O b s e g : Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih goved v Lescah na Gorenjskem. — Kaj se proti trtni uši
na Ogerskem, in kaj pri nas stori. — Kako nam je sadno drevje na stalnem mestu pravilno oskrbovati? — O uaší živiooreji. — C. kr. kmetijska družba kranjska. — Prememba šolske postave za Kranjsko. — Deželni zbor kranjski. — Nos (povest). — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novičar.
Gospodarske stvari.
pana zemlja s žveplenim ogljencem napoji, z nova s
Razglas
kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih
goved v Lescah na Gorenjskem.
trtami pa še le čez leta nasadi.
Devastirali so se tako po trtni uši napadeni vinogradi v Klosterneuburgu in po drugih krajih na
Spodnjem Avstrijskem, potem na Štajarskem, Ogerskem v Istri itd. pa — brez vsega zaželjenega vspeha
kajti,
ako se je danes en vinograd tukaj uničil
— ^ JV, UUU.O V.XX uuug.cu uu.iva»j uuxou , pH
C. kr. kmetijska družba kranjska bode 20. no- kazala se je uš čez par dni v desetih druzih krajih.
dopoludne ob 9. uri v Lescah 3 plemen- Državo je stalo devastiranje Vinogradov — kajti de
vembra
ske junice in 2 telici rudečega belanskega plemena vastiralo se je na državne stroške prodajala.
na sto tisoče
forintov, pa vse zaman, ves denár je bil zavržen. Za Ta živina se bode postavila na prodaj za polovico najboljši, po devastaciji Vinogradov doseženi vspeh tište cene, za katero jo družba kmetijska kupi, in se smatral se je oni v Istri ji. Govorilo in pisalo se je,
proda tistemu, kdor največ za-njo dá proti temu, da da je tam trtna uš uničena
na!
letos prikazala
koj plača in 2) se s pismom zaveže, jo najmanj se je pa čisto z nova, na kakih osmih, če ne še večih
jo
dve leti za pleme obdržati.
tej dražbi se zato pripušajo samo kranjski ži-
vinorejci.
Glavni odbor c. kr. družb e kmetijske
v Ljubljani 10. novembra 1884.
Kaj se proti trtni uši na Ogerskem
?
in
krajih Istre
Ker se je konečno uvidělo, da devastiranje Vinogradov nič ne hasne, ako bi bili koj v pričetku skušnje
eozosp posnemati hoteli, bi s tem niti pričeti ne
seglo se je po drugem sredstvu, namreč po števila trtnih uši na trti. Sklepalo se je , ko-le :. Da bi se uš uničila in tudi vse trte ugonobile, tflVne gre, skusimo torej število uši le toliko zmanjšati, da bodo po nji napadene trte vendar
kaj
pri nas stori
Spisal R, Doléne.
še lahko živele in tudi rodile. V dosego tega segli so zopet po^ žveplenem ogljencu, katerega so pa tako-le
rabili: Stirikrat v letu napravili so med napadeními Ko se je v naši avstro-ogerski državi leta 1871. trtami s pomočjo posebnih železnih kolov luknje v
trtna uš konstatirala
najprvo v Klosterneuburgu
zemljo, in vlivali so vsakikrat v vsako po 20 gramov
pričela so se vsa le mogoča sredstva, katera si je kdo žveplenega ogljenca, ter jo hitro zamašili. Tako po-domisliti utegnil, upotrebovati. To tembolj, ker se je rabljen žvepljeni ogljenec skazal se je na eni strani marsikomu. po tistih 150.000 frankih skominalo, ka- res hasljiv, on umoril je namreč, potem ko seje v
tere je razpisala francoska država kakor dar za iz- zemlji v plin spremenil, toliko trtnih uši, da so trte umij en j e radikalnega sredstva proti trtni uši, to je ta- se lahko dalje rastle in tudi rodile. — Trtam samim kega7 katero bi uš na trtah popolnern uničilo, trti pa ni Pri tem hudega prizadeval, kajti rabili so ga v
nikake škode prizadjalo.
Ker so se pa vsa sredstva, katera so se v tem
premajhni meri.
Ali na drugi strani se je pa tudi izkazalo
da
lA-CI »U se [J«, VSžt SltJUSlVčt , K&ltHčl SU Stí v tem	^	o«"""	J^ f'«* LUUi	, m.«
smislu priporočevale, za popolnern ničeva izkazala;	tako obravnavanje trt preveč stane, kajti žvepleni
na čelu ba-	ogljenec in delo ž njim stane toliko, da uže produ-
na Avstro Ogerskem	centa ali pridelovalca vina staro vedro gotovo 20 fo-
po devastaciji ali po vničenji napadenih Vinogradov,	rintov stane. Vsled tega zavrgel se je tudi ta način
Mislilo se je namreč takrat, da je mogoče trtno uš,	uničevanja trtneuši; kateri se je s kratka
seglo se je vsled sklepa strokovnjakov ron Babo v Klosterneuburgu
kjer se taista konstatira, s tem zatreti, in torej v daljnem širjenji popolnern onemogočiti; ako napa-
ímenoval.
jJ VrjJV/JLJLX^JLUI U1AUU1V^ U Ul 11 y CfcJCVVJ pU 11 0/|J	Po tem načinu segli so po tretjem,
deni vinogradi vsi globoko prekopljejo, pri tem trte ditvi takih amerikanskih trt, od katerih vse izkopljejo ter sožgejo, in vrhu tega še vsa preko- jih trtna uš ne ugonobi, ako je tudi v veííkanskfe
na njih naseljena. Takih amerikanskih trt zasadili so Delo y oskrbovanje sadnega drevja na stalnem mestu najprej Francozje dosti, in to z najboljšim vspehom ; izvršujemo lahko ob času, ob katerem vsa druga kme-"	"	"	"	tijsko-gospodarska opravila navadno počivajo in ob
prav
Francoze posnemali so pa pri nas prvi Ogri.
O gr i
katerem druge gospodarsko-kulturne rastline le
razodevajo uže od nekdaj, da jim je kmetijstvo res
pri srci, kajti oni svoje kmetijske interese z všemi le pičlih delavskih moči zahtevajo. Grotovi kapital, mogočimi sredstvi podpirajo, njim je kmetijstvo prva terega sadno drevje s svojo periodično in obilno rodo-
reč, ne pa poslednja. Med tem, ko se pri nas še danes vitnostjo okusnih sadežev v sebi hrani, moremo si nič gotovega sklenilo ni o tem, ali bi se in kako naj edino in le s pravilnim oskrbovanjem njegovim (na bi se amerikanski trtni uši zoperstoječe trte v izdatni stalnem mestu) zagotoviti in v resnici tudi izđatno
meri uvaževnle, imajo Ogri uže velikanske zavode, v katerih amerikanske trte skušajo, pomnožujejo, cepijo
pomnožiti.
Trud in stroške, katere ima domači sadjerejec z in tako dalje. Pri nas se je začelo še le seme ameri- oskrbovanjem sadnega drevja na stalnem mestu, po-
kanskih trt, katero je pa skoro čisto nekaljivo, uva-	vracuje mu uže pošteno in dobro oni po tej poti pri-
žati, med tem, ko so Ogri uže celó velikánsko ekspe-	dobíjeni les za kurjavo, katerega mu suhe in druge
dicijo ključev amerikanskih trt podvzeli, ter tako de-	nepotrebne odstranjene veje dajó. Poglavitna delà in
želi neprecenljiv materijal za osigurenje obstanka vin-	opravila, katera ima domači sadjerejec z oskrbovanjem
stva zadobili.
(Dalje prih.)
Kako
nam
mestu
sadno drevje na stalnem pravilno oskrbovati?
Spisal M. Rant.
