I N F O R M A TOR KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE gorenje ^ovo Zelenje, 21. marca 1990 LetoM. Številka 12 ^[moramo ravnati drugače /j^°I!ede//efc, 19. marca, je bl-i. v Titovem Velenju seja pos-r. ^koordinacijskega odbo-*0n cerna Gorenje, na kateri 0n,i2Ovoril' ° poslovanju v DrJU treh mesecih letos in ,e" QUr® Toplak, direktor Gorenje o n rne^ce’ ie med poročanjem mo °dai' naših izdelkov v prvih fv. _ j’ i icioii i iz.ucir\uv v pivni $kn ^ te9a leta poudaril, da je lik ki ga v celoti izdeluje-s6 korenju Elektroniki, pov-^j^adomestilo dosedanjo H. J. namreč odvisna tudi višina naših osebnih dohodkov. Eden od problemov, na katerega so opozorili direktorji, je čedalje slabša plačilna sposobnost posameznih podjetij, ki utegne vplivati na proizvodnjo, posebej še tisto, ki ni izvozno naravnana. Pomembno je, da v Gorenju nadaljujemo z akcijo za zmanjševanje stroškov vseh vrst, da so doseženi v posameznih delovnih okoljih prvi uspehi pri zmanjševanju zalog, da se zmanjšuje število zaposlenih, da podjetja pospešeno iščejo nove trge in kupce, dosledneje izterjujejo zapadle terjatve itd. Predsednik poslovodnega odbora Herman Rigelnik pa je na zadnji seji poslovodno-koordina-cijskega odbora spregovoril o sedanjem trenutku koncerna Gorenje in o najpomembnejših nalogah, ki so pred nami vsemi. Ob tem, ko je opozoril na potrebo, da tudi v Jugoslaviji čimprej vzpostavimo trg blaga, kapitala in dela ter da razrešimo vprašanje lastništva kapitala, je za osnovno nalogo Gorenja v sedanjih razmerah opredelil usmeritev vse možne proizvodnje na tuje trge, seveda ob upoštevanju vseh zahtev teh trgov. Ob nujnem znižanju družbenih obremenitev (od občine do federacije) in dejanskem spodbujanju izvoza pa je treba opraviti vrsto nalog tudi znotraj Gorenja. Gre za prepotrebno nadaljnjo zmanjšanje zalog in stroškov vseh vrst, izboljšanje organizacije dela,za izenačitev pogojev nabave s pogoji prodaje itd. Odpraviti je treba skratka vse, kar ovira še večjo uveljavitev Gorenja na tujih trgih. Za delo v novih pogojih, za še odločnejšo odpravo vseh notranjih slabosti, pa je treba spodbuditi in organizirati vse delavce. Prav vsi se moramo obnašati drugače, je poudaril Herman Rigelnik, če bomo hoteli zagotoviti Gorenju nadaljnji razvoj. Za to je izredno pomembno sprotno korektno seznanjanje delavcev s položajema posameznih Gorenjevih podjetij. Poslovno koordinacijski odbor koncerna Gorenje se je na zadnji seji seznanil s pripravami na zunanjetrgovinsko konferenco Gorenja. O uresničevanju projekta Internacionalizacija Gorenja pa je poročal podpredsednik poslovodnega odbora Andrej Kržič. Med drugim je ugotovil, da uresničevanje prvih dveh korakov poteka po predvidevanjih, pomembno pa je, da so bile v tem času opravljene tudi nekatere aktivnosti, ki so bile predvidene šele za naslednje faze uresničevanja projekta Internacionalizacija Gorenja. Gorenje Družbeni standard še ta mesec družba Družbeno podjetje Gorenje Družbeni standard, katerega dejavnost so gostinske storitve, trgovina z živili, strokovne storitve v zvezi z gradnjo, nakupom, odprodajo ter gospodarjenjem in vzdrževanjem stanovanj in stanovanjskih hiš, organiziranjem in posredovanjem turističnih storitev ter organizacija športnih prireditev, se bo najpozneje do konca meseca marca organiziralo kot družba