KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1933. Št. 11. Posamezna štev. 2 Din. V premišljevanje! II. Mak. 12, 43—46. Potem je nabiral (Juda Makabejc) in poslal *^*$J£Zto Jeruzalem, da se opravi daritev zai grehe.rajmh, ker je dobro mP w bUo o vstajenju; ako bi namreč ne upa , da bodeiti, k.so on p fe. y nepotrebno'in prazno molih za mrtve; m ke?n dobraje torej 'misel, Pobožnosti umrjejo, prihranjeno najboljše plačilo, »veta moliti za mrtve, da se rešijo grehov. (j0l ■ OPOMBA! Ta odlomek iz II. knjige Makabejcev, ki se bere kot list pri črni sv. maši na obletnico umrlega, nam Vj*az"je, da je bila že v starem zakonu vera v vice trdno utemeljena. Tukaj imamo lep zgled, kako se že pred Kristusom z molit-J° in daritvami prosili pri Bogu oproščenja časnih kazni za drage rajne. Kako lep zgled nam je Juda Makabejc. Mogočnost smrti pa, resnično, mogočna si smrt. O tvoji moči in sili & Vorijo vsi jeziki sveta; slehernega človeka pretresata v vfz in groza, ko pogleda tebi v oči ali te sreča kjerkoli Ueriju. Surovi ljudje utihnejo, klepetavi jeziki obmolk-j^0) kadar se ti o smrt približaš z groznim veličastvom stv'110^'0' ^rec^ utihnejo celo oni, katerim ni nobena Var sveta na tej zemlji. „ v Vs'ak dan, da, vsako uro in vsak trenutek ima mo- «ba smr(. parat|e p0 širnem svetu. Dnevno namreč k £l,e na svetu do 100 tisoč ljudi. Mogočnjaki tega sveta »Uto v črnih oblekah za krstami svojih bratov, sorod- vt»l Pri.iateljev in znancev in se tako nehote klanjajo y Pastvu smrti in priznavajo njeno strašno moč. Smrt j,'^premagljiva; ona je absoluten gospodar na svetu. stoV sve*a stojijo pogosto pred svojimi razbitimi pre- ko'; Prestol smrti pa je neporušljiv, nepremagljiv, Ji^Ca sveta. Vesoljni zemlji diktira smrt svoj zf pre-, do svoj akon ?etrij.1*e t i moraš". Smrt je najbogatejši posestnik na v vsakem kraju, v vsaki vasi, trgu in mestu lisč na^ePS0 parcelo zemlje, na kateri postavi pokopati^?; Smrt je nadalje silno iakomen vladar, ki tirja visoke 1{0 6 — vse, kar človek irna in poseduje, mora izročiti, Uia^v SInrt pokliče. Smrt je grozen tiran, ki ne trpi naj-lijf j[8ega ugovora. Nobena sila sveta, noben še tako ve-g0s eJ°lucijonar ni dvignil revolucije proti tiranskemu ^eba s*vu smr^* Krone in žezla, vojna sila in oboro-k(j0 vartr,ada se pred smrtjo zdrobijo kakor črepinje. Naj se v 86 *ako dolgo in samozavestno kljubuje smrti, končno SjH^^ar v obličju smrti sesuje v prah in pepel. Žezlo in jQj^e železno in njeno vladanje spremljano s solzami kliče k8**0 eudna in nerazumjiva je smrt! Podložnike "^daj na odgovor, kadar se njej zazdi. In čudno, ravno one, kateri se hočejo njej odtegniti, jih, kakor nalašč in iz nagajivosti pokliče še preje, kakor druge. One pa, kateri si želijo smrti, da bi jih rešila trpljenja in težav, jih pusti pri življenju. Sveti Efrem pravi, da je smrt »velik gospod", ki na nobenega ne čaka, pač pa hoče, da vsi nanjo čakajo, pa naj si bo reven ali bogat, učen ali neučen, kmet ali delavec, gospod ali berač. Nihče ji ne more uiti, pa da bi zbežal na konec zemlje. Smrt gre za njim, kakor na najhitrejšem konju. Kljub strašnemu tiranskemu vladanju ima smrt na svojem praporu napisane besede „enakost in bratstvo", le poglej na pokopališče in videl boš, da je resnica to. Kakšno stališče naj zavzame kristjan napram mogočni smrti ? On ve, da mora smrt sicer ubogati in jo poslušati,^a bati se mu je pa ni treba. On ve, da je Kristus močnejši kakor smrt, zakaj On je pri mestnih vratih v Najmu premagal smrt, ko ji je ugrabil plen, mladeniča, edinega sina matere vdove in je v velikonočnem jutru zdrobil njeno žezlo in stri njeno moč. On je slovesno izgovoril besede „Jaz sem življenje in vstajenje" in „Smrt, kje je tvoja zmaga, kje je tvoje žezlo?" Kdor gre za Kristusom, temu se ni treba bati smrti. Za kristjana smrt ni oni strašni kosec, ki vse pokosi in uniči, njemu je smrt vratar, ki mu odpre vrata v večno blaženstvo. Pokopališče ni samo kraj grozote, strahote, marveč je kraj, kjer gospoduje Kristus, ki ima oblast nad življenjem in smrtjo. Kristjan mora biti seveda vedno pripravljen na smrt, a ga misel na smrt ne bo spravila v žalost in obup. On ne bo takšen, kakršni so bili oni obiskovalci neke galerije slik, kjer so videli naslikano poosebljeno smrt, in se pritoževali, da jih taka slika moti v dobrem razpoloženju. Kristjan se ne bo ogibal misli na smrt ter bežal pred njo. O nekem kitajskem cesarju se pripoveduje^ da se je silno bal smrti in ji je hotel na vsak način uteči. Ukazal je sezidati visok stolp, na čigar vrh je dal pritrditi zlato skodelico. V to skodelico je lovil nebeško roso, jo pomešal z dragocenim demantnim prahom in pil, da bi ubežal smrti. On ni hotel videti smrti, kakor je noče velika