Ternu mojemu, domaćim sadjerejcem namenjenemu sestavku povod in podlaga so deloma izvrstna predavanja p. L. gospoda Hermana Gothe-ja, vodje deželne vino- in sadjerejne šole v Mariboru iz leta 1875.. de-
sadnega drevja na stalnem mestu bila bi in so sledeča:
1. Pravilna izgoja in obrezovanje drevesnega vej-nega venca ali krone v prvih letih.
Razredjevanje drevesnega venca (vrha) in dre-vesno snaženje.
Obnavljanje drevesno in precepljevanje taistega.
4. Obdelovanje zemlje okolo sadnega drevja in primerno gnojenje taistemu.
Oglejmo v sledečem vsako ravno navedenih točk nekoliko natančneje, da vse bolje umemo in se dosledno tudi v svojo lastno korist po sadjerejsko-naprednih pravilih v prinodnje gledé oskrbovanja sadnega drevja na stalnem mestu — ravnamo.
loma izborna predavanja domačega zasluženega stro-kovnjaka p. n. gosp. Riharđa Dolenca, vodje deželne vino- in sadjerejne šole na Slapu iz leta 1882., v dotičnih praktičnih kmetijskih tečajih za ljudske učitelje (katerima udeleženec biti bila mi je sreča mila), a slednjič pa deloma tudi moje lastne večletne sadjarske skušnje, pridobljene na faktičnih proizvodili. Sedaj pa se po nekem gotovem pravilu
Pravilna izgoja iu obrezovanje drevesnega vejnega venca ali krone v prvih letih po stalnem nasadu.
Vsako sadjerejsko opravilo in delo izvajati mora
?
to je
?
vedeti in znati
stvari !
moramo, kaj nam je storiti, kako moramo dotično delo
Večina domačih sadjerejcev je še dandanes teh opraviti in zakaj moramo vse ravno tako in ne dru misli, da sadno drevje, ko bilo je enkrat na stalno gape izvršiti. Komur bili bi ravno omenjeni sadjerej-mesto posajeno, nobenega daljnega oskrbovanja več ne ski pogoji popolno neznani, moral bi se jih dejansko
potřebuje. -L CAi UCLXVJ. OClUJUl	^^	UJ-V-HJlJ^f j t^l	a cxv^x uaj kuuui k/i ovv ^ ** uu mv^iv 1.x ca
sami sebe v lastno škodo — peharijo. Kdor se potem, nim domaćim sadjerejcem prištevati.
Pa
taki sadjerejci se zeló motijo
ter
pnučiti, sicer bi se ga ne moglo naprednim in zaved
ko je bil sadno drevje na stalno mesto posadil taisto nič več ne briga, je samému sebi in osodi popolno prepušča, zavrže ob enem sam škodo tudi večji del onih stroškov (kapitala) imel je do tega časa ž njim (sadnim drevjem).
>
Od sadnega drevja nikakor ne moremo onih svoj- pravilen, lep in krepak vejni venec (vrh) izgojiti
1 .	i *	li	y	i	•	1	. *	li*	*	1	J	1	I
Pri izgoji drevesnga venca oziroma obrezovanji taistega v prvih letih po stalnem nasadu moramo pred vsem o tem na čistém biti, kakošno obliko mu hocemo dati, in pa, katere lastnosti z dotično vrbovo obliko
Ako hocemo pri sadnem drevji
. skr-
doseči nameravamo.
stev zahtevati, kakoršna so gozdnemu 4lfevju lastna beti nam je pred vsem za to, da se nam glavna osred-in po katerih mati narava za njegov (gozdnega drevja) nja vrhova voditeljica, kot naravno podaljšanje dre-pravilni razvoj uže navadno le sama skrbi. Vsako- vesnega debla na vzgor, krepko, lepo, ravno in čvrsto
vrstno sadno drevje je v polnem pomenu besede „«.m-	X Ui^i Y JLJU. -1. V^ XII \J JL \J U1 \J UVkJUUl ti VU1I1V X XX 1U kj ^/i II f IlUllU
turna rastlina", katero nam je ravno tako dobro oskr-	obrezovanjem drevesnega venca v prvem in naslednjih
bovati in skrbno gojiti, kot vinsko trto in druge enake	letih po drevesnem nasadu na stalno mesto. rastline, ako hocemo od taistih koristnega užitka in plodonosnega pridelka ter okusnega sadja brez poseb-
kul
razvija. To moremo doseči pa edino in le s pravilnim
nih nesreč upati in pričakovati.
Nekateri sadjerejci sicer trdijo, da je dobro in po njihovem mnenji tudi celó potrebno, da se glavna in osrednja voditeljica v vrhu prec iz začetka popolno iu
Da nam bode toraj sadno drevje na stalnem mestu totalno odstrani; tako sadno drevo razraste se potem
tudi brez posebnih nesreč in uim s svojimi okusnimi in obilními sadeži sporednega dobička donašalo,
mo-
iz stranskih pogankov ob vejinem .deblovem) vratu v vrh, kateri ima iz začetka pravo kotlovo podobo ali
ranio za-nj na tem njegovem domu tudi po naprednih obliko; ta oblika spremeni se pa počasi v pravi okrogli sadjerejskih pravilih skrbeti, sicer bilo bi vse naše pri- oprtni koš. Tak drevesni kotlasti vrh je iz začetka
zadevanje
zaman.
skoz nekoliko let v svojem osredji res
o
razredjen
Med vsemi kulturnimi rastlinamije sadno drevje ena ter zraku in svitlobi bolj dohoden, kar bi po nazorih onih kulturnih rastlin, katera od nas (na stalnem mestu) takih sadjerejcev imelo tudi rodovitnost sadnega drevja najmanj truda in prizadevanja gledé potrebnega oskr- pomnoževati in nekako zagotovljevati.
prava istina temu je pa ravno v nasprotnem
bovanja zahteva. Delo, trud in potroški, katerih sadno
drevie potem, ko je bilo na stalno mesto posajeno, orl	iskati. Nobeno sadno drevó se ti samo ob sebi (brez
nas zahteva. morejo se v primeri z dobičkom, kakorš-	umestnih ali protinaravnih činov) v svojem vrhu ne
nega nam po svoji rodovitnosti ob ugodnih letinah do-	bode u začetka v kotel in pozneje pa v oprtovnik
naša
?
prave in nepomenljive malenkosti imenovati, razvijalo, nego temveč ali v piramido, ali pa v krogio
z osređnjo temeljno voditeljico, katera je pravi naravni vrh iz na vzgor podaljšanega drevesnega debla.
Oglejmo sedaj na tem mestu ravno omenjene oblike drevesne vejine krone nekoliko natančneje, da iz tega spoznamo, kedaj in v katerih slučajih se nam je na prospeh sadjereje pri izgoji za eno ali drugo odloče-vati. Kaj je toraj bolje, ali drevesni vrh kotlovo-ko-saste ali pa piramidalno-okrogle oblike.
(Dalje prihodnjie.)
0 naši živinoreji.
-	Spisuje Gustav Pire.
t
Dandanes, ko se preobrat v vseh strokah člove-škega podvzetja tako hitro vrši, da je komaj še slediti vsein novim iznajdbam, zadevajočim eno ali drugo obrt ter le z največo silo mogoče tekmovati, ni čuda, da je ravno taka osoda zadela tudi kmetijsko obrt. Splošnemu preobratu v kmetijstvu ni le vzrok hrepenenje po naj-večjih dohodkih iz zemlje, ampak na-nj so tudi vpli-vale kupčijsko-politične razmere, kakor tudi olajšano in ceneje prevaževanje blaga, kar je následek novošegnih prevaževalnih sredstev. to je, železnic, parobrodov itd.
