1464
Odlomka ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: porozna; okras: dva snopa valovnic s štirimi crtami pod snopom treh vodoravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4 cm, š. 5,5 cm. 
267 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1465
Odlomek ostenja lonca; izdelava: prostorocno; barva: zunaj rjava (7.5YR5/3), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: porozna; okras: snop treh valovnic pod snopom sedmih vodoravnih žlebov; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 5 cm, š. 3,5 cm.
268 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1466
Odlomek ostenja lonca; izdelava: prostorocna, dodelano na vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: porozna; okras: mrežast vzorec; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 6 cm, š. 5 cm.
269 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1467
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (10YR3/1); po­vršina: porozna; okras: dva snopa valovnic s šestimi in štirimi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 2,4 cm, š. 3,7 cm.
270 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1468
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno sivkasto rjava (10YR4/2), zno­traj zelo zemno siva (10YR3/1); površina: porozna; okras: tri vodoravne in sedem navpicnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 5 cm, š. 3,5 cm. 
271 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1469
Odlomka ostenja lonca; izdelava: prostorocna, dodelano na vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj zelo te­mno siva (10YR3/1); površina: rahlo raskava; okras: dva snopa vodoravnih s petimi crtami in dva snopa navpicnih žlebov s petimi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi kremenceve­ga peska; v. 3,5 cm, š. 3,5 cm.
272 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1470
Odlomek ostenja lonca; izdelava: prostorocna, dodelano na vretenu; barva: zunaj zelo bledo rjava (10YR7/3), znotraj bledo rjava (10YR6/3); površina: rahlo raskava; okras: valovnici; sesta­va: grobozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 5,5 cm, š. 3 cm.
273 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1471
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6) do zelo temno siva (10YR3/1), znotraj rdeckasto rumena (7.5YR6/6); površina: porozna; okras: dva snopa valovnic s štirimi crtami in snop štirih vodoravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 5,5 cm, š. 4 cm.
274 SE 126, kv. B6, PN 162, inv. št. AIII 1472
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/3), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: gladka, rahlo porozna; okras: dva snopa valovnic s po tremi crtami pod vodoravnima kanelurama; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 3 cm. 
275 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1473
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj temno sivkasto rjava (10YR4/2); površina: porozna; okras: trije snopi valovnic s petimi in dvakrat tremi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi sljude in organskih snovi; v. 6 cm, š. 5,5 cm. 
276 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1474
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj sivkasto rjava (10YR5/2); površina: rahlo porozna; okras: snopa valovnic s šestimi crtami in šest vodoravnih žlebov; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4 cm, š. 2,5 cm.
277 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1475
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (10YR5/3), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: porozna; okras: dvojna valovnica pod vodoravnim žlebom; sestava: grobozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4,5 cm, š. 6 cm.
278 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1476
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj bledo rjava (10YR6/3), znotraj svetlo rjavkasto siva (10YR6/2); površina: porozna; okras: snop sedmih vodoravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4,5 cm, š. 3,7 cm.
279 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1477
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: porozna; okras: snop petih vodoravnih žlebov; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 4,7 cm, š. 4,5 cm.
280 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1478
Odlomek ostenja lonca; izdelava:prostorocno, dodelano na vretenu; barva: zunaj rdeckasto rumena (5YR6/6), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: porozna; okras: tri vodorav­ne in vec poševnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 5,5 cm, š. 5,5 cm.
281 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1479
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj bledo rjava (10YR6/3), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: gladka; okras: snop treh valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 2 cm, š. 2,5 cm.
282 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1480
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/3), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: raskava; okras: vodoravni vrezi; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3,5 cm, š. 3 cm.
283 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1481
Odlomek ostenja lonca; izdelava: prostorocno; barva: zunaj bledo rjava (10YR6/3), znotraj sivkasto rjava (10YR5/2); površina: rahlo raskava; okras: dva vodoravna in vec pošev­nih žlebov; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3,5 cm, š. 3,7 cm. 
284 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1482
Odlomek rocaja; izdelava: prostorocno; barva: zunaj in znotraj rdeckasto rumena (7.5YR7/6); površina: gladka; sestava: drob­nozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 5 cm, š. 4 cm.
285 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1483
Odlomek dna lonca z ostenjem; izdelava: prostorocno, do­delano na loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj zelo temno siva (10YR4/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in organskih snovi; pr. d. 12 cm.
286 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1484
Trije odlomki dna cedila z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: poro­zna; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in organskih snovi; pr. d. 9,6 cm.
287 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1485
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6), znotraj temno siva (2.5Y4/1); površina: porozna; sestava: grobozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 9,8 cm.
288 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1486
Odlomek dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj 7.5YR6/4; znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s prime­smi organskih snovi; pr. d. 10 cm.
289 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1487
Odlomek dna lonca z ostenjem; izdelava: prostorocno, dodelano na vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: porozna; sesta­va: drobnozrnata s primesmi organskih snovi in zdrobljene keramike; pr. d. 7,7 cm.
290 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1488
Odlomka dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: porozna; sestava: drob­nozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 9,6 cm.
291 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1489
Odlomek dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj rjava (7.5YR5/3); površina: porozna; se­stava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 3,5 cm.
292 SE 126, kv. B6, inv. št. AIII 1490
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vrete­nu; barva: zunaj siva (10YR5/1) in znotraj rjava (7.5YR5/2); po­vršina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 1,5 cm, š. 3,6 cm.
293 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1491