z omejeno odgovornostjo. Ustanovitelji Gorenja Družbeni standard, d.o.o., bodo uporabniki njegovih storitev, se pravi Gorenjeva podjetja s sedežem v Titovem Velenju in Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje. S kapitalskimi deleži si bodo Gorenjeva podjetja zagotovila vpliv na opravljanje dejavnosti Gorenja Družbeni standard in na njegovo upravljanje. Vzdrževalca Vlado Vukosavljevič In Toni Šmerc v novem sistemskem prostoru emajlirnice Štedilnikov. Tudi vzdrževanje s pomočjo računalnika Posodobitve v proizvodnji so možnost, da v Gorenju Gospodinjski aparati sledijo razvitemu svetu. Tega se zavedajo in tako so tudi emajllrnlco štedilnikov posodobili kar v največji možni meri. Tako kot je celotna proizvodnja v emajlirnici vodena s pomočjo računalnikov, so tudi vzdrževanja celotnih naprav zaupali računalnikom. V sistemskem in kontrol- nem prostoru vzdrževalci na zaslonu računalnika odkrivajo napake, če se pojavijo na transportnem sistemu ali kje drugje. Celotnemu krmiljenju naprav in računalniškemu vodenju proizvodnje v emajlirnici, od nakladanja iz lužilnice do bele in barvne linije, vključno z brizganjem z robotoma, je dodano še vzdrževanje, kar je še ena od prednosti posodobljene emajlirnice. Varno delo Za boljše sodelovanje doma Veliko pozornosti varstvu pri delu namenjajo tudi v Gorenju Notranja oprema, kjer Darko Jamnikar ugotavlja, da so v preteklem letu uresničili večino zastavljenih nalog. Nekaj več težav pri izvrševanju nalog in nadzor imajo le v dislociranih obratih. Tudi zato redno opravljajo periodične preglede naprav in priprav v vseh delovnih okoljih, pridobivajo javne listine za varno delo, nadzorujejo pa tudi pogoje dela in mikroklimatske razmere v delovnih prostorih. Seveda pa ne zanemarjajo niti izobraževanja, saj se je lani sedmih pri njih organiziranih obnovitvenih tečajev varstva pri delu udeležilo 148 zaposlenih, od teh pa še 12 na Delavski univerzi Titovo Velenje ter nekaj na kratkih teoretičnih tečajih na novosprejete delavce. Na obdobnih zdravniških pregledih pa je bilo 162 delavcev, zlasti tistih, ki delajo ob videotermina-lih, vzdrževalcev, lesarjev in žagarjev. V poročilu Darka Jamnikarja lahko tudi preberemo, da se je lani v Gorenju Notranja oprema poškodovalo 38 zaposlenih, od katerih je bilo skoraj 66 odstotkov moških, med njimi pa je bila le ena težja nesreča. Resnost poškodb se je v primerjavi z letom poprej zmanjšala, prav tako tudi število poškodb, ki se zadnjih pet let stalno zmanjšuje. Zavedajo pa se, da lahko že ena težja nesreča resnost poškodb zelo poveča. Po besedah Darka Jamnikarja pa je ta odločilnejša in jasneje kaže uspešnost varstva pri delu, kot pa samo število nesreč. Zanimivi so še nekateri drugi statistični podatki o nesrečah. Tako je bila večina nesreč pri zaposlenih z osmimi razredi osnovne šole (16) in kvalificiranih delavcih (14), najpogosteje pa so se poškodovali delavci z desetimi do devetnajstimi leti delovnih izkušenj (14). Na delu se jih je poškodovalo nekaj manj kot 87 odstotkov, le pet zaposlenih se je poškodovalo na poti na delo. Največ se jih je poškodovalo ob četrtkih (9) in sobotah (8) in to drugo delovno uro (8) ter četrto in zadnjo delovno uro (5). Najpogosteje so si z udarci (23) in vrezninami (7) poškodovali roke (20) in noge (10). Najpogostejši vzrok nesreče