Konservativni kmetovalec, sosebno manjši, ni mogel ali pa ni hotel opaziti prememb, koje so se pred nje-govimi očmi godile, ter se vidi kar ua mah postavlje-nega prèd nove, po vsem predrugačene razmere. Izmed treh glavnih namér kmetijstva, to je: 1. pridelovauje
žita, 2. pridelovauje kupčijskih rastliu in 3. živinoreje, je bilo dosedaj pri nas prvo najvažueje in tudi tam, Koder je vinarstvo glavna stroka, je bilo pridelovanje kupčijskih rastlin in ravno tako živinoreja prav po maćehi no v kot potisneno.
Pri nepravilnom obdelovanji zemlje, pri slabem rav-nanji z gnojem in njega pomanjkanji so pri nas žetve vedno slabeje in slabeje postajale; drage delaine moči pri vednem preziranji dobička, kojega dajejo kmetijski stroji porabljeni na pravem mestu in ob pravem času so naredile, da naši gospodarji z današnjo ceno žita, katero amerikanska, ruska, ogerska in v zadnjem času celó indiška konkurenca vedno bolj pritiska, ne morejo več izhajati.
V največih okrajih Kranjske znal bi se vsak gospodar sam prepričati, da mu mora ceneje priti kupljeno žito kot pa doma přiděláno, in k večem tam, kodar je pridelovanje žita intenzivno, koder so stroški in dohodki najrazumnejše uredjeni, koder vlada največa varčnost, tam je morebiti mogoče, da se zamore pride-lati doma žito po taisti ceni, po kateri se zamore na trgu kupiti. Ali pa je gospodarsko razumno za tak dobiček kmetovati? Odgovor prepuščam vsakemu samemu. Gori navedene razmere silijo nas nehoté misliti na preobrat v našem kmetijstvu, in ni nam treba dosto misliti, o načinu, kako ga izvesti. Delavske in kupčijske razmere naše dežele so take, da tudi na vspešno pridelovanje kupčijskih in obrtnijskih rastlin ni misliti in da nam slednjič le še ostane živinoreja.
Živinoreja ima biti sredstvo, s kojim je kranjskemu kmetovalcu dana prilika, si zboljšati svoj gmoten stan in na njeni podlagi on mora prestrojiti vse svoje kmetijsko delovanje. Razmere, katere so v tem in predzadnjem desetletji storile živinorejo dobičkanosnejo mimo druzih kmetijskih strok v naši deželi, so take, da smemo popolno zaupanje imeti v njihovo stalnost,
Dovoljujem si celó trditi, da bode cena živine poprej viša postajala kot pa padala. Uže s tem, da je vlada zaprla mejo proti Ruski in Rumuniji, ter s tem
primorala dunajski živinski trg preskrbljevati se z do-mačo živino, je cena živine preskočila, ob enem pa živinorejo sigurnejo storila, ker se nam sedaj ni vedno bati okuženja po vedno bolni ruski kakor tudi rumunski goveđi. Letos přišel je pa kot nov srečen faktor, kateri nas po vsi pravici še bolj k razširjevanji domače živinoreje siné siliti, in kateri bode še bolj pripomogel k vtrjenju sedanjih dobičkonosnih razmer pri živinoreji,
to je, odprtje železnice čez arelsko goro. Z otvorenjem te železnice odprla se je nova izvaževalna proga za Av-strijo, sosebno za južne, planinske provincije našega ce-sarstva. Kakor bode ta železnica splošno dobrodejno uplivala na kupčijo, tako bode imelo kmetijstvo velik delež na dobičku, ki ga nam ima ta železnica prina-šati. Po tej progi zvezani so naši kraji na najbližnejši način sè Švico in Francoskem. vzlasti s Parizom. Vo-zarinske tarife nemških železnic so tako urejene, da naša dosto ceneja živina na parižkem živinskem trgu z drago nemško ni zamogla tekmovati, ker je vožarina previsoka bila mimo one za nemško živino. Z otvorenjem arelske železnice se je to hipoma prenaredilo, ob enem se je pa Avstriji odprla nova pot za izvaže-vanje živine v švico, katera vziic svoji izgledni domači živinoreji vendar-le potřebuje dosto uvažane živine. Tu se nam tudi ni bati ogerskega tekmovanja , ker prebi-valci Švice kakor Pariza ne ljubijo pustega mesa ogerske goveđi, ter bodo raje ostali pri tem, katerega so vajeni in katerega jim zamorejo tudi podati živinorejci planinskih dežel, med njimi tudi Kranjci.
Imel sem veliko prilike, občevati z našimi gospodarji, ter z veseljem smem trditi, da je misel, živinorejo narediti za glavno stroko. našega kmetijstva, skoraj povsod prodrla. Vsaj so pa razlogi k temu početju tudi tako jasni, da kmetovalec, kateri le nekoliko dobrega sveta slišati hoče, mora biti tudi prepričan o tem. Naravna lega Kranjske, katera se sme po vsem prištevati goratim deželam, nje podnebje, pašniki itd. stori jo kakor za nalašč vstvarjeno za živinorejo. Da bodemo pa imeli od naše živinoreje tudi zaželeni uspeh, treba je pred vsem, da je ona izgledna in umna, kar pa danes še nikakor ne smemo trditi, ampak marveč nam je še dosto treba storiti, da bode ta želja izpolnena.
V številu živine, kojo zamoremo rediti, o nje kako-vosti itd. moramo še toliko in toliko preclrugačiti , da je vsestransko vstrajno delovanje združeno z umnimi nasveti potrebno, da dovedemo našo živinorejo do čast-nega mesta ter jo naredimo virom kranjskega blagostanja. Nasvete, kolikor je v moji moči mogoče, hočem podati na podlagi lastnega prepričanja in dejanskih razmer, koje bodem v prihodnjih člankih objavil.
C. kr. kmetijska družba kranjska.
Seja glavnega odbora ciné 9. novembra 1884.
Seji predseduje gospod družbeni predsednik Karol baron Wurzbach, navzoči so: podpredsednik gosp. J. F. Seunig, družbeni tajnik g. Gustav Pire, in odbor-niki gospodje Brus , Detelja, Jeric, Kastelic, Murnik, Neveklovski, dr. Poklukar, Robič, Souvan in dr. pl. Wurzbach.
Tajnik Pire poroča o stanji subvencije za živinorejo, ter konečno stavi predlog : Ostanek subvencije v znesku 489 gold, naj se porabi za nakup belanske živine , katera naj se še tekom meseca novembra v Lescah prodá.
Odbornik g. Murnik priporoča, da se pri prodaji
plemenske goveđi tudi na Kranjsko goro ozir iemlje, kjer
*
so se razmere za umno živinorejo jako povoljno spre
menile.
Šolske stvari
Odbornik gosp
dr
Pokluk
se stri
sicer z
vsemi predlogi, ki merijo na to, kmetijstvo enega delà PreiTiemba Šolske DOStaVe Za Kranjsko, naše dežele pospesevati, pri skromnih sredstvih družbe	ť
je pa večji vspeh vendar-le tam pričakovati, kodar se	Gosp. poslanec prof. Šuklje utemeljeval je kot po
kmetijstvo splošno ali celi okraji podpirati zamorejo. ročevalec finančnega odseka premembo šolske postave
On je za prodajo goveđi v Lescah, ker imajo
blizo živinorejci iz Kranjske gore kakor iz Bohinja
enako po kateri se odpravi izjemna olaj
r
mesta, tako
ljubljanskega
Odbornik
Brus omenja prošnje Dolenjcev in
ima da
Poročevalec finančnega odseka, slavni deželni zbor
nalogo, zastopatí v tej visoki zbornici načrt
Notranjcev ter stavi predlog, da se letos plemenska goved prodaja v Lescah, prihodnje loto pa enkrat v zakona, katerega finanční odsek nasvetuje po dolgem ia
Novem mestu, enkrat pa v Postojni.