Enaindvajset odlomkov ustja, ostenja in dna; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6) do temno siva (7.5YR4/1), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4) do temno siva (7.5YR4/1); površina: hrapava; okras: snop šestih valovnic pod snopom šestih vodoravnih kanelur; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 23,3 cm, v. 21,1 cm, pr. d. 12,5 cm.
294 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1492
Štirje odlomki ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 12,4 cm.
295 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1493
Odlomka ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rdeca (2.5YR6/6), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: raskava; okras: vodoravni žleb; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 22,5 cm.
296 SE 127, kv. B16, 
inv. št. AIII 1494
Odlomek ustja loncka; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj rdeckasto rjava (5YR5/4); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi sljude in organskih snovi; pr. u. 9 cm.
297 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1495
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj rdeckasto rumena (5YR6/6), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 2,6 cm, š. 3 cm. 
298 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1496
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj temno siva (7.5YR4/1); povr­šina: rahlo raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi finega kremencevega peska; v. 1,8 cm, š. 1,6 cm. 
299 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1497
Štirje odlomki ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (2.5Y3/1), znotraj temno rdeckasto siva (5YR4/2) do zelo temno siva (5YR3/1); površina: porozna; okras: snop šestih vodoravnih kanelur; se­stava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 5 cm, š. 5 cm. 
300 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1498
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj temno siva (7.5YR4/1); površina: gladka; okras: snop petih prekinjenih valovnic pod veckratnimi poševnimi vbodi glavnika; sestava: drob­nozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 4,7 cm, š. 4,5 cm.
301 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1499
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na poca­snem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj zelo temno siva (5YR3/1); površina: porozna; okras: snop enajstih valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 5,6 cm, š. 3 cm.
302 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1500
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: porozna; okras: snop šestih valovnic pod snopom sedmih vodoravnih žlebov; sestava: drobnozrnata s primesmi sljude in organskih snovi; v. 4,6 cm, š. 4,4 cm.
303 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1501
Odlomek ostenja lonca; izdelava: pro­storocna; barva: zunaj rdeckasto rjava (5YR5/4), znotraj temno siva (5YR4/1); površina: porozna; okras: snop štirih valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi sljude in organskih snovi; v. 6,4 cm, š. 5,3 cm. 
304 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1502
Odlomek ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: raskava; okras: snop treh valovnic in poševna kanelura; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3,5 cm, š. 3 cm. 
305 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1503
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; bar­va: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: rahlo porozna; okras: štirje poševni vrezi (verjetno zacetek valovnic); sestava: drobnozrnata s primesmi sljude in organskih snovi; v. 2,3 cm, š. 3,5 cm.
306 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1504
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj siva (2.5Y6/1), znotraj svetlo rjavkasto siva (10YR6/2); površina: gladka; okras: vodoravni žlebovi; sestava: drobno­zrnata s primesmi kremencevega peska; v. 2,5 cm, š. 2 cm. 
307 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1505
Odlomek dna lonca z ostenjem; izdela­va: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj bledo rjava (10YR6/3), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površi­na: raskava, znotraj hrapava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 7,1 cm.
308 SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1506
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj rdeckasto rumena (5YR6/6) do temno rjava (7.5YR5/2); površina: rahlo raskava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 6,2 cm.
309 SE 127, kv. B16, PN 197, inv. št. AIII 1507
Odlomek dna posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj sivkasto rjava (10YR5/2); površina: porozna; sestava: drobnozr­nata s primesmi organskih snovi; v. 1,5 cm, š. 2,7 cm. 
309a SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1508
Glinen vijcek oz. vretence bikonicne oblike, ki ima na strani vrezan arkadast okras. Okras je izdelan s tehniko pravega vreza. Površina je sive barve. V. 2 cm, nv. zun. pr. 2,7 cm, notr. pr. 1,2 cm.
309b SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1509
Steklena jagoda crne barve; v. 0,4 cm, pr. 0,6 cm.
309c SE 127, kv. B16, inv. št. AIII 1510
Odlomek kamnitega brusa temno sive barve; dl. 9,8 cm, š. 2,3 cm, db. 0,9 cm. 
310 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1511
Sedem odlomkov ustja lonca z ostenjem; izdelava: na poca­snem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: gladka, rahlo porozna; sestava: drob­nozrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 12,5 cm.
311 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1512
Pet odlomkov ustja loncaz ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj rjava (7.5YR5/3); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi peska, sljude in organskih snovi; pr. u. 11,2 cm.
312 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1513
Odlomka ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj rjava (7.5YR5/4) do temno siva (10YR4/1); površina: gladka; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. u. 21,3 cm.
313 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1514
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 2,3 cm, š. 3,6 cm.
314 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1515
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj rjava (7.5YR5/3); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi sljude in organskih snovi; v. 1,6 cm, š. 2,5 cm.
315 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1516
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rdeckasto rjava (5YR5/3), znotraj temno rjava (7.5YR3/2); površina: rahlo raskava; sestava: drobnozr­nata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 1,5 cm, š. 2,2 cm. 
316 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1517
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/4), znotraj rjava (7.5YR5/3); površina: porozna; okras: snop petih valovni; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 6,5 cm, š. 4,5 cm. 
317 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1518
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (7.5YR4/1), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: raskava; okras: tri valovnice (se raz­likujejo med sabo); sestava: grobozrnata s primesmi kremen­cevega peska; v. 4 cm, š. 4 cm. 
318 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1519
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (10YR5/3), znotraj rjava (7.5YR5/4) do temno siva (7.5YR4/1); površina: rahlo porozna; okras: pre­kinjen snop štirih valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi sljude in organskih snovi; v. 4,2 cm, š. 3,6 cm. 
319 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1520