večina ljudi. Toda kaj jim koristi? Smrt pride za vsakega! Umirajoči Voltaire je zaklical zdravniku: „Vse premoženje vam dam, ako mi podaljšate življenje vsaj za pol leta." Francoski minister Mazarin, ki si je s skopuštvom nagrabil 200 milijonov frankov, je na smrtni postelji rekel: „0 moja uboga duša, kaj bo s teboj, kam greš — kam greš?" Mi hočemo biti dobri kristjani in se kot taki hočemo dobro pripraviti na smrt. Cesar Karel V. je bil mogočen vladar, v njegovem cesarstvu ni sonce nikoli zašlo. Toda dobro se je zavedal, da je smrt še močnejša kakor on. Že za časa življenja se je temeljito pripravljal nanjo. Odložil je kraljevsko krono in se iz burnega življenja umaknil za tiho samostansko zidovje. Nadel si je mrtvaška oblačila, se ulegel kot mrlič v krsto in ukazal duhovni- Prof. Watzl: Spomin vernih duš in družinsko življenje Vsi sveti in verne duše: ta dva dneva obrneta nehote naše misli na življenje po telesni smrti. Zlasti spomin vernih duš, trpečih v vicah za svoje male grehe in zadoščujočih za časne kazni grehov, količkaj vernemu človeku seže v dušo in srce. In ker si moramo reči: ne bo dolgo, pa bomo tudi mi v tem očiščevalnem trpljenju, bo pameten in dosledno misleč kristjan vedel, kaj mu je treba storiti vpričo te vere: z vsemi močmi in sredstvi bo skušal dušam v vicah in sebi čim bolj zmanjšati in okrajšati to trpljenje, kateremu uide pač le zelo redko katera duša. Pač le vase zaljubljen in ošaben človek bi trdil in pričakoval, da bo šla njegova duša kar precej po smrti v nebesa. Ali se bo prevaril! ne bo šla, že zaradi tega napuha in samoprecenjevanja ne! Da resnemu kristjanu tak učinkovit spomin na vica res vsestransko koristi, je umljivo. A povdarjam: učinkovit. Spomin na rajne, kakor je danes postal običajen, tozadevno ne koristi mnogo ali celo nič. Venci in šopki in luči in obisk grobov je sicer (ozir. naj bi bilo) lepo znamenje hvaležnosti in pijetete, ki jo goje preostali za umrle, dostikrat pa še to ni, ampak le gola zunanjost in predmet oholega tekmovalnega prizadevanja, kdo se bo bolj izkazal in postavil. Mrtvi od tega nimajo nič, živi pa tudi nobene koristi: njih duša in srce ne čuti nobenega krepkega nagiba za poboljšanje in za pokoro, se zato ni bolj obrnila k Bogu. Le tedaj je spomin vernih duš učinkovit in vreden vseh teh drugih žrtev ter vreden kristjan, ako vsled tega postanemo boljši pred Bogom. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da nam verski nauk o vernih dušah koristi samo osebno. Ne, dragocenosti je tudi za družino in družinsko življenje. In o tem podam par misli, da jih ta mesec večkrat prečitate in sami še premislite v svojem srcu ter s tem vsak po svoji moči prispevate k tako potrebnemu pokristjanjenju naših družin. Grenka je smrt zlasti tedaj, kadar neusmiljeno raztrga najnežnejše vezi družinske ljubezni.* Da, to je grenko slovo, a še bolj grenko bi bilo brez vere! Če čitamo v St. Z. besede slovesa, ki jih govore umirajoči starši svojim otrokom, zdi se nam, da iz teh besed odmeva glas večnosti. Tako govori umirajoči David: „Ti pa, moj sin, spoznaj Boga 3vojega očeta, in služi mu s popolnim srcem in voljnim duhom". (1. Kron. 28, 9). Matatija, ta narodni junak, čuti, da se mu bliža ura, pa skliče svoje sinove in jim govori: »Sedaj se je utrdila prevzetnost in pokorjenje in čas razdejanja in srdita jeza. Sedaj tedaj, o sinovi, gorite za postavo in dajte svoje življenje za zavezo svojih kom, da so vpričo njega opravili za pokoj njegove duše mrtvaška opravila. Ko je kmalu nato prišla smrt, ga paC ni našla nepripravljenega. To modrost moramo tudi mi vzeti v življenje, čeprav ne bomo dobesedno sledili mogočnemu cesarju. Kajti, ce je „Kristus naše življenje, potem je smrt naš dobiček." p6 smo na smrt pripravljeni, potem moremo smrti gledati v oči, kakor sv. Pavel, ki je želel biti razvezan, da bi moge| biti združen s Kristusom. Tako so se veselili zvesti kristjani smrti, kakor se veseli pridni delavec večera in plačila? kakor mornar pristanišča, kakor popotnik svojega cilja, kakor kmet žetve, kakor če bi revež zapustil svojo raztrgano bajto in se preselil v palačo. »Izpelji iz ječe in°J° dušo!" je zaklical sv. Frančišek. Ne smrti, ampak življenj" gremo nasproti, so govorili svetniki pred smrtjo. Kralj življenja bo prišel nam naproti in nas popeljal v nebesa-saj je On življenje in vstajenje. * A tudi ta grenkost često učinkuje kaj zdravilno in polno etičnih vrednot. očetov". (I. Mak. 2. 