pa je nepravilen in nevaren način dela (10), takoj zatem malomarnost in nepazljivost (8) ter okvare strojev in orodij (5). Večina, kar 29 nesreč, se je pripetila delavcem Pohištva. Vsekakor bodo morali več kot doslej vlagati v izboljšanje dela in delovnih pogojev. V tistem delu podjetja, ki je v Titovem Velenju pa bodo aktivnosti potrebne predvsem pri tistih delih, ki se prepletajo med posameznimi podjetji. Tako je zlasti pri delu vzdrževalcev in transportu. Ob tem pa si zastavljajo še obsežen delovni načrt, saj naj bi pregledali in preizkusili vse delovne priprave in naprave na mehanizirani pogon, uredili mikroklimatske pogoje v oddelkih z novo tehnologijo, sodelovali pri izvedbi ogrevanja in zmanjšanju emisije prahu v Keramiki, organizirali in izvedli 15 obnovitvenih tečajev za delavce različnih profilov, preventivne zdravniške preglede za približno 160 delavcev Keramike in Dolopola, precej dela pa jih čaka še pri posodabljanju Pohištva, kjer urejajo novo lakirnico in strojnico. n R Inovatorja meseca februarja Tokratni naziv inovatorja meseca v Gorenju Elektronika sta si za izdelavo stroja za stiskanje konektorjev prislužila vzdrževalca Danilo Lah in Fredi Levovnik. Danilo Lah ima že 12 uspešnih inovacij, lani pa je bil že tudi inovator meseca, Fredi Levovnik pa je tokrat predlagal drugo uspešno inovacijo. Stroj za stiskanje konektorjev sta konstruirala in izdelala sarnja. V tehnologiji Gorenja Elektronika pa menijo, da se je kakovost ta- ko izdelanih konektorjev precej izboljšala. Preprečene so poškodbe konektorjev, kar pri starem in iztrošenem stroju vedno ni bilo mogoče. Delo s tem strojem je tudi povsem varno in do poškodb rok ne more priti. Inovatorja sta poleg stroja pripravila še vsa potrebna navodila za uporabo ter vzdrževanje in preskušanje, ki jih morajo imeti stroji za potrditev dokumentacije Instituta za varstvo pri delu. Že od februarja stroj uspešno uporabljajo v proizvodnji. Strokovnjaki Gorenja Procesna oprema s sodelovanjem poslovnih partnerjev iz tujine, kot sta Abb Tralffa As in Wag-ner, so v petek, 16. marca 1990, v učilnici Gorenja Gospodinjski aparati tridesetim strokovnjakom dvanajstih znanih slovenskih proizvajalcev predstavili program robotike Gorenja Procesna oprema za brizganje ter možnosti praktične uporabe teh robotov, hkrati pa jih seznanili z uspešnim sodelovanjem z omenjenimi tujimi partnerji. Kot je pokazal razgovor, ki I* sledil poglobljeni predstavitvi ro botike Gorenja Procesna op<* ma, so strokovnjaki Vozil, Inles* Hoje, Avtomontaže, Ema, Stol* Roga, LTH, Mebla, Marlesa ir' seveda Gorenja ugotovili, da^ tovrstna strokovna delovna sre Čanja dobra pot za še boljp poslovno tehnično informiranj* zbliževanje in nenazadnje sode lovanje domačih podjetij bodi5 na področju avtomatizacije tel5 nologije ali investicij v tehnolog5’ Prejeli smo... Kakovost, ki traja Ljudje slavijo različne praznike, praznujejo razne obletnice v družini ali se le nežno v srcu spomnijo nekaterih prelomnic v družinskem življenju. Ko se ob tem spominu odločijo in napišejo pismo-priznanje, dojamete pomen in spošljivost te prelomnice. V tistih časih, pred petindvajsetimi leti, kupiti pralni stroj, je bilo redkost in posebnost. Prava prelomnica v življenju družine, žene, saj je ta "stvar" povsem nadomestila roke ženske. Zato je prav v tem treba