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj rjava (7.5YR4/2); površina: rahlo raskava; okras: snop štirih valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremenceve­ga peska in sljude; v. 4,5 cm, š. 4,5 cm. 
320 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1521
Odlomka ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/3), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: rahlo raskava; okras: snop štirih valovnic nad snopom štirih vodoravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 4,6 cm, š. 4,5 cm.
321 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1522
Štirje odlomki dna posode z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/4), zno­traj svetlo siva (10YR7/2); površina: hrapava; sestava: grobozr­nata s primesmi kremencevega peska; v. 4,4 cm, š. 4,2 cm. 
322 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1523
Trije odlomki dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rdeckasto rumena (7.5YR7/6), znotraj temno siva (2.5Y4/1); površina: hrapava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 10 cm.
323 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1524
Trije odlomki dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR5/6), znotraj svetlo rumenkasto rjava (10YR6/4); površina: hrapava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 13 cm.
324 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1525
Odlomek dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: porozna; sestava: drobnozr­nata s primesmi sljude in organskih snovi; pr. d. 7 cm.
325 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1526
Odlomka dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj rjava (7.5YR4/2); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s prime­smi sljude in organskih snovi; pr. d. 9,8 cm.
326 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1527
Štirje odlomki dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/2), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: porozna; okras: vrezi(?); sestava: drobno­zrnata s primesmi kremencevega peska in organskih snovi; pr. d. 7,5 cm.
327 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1528
Odlomka dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vrete­nu; barva: zunaj zelo temno siva (2.5Y3/1), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: porozna; sestava: drobnozr­nata s primesmi organskih snovi; pr. d. 9,4 cm.
328 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1529
Odlomka dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj crna (10YR2/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organ­skih snovi; pr. d. 9 cm.
329 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1530
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vrete­nu; barva: zunaj siva (10YR5/1), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organ­skih snovi; pr. d. 10 cm.
330 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1532
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rdeckasto rjava (5YR6/4), znotraj crna (10YR2/1); površina: rahlo raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. d. 9 cm.
331 SE 129, kv. B16, inv. št. AIII 1531
Odlomek dna posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo siva (10YR7/2) do zelo temno siva (10YR3/1), znotraj siva (10YR5/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 2,4 cm, š. 4 cm.
332 SE 133, kv. B19, inv. št. AIII 1533
Odlomek ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem lon­carskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjavkasto siva (10YR6/2), znotraj sivkasto rjava (10YR5/2); površina: raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 14,5 cm.
333 SE 133, kv. B19, inv. št. AIII 1534
Odlomka ustja z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj rjava (7.5YR4/2); površina: rahlo raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; pr. u. 11,8 cm.
334 SE 133, kv. B19, inv. št. AIII 1535
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (7.5YR3/1); površina: rahlo raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska in sljude; v. 2,4 cm, š. 3,4 cm. 
335 SE 133, kv. B19, inv. št. AIII 1536
Trije odlomki ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj rjava (7.5YR5/2); površina: porozna; okras: snop treh valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 3,3 cm.
336 SE 133, kv. B19, inv. št. AIII 1537
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/3), znotraj svetlo rdecka­sto siva (7.5YR6/2); površina: gladka, rahlo porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 1,8 cm, š. 1,7 cm. 
337 SE 133, kv. B19, inv. št. AIII 1538
Odlomka ostenja posde; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/3), znotraj bledo rjava (10YR6/3); površina: porozna; okras: snop petih valovnic med snopoma vodoravnih kanelur s šestimi in tremi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 6,2 cm, š. 5,7 cm. 
338 SE 133, kv. B19, inv. št. AIII 1539
Odlomka dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (10YR5/3), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 9,7 cm.
339 SE 135, kv. B19/20, inv. št. AIII 1540
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/3), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površina: raskava; okras: na robu ustja je snop treh valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 2,5 cm, š. 3,5 cm.
340 SE 135, kv. B19/20, inv. št. AIII 1541
Odlomek ostenja posode; izdelava: prostorocno; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj temno siva (10YR4/1), po­vršina: raskava; okras: snopa treh in dveh valovnic pod tremi snopi poševnih žlebov s tremi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3,8 cm, š. 3 cm. 
341 SE 135, kv. B19/20, inv. št. AIII 1542
Odlomek dna lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu, na dnu je viden odtis loncarskega vretena; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj temno siva (7.5YR3/2); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 9,8 cm.
342 SE 135, kv. B19/20, inv. št. AIII 1543
Trije odlomki dna lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj sivkasto rjava (10YR5/2); površina: hrapava; sestava: grobozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. d. 5,8 cm.
343 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1554
Trije odlomki ustja lonca z ostenjem; izdelava: prostoroc­na, dodelano na vretenu; barva: zunaj temno sivkasto rjava (10YR4/2), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površi­na: porozna; sestava: grobozrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 13,8 cm.
344 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1555
Sedem odlomkov ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: rahlo raskava; okras: poševni vrezi nad tremi razlicnimi snopi valov­nic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 11,8 cm.
345 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1556
Odlomka ustja z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (10YR5/3), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s prime­smi organskih snovi; v. 6 cm, š. 5 cm.
346 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1557
Odlomka ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (7.5YR4/1), znotraj temno rjava (7.5YR3/2); površina: porozna; okras: snop štirih valovnic med snopoma vodoravnih kanelur s sedmimi in štirimi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 13 cm.
347 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1558
Odlomek ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: raska­va; okras: tri vodoravne kanelure nad okroglimi vbodi; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 9,8 cm.
348 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1560