49). Še lepša in častitljivejša je ura slovesa krščanskih staršev v luči vere. Če so dali pravočasno poklicati mašnika, da je previdel očeta ali mater ter ga ali jo mazilil s sv. oljem v imenu Gospodovenit sta pripravljena stopiti pred Sodnika. Za ta slučaj — v bližini sodbe, na katero umirajoči veruje ali se je morebiti tudi boji — je v marsikaterih krščanskih družinah od pradedov podedovana navada, da se za slovo drug drugega prosijo odpuščanja ter tudi drug drugemu odpustil0' kar ni bilo prav. Morebiti se je v dneh zdravja in življenj8 kaj zrahljalo, kar je združil Bog. Morebiti so gospodarske skrbi današnjih dni kalile družinski mir. Kako bi to pek'0 in bolelo prizadete čez leta in leta še, ako ne bi si 08 opisan način ne podelili medseboj vesoljne odveze! A c0 to store, v trdni veri na življenje preko groba, kako p0' mirjeni so: vse je spet dobro, vse poravnano. To je ve* lika uravna vrednost slovesa staršev umirajočih v veri v Boga, a to vero nam osvežuje in obnavlja prav krepk0 prvi in drugi dan novembra meseca. Marsikdo se bo v tem mesecu mrtvih spomnil zadnjih besed umirajočih staršev, ki so mu morebiti že neka"1 izginile iz spomina; mahoma se ob grobovih zave: To s° rekli oče, tako so naročali mati! Take besede so cest sveta oporoka, cel red življenja, opora v časih duševne utrujenosti in angel varuh v uri nevarnosti. Često s® zgodi, da prav taki otroci, ki so se malo zmenili za o6.' sede živih staršev, zvesto hranijo v spomin besede ufl"' rajočih ter se tudi res ravnajo po njih. Naj bi se,tudi } ali oni te dni spomnil besed, ki so mu jih starši govor'1 z umirajočim glasom, da glasno odmevajo desetletja s& potem, ko jim je zazvonil mrtvaški zvon. Sicer pa nisem rabil povsem prave besede, ko sej* zapisal, da smrt raztrga družinske vezi. To je resnično 1 pri onih, ki umirajo in žive brez Boga. Kajti oni, ki ver11 jejo v Kristusa, bodo živeli, četudi so umrli. (Lk. 11. Vera nas uči in poziva, da storimo dobro članom svoj družine tudi preko groba še. Z ljubeznijo, ki tudi v 9iUr ne neha, jim moremo pomagati z molitvami in presv. o ritvijo, z miloščino in odpustki ter krajšati čas očiščeV nja v vicah. In spet: poznam otroke, ki so mnogo prip fl mogli k zgodnji smrti starišev, a sedaj nad vse pridn molijo in hvaležno žrtvujejo zanje. Tako je prav! BogjePr pustil njih hudobijo ter smrt starišev, da so se Potfrj oni izpreobrnili in poboljšali ter postali po pokori dpD ljudje. Tako ima ta zanje dvojna žalostna smrt starše ' gledana z očmi vere, veliko nravno vrednost. Vezi dr zine često ni pretrgala ampak le še poglobila in učvrsti ' seveda samo njim, ki verujejo v posmrtno življenje, ln m vero naj nam potrdi vseh vernih dan s svojim bog«9! jem in z lepimi, verskih resnic prepojenimi nadami- Še ene družinske vezi naj ne pozabim, ki mnog' zlasti v veri šibkim, povzroča velike bolečine: smr vzela ljubljenega otroka, morda celo edinca, edinko. u jštev. 11. KRANJSKI ZVON Stran 3. ?Pod življenja in smrti je zahteval to zares veliko žrtev "I ugasnii luč in sonce starišev, ljubko dete, pridnega in Plemenitega sina nad vse dobro in nedolžno hčerko. Odbito srčno sočustvujem! Marsikateri stariši kar okamene v.tei žalosti in zakrknejo svoja srca Bogu in ljudem. Pa n! Prav to, ni krščansko. Krščanska mati, nikar ne pokop-']'vs svojim ljubljencem tudi materinske ljubezni, to naj-Ve«jo silo in lepoto ženske duše! Saj je danes toliko dru-8>h otrok brez starišev, katerim bi mogla izkazovati materinsko ljubezen še in še na najrazličnejše načine, ki jih 'lubečemu srcu ni težko najti. Seveda treba je zato res Sjoboke vernosti, ki se zna vdati v voljo božjo, sicer ni ?lč čudnega, ako bi se taka mati v svoji žalosti in svo-}em- izrazitem samoljubju kregala s samim Bogom! Tudi 1*6 matere poznam. Ako pa mati premaga junaško to b°lečino ter izkazuje ljubezen in dobroto drugim otrokom v, spomin na svojega — in ta spomin bo oživel vseh mrt-Vln dan prav gotovo — je zrasla pred Bogom njena nravna vrednost in krepostnost prav visoko! Le poskusite! Mrtvim pojo zvonovi te dni, a naj bi njih glasovi y.zbudili versko' speče in mrtve zemljane v novo versko Zlvlienje. To je končni namen in globoki pomen obeh Vznikov in celega meseca, posvečenega spominu mrtvili. Nagovor sv. Očeta papeža Pija XI. na slovenske in hrvatske romarje * Dne 28. septembra se je pod vodstvom svojih ško-lial ^reg°r'ia Rozmana in dr. Ivana Tomažiča odpe-sJ lo 126 slovenskili romarjev, duhovnikov in lajikov, za-j ?Pnikov katoliške akcije, v večno mesto Rim, da se ude-v^'jo svetoletnih odpustkov ob 1900 letnem jubileju na-strn °dre§enja in da se ob tej priliki poklonijo name- • 'ku Kristusovemu na zemlji. V Rimu se je tem romar-^ pridružilo nekaj zastopnikov hrvatske katoliške akcije, » le bilo vseh romarjev okrog 200. Za ponedeljek zve-p>..> dne 2. oktobra je bila določena avdijeuca pri 8v. Očetu "lili Vr * . . ..." .r .