Predlogi tajnika Pirea in odbornika Brusa se enoglasno sprejmejo.
Tajnik Pire poroča o reorganizaciji vrta, katera obstoji o tem , da se celi vrt spremeni v veliko dreve8nico ter se nastavi vešč vrfcnar.
natančnem premišljevanji
U
Grasselli, župan
je častiti gosp. predgovornik, poslane
dražbenega
ljubljanskega mesta. Sledil sem njego vemu govoru z ono natančno paznostjo, katera je dolž nost vestnega poročevalca, ali izreči moram vendar,
glasno se
Po daljni razpravi se nasveti tajnika Pirea sprejmejo, se ve da s pridržkom, da občni zbor za sedaj provizoríčne ukrepe v svojem času potrdi. Služba vrt-narja z letno plačo 400 gold, in prostim stanovanjem se ima takoj razpisati, dosedanji oskrbnik vrta izpusti
se uekemu utisu nisem mogel ubraniti; sicer danes v tej sobani razlegal glas župana in zastop nika ljubljanskega mesta, ali meni vsaj se dozdeva
da
se je nekako prem
slišal dežel
poslanec
i
kate
se pa s 1. januarijem 1885. leta iz službe.
remu je naloga, v prvi vrsti ozirati se na korist cele dežele.
Predno se spuščam v meritorno utemeljevanje na-svetov finančnega odseka, mi bode treba na njih pravo
Oskrbniku družbenega vrta dovoli se remuneracija. vrednost reducirati one razloge, s katerimi je ljubljan
Učitelju g. Šetini v Črnomlju se prošuja za divjake
skeg
mesta zastopnik, čegar stališče jaz sicer v tej
odbij
očilo se mu bode pa na družbeni račun pol zadevi popolnem razumein, hotel spodkopavati nasvete
kilograma hruševih pešek.
Centralni odbor vzame na znanje, da je minister
finančnega odseka
19
On se je najprej skliceval na šolsko postavo z dné
Kar se te postave tiče, mi je
decembra
1874
stvo potrdilo načrt razpisa za premije umno napravlj
nim sušilnicam, ter tajništvu naroča, da v tej zadevi po- njeua genezis popolnem jasna. Deželni zbor je bil nam
trebno ukrene
Tajnik
poroča
da se je
poslalo
osredni
po
reč aprila
1874. prisili
1873
predrugačiti svoj zakon z dné 29
št. 37. Pač je poudarjal gosp. poslanec
A et J il 1 rv JJUlUV/Oi , U.CV OO J \J puoiu.1 y voiuu JULI J/V	--------j w «/. ^ . . ^	JV ^uuuuíjiti	^voiuuvv
staji za spečevanje sadja 9 met. centov jabelk v štirih Grasselli, da je bilo načelo, izraženo v postavi z dné
da se naredé poskusi z sušenjem po amerikan- 29. aprila 1. 1873, popolnem pravilno
sortah,
skem načinu. Ker ni bilo časa, dovoljenja centralnoga
i
jaz
svojega sta
temu niti
ovarjati ne morem
odbora dobiti, naj se ukrepi tajništva sedaj potrdijo.
Se zgodi.
Na vabilo odbora c. kr. društva avstrijskih sadj rejcev voli centralni odbor svojim zastopnikom pri rovanji, katerega bode imelo društvo od 15. do 17
vembra v Gradci, družbenega tajnika g. Pirea. Zboro
Ali kaj to koristi, da je bilo to načelo pravilno, če smo vendar povsod videli, ne samo pri nas, ampak
tudi v drugih deželah
5
zbo no
lj
da je
bsolutno
in
sled
P
leto poprej šolskim občiuam
ega je bilo deželnemu zboru, kateri je
alil dvojno breme, skr
vanja udeležita se tudi
J —	O- ------ -----
odbornika državni poslanec
dr. Poklukar in deželni odbornik Detelja.
Prošnji občin Dvor in Struga za semnje oziroma preložitev semnjev se sklene, visoki vladi priporočati.
Na novo v družbo se sprejmejo sledeči gospodje:
Henrik Jagritsch, c. k. okr. glavar v Črnomlji; . Wagner, c. k. deželni živinozdravnik v Ljublj
Fr. Petermann,
beti za ves šolski trošek, plačevati stanarine, stavbene potrebščine in plačevati aktivitetne prejembe učitelj-skemu osobju. Zaradi tega je bil 1. 1874. deželni zbor prisiljen, nov zakon napraviti, ravno onega, katerega mislimo predrugačiti danes. Da se pri tem zakonu ni oziral na ljubljansko mesto, je tudi razumljivo; v ljub-ljauskem mestu se niso čule take pritožba, kakor od
, tedaj se je ljubljansko mesto pustilo v svojem
drugod
starem razmerii in
gledé
druge dežele se je sklenila
c.
Ljubljani
nadživinozdravnik v Selu pri sprememba postav
Anton Ditrich, kupec v Postojni;
Franjo Jurca, lesotržec v Postojni;
Franjo Kajbič, c. kr. vodja zemljiščnih kujig v Po
stoj ni
Alojzi Kraigher, trgovec in posestnik v Postoj Peter Kraigher. trgovec in posestnik v Postoj: Franjo Kuttin, trgovec in posestnik v Postojni Matija Petrič, urar v Postojni; Gregor Pikel, trgovec v Postoj
dr.
Gospoda moja, danes je pač vsakdo izmed nas jasen si v tem oziru, da postopanje tedanjega deželnega zbora vendar ni bilo dovelj previdno ; premalo je poznal zane-marjeoost kranjskega šolstva, premalo poznal izredne potrebščine njegove in on se je zibal vedno še v iluziji,
I ■ 1874. dejansko še obstajalo med troški ljubljanskega šolstva in med troški in potrebščinami normalno-šolskega zaklada, da bode mogoče pravim, ravno to ravnotežje tudi še za
da bode mogoče tisto ravnotežje, katero je
Vaupotič, c
okr. zdravnik v Postoj
Janez Lavrenčič, kaplan v Postojni; Peter Vernik, mesar in gostilničar v Postoj
bodočuost. To je bila tedaj takrat prva napaka
Potem pa, gospoda moja, se takrat nikdo v tej deželni sobani ni domislil, da bode leta 1880. nov in jako važen davčni objekt prirastel deželi naši, namreč južna železnica.^ Leta 1874. je bila južna železnica še davka prosta. Ce bi se bil tedaj kdo tu, v tej zbornici, uže
domislil. da tekom
do
let ta predpravica neha, go
spôda moja, uverjen sem, da bi se izjema ljublj ai skeg a mesta takrat nikdar ne bila statuiral
in da
se v tej zbornici po tej postavi ne bila sezi
dala ona stranska ali zakotna vrata, skozi katera sedaj leto za letom uiđejo uoi tisočaki, katere je južna železnica naši deželi po vsej pravici plačevati dolžna.