Odlomek ustja lonca z ostenjem; izdelava: prostorocna, do­delano na loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (10YR4/3), znotraj zelo temno siva (7.5YR3/1); površina: porozna; sesta­va: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 15,4 cm.
349 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1559
Odlomka ustja lonca z ostenjem; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/3), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: rahlo raskava; okras: štirje snopi valovnic, ki imajo štiri, tri in dvakrat po dve crti; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v. 6,6 cm, š. 4 cm. 
350 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1561
Odlomka ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR5/4), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s prime­smi organskih snovi; v. 2 cm, š. 5,5 cm.
351 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1562
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rjava (10YR5/4) do temno siva (10YR4/1), znotraj crna (2.5Y2.5/1); površina: porozna; sestava: drobno­zrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 12,4 cm. 
352 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1563
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vre­tenu; barva: zunaj temno siva (7.5YR4/1), znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: rahlo raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 14 cm.
353 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1564
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/3), znotraj zelo temno siva (2.5Y3/1); po­vršina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 1,3 cm, š. 2 cm.
354 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1565
Odlomek ustja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (7.5YR4/1), znotraj crna (10YR2/1); površina: rahlo raskava; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; pr. u. 10 cm.
355 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1566
Devet odlomkov ostenja posode; izdelava: prostorocno, dodelano na loncarskem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/4), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: porozna; okras: sekajoci se snopi štirih valovnic nad snopom štirih vo­doravnih žlebov; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 5,6 cm, š. 8,5 cm.
356 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1567
Osemintrideset odlomkov ustja in ostenja lonca; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (10YR4/3) do siva (10YR4/1), znotraj rjava (7.5YR5/4) do zelo temno siva (10YR3/1); površina: porozna; okras: trije snopi valovnic s petimi crtami med snopoma vodoravnih kanelur s po petimi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. u. 20 cm.
357 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1568
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: rahlo porozna; sestava: drobnozr­nata s primesmi organskih snovi; v. 3 cm, š. 2,4 cm. 
358 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1569
Odlomek ostenja posode; izdelava: prostorocno; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj rjava (7.5YR5/3); površina: porozna; okras: snopa valovnic (4); sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 5,4 cm.
359 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1570
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rjava (7.5YR4/2), znotraj rjava (7.5YE5/3); površina: rahlo porozna; okras: snop petih valovnic pod vodo­ravnima žleboma; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 2,5 cm, š. 2,3 cm. 
360 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1571
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4); površi­na: raskava; okras: snop štirih valovnic; sestava: drobnozrnata s primesmi kremencevega peska; v.4 cm, š. 3,7 cm.
361 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1572
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo bledo rjava (10YR7/4); površina: hrapava; okras: snop petih valovnic; sestava: grobo­zrnata s primesmi kremencevega peska; v. 3 cm, š. 3,3 cm. 
362 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1573
Trije odlomki dna lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkasto rdeca (5YR6/6) do zelo temno siva (5YR3/1), znotraj rjava (7.5YR5/4); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 6,5 cm.
363 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1574
Odlomek dna lonca z ostenjem; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj rdece rumena (5YR6/6) do temno rdece siva (5YR4/2), znotraj rjava (7.5YR5/3); površina: porozna; se­stava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 9,8 cm.
364 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1575
Odlomek dna posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno sivkasto rjava (10YR3/2); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s prime­smi organskih snovi; v. 3 cm, š. 4 cm.
365 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1576
Odlomek dna lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj temno siva (10YR4/1), znotraj bledo rjava (10YR6/3); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organ­skih snovi; pr. d. 6,7 cm.
366 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1577
Trije odlomki dna lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj svetlo rjava (7.5YR6/4) do crna (2.5Y2.5/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; pr. d. 9,8 cm.
367 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1578
Odlomek ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 1,2 cm, š. 2,7 cm.
368 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1579
Štirje odlomki ustja lonca; izdelava: na loncarskem vretenu; barva: zunaj zelo temno siva (10YR3/1), znotraj temno sivka­sto rjava (10YR4/2); površina: porozna; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3 cm, š. 2,5 cm.
369 SE 137, kv. C25/26, inv. št. AIII 1580
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj sivkasto rjava (10YR5/2), znotraj rjava (7.5YR5/3); površina: porozna; okras: snop štirih valovnic nad snopom šestih vodoravnih žlebov; sestava: grobozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 2,5 cm. 
369a SE 137, C 26, inv. št. AIII 1581
Steklena jagoda crne barve, ki ima rahlo nakazana dva clena; v. 0,5 cm, pr. 0,5 cm.
370 SE 148, kv. A42, inv. št. AIII 1673
Trije odlomki ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncar­skem vretenu; barva: zunaj svetlo rjava (7.5YR6/4), znotraj rdeckasto rumena (5YR6/6); površina: porozna; okras: snopa valovnic s petimi in štirimi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 4 cm.
371 SE 148, kv. A42, inv. št. AIII 1674
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj rumenkast rdeca (5YR5/8), znotraj rdeckasto rumena (5YR5/8); površina: porozna; okras: snopa valovnic s petimi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi organskih snovi; v. 3,5 cm, š. 2 cm. 
372 SE 150, kv. B23, inv. št. AIII 1676
Odlomka ostenja posode; izdelava: na loncarskem vrete­nu; barva: zunaj bledo rjava (10YR6/3), znotraj temno siva (10YR4/1); površina: raskava; okras: snopa valovnic s štirimi in petimi crtami; sestava: drobnozrnata s primesmi kremenceve­ga peska in sljude; v. 3,5 cm, š. 3 cm.
373 SE 150, kv. B23, inv. št. AIII 1677
Odlomek ostenja posode; izdelava: na pocasnem loncarskem vretenu; barva: zunaj in znotraj zelo temno siva (10YR3/1); površina: zunaj raskava, znotraj hrapava; okras: trije vzporedni vodoravni žlebi pod pošenim žlebom; sestava: drobnozrnata s primesmi drobnega peska; v. 4,7 cm, š. 2,8 cm. 
374 SE 150, kv. B23, inv. št. AIII 1675
Odlomka ustja in ostenja lonca; izdelava: na loncarskem vre­tenu; barva: zunaj in znotraj temno siva (10YR4/1); površina: hrapava; okras: snop štirih valovnic pod snopom petih vodo­ravnih kanelur; sestava: drobnozrnata s primesmi kremence­vega peska in sljude; pr. u. 21,4 cm.