„ , . ako val, lep.H°nov katoličanov. Navdušeni „živijo" klici so se raz-stvu veu'i' dvorani, ko se je prikazal papež v sprem- il11 XI.; nestrpno in s hrepenenjem je vsak pričakoval aa. vidi naslednika sv. Petra, duhovnega poglavarja dOi f^ijonov katoličanov. Navdušeni »živijo" klici so se raz legali p0 veliki dvorani, ko se je prikazal papež v sprem *tVu- škofov in prelatov. Tdkoj nato so Slovenci zapeli Pesem »Marija, mati ljubljena" in za njimi Hrvatje hrvat-i*0 Marijino' pesem. Sv. oče je šel okrog vseh romarjev ^ dal vsakemu roko. Nato je imel na romarje krasen, Ure trajajoč nagovor, Papežev govor hrV[(, JzJavil jo svojo vesolje, da vidi te predrage slovenske in ?°ko s ?')lovo) ki so prišli iz Jugoslavije, in jim osebno dati jili I)roJel jo že romarje, ki so prišli iz to državo. Kadarkoli še nov n'.š>a Je nav(la'° vodno večje hrepenenje, da bi sprejel M je 0> Prišli so, da blizu njega, da z njim obhajajo sveto leto, hviiiiJj HP°niin lOOOlotnice odrešenja. Prišli sos svojimi škofi. Za-»"Vufit K0 ni*m 'n dušnim pastirjem za ta trenutek. Dragi so mu jlOgt p5Ye. Pesmi, njihovi živijo-klici, najbolj pa njihova navzo-jn ijuV '''išli so k skupnemu očetu, v njihovih očeh bore vdanost io Vego] e5 do sv. stolice, do sv. rimsko-katoliške cerkve. Tudi on ?0btohAt ^a *raa priliko zagotoviti jim svojo posebno očetovsko ln ?s* zanjo in za vso Jugoslavijo, tlečo jim : Čo bi kdor-* sv o".la^S' ^' W1 anjj>e' z neba, prišel in jim hotel dopovedati, rUjej0" A0 ne ljubi njihovo domovino Jugoslavijo, naj mu ne ve-"loe. Vi ,1° naj, da to no bi bila resnica, ampak zanikanje res-P^'iaš-i]0 talfa trditev prišla od sovražnikov, bi jo papež lažjo "i Kov --a'cai sovražniki ne morejo roči drugoga, saj ne vodo, S^ato 70, sodijo po človeških vidikih in zato mislijo, da ?0Žte V8} soditi na isti način in tako uresničujejo zopet besede Ska t^?drosti: Misliš, hudobnež, da bom tebi podoben. Če pa M0 ^"'tov pride od prijateljev, je stvar zelo boleča, zakaj ti "ft'ovV1,? i=ovori]° resnice. Če pa nazadnje prihaja še od kato-f^atrn« 5 aJ .1° bolest srca očetovega največja, ker je ni mogoče izda drugače, kakor trditev sinov, ki so postali odpadniki jaiei krščansko družino. Sv. oče izjavlja navzočim, da je zelo želel tega trenutka, da bi jim to povedal, zato da povedo to doma, da so tolmači njegovo misli in njegovih besedi. In zato še enkrat ponavlja: Če bi tudi angel z neba prišel in bi rekel, da sv. oče ne ljubi Jugoslavije, ne more se mu verjeti, ker je ta trditev nasprotna resnici. Nato je papež govoril o sv. jubilejnem letu. Izrazil je živo željo, da bi bilo to jubilejno leto za vse njegove ljubljene sinove Slovencev in Hrvatov iz vse Jugoslavije loto blagoslova, odrešenja v pravem pomenu: rešenja od zla, odpuščanja, obnove krščanskega življenja, napredka in razvoja tega resničnega življenja. Naj bi bil to poseben sad svetega leta, ker je sad in cilj odrešenja, ki ga je Odrešenik sam postavil. On je bil dobri pastir, ki je prišel, da življenje da. Vse Njegovo življenje od Betlehema do križa je bilo za to: da bi imeli življenje in preobilno imeli. Hotel je, da bi imeli najobilnejše življenje. Katero je to življenje? Je življenje, ki ga oni sami živijo: krščansko življenje. Kristus ga jo prinesel, zaslužil z vsemi njegovimi zakladi. Od njegovega odrešenja izvirajo tudi dobrote krščanske kulturo. A prvi so čisto duhovni sadovi. Sem spadajo vsi zakladi od prvega sv. obhajila pa do zakramenta sv. zakona ali redovnih obljub, som milosti vseh zakramentov, krščanske čednosti, posebno vera, upanje in ljubezen, sem milosti molitve in dragoceni zaklad občestva svetnikov. Navzoči romarji živijo to življenje osebno, doma v družini, v javnem življenju. Naj bo v tem svetem letu sad odrešenja, da razvijajo to življenje Odrešonika. Zaslužijo te sadove. Od daleč so prišli, trud svetoletnih obiskov so prenesli, žrtvo splošno krize tudi težko občutijo. 'Božja pravičnost, pa tudi božje usmiljenje se v tem svetem letu posebno vidno dviga. In s posebnim očetovskim pogledom bo gotovo pogledal križani Bog vso, ki z vzorno pobožnostjo, kakor ti dragi romarji, zbrani v tem trenutku okrog skupnega očeta, hočejo uporabiti zaklade, ki so od sv. Cerkve v tem letu dani na razpolago njihovim dušam. S temi čuvstvi sv. oče blagoslavlja nje vse, vse njihove stvari in osebe, na katere mislijo, njihovo starše in sorodnike, posebno pa še otroke, ki so mu toliko bolj dragi, ker blagoslov zanjo velja za vso njihovo bodoče življenje; blagoslavlja tudi starčke, slabotno in bolnike, ki imajo toliko večjo pravico do blagoslova, čim bolj so ga potrebni. Poseben blagoslov pa velja njihovim dušnim pastirjem, ki so tako častno zastopani. Oni so ministri, služabniki odrešenja. Imajo odgovornost, da razvijajo in množijo sadovo odrešenja, krščansko življenje. Še bolj, če jo možno, blagoslavlja ono, ki so še upanje