videti iskrenost kratkega pisma družine Herceg iz Bjelovarja, ki nam je prvega marca 1990 napisala pismo: ”Z današnjim dnem mineva petiod vajset let, odkar je v mojo hiS vstopil pralni stroj Gorenje z ot nako S 52. Mineva petindvaset let brezhlt nega dela stroja, kateremu sf1* do danes zamenjali le gumo O' vratih in pretočno rebrasto 9^ mo. Resnično vse najboljše ® vašem izdelku in prisrčne češi" ke za svetovno kakovost”. Po toliko letih nam je lahko Pf srcu še bolj toplo, ko se sporni mo tiste davne Gorenjeve reki* me Plamen Gorenja za srce 9^ spodinj, kako iskrena in resnih je še danes. D. ^ Vital paket za zdravje in lepoto telesa Do boljšega zdravja se zavoljo ekoloških in drugih razmer vse težje pride. To pot otežuje še nezadostno razvita zavest, da za lastno zdravje lahko največ storimo sami, z lastno voljo in odločnostjo. Do boljšega zdravja, počutja, zmanjšanja prekomerne telesne teže, ki je zdravju škodljiva, lepšega estetskega videza telesa in kože bomo lažje prišli s sodelovanjem strokovnjakov oddelka fizioterapije v Gorenju Naravno zdravilišče Topolšica. Ti so namreč za lepši spol pripravili nadvse koristen in zanimiv vital paket, ki bo "pacientkam” pomagal priti do vitke in zdrave postave. Gre za zdravstveno premišljeno terapijo hujšanja in preprečevanja nastanka celulitisa s pomočjo suhe telovadbe, celutron aparata, podvodne in pasaste masaže, specialnih krem proti celulitisu. Paket seveda vsebuje pitje specialnih čajnih napitkov ter dietno prehrano. Vital paket bo trajal približno deset dni s triurno strokovno vodeno kurativo, razen sobote in nedelje. Ce se zavedate, da pomlad odpira vrata, vi pa se počuk” nejevoljne, zanemarjene, nem'' ne, težke tudi na tehtnici, skrar neprimerne za pomladno pcM čas in vas to muči, je nedajf Gorenje Naravno zdravilišče "m polšica in njeni domiselni prij6” na poti do zdravja, lepote 1 sproščenosti. D. Z Drugi o nas... VEČER »PJinski štedilniki iz Gor£' nja. Podjetje Gorenje bo letos izdelalo več tisoč velik''1 plinskih štedilnikov v koopj raciji z neko italijansko tvrd' ko,. Prvi štedilniki bodo ' prodaji še ta mesec. To s" večji štedilniki mizne velik0' sti s tremi gorilnimi ploščam1. Zunanja oblika štedilnikov j* zelo okusna. Z njimi je mo1 uporabljati gorilni plin but"" iz jeklenk ali pa tudi običaj"1 plin iz plinarn.« . 16. marec I96u Skromno, a prisrčno slovo Gorenja Procesna so se s skromno slo-v orodjarni v pone-“jjTOf, 12. marca 1990, poslo-u °d sodelavcev Štefanije msW in Karla Centriha, ki J? s® upokojila po osemnaj-^ oziroma dvajsetih letih de,a v Gorenju. bfZ zvenečih besed so Predsednik sindikata, gene-n' direktor in drugi sodelavci Vniai6ljsko ,0P|0 stisnili roko in skr ^ veliko zdravja. Tudi 0 °mna darila simbolizirajo dol-Ig ® življenja. "Upokojitve se ce-dah •Se*'n1, si 1)001 malo od-dn,,nila. po drugi strani pa me Ste«!na Zel° Potrebuje” je dejala Gn ■ kl j® vseh osemnajst let v Ln|.r®niu delala kot čistilka. Ne-r„', bolj zgovoren je bil Karel naKntnh. ki si je kar zgodaj začel l, ?lr.a*' znanje in delovne iz-tim i6'. ^ dopolnjenimi štiridese-1 le*i delovne dobe odhaja v pokoj zadovoljen z doseženim, čeprav bi, če ne bi bilo številnih drugih, "nepisanih" zadolžitev, ki so jemale čas, voljo in energijo, dosegel še več. "Vendar na področju izobraževanja za delo, kot mentor praktičnega