1 Geografski položaj najdišca na DMR 100; ©GURS.




2 Lokacija izkopavanja najdišca na geografski karti znotraj AC trase, M 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, © Mladinska knjiga Založba, d.o.o.

3 Položaj najdišca na trasi AC MP 03 Cogetinci–Radmožanci, M 1 : 20 000; podlaga TTN5, lista J282900 in J283000 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS.


4 Strokovni nadzor.



7 Sonda 2, pogled z nasprotne strani.

5 Sonda 1, pogled z zahoda.



8 Sonda 3 v 13. vrsti kvadrantov preko pregiba z vrha proti dnu prodne sipine.

6 Sonda 2. V tem delu je na trasi najdišca pregib z vrha sipine proti njenem dnu. Sonda je le ponekod dosegla talnino, pešcen prod.


Plast
 Globina
 Opis sedimenta
 
1
 0–50 cm
 zasušeno, brez opisa
 
2
 50–80 cm
 muljast pesek, posamezni prodniki, 5YR4/1
 
3
 80–130 cm
 muljast pesek, posamezni prodniki, 5YR2/2, na globini 85 cm kos keramike
 
4
 130–160 cm
 pesek, 5YR3/2
 
5
 160–190 cm
 pesek, drobnozrnat, 5G4/1
 
6
 190+ cm
 pešcen prod (leca med peskom)
 



9 Zapolnitev nad dnom prodne sipine.


10 Pogled na izkopno polje v vzhodnem delu najdišca. Na veliki vecini tega dela najdišca pešcen prod sega do površine in tvori pomemben del ornice (horizont Ap) z vec kot 50 % skeleta.


11 Strojni izkop ornice z vecjim bagrom.


12 Obmocje najdišca s kvadranti in sondami; M 1 : 2000. 


13 Opredelitev arheoloških ostalin po arheoloških obdobjih; M 1 : 2000.


14 (strani 14–17) Detajlna opredelitev arheoloških ostalin po arheoloških obdobjih; M 1 : 500.



18 Izsek tlorisne situacije v pasu B–C, dokumentiran s helioplanom.



15 Odkrivanje v vzdolžnih pasovih z vmesnimi deponijami.


16 Pogled na najdišce; posneto s helioplanom.

17 Dokumentiranje.

* Besedilo je bilo oddano uredništvu leta 2011, kar pomeni, da je upo­števana takrat aktualna literatura.


19 Nacrt prazgodovinskih naselbinskih ostalin; M 1 : 1000.


20 Prazgodovinska jama vkopana v prod z ostanki lonca (SE 139, G108).



21 Lonec iz jame SE 144 (G123).

22 Detajl sklede z vsebino iz jame SE 144 (G123).


23 Tipološka tabela keramicnih najdb iz bronaste dobe (M 1 : 8).


24 Nacrt zgodnjesrednjeveških naselbinskih ostalin; M 1 : 1000.


25 Falera (G250a).


26 Tipološka tabela zgodnjesrednjeveške keramike: lonci tipa A–F.


27 Tipološka tabela zgodnjesrednjeveške keramike: lonci tipa G–O.


28 Tipološka tabela zgodnjesrednjeveške keramike: lonec tip P ter sklede tipa S1 in S2.


29 Tipološka tabela zgodnjesrednjeveške keramike: dna.


30 Tipološka tabela zgodnjesrednjeveške keramike: okras.


31 Tipološka tabela zgodnjesrednjeveške keramike: okras.


32 Tipološka tabela zgodnjesrednjeveške keramike: okras.


33 Tipološka tabela zgodnjesrednjeveške keramike: okras.


35 Živalski ostanki po obdobjih.

Takson
 Prazgodovina
 Zgodnji srednji vek
 Recentno
 Skupaj
 
Pobrano
 Presejano
 Pobrano
 Presejano
 Pobrano
 
B. taurus
 -
 -
 23
 -
 -
 23
 
S. domesticus
 -
 -
 -
 2
 -
 2
 
Caprinae
 -
 1
 2
 -
 -
 3
 
E. caballus
 -
 -
 2
 -
 -
 2
 
Indet. fr.
 -
 31
 -
 149
 8
 188
 
Skupaj
 -
 32
 27
 151
 8
 217
 



34 Analiza ostankov živalskih vrst.

Številka 
vzorca
 Sektor/
kvadrant
 SE
 Quercus
 Ulmus
 Fraxinus
 Carpinus
 Prunus spinosa
 Vitis vinifera
 Chenopodiaceae 
 Veronica
 Polygonum pers.
 Polygonum lapa.
 Setaria
 Equisetum
 Triticum spelta
 Hordeum 
 cerealia
 
11
 A 17
 115
 10
 
13
 A 17
 116
 20
 
20
 A 9/10
 118
 3
 1
 1
 13
 11
 85
 2
 
21
 A 22 
 119
 3
 5
 2
 17
 
33
 D 15-1
 50
 2
 2
 1
 
34
 D 13-2
 50
 27
 
35
 D 14-1
 50
 7
 4
 1
 
36
 D 14-2
 50
 14
 2fr.
 10
 1
 1
 
37
 B 22
 137
 x
 
40
 B 18
 130
 1
 
42
 D 13-1
 50
 10
 
45
 C 26
 139
 6
 1
 
47
 D 12-2
 50
 
48
 D 12-1
 50
 1
 
52
 A 17
 116
 17
 
54
 C 26
 139
 4
 
57
 A 27
 21
 1
 1
 1
 5
 
60
 A 30
 31
 1
 1
 
62
 D 15
 143
 5
 
63
 A 35
 142
 27
 
64
 D 15
 143
 20
 
65
 D 15
 143
 
67
 D 14
 136
 9
 
69
 A 37
 145
 11
 3
 
70
 A 39
 146
 4
 
71
 A 42/43
 145
 4
 1
 
74
 B 28
 151
 1
 
75
 C 37
 152
 1
 
76
 B 36
 155
 4
 1
 1
 
77
 B 41
 156
 
78
 D 24
 157
 4
 4
 fr.
 
79
 D 33
 158
 1
 2
 1
 3
 5
 
7 +
 1+
 
                                 .
 162
 3
 8
 3
 1
 fr.
 45
 5
 13
 85
 4
 14
 5
 5
 fr.
 