Kar se južne železnice tiče — imam namreč tu po-
stavo z dné
maja 1869.
dovoljenja, da jo prećitam
za katero si bodem prosil ta slove:
Die Gesammtsumme der von einer nicbt unter dem begriffenen Eisenbahnrechuung zu entrichtenden
Erwerb- und Einkommensteuer ist zum Zwecke der Vor-
«
schreibung auf die betreffendeu Lander in foigender Weise zu vertheileu : Befindet sich die oberste Geschàftsleitung der Unternehmuug in einein der Lander, welche die Bahn durchzieht, so sind vorweg 40 Procent der Steuer in diesem Lande in Vorschreibung zu bringen, die restlichen 60 Procent aber auf die sàmmtlichen Lander, welche die Bahn durchzieht, nach dem Verháltnisse der Lange der betreffendeu Bahnstrecke zu vertheileu und daseibst vorzuschreiben. Befiudet sich aber die oberste Gescháftsleistung der Unternehmung in einem Lande, welches die Bahn nicht durchzieht, so sind in diesem Lande 10 Procent vorzuschreiben, die rest-
lichen 90 Prozent aber in den Landern, welche die Bahn durchzieht, nach dem Verháltnisse der Lange der betreffendeu Bahnstrecke in Vorschreibung zu bringen. Die Vorschreibung hat in der Gemeinde, wo sich der Sitz der obersten Geschàftsleitung der Unternehmung, oder wenn diese ausserhalb des Landes sich befindet, wo sich der Sitz der Betriebsleitung im Lande befindet, und falls in diesem Lande eiue Betriebsleitung nicht bestande, in
der Hauptstadt dieses Landes zu geschehen.
u
Iz tega tedaj, gospoda moja, razvidimo, da je imel
a
postavodajalec namen, posameznim deželam ne posameznim krajem, v našem slučaji tedaj vojvodini kranjski, a ne ljubljanskemu mestu, dati to pravico
da na prihodnino in dohodkarino dotičnim železnicam naloži posebno deželno priklado. Da ne bi imeli tega zakona z dné 19. decembra leta 1874, potem bi, gospoda moja, stvar biias popolnem jasna in izjema
O^uua L±iyj\cu . oiyai kj±JC\j	vj\j±±±± jtiuutv AH ^JVU
Ijubljanskega mesta ne bi obstala. Vsled tega bi imela južna železnica, ker iznaša njen prihodninski in do-hodninski davek, ordinarij z izredno priklado za 1. 1884. vsega skupaj okroglo 95.000 gld., bi morala tedaj južna železnica le za 1. 1884 v okrogli svoti 17.700 gld. plačati normalnošolskemu zakladu. Ali sedaj obstoji izjema Ijubljanskega mesta, davek južne železnice je v Ljubljani predpisan in kake so posledice za naš normalno-šolski zaklad ? — Južna železnica plačuje le
v Ljubljani, v ljubljanski šolski zaklad 4928 gld., nor-malno-šolski zaklad ima vsled tega čiste zgube 17.700 gld., in južna železnica ima vsled tega čistega dobička vsako leto okolo 12.000 gld« Pred dvema letoma tedaj,
ko je bil gospod baron Apfaltrern 1. 1882. izročil de želnemu zboru načrt zakona gledé teh přiklad želez ničnih podjetij, takrat smo se vsi še zibali v tej nadi da bode mogoče, popraviti to nedostatnost s tem. da
>
se Ljubljana pusti v starem razmerji in le pritegne troškom normalno-šolskega zaklada tudi južna železnica. Ali, gospoda moja, Vi vsi veste, da so nam te nade splavale po vodi: ta načrt ni dobil Najvišjega potrjenja.
In če hoćete razloge vedeti
;
zakaj
da ga ni dobil
? ;
prosim, poglejte v lánsko letno poročilo § 1, stran 10 in iz tega bodete razvideli, da je to absolutno nemogoče toliko časa, dokler obstoji izjema Ijubljanskega mesta.
(Dalje prihodnjie.)

Deželni zbor kranjski/
12. seja dne 16. oktobra.
(Dalje in konec.)
Poslanec Šuklje poroča v imenu finančnega odseka o náčrtu zakona, s katerim se prenarejajo nekatera določila deželnih zakonov z dne 19. decembra 1879. leta,
37, in 26. oktobra 1875. L, ŠL 27, in pričela se je
precej specijalna debata, po kateri je bil zakon nespre-menjeno sprejet tudi v drugem in tretjem čitanji.
Poslanec Šuklje poroča v imenu finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1885 leto.
Poročevalec stavi naslednje predloge:
SI. deželni zbor naj sklene:
1. Proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1885.
s potrebščino....... 242.405 gold. — kr.
za zaklado........ 20.894 „ 20 „
in s primanjkljejem.....221.510 gold. 80 kr.
ali v okrogli svoti.....221.511 „ — „
se odobri.
pokritji tega primanjkljeja pobirala se bode
1885. 10°/o přikládá na celo predpisano svoto vseh
neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi državnimi prikladami vred pri zemljiškem, hišno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pri-dobnini in dohodkarini, po vsej deželi. Nedostatek v znesku 89.541 gold., kateri se potem še pokaže, naj se
pokrije iz deželnega zaklada.
Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepu pod točku 2. Najvišje potrjenje.
podrubrikah 1, 2, 3, 4, 6, 7 rubrika II. „Po-trebščine" dovoli se c. k. deželnemu šolskemu svetu revirement po dogovoru z deželnim odborom.
5. Dovoljuje se, one potrebščine normalno-šolskega zaklada za 1. 1884., katere so nastale vsled veljavnih naredeb deželnega šolskega sveta in deželnega odbora, pokriti iz blagajničnih zaostankov leta 1884.
Deželnemu odboru se naroča, naj delà na to, da se sestavi izkaz, koliko šol da treba na Kranjskem še na novo ustanoviti.
tem proračunu je tudi onih 600 gold, za prosto-voljni poduk nemščine. Vsprejmo se vsi predio finančnega odseka.
Posl. Šuklje nasvetuje, da deželni zbor izvoli izreči Njih veličanstvu presvitlemu cesarju za velike podpore kranjskim učiteljem najtoplejšo zahvalo.
Zbor navdušeno vsprejme ta nasvèt.
Poslanec dr. Mošé poroča ustno v imenu finančnega odseka o deželnega odbora prilogi št. 12 gledé sistemi-ziranja plače za službo deželnega koncipista ter predlaga: Gosp. koncipistu Pfeiferju se letna plača od 1100 gold, poviša na 1300 gold, in se mu poděli ob enem
naslov druzega deželnega tajnika.
Se sprejme.
Prošnja zdravnika v bláznici, dr. Pavla Preiniča, za povišanje plače se ne usliši.
Računskemu ingrosistu Josipu Paternostru se dovoli remuneracije 100 gold.
Prošnje deželnih uradnih slug za prosta stanovanja ali odškodnino v denarjih — se izročijo deželnemu odboru v rešitev.
Poslanec Deschmann poroča ustno v imenu finančnega odseka o prodaji licealnega poslopja in glavne vo-jaške strážnice visoki c. kr. državi in o stavbi muzeja „Rudolfinum". Poročevalec stavi v odsekovem imenu naslednje predloge:
Deželni zbor jemlje prodajo licealnega poslopja in glavne vojaške strážnice c. k. erarju na znanje.
Deželni zbor izreka obžalovanje, da se je pre-
koračila v začetku ksimalna svota.
za stavbo ^Rudolfina
u
Ustregel bi Vam na veče veselje, ali ne morem
.... JaKo je
y i	^uowtgci ui t aui na vctc vcocijc. o
dovoljena ma- nikakor, moram odpeljati se v kaznilnico
prekoračenja v izkazani veči
podražila se vsakoršna jestvina
Jaz imam pod streho
zmanjšanje potrebi se imajo ustaviti neobhodno potrebna, oziroma uže pričeta.
4. Le za ta slučaj, ako bi se hranilnica ali drugi privatni dobrotniki odločili , prevzeti pokritje večjega delà prekoračenja v začetku za to stavbo v vsem skupaj dovoljenih 200.000 gold, se deželnemu odboru daljen novi kredit iz deželnega zaklada do najvišje svote 10.000 gold, dovoli.