duhovništva, bogoslovco, da postanejo vredni služabniki odrešenja. — Nikoli no bodo vor-niki zadosti molili za svoje duhovnike. Največji blagoslov pa izreka sveti oče svojim apostolskim bratom, škofom, v znamenje priznanja za vso, kar med verniki delajo. Tako gloda na to delo, kakor bi bilo njemu storjeno. Oni imajo posebno skrb za razvoj katoliške akcije, ki jo njemu tako draga prav posebno v tem svetom lotu. Akcija jo prvo znamenje življenja. Kjer ni življenja, jo smrt. Življenje brez akcije, brez dejavnosti pa jo nekoristno, okorelo, omrtvolo. Dejavnost je merilo življenja. Katoliška akcija jo sad in merilo krščanskega življenja, ki ga je Odrešenik prinesel. (Po „Slovencu", z dne S. okt. 1933.) Črtice iz kulturne zgodovine mesta Kranja 2. Kranjske gostilne v preteklosti. (Nadaljevanje.) Iz gostilniških pravil 16. stoletja izhaja, da je bil gostilničar dolžan postreči gostom z jedjo in pijačo razen rokodelcem, dninarjem in beračem, ki so hoteli zvečer in ponoči vse zapiti, kar so izprosili čez dan. Seveda se vsi kranjski gostilničarji niso držali zadnjega predpisa, da bi le dobro zaslužili. Da bi si zapomnili, koliko je potrošil posameznik v gostilni, so zapisovali dolg s kredo, ponekod celo na vrata. Zapi tek je moral plačati gost takoj v gotovini ali pa dati primeren zastavni predmet. Da se meščani ne bi preveč zadolžili, prepoveduje mestni svet čezmerno dajanje na up. Enako tudi nastopa zoper preklinjevanje, rotenje, bo-gokletstvo, napijanje, vobče zoper vsako nezmernost. Gostilničarji v mestu pa so imeli tudi mnogo konkurentov, zoper katere so se pritoževali pri mestu in deželnem knezu. Tožili so zoper zakotne pivnice (taberne) v bližini mesta, v katere so zahajali tudi meščani oziroma kmetski podložnik!. Leta 1505 navajajo v pritožbenem spisu do vicodoma sledeče taberne: Černe Golca na Pivki, Martina na Okroglem, župnika v Naklem, Štefana v Gornjih Duplah, Fricelna v Žiganji vasi, ki trži celo z oljem in vinom, Pičmana v Tenetišah, Balanta Stegnarja ravno-tam, Jakoba sina Gregorca v Tatincu, Matijo v Tatincu, Štefana Šnajderja na Primskovem, Pikuža na Visokem, Kavčiča v Šenčurju, Križaja v Voklem, Jančeta v Trbojah. Enako tožijo gostilničarji zoper pivnice raznih kranjskih obrtnih cehov, zlasti pekovskega in njihove »jeperge". Končno omenjajo vinotočno pravico kranjskega župnika (1665, 1697 zlasti župnik Schilling) v 17. stoletju. V 18. stoletju je odpadel ta očitek, ker tedaj v župnišču ni bilo več vinotoča. V Kranju gostilničarji vobče niso bili združeni v cehih, ker jih niso šteli k obrtim v ožjem pomenu. Kakšno je bilo njihovo razmerje do kranjskih pivovarnarjev (od 1635 dalje, zlasti Jalen in Maver, nam ni znano. Socijalno in moralno so bili kranjski gostilničarji v preteklosti prav različni. Nekateri so bili obenem peki ali mesarji, drugi so se bavili s trgovskimi posli. Vobče pa so smeli posredovati kupčiji tujih trgovcev, ki so bivali pri njih. Zunanje je imela gostilna posebno znamenje, sprva vejo kakega drevesa (bukve, lipe) ali vinske trte, venec, pozneje zlasti vrč. Od 13. stoletja opazimo uporabo napisov po svetnikih, pozneje živalih (jelen, riba). Mnogo pozneje v 18. stoletju nastopijo nazivi „pošta". Notranja oprema gostiln je bila različna. Glavno pohištvo so bile mize, stoli, klop okrog peči. Do 13. stoletja so mize samo zložljive (zgornja deska se je dala dvigniti). V gostilniškem prostoru je bilo vedno precej toplo. Na klopi pri peči so gostje sušili svojo obleko, ponoči spali, zjutraj pa se umivali. Leščerbe z oljem so svetile zvečer. Tja do 15. stoletja se omenja posoda in jedilni pribor iz lesa. Vrči iz gline (majolike) in iz cina so bili zelo čislani. Vilice uporabljajo pri nas šele v 17. stoletju, do takrat so rabili le žlico, sicer pa s prsti jemali jedi. Postelje v gostilnah so bile sprva primitivne, v 16- stoletju so imele visoke baldahine, slamnjače, platnene rjuhe in pernice. V gostilniških prostorih se je kazalo razkošno življenje pri pojedinah zlasti ob krstih, porokah, pogrebih, proščenju in letnih sejmih. Značilno je, da omenjajo gostilniški redi pojedine z 12 jedili kot nekaj navadnega. Pri tem pa igra sočivje postransko vlogo; glavno je meso. Brez določenega reda je sedela družba v gostilni, nekateri so pili, drugi igrali (šah od 13. stol., prej že kocke, karte pozneje, billard, hazardne igre), drugi zopet so se pogovarjali poslovno. Posebno priljubljeni so bili potujoči pevci in godci. (Konec prihodnjič.) AH je to rodoljubnost? V nekem kraju, recimo no, da je bilo v deveti deželi, so se ljudje kaj radi med seboj pričkali, kdo je bolj rodoljuben, kdo je bolj navdušen in delaven za svoj narod. Same zanimive in aktualne debate, ki bi še dandanes ne bile brez pomena. V dotičnem