36 Rastlinski makro ostanki iz prazgodovinske naselbine.



37 Semena metlikovk iz SE 118.

38 Oglje hrasta iz stojke SE 136.


39 Ovoj jeticnika iz SE 50.

Številka vzorca
 Sektor/ kvadrant
 SE
 Quercus
 Fagus
 Ulmus
 Fraxinus
 Carpinus
 Taxus
 Viburnum
 Acer
 Populus
 Betula
 Salix
 Prunus avium
 Prunus spinosa
 Abies
 
1
 A 4
 101
 14
 2
 3
 1
 1
 
2
 A 6
 102
 36
 1
 2
 
5
 C 8
 109
 5
 4
 2
 
6
 C 8
 108
 58
 4
 
7
 C 8
 107
 3
 1
 
23
 C 3
 105
 2
 1
 1
 1
 
28
 C 3 
 105
 26
 3
 2
 
9
 C 11/12
 110
 10
 1
 3
 
10
 A 16
 111
 12
 2
 
12
 A 17
 117
 4
 2
 2
 2
 
15
 A 16
 111
 10
 2
 
16
 A 16
 112
 
17
 A 16
 114
 12
 1
 3
 
18
 C 18
 120
 21
 3
 
19
 C 20
 121
 18
 1
 1
 1
 2
 1
 
22
 A 26
 123
 60
 1
 1
 
24
 C 22
 122
 30
 2
 
25
 B 4
 125
 5
 1
 
26
 B 6
 126
 44
 5
 2
 
27
 B 4
 124
 1
 2
 2
 
29
 B 16
 127
 27
 1
 1
 4
 
30
 B 16
 129
 25
 10
 2
 
31
 B 16
 127
 19
 10
 2
 2
 9
 6
 
32
 B 16
 127
 25
 1
 3
 3
 
38
 B 19
 133
 9
 1
 2
 1
 
39
 B 19
 134
 6
 
41
 B 19/29
 135
 48
 6
 
43
 C 26
 137
 24
 1
 13
 1
 1
 
44
 C 26
 137
 26
 1
 7
 6
 
56
 C 25/26
 137
 21
 1
 
72
 A 42
 148
 2
 
73
 B 23
 150
 65
 ˝ 
 

                                .  
 668
 46
 15
 11
 54
 1
 3
 13
 4
 5
 7
 5
 2˝
 1
 



40 Rastlinski makro ostanki iz zgodnjesrednjeveške naselbine 1.


42 Zoglenela semena žit iz SE 157.

Številka vzorca
 Sektor/ kvadrant
 SE
 Vitis vinifera
 Chenopodiaceae
 Veronica
 Polygonum pers.
 Rumex
 Sambucus ebulus
 Panicum
 Setaria
 Prunus spinosa
 Equisetum
 Hordeum
 Triticum aest.
 Triticum spelta
 cerealia
 
1
 A 4
 101
 6/6 fr.
 1
 
2
 A 6
 102
 2/7 fr.
 6
 1
 1
 1
 
5
 C 8
 109
 1
 4
 
6
 C 8
 108
 
7
 C 8
 107
 
8
 C 3
 105
 8/2 fr.
 2
 1
 
9
 C 11/12
 110
 
10
 A 16
 111
 1
 
12
 A 17
 117
 1
 1
 
15
 A 16
 111
 
16
 A 16
 112
 1
 4
 
17
 A 16
 114
 10
 
18
 C 18
 120
 1
 
19
 C 20
 121
 9
 2
 356
 6
 1
 
22
 A 26
 123
 fr.
 11
 1
 1˝
 1
 
24
 C 22
 122
 
25
 B 4 
 125
 2˝
 2
 1
 
26
 B 6
 126
 42
 1
 
27
 B 4
 124
 7
 1
 
29
 B 16
 127
 
30
 B 16
 129
 1
 1
 
31
 B 16
 127
 1/1 fr.
 2
 1
 2
 
32
 B 16
 127
 2 fr.
 4
 1
 
38
 B 19
 133
 1
 1
 4
 1
 
39
 B 19
 134
 1 fr.
 3
 
41
 B 19/29
 135
 2 fr.
 1
 2
 
43
 C 26
 137
 6
 1
 1
 1
 
44
 C 26
 137
 11
 1
 
56
 C 25/26
 137
 
72
 A 42
 148
 
19+
 
                                    .
 fr.
 93
 12
 366
 2
 2
 2
 6
 1˝
 13
 4
 1
 2
 3
 



41 Rastlinski makro ostanki iz zgodnjesrednjeveške naselbine 2.


43 Plod crnega trna iz SE 150.

Identifikacija
 Litologija, opis (opis sloni na makroskopskem pregledu in pregledu z binokularno lupo. Prisotnost karbonata dolocena z 10% HCl)
 Ime kamnine
 Litostratigrafska formacija (ne gre za standardizirana poimenovanja)
 Provenienca (mišljena kot najbolj verjetna izvorna lokacija, ne samo glede na lastnosti dolocenega kosa kamnine, pac pa tudi glede na geološko podlago v bližini)
 Uporaba/ preoblikovanje
 