Deželni odbor se pooblastuje: spremembi deželno-zbornega sklepa od 20. oktobra 1883. leta, točka 2. uže dovoljeni donesek deželnega zaklada za „Rudolfinum" v znesku
30.000 gold, preskrbeti s tem, da se zastavijo ali
pa prodadó deželnega zaklada obveznice; da v namen, da se naprej porabita še le leta
1886. in 1887. zapadla deleža po 10.000 gold.
kupne svote za licealno poslopje in za glavno vojaško stražnico, naredi, ako bo treba, začasni
tudi svekrvo
to je
naročila, kolikor niso Starejši otrok kaže posebno
svoje soproge mater
in otroke
rjenost, jako umen je;
dolg v znesku 20.000 gold, s zastavo obveznic deželnega zaklada, kateri dolg pa je leta 1886.,
oziroma 1887. poplačati;
da zaradi v 4. točki tega sklepa dovoljenega kredita v največi meri 10.000 gold, zastavi obveznice deželnega zaklada, in na to gleda, da se ta dolg svoj čas poplača s prostovoljnimi doneski
x , ki jih je zopet začeti nabirati in iz muzejnega zaklada, ko o svojem času zopet
za „Rudolfinum
pride da
moči; sklepom
in c), koliko zahtevajo zastavo deželnih obveznic, zadobi najvišje potrjenje.
Deželnemu odboru se naroča, strogo na to paziti, da se sploh vsa razna stavbarska delà dobro in tr-pežno izvršujejo.
Po kratki debati bili so sprejeti vsi predlogi brez
vsake spremembe.
Poslanec Svetec poroča potem o náčrtu zakona za-8tran sodelovanja deželnega zastopa pri porabljevanji rezervnega zaklada kranjske hranilnice v Ljubljani. Poslanca Deschmann in Schwegel sta ojstro govorila proti tej postavi.
Gospod deželni predsednik baron Winkler pa je
da ima samo vlada pravico nadzorovati hranil-
rekel,
nice, sicer pa bi se tudi ne dosegel s tem zakonom noben posebeu vspeh, saj je rezervni zaklad itak pod nadzorstvom.
Poslanec Svetec odgovarjal je točko za točko pred-govornikom ter vse ovrgel, osobito pa je odločno dokazoval, da je deželni zbor kompetenten sklepati take zakone. .
Predlog gosp. Svetca je bil sprejet.
devi.
tem je bila končana
generalna debata o tej za
Žiibavne stvari.
Nos.
Ruski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Gorenjee, Podgoričan.
Zšffi	& (DaJje.) f
to je, nos je!" — vskriknil je Kovalev
„prav
nos, moj nos je to! Račite danes v družbi z menoj popiti čašico čaja/'
u
ali pomočkov na vzgojo ni prav nikakoršnib
Kolegijski prisednik je po vstopu mestnega nad zornika nekoliko minot ostal v nedoločnem položaji stoprv po pičlih trenotkih je mogel poznati in čutiti tako je bila omamila ga
?
t
dna radost. \
naj
deni nos vzel v roči, stisnil ga je v šako in ;el je za
nimljivo ogledavati ga
w
Torej je res! to je prav moj nos!4
major Kovalev
w
Dejte
na
levi st
govoril je je izpustil se
pred malim časom. Čudno je bilo to, ker major ni za ukal vsled same radosti.
Ali na svetu ni nič dolgotrajnega, zato tudi radost prvo minuto po p< rodu ni več tako živa, tretjo minoto je zopet nekoliko /mernejša, a naposled — da ne zna člověk, zedini se z navadnim duševnim položajem, kakor se na vodi kolobar, ki je vá-njo padli kamen povod mu, zgubí v gladko površino. Kovalev je začel premišljati in zgenil se je, srtća ni bila še popolna : nos je bilo
treba še pritekniti. vmesriti ga tijà. kjer je bil popřeje
kaj bode, će ne ostane na svojem prostoru?"
Ko je bil major samega sebe vprašal tako, obledel je. čutu neumljivega straha je Kovalev sedel za mizo
l^ĚĚĚĚĚÉm Hfl^l^HH kakor	ne
priteknil napačno. Tresli sta se mu roci. Varno in oprezno
je nos priteknil na odločni prostor. 0, groza, nos se ni
in pridvignil zrkalo, zato da bi
prijel !. . . Približal ga je ustnoma, ogrel ga je na lahko sè svojim dehom, a zopet je pritisnil ga na prazni prostor, ki je bil med lici; ali nos ni obtičal nikakor na svojem prostoru.
Nu, vendar nu, primeri se, bedak.'"
silil ga je
major; ali nos je bil neposlušeu, kakor da je lesen, padal je na mizo in vzbujal čudovito zvučje, Kakor kak probkov (korkstopsel) zamašek. Krčevito je majorju
skremžil se obraz. „Neče se prijeti" — potožil je bojažljivo. Kolikorkrat ga je pritisnil na stari prostor, vselej je, kakor prvič, prazen bil trud.
Pozval je Ivana in poslal ga po doktorja, ki je pod tisto streho imel lepo bivališče v najugodnejšem nad-
stropji. Ta doktor je bil
mož na glasi,
imel je vele-
krasne salope,
čilo, zdravo soprogo, zjutraj je užival
sveža jabolka in nenavaduo je snažil usta, vsako jutro je pral zobe skoro po tri četrti ure in krtačil jih s pe-timi ra^nimi krtačicami. Doktor je takoj přišel, bil izvedel, kedaj je pripc
Ko je
ila se nesreča, prijel je majorju za brado in dreguil ga sè srednjim prstom tjakaj, kjer je poprej bil nos, da je major moral glavo zmeK-niti nazad in z njo zadel ob steno. Doktor je opomnil, da to ni nič hudega, nasvetoval mu je, da bi se po-
nasrne glavo na desno

meknil od zida, rekel mu stran , ako je bil potipal prostor , kjer je popřeje bil nos, začudil se je: „Hm!" — in rekel mu je, naj nagne
se: „Hm!
glavo ua levo stran, a zopet je začudil naposled pa je zopet dreguil ga sè srednjim prstom, da je majór Kovalev stresnil glavo, kakor kak konj, Ko mu zobe ogledujó. Po tej poskušnji je doktor odmajal z glavo in povedal: „Ni lehko, ne. Modrejše bode, da takovi ostanete, ker bi utegnilo vstati še kaj hujšega.
Priteknil bi nos vendar-le naposled, a bi, žal mi je, takoj priteknil ga; ali zatrjujem Vam, da bi Vam bilo hujše.
»
Dejte, lepo bode to, če ostanem brez nosa!"
potožil je Kovalev
hujše
ne moglo biti, nego je
Vrag zna, kaj je to! Kam naj se bodem prika
sedaj. zal s tako sramoto?
Jaz imam znamenite znance, še
danes na večer moram pohoditi dve dajni. Znan sem z tega društva na îjubljanskem polji za sv. Krištofom.
mnogimi damami: nega častnika sopi
z
državno svétnico Čehti
Podtočino
dasi
štab- Krog opoldanske ure obiskai je nadvojvoda gospó so
kakor progo deželnega predsednika baronico Winkler.
Po
se vêde, ne mogel govoriti z njo drugače, nego vpnčo
poludne ob
uri bilo je „pri Slonu" kosilu,
kate
redarskega urada. Učinite mi milost
govoril je dalje remu so bili vabljeni gg. general Reinlânder, deželni
Kovalev s prošnjim glasom
ali ni nikakove po- predsednik baron Winkler in predsednik društva ru
jJlUOUJlUl ^laouuij - nail UA uianauiv	y i	u, a	» » x u. * *
moči? — priteknite mi nos, kakor morate, če prav ne dečega križa vitez S toc kel. lepo. da bode le držal se; saj bodem o nevarnih prili- je nadvojvoda dalje v Trst.
ponedeljek odpeljal se
kah na lahko podpiral ga z roko.