pouka, sem si prizadeval mlade čimveč in čimbolje naučiti. Čas njihovega praktičnega pouka je bil izpolnjen s trdim, vztrajnim delom. Prepričan sem, da so ob rednem delu kaj hitro dojeli, da se jim je to obrestovalo,” je dejal Karel Centrih. Ker je pri svojem mentorskem delu bil že nekaj let nekoliko ločen od svojih dolgoletnih in najpristnejših sodelavcev, ga slovo od njih ne boli toliko, kot bi sicer. Za pestre upokojenske urice si je ustvaril pogoje. Svojo ljubezen do čebel bo končno lahko uresničeval brez zadržkov. Že načrtuje "odhod na pašo” v Podravino, proti Kninu... D. Z. kultura za napredek ttobliški svet Zveze sindika-pg Slovenije je po treh letih k°°*no pripravil seminar za ia T7!® ooltuatorje. Seminar-cen* /e b// v Izobraževalnem 77° v Radovljici od 12. do ■ hiarca, sem se udeležil kot * Gorenja. nov'1 sem’ da se dogaja nekaj QrVe9a na kulturnem področju, rinf Predvsem za nekakšno iz-9odhI?St ku',ure v kolektivno po-srri ' 'l/si udeleženci seminarja c, 0 zato napisali resolucijo o nai° kul,un’ kakšna naj bo in kaj 1^1 Vsebuje. O njej pa naj bi od-Svn*! dele9a,i prvega kongresa lo^^nih sindikatov. Za to pri-°s-s, smo posneli tudi vide- Z^avanja na seminarju so bila za l,Tliva in koristna, predvsem Po nas animatorje, ki smo v ne-Nih nem stiku z delavci v pod-Pren' Predavali so nam ugledni te d Va,elji s Filozofske fakulte-re'jtfbiotelevizije Ljubljana in z Kranb lške9a sve,a sindikata. V En sam dotik. Pred predstavo pa smo imeli razgovor z vodjo Prešernovega gledališča. Moram reči, da je bil seminar ves čas izredno delovno bogat. Pridobili smo si znanje in si izmenjali izkušnje. Moram še poudariti, da sem lahko nemoteno pripovedoval in se vključeval v razprave ter predstavljal Gorenje v pozitivnem smislu, kar se kulturnih vrednosti tiče. Seveda je veliko odvisno od tega, če bomo vsi animatorji delali z ljubeznijo. Naj še dodam, da mi je seminar koristil, kajti "kultura je mati napredka!” Janez Sterkuš Blaž Meke Vsakogar med nami so v Gorenje pripeljali različni razlogi. Vsakdo je Imel več ali manj možnosti, pa nas je na koncu medse sprejelo In obdržalo prav okolje, kjer je začelo najprej počasi, kasneje, ko se jih je nanizalo že več, pa hitreje, teči leto za letom. Med tistimi, ki so se pred skoraj dvema desetletjema zapisali Gorenju, je tudi Blaž Meke v Gorenju Notranja oprema. Takrat ni mislil ostati tako dolgo, danes pa razmišlja drugače. Za njegov prihod v Gorenje je nekako "kriva” preselitev na ženin dom, kasneje zgrajena hiša v Vinski gori pa je to samo še potrdila. Kot parketar je pred Gorenjem spoznal dobre in slabe strani terena. "Danes mi ni žal prav za nobeno službo, ki sem jo zamenjal v mladosti, preden sem prišel v Gorenje. Vsako delo mi je dalo del izkušenj, ki so mi prišle prav kasneje. Z leti pa spremeniš mnenje, navade, se skratka umiriš in ustališ,” razmišlja po vseh letih, preživetih v Gorenju. Tako je tudi vedno z razumevanjem gledal na mlade, ki so po krajšem času v Pohištvu šli delo in srečo iskati drugam. Tudi tako se namreč nabirajo delovne in življenjske izkušnje. Vsekakor je bil prihod v Gorenje zanj precejšnja sprememba, tako delo samo, kot tudi način dela. Čeprav je ob prihodu v Gorenje zaključeval delovodsko šolo, je tu začel čisto na začetku, v proizvodnji, da je res lahko spoznal, kako nastaja