kraju namreč se je pred davnimi leti dogodil naslednji slučaj: Neka dama, seveda iz višjih rodoljubnih krogov, ki je imela »ta velko besedo" pri vseh rodoljubnih društvih in bila sicer zelo navdušena za mili narod, ki pa je bila poleg tega tudi vneta zagovornica Zweikindersystema in to v teoriji in praksi, je ob neki priliki očitala neki kmetski ženici, materi 10 otrok, da je premalo rodoljubna, vse premalo delavna in navdušena za svoj mili narod. Dotično ženico je ta očitek, da je namreč premalo navdušena in delavna za svoj narod, seveda zelo razburil in zopet se je pričelo običajno pričkanje in dokazovanje o veliki, odnosno premah rodoljubnosti. Dotična ženica, katera seveda tudi ni padla na zobe, kakor se je kmalu pokazalo, se je takole zagovarjala: Tako, torej meni, ki sem rodila svojemu narodu 10 otrok, očitate premajhno rodoljubnost. Jaz upam, da bodo moji otroci odlični narodni delavci in bodo tudi hrabro in vstrajno branili domovino, če jih bo klicala na KONCERT v spomin 100 letnice rojstva največjega hrvatskega skladatelja IV. PL. ZAJCA v župni cerkvi mesta Kranja ki se vrši v sredo, dne 8. novembra ob 20"' uri Sodelujejo: Solisti, moški in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona". Dirigent: Zorko Prelovec. Pri orglah: skladatelj g. Heribert Svetel. K obilni udeležbi vabi »Ljubljanski Zvon^j branik. Jaz sicer res nisem, je nadalje dokazovala ženi08' članica in odbornica raznovrstnih rodoljubarskih društe8v in nisem navajena za narod ob vsaki priliki vpiti »živjo; a sem uverjena, da sem za narod več storila, kakor m ki nočete otrok. Kakšen je bil zaključek tega pričkanj8) ni znano; znano je samo to, da je rodoljubna mamica ^ mesta odšla z dolgim nosom. Gotovo je odhajala protl domu z mislijo, no, kdo se bo vendar prepiral s kmetic0' kaj pa ona vendar ve, kaj je prava rodoljubnost in iskre«0 navdušenje za dobri narod. . Na tale dogodek se je človek spomnil, ko je slisf1 govoriti o drugem podobnem dogodku, iz katerega seveda odseva veliko navdušenje za narod, veliko rodoljub^; Najbrže je bilo zopet v deveti deželi, kje pa hoče bnj drugje. V davnih časih je prišla v lepo mesto v tej k1*] sni deveti deželi črno oblečena gospa agentinja ter prl' čela ponujati rodoljubnim prebivalkam rekvizite, s katf rimi je mogoče preprečiti pričetek novega življenja 1,1 sredstva za morjenje porajajočega se življenja. Dotiefl8 gospa agentinja je napravila dober »kšeft" in se zad°' voljna vrnila s trgovskega potovanja. Vse je bilo dobr° in sijajno, edino to nepriliko je doživela, da so nekje p0] škilili v naročilno knjigo dotične gospe agentinje in jI deli med naročnicami onih inštrumentov nekatere rod°' ljubne mamice, o katerih so dejali ljudje, da bi nikakor ne pričakovali kaj takega. Vsem takim mamicam bi P0' klicali v spornim besede dotične mamice ki je dejala, gre še za druge stvari. Javno in močno pribijemo, to lnia. Pravico govoriti o vzgoji naroda le tisti, ki gradi ral SV$e de^° za nar°d na temeljih vere in krščanske močen dor tako ne gradi, ta ruši in uničuje svoj narod, Prav mu š*> tnl™ rmrmotn »drkne prazna beseda o vzgoji tiat- a mu se ta^° P°g°sto z milj. • Vprašamo, ali je to je to vzgojno za narod in zlasti za a dino, če visi nemoralen, slikan plakat na prostoru pred gimnazijo, kjer hodi vsak dan mimo preko petsto naših sii dijakov? In dalje vprašamo, če je vzgojno to, da vi-Per ^° v.sem mestu in v javnih lokalih letaki z naravnost 0 v^rznim in ogabnim besedilom, ki vrhu tega govorijo še zakonolomstvu ? Pa se ni našel noben, ne javen, ne VmVa^n ^uvar morale, ki bi lahko in uspešno posegel je T *n napravil red v javni morali našega mesta. Nam Ud aila.samo beseda, od Kristusa in cerkve nam naročena, ^v^bljali jo bomo vedno in povsod z vso močjo, da se £e renied našim narodom smotrno pohujševanje in uni-navanie zdrave, verske vzgoje našega naroda in zlasti lj0 6 mladine. Povsod in vedno bomo nastopili proti tale v* svobodni vzgoji, ki v resnici ne vzgaja, ampak vliuHUCU''e' Pa nai Pride ta vzgoja od koderkoli hoče. Res naš 0 ^a Pros'mo našo oblast, da nam pomaga pri tem S]j ein delu s svojimi zakoni in odredbami, da bomo tako dob^n°- ln usPešn° storili vse, da ohranimo naš narod 6r in mu tako resnično pomagamo k napredku. Župnija Kranj Oznanila za november b|a *• Praznik vseh svetnikov, ob 6. uri sv. maša z 1 p0^cj^°vom, ob 10. uri peta sv. maša z 2 blagoslovoma. f0nr 00 2. uri sklep roženvenske pobožnosti, sv. Vš Venec in litanije Matere božje. Nato pridiga za verne ^kt V vican- i*0 pridigi gre procesija na pokopališče, lio« S° v kapeli slovesne večernice in nato pred križem ^eli^' ^Ve^-er ob 6. uri se molijo v župni cerkvi vsi trije 8v. rožnega venca. oujvv*0Poini odpustki se morejo dobiti vsakokrat, kadar "lar'^1110 kako cerkev in molimo 6 očenašev in zdrava-se ^| P°, namenu sv. Očeta in vselej čast bodi Očetu. Da sv, 2?rei° prejeti ti odpustki, je potrebno, da prejmemo ^ramente. Odpustki se morejo nakloniti dušam v vicah. 