PN
 Sektor/ kvadrant
 SE/ plast
 
46
 A 38
 145
 Porozen, pešcena struktura, vtrošniki rogovace, gnezdo olivinovih kristalov
 Bazaltni tufski pešcenjak; bazaltni pešcen tuf
 Pliocen
 Goricko, bolj verjetno pa avstrijska stran Gorickega, t. i. »Vulkanland«, manj verjetno prodnik
 
53
 D14/04
 52
 Drobnozrnata osnova, vtrošniki rogovace, gnezdo olivinovih kristalov
 Bazaltni tuf
 Pliocen
 Goricko, bolj verjetno pa avstrijska stran Gorickega, t. i. »Vulkanland«, manj verjetno prodnik
 
54
 A 16
 111
 Porozen, vtrošniki
 Tuf?
 ?
 ?
 zglajena površina
 
51
 D14/2
 50
 Foliacija, zrna razen kremena niso dolocljiva
 Gnajs?
 Verjetno del prodnika
 Pešcen prod iz okolice
 
50
 D14/2
 50
 Trije odlomki kremenovega konglomerata, zrna sljude, verjetno je bil kamen ob ognju
 Kremenov konglomerat
 Verjetno del prodnika
 Pešcen prod iz okolice
 
52
 D14/4
 52
 Pešcena struktura, kremenova zrna?, mocno ožgano
 Kremenov pešcenjak?
 Del prodnika?
 Pešcen prod iz okolice?
 zglajena površina
 
47
 B28
 151
 Pešcena struktura, kremenova zrna?, mocno ožgano
 Kremenov pešcenjak?
 Del prodnika?
 Pešcen prod iz okolice?
 
48
 B23
 150
 Pešcena struktura, kremenova zrna
 Kremenov pešcenjak?
 Del prodnika?
 Pešcen prod iz okolice?
 
45
 C22/23
 122
 Pešcena struktura, vtrošniki rogovace, gnezdo olivinovih kristalov
 Bazaltni tufski pešcenjak; bazaltni pešcen tuf
 Pliocen
 Goricko, bolj verjetno pa avstrijska stran Gorickega, t. i. »Vulkanland«, manj verjetno prodnik
 



44 Petrografski pregled kamnin.

SE
 Laboratorij
 BP
 Kalibrirano
 1 S
 2 S
 Oznaka vzorca
 
50
 Kiel
 3333 ± 29
 (cal BC) 1676, 1674, 1620
 (cal BC) 1681–1668 (9,6%), 1660–1649 (8,2%) 1640–1660 (29,4%) 1565–1531 (21,2%)
 (cal BC) 1685–1596 (57,2%) 1594–1525 (38,2%)
 KIA22957/vz. 10
 
Waikato
 156.3± 0,5% 
 (cal AD)
 (cal AD)
 (cal BC) 1962 (feb–mar - 7,6%); 1979 (feb–nov – 92,4%) 
  WK 31624
 
1979
 1962 (5,9%), 1979 (94%) 
 
101
 Waiakto
 129.8 ± 0,4% 
 (cal AD)
 (cal AD)
 (cal BC) 1963 (apr  - 2,3%); 1968/1969 (feb–nov – 90,9%), 1970 (jan–okt – 6,6%) 
  WK 31623
 
1968
 1963 (2,3%), 1969 (97%) 
 
116
 Kiel
 3450 ± 30
 (cal BC) 1743
 (cal BC) 1864–1843 (14,3%) 1808–1802 (3,4%) 1774–1734 (31,4%) 1716–1691 (19,1%)
 (cal BC) 1878–1840 (21,0%) 1828–1793 (12,4%) 1782–1686 (62,0%)
 KIA22956/vz. 10
 
123
 Kiel
 1347 ± 28
 (cal AD) 664
 (cal AD) 658–686
 (cal AD) 645–693, 700–712, 752–760
 KIA16509/vz. 17
 
127
 Kiel
 1366 ± 28
 (cal AD) 660
 (cal AD) 654–672
 (cal AD) 640–689
 KIA16508/vz. 31
 
136
 Waiakto
 3430 ± 25
 (cal BC) 1756–1689 (68,2%)
 (cal BC) 1875–1843 (9,1%), 1816–1799 (2,8%), 1780–1665 (83,5%)
 WK-30949/flot. 49
 
139
 Waiakto
 3502 ± 31
 (cal BC) 1883–1863 (13,4%) 1850–1773 (54,8%)
 (cal BC) 1911–1744 (95,4%)
 WK-30948/vz. 36
 
143
 Kiel
 3884 ± 31
 (cal BC) 2399, 2380, 2348 
 (cal BC) 2455–2420 (19,8%) 2404–2358 (26,6%) 2354–2330 (14,3%) 2322–2310 (7,5%)
 (cal BC) 2465–2286 (93,5%) 2247–2234 (1,9%)
 KIA22958/vz. 39
 



45 Rezultati radiokarbonskih analiz.

Fraction
 Corrected pMC* 
 Conventional Age 
 d13C (‰)**
 
brittle charcoal, alkali residue, 5.2 mg C 
 66.04 ± 0.23 
 3335 ± 30 BP 
 -23.55 ± 0.18
 

References for calibration:
 
The calibrated age is according to “CALIB rev 4.3” (Dataset 2), Stuiver et al., Radiocarbon 40, 1041–1083, 1998.
Data set : IntCal04, Reimer et al., Radiocarbon 46: 1029-1058.
* “Corrected pMC« indicates the percent of modern (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement.
** Please note that the d 13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore
cannot be compared to a mass-spectrometer measurement.
 