pohištvo. Kaj kmalu pa je napredoval v mojstra, kot obratovodjo pa ga lahko srečujemo že več kot petnajst let. Navada, da se mladi strokovnjaki, ne glede na izobrazbo, na začetku z delom spoznavajo tudi v neposredni proizvodnji, je v Pohištvu ostala še zdaj. Delo je kasneje zato lažje, saj bolj vedo, kaj lahko pričakujejo od strojev, naprav, pa tudi od delavcev. Blaž Meke že dolgo opravlja precej raznoliko, pestro, pa tudi naporno delo, saj je kot obratovod-ja Pohištva neposredno odgovoren za nemoten potek dela v vseh treh oddelkih, montaži dodelavi in lakirnici. Usklajuje delo med njimi, njegova naloga in skrb je tudi ustrezno in pravo- časno premeščanje delavcev tja, kjer so Pohištvu najbolj potrebni. Del delavnika je sodelovanje s strokovnimi službami, saj nastale težave in sploh vse delo urejajo skupaj. Drug brez drugega ne morejo, saj so poleg ustreznega strokovnega znanja vedno odločilne vendarle izkušnje, z leti pridobljene v proizvodnji in pa poznavanje razmer in zmogljivosti. V vseh letih, preživetih v istem okolju vsakdo opazi tudi spremembe. Blaž Meke pravi, da so pri njih, v Pohištvu, do zdaj veliko naredili za humanizacijo dela. Res napornega fizičnega dela skoraj ne poznajo več, namestili so odsesovalne naprave, največ težav imajo pravzaprav v lakirnici. S skorajšnjo dograditvijo nove si obetajo izboljšanje tudi tam, obenem pa bodo spremenili in izboljšali tudi tehnologijo v ostalih oddelkih ter obstoječi proizvodni program. Njegovo delo je dan za dnem povezano s stroji, z odločitvami, kako, koliko in kaj delati. Vse to pa povezujejo ljudje, z delom obremenjeni enkrat bolj, drugič malo manj. Najti tisto pravo pot za dogovarjanje, tako s tistimi v proizvodnji, kot vodilnimi in strokovnimi delavci, pa ni vedno lahko. Vsekakor je laže v okoljih, kot je Pohištvo, kjer že od nekdaj poznajo odprte medsebojne odnose, ko se pravočasno pogovorijo in drug drugemu nalijejo čistega vina. Nadaljnje delo je tako lažje, kar lahko koristi prav vsem. Darinka Razdevšek Spominski zimski vzpon na Porazen (1622 m) V spomin na borbe z okupatorjem 24. marca 1945 na vrhu Porozna prireja planinsko društvo Cerkno vsako leto vzpon na ta vrh. Letošnjega pohoda se bodo ljubitelji planin Iz Gorenja udeležili že osmič. predstavo Milana Jesiha Na pot bodo krenili v nedeljo, 25. marca 1990, ob 5. uri z avtobusom od Rdeče dvorane. Pot jih bo peljala skozi Šmartno ob Paki, mimo Škofje Loke do Petrovega Brda, od koder se bo pričel vzpon. Po približno treh urah bodo prispeli do Koče na Poreznu, kjer je cilj pohoda. Vrh Porezna je tudi točka slovenske planinske in številnih drugih poti in torej nov izziv planincem Gorenja. Za udeležbo se morate prijaviti Rezki Vocovnik, tel. 142 (II. ATC). Prispevek udeleženca je 50,00 dinarjev, sicer pa hrana iz lastnega nahrbtnika. Ne pozabite smučarskih palici Bolniški izostanki v februarju 1990 Februarja seje v primerja viz januarjem skoraj povsod povečalo število bolniških izostankov V Gorenju Servis je bilo napri-mer za 0,4 % več bolniških izostankov kot januarja, v Gorenju Eko za 0,5 %, v Gorenju Notranja oprema za 0,7 %, v Gorenju Elektronika za 1 %, v Gorenju Mali gospodinjski aparati in v Gorenju Gospodinjski aparati pa kar za 2,1 %. Pri ostalih je bilo povišanje bolniške manjše kot pol odstotka, le redki pa so bolniške izostanke