5,11-1. spomin vernih duš. Na Rupi se prično sv. maše ob pajjvvln sicer tri sv. maše. Po končanih sv. mašah je na poko-Urj ^a l'bera. V župni cerkvi se prično sv. maše ob 6. šlce • ^e*r* na osem so v župni cerkvi slovesne mrtva- lutranjice in ob 8. uri slovesna sv. maša za mrtve. j?- Prvi petek v mesecu, sv. maša z blagoslovom. *ledeP nedelja po binkoštih in obenem zahvalna sv, »v. v'. 00 6. in 10. uri sv. maša z blagoslovom, po 10. s^žb vf' zanvalna pesem. Ta dan je darovanje pri vseh •nese ^°ž,jih za župno cerkev. Ker je prva nedelja v Cer Cu> je tudi skupno obhajilo za može in fante in si-pet6 y, \ sv- maši. Popoldne ob pol treh ura molitve in iijino^ije Matere božje. Popoldne shod za dekliško Ma- Maci:^' ^eta sv. maša z libero za umrle članice ženske *Qe družbe. ^vlariii nedelja po binkoštih, popoldan shod za Jino družbo žena.' bete ,:".^IV. nedelja po binkoštih in god sv. Eliza-Po SvPatrP.ne III. reda. Ob 6. uri sv. maša za III. red in zijati ' ima^ vesoljna odveza za III. red. Popoldne po lita- 2fi°d IIL reda- 30* nedelja po binkoštih, sv. maše po navadi. 'u- Sv. apostol Andrej, ob 7. uri sv. maša v Čirčičah. Šmartin pri Kranju Oznanila za november 1. Vsi svetniki. Zjutraj ob 9 sv. maša z blagoslovom. Vesoljna odveza. Popoldan ob 2 litanije vseh svetnikov, pridiga in molitve za duše v vicah, obisk pokopališča in bilje v cerkvi in na pokopališču. 2. Spomin vernih duš v vicah. Od p"ol 6 naprej tri sv. maše, obhajilo se bo delilo pred prvo in po tretji sv. maši. — Sv. maše bodo tudi ob 7, pol 8, 8 in 9. Zadnja maša do peta. Po sv. maši obisk pokopališča in bilje. — Zvečer od 7 do 8 molitvena ura. Popolni odpustki so v sredo od 12. ure naprej in v četrtek cel dan. V tem času vsakdo dobi tolikokrat popoln odpustek za duše v vicah, kolikorkrat obišče kako cerkev in moli po namenu sv. očeta šestkrat očenaš, zdra-vamarija in čast bodi. 3. Petek, prvi v mesecu — sv. maša z blagoslovom pri olt. Srca Jezusa. 5. XXII. nedelja po binkoštih, zahvalna. Sv. maša zjutraj po navadi, ob 9. z blagoslovom, po 9. maši za* hvalna pesem. Popoldan ob 2. uri molitve. 11. Praznik sv. Martina škofa, patrona župnije. Sv. maša ob 6. in ob 9. 15. XXIII. nedelja po binkoštih. Slovesno praznovanje sv. Martina in dan večnega češčenja. — Zjutraj sv. maša z blagoslovom, ob pol 10 uri pridiga, darovanje in slovesna peta sv. maša, popoldan ob 3. uri pete litanije M. B. Zjutraj io ob 9. uri po pridigi ter popoldan po lita-nijah bo darovanje za cerkev. Red vednega češčenja! V soboto po Ave Marija četrt ure slovesno zvonenje, teko tudi v nedeljo ob tri četrt na 6., začetes vsake ure naznani veliki zvon. Sv. Rešuje Tele ostane izpostavljeno od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ob 6. uri sv. maša — ob 7. nri druga sv. maša. Od 7.-8. ure molijo možje in fantje iz zunanjih vasi, od 8.—9. ure dekleta iz Brega, Drulovke, Orehka, Gorenje Save in Šmarjetne gore, od 9.—10. III. red, od 10.—11. sv. maša, od 11.—12. dekleta iz Zg. in Sred. Bitnja, od 12.—1. dekleta iz Stražišča, od L—2. šolski otroci, od 2.—3. žene iz zunanjih vasi, od 3.-4. litanije in darovanje, od 4.-5. žene iz Stražišča, ob tri četrt na 6. litanije Srca Jezusovega in zahvalna pesem. 19. XXIV. nedelja po binkoštih. Božja služba po navadi. 21. Darovanje M. D. Ta dan se prične v Stražišču devetdnevnica v čast sv. Frančiška Ksaverija. 26. XXV. (zadnja) neddlja po binkoštih. 30. Sv. Andrej. Poročeni 15. okt. Porenta Jožef, Žagar na Bregu in Frančiška Mrak iz Suhe, posestn. v Škofji Loki. 15. okt. Kopač Jožef, mizarski pomočnik iz Kranjske gore in Frančiška Bajželj, tovarniška delavka iz Šmarjetne gore. 22. okt. Dolenc Jožef, kolar iz Stražišča in Marijana Frlic iz Poljan nad Škof jo Loko. — Poročena v Poljanah. 22. okt. Cof Valentin, ključavničar iz Sred. Bitnja in Frančiška Hafner iz Sred. Bitnja. 29. okt. Guzelj Lovrenc, tovarniški delavec, hišar na Bregu in Ivana Krmelj iz Sv. Jošta nad Vrhniko. Umrli 18. okt. Eržen Franc, posestnika sin iz Zabukovja, star 28 let. 18. okt. Rebolj Peter, tovarniškega delaveca sin iz Zg. Bitnja, star 3 mesece. 