Saj
tudi ne ple
šem , da bi mogel nos pokvariti s kakorsnim koii neopreznim gibljajem. Vse. kar se tiče računa, hvaležnosti opravke.
(Gospod deželni predsednik baron Winkler) vrnil se je minulo soboto nazaj z Dunaja, kjer je imel uradne
na zdravniškem pohodu, verujte, kolikor mogo moja
sredstva
(Dali
prih.)
Mnogovrstne novice.
(Deputacija Ijubljanskega mesta), katera se je v
soboto podala v Zagreb izročat vladiku Strossmayerju lepo diplomo častnega meščanstva Ijubljanskega, bila je v Zagrebu srčno sprejeta in pri vseh prilikah svečanosti odlikovana. Veseli nas ta čiu Ijubljanskega mesta in tudi prilika, pri kateri se je diploma izročila bila, je
* Cena divjacine na Dunaji. Tržno poročilo z dné	zeló ugodna, ker tukaj pokazal se je bratovski naš narod
. novembra toži o slabi kupčiji z divjačino. Vzroki	ZOpet enkrat, kakoršen je, in ne v oni nesrečni podobi,
slabe kupčije so deloma v tem, da je sedaj plačevati	katero mu skuša vtisniti nesrečna stranka , kateri gla-
stanovnina, da so tržna poročila iz Pariza neugodna in	siio je list
»
Svoboda
u
(Glavni odbor kmetijske družbe kranjske) zboroval je minulo nedeljo in poleg obširnejega poročila o tej
v neugodnem, gorkein vremenu. Zajcev pripeljalo se je enako z Moravskega polja kakor iz Ogerkega zeló veliko in ker se jih je malo spečalo, postale so uže tako	seji opozorujemo tukaj" posebno na tri sklepe: prvič da velike zaloge še večje, tako da se lepi zajci teško, sla-	se na kmetijski vrt sprejme z novim letom počenši beji pa po ničevi ceni dajo spečati. Po jerebicah in	vrt nar izučen str oko vn jak; — drugič, da se bode bažantih se poprašuje enako za dunajski kakor za pa-	prihodnje leto pri prodaji subvencionirane goveđi ozi-riški trg in se prodajajo za redne cene. Jeleni se lahko	ralo pred vsem na Dolenjsko in Notranjsko.
prodajajo, po sernah pa ni vpraševanja. Cena je: za in tretjič, da se družba vdeleži shoda sadjerejcev v
zajce prve vrste \ gold. 25 kr. do 1 gold. 40 kr., za Gradcu dne 15. t. m., kamor se podajo v ta namen dru-
slabeje 70 kr. do 1 gold., jerebice 60—80 kr., bažanti gtveni tajnik g. Gr. Pire, pa odborniki dr. Poklukar
gold. 40 kr. do 2 gold, za kos; sernina po 45 do 55 iQ Oton De tela in morebiti še drugi odborniki.
•	•	^	•	i /^v	J M/	m	#	m m «	v ^	. . •	A	*—'
kraje., jelenina po 40—45 kraje, kilo z všteto vžitnino.
* Amerikanski véliki posestnik. Pred kratkem umri
je v Buenos Ayres Nicholas Anch
c.
(Imenovanje) Za svetovalca nadsodnijskega pri deželni sodniji ljubljanski imenovan je nadsodnije
>
prej ko ne najpomenljivejši véliki posestnik sveta
ki je bil graške svetovalec g. Fr. Koče var, zeló izveden, spre
ten in energičen pravnik, o katerem se nadjamo, da ne
njegovo zapuščino spada 1710 štirjaških milj zemljišča, bode vlekel z nasprotniki narodne enakopravnosti.
152.000 krav in 410.000 o vac. Razun tega imel je ve-
liko hiš v Buenos Ay
na 2.400.000 liver
i
narja.
î
?
to
)
vsa njegova zapuščina ceni nad 25 miiijonov našega de-
*
Predzgodovinska starost. V svetih knjigah indijskih brati je o Kralju Prathama Rad ja, katerega Indi prištevajo svojim svetnikom, da je bil star dva mili- Visokih gostov bil je
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Ker je cesar na Ogerskem in tam ío dunajské novice manjega pomena. zadnje dni tukaj kralj Karol
Dunaja.
zborujete delegaciji
jona let, iíot je postál kralj, potem je vladařil
mili
m unski s kraljico, katerega sta pozdravljala cesarjevič
jonov in 300.000 let, po tolikoletnem trudapolnem via- Rudolf in nadvojvodica Stefanija. Kralj in kralj danji odpovedal se je kraljevi časti in potem je živel sta se potem podala na Ogersko obiskat tudi cesarja
pa
100.000 let, gori Aštapada.
dokler
ni sklenil svojega življenja na
mestuem zboru je zopet oživěla pravda zarad mestne
in pa električne mestne železnice
deželni šolski svèt
Ljubljane
in pa velikonemški časniki so bili zopet srditi, ker je društvo „Komenski" naznanilo, da napravi drug razred češke šole v predmestji „Favoriten". Ministerstvo pa je z nekimi pogoji přivolilo otvorjenje druzega raz-
estni
Naši dopisi.
Nadvojvoda Karol Ludovik pri- reda one ljudske soie, v kateri uviďajo tako
J----J--_------- ----* ti ^ ^^	^ ~ V A	V* V T A AA [^A A	A ^VAW	▼	— *	1/	íili T UUUiil
šel je v nedeljo zjutraj v Ljubljano ter se je ustanovil dunajski Velikonemci nevarnost, da postane Dunaj
,t «.rt^fîlrti	CM .r. ., U C\ U f\ ___:	« ____: ___ ____y • __	•	tt__________________________- ___i •• v______-i H
v gostilni „pri Slonu
Ob
uri bil je pri sv. maši v češki
Upi
inija razsodila je zadnji čas vsled
nunski cerkvi, katere se je, ker je bilo to prej znano, pritožbe Karolinodolske, da občine niso dol
vdeležilo mnogo odličnega občinstva. Ob 10. uri poklonila sta se mu general baron Reinlânder in gospod
deželni predsednik baron Wink
žavnega davka pobirati. Povod pritožbi dal je nalog davkovskega urada, da mora občina z ekseku-
advojvoda avdijence v stanovanji deželne
Ob 11. uri dajal cijo iztirjati tudi zastanke davka
ki
nasajo
en
jv/	^ivaijvuvv ? «outiijv/? čajuji u^umuga pTCll- o u i u. xia/jOUUUOí jo vonivo va/jiiui:
sednika in potem je upravljal oni posel, kateri je bil kjer občine sploh pobirajo tudi dl
sold. Razsodba je velike važnosti za severne dežele
i
davke
prav povod njegoveinu- prihodu v Ljublja naprave in priprave društva r u dečega v tišti namen obstoječega društva gospá

ogledati si
Primorsko
Katinai
pi
Trstu zborovalo
križa in pa je minulo nedeljo slovensko politično društvo „Edinost"
prv
rsti
ogledal si je zaloge priprav za ranjence v vojski zadnj imenovanega društva v državnem poslopji tukajšnj
pod predsedstvom državnega poslanca Nabergoj je sklenilo, delati 11a to, da se razširijo
111
ven
želne vlade na Bre
o
dalj
de
vozove in pripravo društva
t
judečega križa v trnovski jezdnici in pa drug magazin tržaškega
na tržaški gimnaziji, in da Slovenci Primorci ne bodo sprejemali laških dopisa v magistrata
Hrvatska, — Po sklenjenem zborovanji deželnega	zveza z Němčilo pođlaga vse naše unanje politike,
zbora, čegar delovanje so prijatelji Hrvatov spremljaliz	ima namen, vzdržati evropejski mir; shod treh cesarje
globokim obžalovanjem, obhajala se je minulo soboto in	v Skjernjevicah bil je čin, ki živo kaže, da tudi Rusk
nedeljo v Zagrebu zopet enkrat narodna slavnost, katera	pristopi zvezi z onim namenom. Razmere z Laško s
je zopet v zavetji vladike Strossmay erj a narod hr-	vedno prijateljske, in teh razmer ni kalila nobena d(
vatski spravila v oni tir, na katerem ga z živim veseljem godba.