46 Oglje, sonda 3, SE 50, KIA22957.

d13C
 -26.8 ± 0.2‰
 
D13C
 297.6 ± 3.2‰
 
F13C%
 129.8 ± 0.3%
 
Result
 129.8 ± 0.4%
 
*Result is Conventional Age or Percent Modern Carbon (pMC) following Stuiver and Polach, 1977, Radiocarbon 9, 335–363, is based on the Libby half-life of 5568 yr with correction for isotopic fractionation applied. This age is normally quoted in publications and most include the appropriate error term and Wk number.
*Quoted errors are standard deviation due to counting statistics multiplied by an experimentally determined Laboratory error Multiplier.
*The isotopic fractionation, d13C, is expressed as ‰ wrt PDB.
*F13C% is also known iPercent Modern Carbon (pMC).
 



47 Grozdna pecka, sonda 3, SE 50, Wk–31623.

d13C
 -25.8 ± 0.2‰
 
D13C
 562.7 ± 3.5‰
 
F13C%
 156.3 ± 0.4%
 
Result
 156.3 ± 0.5%
 

*Result is Conventional Age or Percent Modern Carbon (pMC) following Stuiver and Polach, 1977, Radiocarbon 9, 335–363, is based on the Libby half-life of 5568 yr with correction for isotopic fractionation applied. This age is normally quoted in publications and most include the appropriate error term and Wk number.
*Quoted errors are standard deviation due to counting statistics multiplied by an experimentally determined Laboratory error Multiplier.
*The isotopic fractionation, d13C, is expressed as ‰ wrt PDB.
*F13C% is also known iPercent Modern Carbon (pMC).
 



48 Grozdna pecka, SE 101, Wk–31624.

Fraction
 Corrected pMC* 
 Conventional Age 
 d13C (‰)**
 
charcoal, alkali residue, 5.8 mg C 
 65.09 ± 0.25 
 3450 ± 30 BP 
 -26.67 ± 0.15
 

References for calibration:
The calibrated age is according to “CALIB rev 4.3” (Dataset 2), Stuiver et al., Radiocarbon 40, 1041–1083, 1998.
Data set : IntCal04, Reimer et al., Radiocarbon 46: 1029-1058.
* “Corrected pMC« indicates the percent of modern (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement.
** Please note that the d 13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement.
 



49 Oglje, SE 116, KIA22956.

Fraction
 Corrected pMC* 
 Conventional Age 
 d13C (‰)**
 
charcoal, alkali residue, 5.9 mg C 
 84.56 ± 0.29 
 1345 ± 30 BP 
 -26.72 ± 0.07
 

References for calibration:
The calibrated age is according to “CALIB rev 4.3” (Dataset 2), Stuiver et al., Radiocarbon 40, 1041–1083, 1998.
Data set : IntCal04, Reimer et al., Radiocarbon 46: 1029-1058.
* “Corrected pMC« indicates the percent of modern (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement.
** Please note that the d 13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement.
 



50 Les, SE 123, KIA16509.

Fraction
 Corrected pMC* 
 Conventional Age 
 d13C (‰)**
 
wood/charcoal, alkali residue, 6.0 mg C 
 84.36 ± 0.29 
 1365 ± 30 BP 
 -25.22 ± 0.13
 

References for calibration:
The calibrated age is according to “CALIB rev 4.3” (Dataset 2), Stuiver et al., Radiocarbon 40, 1041–1083, 1998.
Data set : IntCal04, Reimer et al., Radiocarbon 46: 1029-1058.
* “Corrected pMC« indicates the percent of modern (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement.
** Please note that the d 13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore
cannot be compared to a mass-spectrometer measurement.
 



51 Les, SE 127, KIA16508.

d13C
 -24.0 ± 0.2‰
 
D13C
 -347.5 ± 2.0‰
 
F13C%
 65.2 ± 0.2%
 
Result
 3430 ± 25 BP
 

*Result is Conventional Age or Percent Modern Carbon (pMC) following Stuiver and Polach, 1977, Radiocarbon 9, 335–363, is based on the Libby half-life of 5568 yr with correction for isotopic fractionation applied. This age is normally quoted in publications and most include the appropriate error term and Wk number.
*Quoted errors are atandard deviation due to counting statistics multiplied by an experimentally determined Laboratory error Miltiplier.
*The isotopic fractionation, d13C, is expressed as ‰ wrt PDB.
*F13C% is also known iPercent Modern Carbon (pMC).
 



52 Oglje, SE 136, Wk–30949.

d13C
 -24.7 ± 0.2‰
 
D13C
 -353.4 ± 2.4‰
 
F13C%
 64.7 ± 0.2%
 
Result
 3430 ± 25 BP
 

*Result is Conventional Age or Percent Modern Carbon (pMC) following Stuiver and Polach, 1977, Radiocarbon 9, 335–363, is based on the Libby half-life of 5568 yr with correction for isotopic fractionation applied. This age is normally quoted in publications and most include the appropriate error term and Wk number.
*Quoted errors are atandard deviation due to counting statistics multiplied by an experimentally determined Laboratory error Miltiplier.
*The isotopic fractionation, d13C, is expressed as ‰ wrt PDB.
*F13C% is also known iPercent Modern Carbon (pMC).
 



53 Oglje, SE 139, WK–30948.

Fraction
 Corrected pMC* 
 Conventional Age 
 d13C (‰)**
 
brittle charcoal, alkali residue, 4.8 mg C 
 61.67 ± 0.23 
 3885 ± 30 BP 
 -25.91 ± 0.16
 

References for calibration:
The calibrated age is according to “CALIB rev 4.3” (Dataset 2), Stuiver et al., Radiocarbon 40, 1041–1083, 1998.
Data set : IntCal04, Reimer et al., Radiocarbon 46: 1029-1058.
* “Corrected pMC« indicates the percent of modern (1950) carbon corrected for fractionation using the 13C measurement.
** Please note that the d 13C includes the fractionation occurring in the sample preparation as well as in the AMS measurement and therefore
cannot be compared to a mass-spectrometer measurement.
 



54 Oglje, SE 143, KIA22958.