zmanjšali. Med njimi zlasti izstopajo Gradbeni elementi Gorenja Notranja oprema, kjer se je bolniška februarja zmanjšala za 1,5 %. Sicer pa so imeli minuli mesec najmanj bolniških izostankov v Vzdrževanju Gorenja Gospodinjski aparati, kjer so predstavljali 3,2 % skupnega časovnega fonda in v Gorenju Procesna oprema, kjer je bilo teh izostankov 3,4 %. V Gorenju Gospodinjski aparati, kjer so se bolniški izostanki najbolj povečali in so v Kondenzatorjih presegli 10 % (še januarja so pri njih zabeležili dvoodstotno zmanjšanje bolniške) pravijo, da se je ta skokovit porast nadaljeval tudi v marcu. Dnevno je v tem podjetju zaradi bolezni od-ostnih približno 440 delavcev, zaradi česar je v proizvodnji ogrožen normalen delovni proces. Delavci, ki opravljajo laično kontrolo bolniškega staleža, ugotavljajo, da številni delavci ne upoštevajo navodil lečečega zdravnika ter na ta način podaljšujejo svojo bolniško odsotnost. Proti vsem tem delavcem so uvedli disciplinski postopek. Večini teh delavcev je bilo izrečeno pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo od 3 do 6 mesecev, nekaj delavcev pa so tudi izključili. Po besedah vodje obratnih ambulant dr. Jožeta Zaupančiča pa je eden izmed vzrokov za tako visok porast bolniške obolenje dihal z virozami in druga prehladna obolenja. Kot drugi najpogostejši vzrok omenja obolenja na hrbtenici in gibalih. Narašča tudi število nezgod na delu in izven dela. Čakalnice v obratnih ambulantah pa so tudi polne tistih delavcev, ki izsiljujejo bolniško za opravljanje svojih privatnih zadev. Prav takšne vrste bolniško bodo v Gorenju Gospodinjskih aprati skušali zmanjšati s posebnimi ukrepi, o katerih bomo v našem Informatorju še pisali. 10,2 % skupnega časovnega fonda 5,2 3-6 s >N 1 4,0 O 3,9 >o > pr 22 ^8- 5 jo ■O 0 "to 1 ■o 1 S 1 £ LL o c to to z c s c o 1 >N 3 O 0) 0). .s. S c p c ? C O O o o 0 o o (3 (3 Bolniški izostanki v februarju v primerjavi z januarjem 1990 Gorenje Gospodinjski aparati Štedilniki Pralno-pomivalna tehnika Zamrzovalna in hladilna tehnika Galvana mfi + oj Kompresorji •Ivi + 0,4 Vzdrževanje -0,2 f;: [ . , , t ^ j Gorenje Notranja oprema Pohištvo Mim +1.2 Gradbeni elementi Gorenje Procesna oprema i + o,i Gorenje Eko m + o,5 Gorenje Elektronika 1 + 0,1 Gorenje Commerce -o.i F Gorenje Servis m+ °'4 Gorenje Raziskave in razvoj +1,2 Gorenje Finance - 2,6 Gorenje Naravno zdravilišče -o,y l:p Gorenje koncern - strokovne službe + 0.5 Gorenje Družbeni standard - 0.4 j::.;. - zmanjšanje % bolniških izostankov + povečanje % bolniških izostankov Sodelujte! Malica Dopisujte v Informator. Pokličite nas v uredništvo, tel. 133,416 (II.ATC). INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Titovem Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Henrik Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Titovo Velenje, Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje. Četrtek Redna Dietna Goveji golaž, testenine, Goveji golaž, testenine, jabolko jabolko Petek Vratovina, krompirjeva Prekajen goveji jezik, solata, pecivo pecivo Ponedeljek Haše omaka, svaljki, Haše omaka, svaljki, jogurt jogurt Torek Enolončnica, safalada, Enolončnica, safalada, pecivo pecivo Sreda Pečen piščanec, džuveč, Pečen piščanec, džuveč, solata solata Četrtek Prekajena rebrca, dušeno kislo zelje, jabolko Štruklji, kompot