Naša politika pri izhodnih državah ima ní
in občudovanjem spremljamo. — Blagoslovila in otvorila	men, tudi one manje države vpeljati k onemu razvitki
se je namreč galerija slik, kateri je ustanovitelj vladika	po katerem morejo vstopiti v vrsto druzih evropejski
Jurij Strossmayer, ki je za to tudi osebno přišel, izvrševat	držav, v gospodarskem oziru pa se po prijateljski
za vso Hrvatsko tako slavni čin. — Sprejem Stross-	razmerah za naso državo pridelkom onih dežel odpir;
• kako
mayerjev na kolodvoru bil je uže sijajen, prišla so ga pot za trgovino enako na korist naše države pričakovat vsa društva hrvatske stolnice in župan za- na korist onih manjših držav. Gledé zveze železniške grebski Crnadak pozdravil ga je z gorkimi besedami, katera je bila pogojena v berolinski pogodbi, omenji
naglasujoč velike zasluge Strossmayerjeve za duševni grof Kalnoky, da so vse druge države spolnile zade razvoj hrvatskoga naroda. — Vladika zahvalil se je vajočo svojo dolžnost razun turske, katera eelo zaprek< ginjen in je opomnil, da hoče vse svoje življenje po- stavi onim društvom, ki imajo v rokah tam obstoječ«
svetiti blagru domovine.
Po sprejemu na kolodvoru železnice.
spremil je velikansk sprevod vladiko v mesto.
Vsi časniki slavili so pri tej priliki zasluge Strossmayerjeve; sama ^Sloboda" — glasilo Starčevičanov omenila je vso svečanost samo z malimi, mrzlimi besedami.
Soboto opoludne sprejemal je Strossmayer deputacije, potem pa je dal baron Vranicany sijajen banket. Zvečer bila je slovesná predstava v narodnem gleda-
Po
Tudi izjave gledé gospodarstva v Bosn
in Hercegovini bile so v obče povoljne.
Nemška.
Cesar Viljem se je zopet nekolike
poškodoval, ker se mu je v sobi podrsnilo, da je padel pa poškodovanje (na hrbtu) bilo je tako malenkostno
da je svoja opravila opravlja!, kakor navadno.
Ožje
lišči, katero je obiskalo sila odličnega občinstva. predstavi pa je bilo mesto razsvetljeno in bakljada s petjem je še posebej slavila prvega rodoljuba hrvatskega.
nedeljo blagoslovila se je akademija in jedro vseh krasnih svečanosti bil je govor Strossmayerjev go-
volitve v državni zbor se dovršujejo tako različno, kakor prvotne volitve, pa videti je povsod, da vpliv socijali-stov raste , ker se zavezujejo po okoliščinah z vsakim
manj odločnim nasprotnikom , da se le v tem pospešu-jejo Djihova načela. Ker še ožje volitve niso sklenjene. ne dá se še do številke presoditi razmera strank v prihodnjem zboru.
vorjen pri zborovanji akademije. V govoru razlagal je po-men akademije in vseučilišča, naglasujoč, da si le omi-kan narod more preskrbeti vire gmotnega blagostanja.
Zahvalil se je vladarju, s čegar pomočjo se je mogla po potresu popraviti akademija. Hrvatski narod je kralju najbolj udan in ljubi svojega kralja. Zahvalil se je narodu, ki si je vkljub svoje revščine grižljej od-trgal od ust, da je položil tudi svoj darček na altar domovine in vednosti. — Tudi deputacija, došla iz Ljubljane, priča, da mala rekica ne more razdvojiti Slovencev in Hrvatov.
Nadalje govoril je vladika zeló zanimivo o lepi zbirki slik, katero je podařil hrvatskemu narodu. Naglašal je pri razpravi o današnjih družinskih razmerah, da je ljudstvo treba razobraževati po idealni strani, ker le to, da se dandanes idealizem zgublja, pouzročilo je današnje društveno gospodarske razmere. Narod, ki svojo nalogo spozna, ki se v časih stisk ne vda, pogumno se poteza za svoje narodne pravice, narod, kateri hoče
Francoska.
Posredovanje, katero je poskusila
Augleska, ni imelo vspeha, pa je soditi tudi, da An gleška ni imela dobre volje pomagati svoji pomorski tekmovalki franeoski. Vsaj se to dá sklepati iz druzih dogodeb, vpeljanih po Angleški, ki se zuačijo po vsem za Franeoski sovražne.
Vlada francoska bajé poskuša sama , da bi se dostojno pogodila s Kitajci. Hitrega s&lepanja mirú pa se nikakor ne more nadjati in zato se tudi pripravlja na daljno odločnejšo vojskovauje.
tem težavam pa je pristopila zadnje dni še druga velika in huda, Damreč kolera, katera je začela raz-sajati tudi v Parizu. Trdijo, da je bila ta bolezen uže ves mesec po malo razsajala v Parizu, pa uradno priznala se je še le zadnje dni, ko jo ni bilo mogoče več prikrivati. Zdaj umira jih v Parizu krog 100 na dan oboli pn jih krog 200.
Pri ozki zvezi, katero ima trgovina pariška z Du
y
ali prosto živeti ali častno umreti — ne more nikdar poginiti. Izrekel je željo, naj bi bilo najvišje hrepenenje mladine dostojanstvo akademiško. Duhovništvo pozivlja, 8odelovati na znanstvenem polji. Poleg vednosti naj se goji vera,
najem, je nevaroost zeló velika, da bi se kolera ne za nesla tudi na Dunaj, kjer je še sila veliko starih, nezdravih , prenapolnjenih poslopij in neredno živečega
obe ste žarki enega solnea in krivo sodijo
prebivalstva. več huda.
Laška.
Po druzih
Francoske kolera ni
ponedeljek bil je v Vatikanu tajni

ki mislijo, da vednost in vera ne morete skupaj konzistoři], v katerem je bil za kardinala imenovan nad
Strossmayer akademiji ve- škof dunajski, za ljubljanskega škofa pa kanonik dr.
oni
hoditi. Konečno izročil liko zeló dragocenih knjig m
Leona XIII.
je
r «	/	v.	— w	^
dve svetinji dařila papeža Misija. Jutri ima zopet biti javen iu tajen konzistorij.
nedeljo bil je zopet sijajen banket, koncert in slavnostna predstava v gleclališči.
Iz Budapešte.
Razprave vdelegacijah so zelo
zanimive, ako ravno po cesarskem prestolnem govoru
Žitna
cena
ni bilo več dvomiti, kakove bodo izjave ministrov. Iz rekoma izjave ministra unanjih zadev grofa Kalnoky-a 7 gold. 40 kr.
v Ljubljani 8. novembra 1884. Hektoliter : pšenice domače 6 gold. 50 kr.
sprejele so se od vseh strank delegacij z veliko zado- 30 kr.
turšice 5 gold. 40 kr.
soršice
rži 5 gold 4 kr.
voljnostjo. Popisaval je grof Kalnoky razmere naše prosa 5 gold. 36 kr.
države na drobno , naglašaje, da je ozka in trajna 9 kr.
ajde 4 gold. 71 kr.
Krompir 2 gold. 68 kr, 100 kilogramov.
banaške 6 gold.
jeemena 4 gold. 71 kr.
ovsa 3 gold
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blázínkovi našledniki v Ljubljani