22. okt. Lavtar Jakob, oženjen kajžar iz Zabukovja, star 33 let. 25. okt. Pintar Jakob, posestnika sin iz Zg. Bitnja, star 2 dni. Razno Znamenje na Bekselnu renovirano. G. Boh, lastnik gostilne na Bekselnu, je dal na lastne stroške popraviti in novo preslikati znamenje, ki je prislonjeno na njegovo hišo. Freske je obnovil, odnosno nove naslikal g. Brada-ška Matija. V dolbino znamenja je naslikal Marijo, Marijo Magdaleno in sv. Janeza na Golgoti, stoječe pod križem. Križ s Kristusom je lesen. V trikot zgoraj je upodobil patrone kranjske župne cerkve sv. Kancijana in tovariše, v stranske vdolbine pa sv. brata Cirila in Metoda. Priznati je treba, da so se freske zelo posrečile, kljub temu, da je neprestano deževje delo zelo oviralo in otežkoče-valo. Obnovljeni napis na spodnji strani znamenja nam pravi, da je znamenje staro in da je bilo priča marsikake kranjske dogodivščine. Francoski vojaki so dne 30. avgusta 1813, torej pred 120 leti, znamenje z 42 kroglami poškodovali. Znamenje je bilo v poznejšem času večkrat renovirano in preslikano. Lepa so taka znamenja ob potih, cestah, križiščih, ko ljudje mrzličzo hitijo dan za dnem mimo za zaslužkom, da si ustvarijo življenjske pogoje za biti ali ne biti. Zdi se, kakor bi znamenja ob cestah in križpotih nam ljudem, zakopanim v vsakdanje skrbi, klicala: »Človek, spomni se, da si od Boga in za Boga, ne pozabi na svojo neumrjočo dušo!" Naj bo na tem mestu izrečena prisrčna zahvala g. Bohu za popravo zgodov. spomenika v Kranju. Usojamo si pripomniti, da je v naši župniji še več jako lepih, starinskih znamenj, spomenikov globoke vernosti naših prednikov, katerih bi bilo zelo škoda, če bi jih zdrobil zob časa in bi razpadli. Kaj, ko bi se zopet našel kak petičen dobrotnik, ki bi dal popraviti katero teh znamenj? Smemo upati? Darovanje za poplavljence. Za poplavljence ste darovali v cerkvi Din 15001—. Naknadno je bilo v župni pisarni oddano za poplavljence še Din 400'—. Vsem darovalcem prisrčen „Bog plačaj!" Duh. svetnik Franc Pokorn: Kranjski župniki 47.) Schillingovi provikarji ali substituti: a) Martin Maverholdt (Marolt)1 od okt. 1715 do sv. Jurija 1719, nato pa kaplan eno leto. Stirec iz Gornjega grada, rojen 1. 1680, je bil v Ljubljani v mašnika posvečen na veliko soboto, dne 7. aprila 1708 na naslov graščine „Turn" plemiča Petra Antona Codellija. Modroslovje in kazuistiko je študiral tudi v Ljubljani. Služboval je v Tržiču kot sacelan in vzgojitelj Barbotove mladine v gradu (1712—13), potem je kaplanoval v Preddvoru od aprila 1718 do skoraj 1715, nato se preseli v Kranj za župniko-vega namestnika, od tam pa v Mozirje na Štirsko za kaplana. V Preddvoru je prebival prvi v leseni sobi starega župnišča, ki je imela nad vrati sledeči kronogram: „aMICo tVte qVIs ConfIDIt" (1714), kar kaže, da so jo njemu na novo priredili. b) Frančišek Jožef Kledrer2 (Clederer), substitut od meseca maja 1719 do svečnice 1725, a je še ostal dalje ondi kot pomočnik do 14. februarja 1729, ko se preseli vmeščen kot župnik v Kropo, kjer je pastiroval samo 6 let. Umrl je v Ljubljani, zadet od kapi, ter je bil pokopan pri Sv. Petru dne 29. oktobra 1739. — Šentjernejec z Dolenjskega, roj. 1690, je dovršil bogoslovje v Gradcu, kjer je bil tudi v mašnika posvečen od škofa Lamberga na naslov graščine Fevstenberg (Tolsti vrh ali Gracerjev turn) gospoda Wusseti okrog leta 1713. V Škocijanu pri Turjaku se nahaja kot subordijar od novembra 1718 do maja 1719. Pomagal pa je ob istem času tudi v Vel. Laščah. Leta 1733 je bil v Kropi hudo bolan. Ko je ozdravel, je prišel v zahvalo na božjo pot k Sv. Joštu. c) Mgr. Ivan Andrej Wagner1! (Bognar' Kolar), sub" stitut ali subvikarij od febr. 1725 do aprila 1726, nato K«; plan do meseca marca 1729. Smledničan, rojen na Šmafl gori leta 1686. Bogoslovje z moralko in cerkvenim Pr vom je dovršil na Dunaju „cum gradu", posvečen pa l_ bil v subdiakona v Trstu, v diakona v Ljubljani, v mab nika pa zopet v Trstu na naslov smledniškega barona • 1711. Bil je učenik modroslovja in bakalavrij bogoslovp Služboval je sprva kot sacelan pri baronu Erbergu Ljubljani in pri Mozerju na Dunaju. Kaplanoval pa je °v okt. 1714 do sv. Jurija 1719 v Vodicah, nato do sveč. ^ Moravčah, nato pride v Kranj za provikarja. Odtod ga P kličejo v Ljubljano leta 1729 za spovednika k uršulinka^ kjer je ostal 6 let. Od sv. Jurija pa do 23. julija 173» J zopet kaplanoval kot razspovednik uršulinski v Morav^a • Takrat se preseli kot nameščeni župnik na Jesenice, W je pastiroval do svoje smrti, dne 12. decembra i 738. M gove telesne ostanke so položili k večnemu počitku ,v župni cerkvi sv. Lenarta v rake v. Dva dni pred _SV°L smrtjo je 51 letnik napravil oporoko, v kateri je volil o gld. dež. veljave za sv. maše, 30 gld. svoji mlajši seS Elizabeti, župni cerkvi 30 gld., za reveže 50 gld., osta^ premoženje pa vse svoji starejši sestri Mariji Heleni^, Bil je goreč in pobožen mož, ud mengeške bratovšc,n sv. Mihaela, zgleden duhovnik. d) Tomaž Erlach' od meseca aprila 1. 1726^ do & gusta 1727. — Rojen na Javorniku nekdaj jeseniške, Pfl zneje koroškobelanske župnije, dne 18. dec. 1695 na bst- ' — Oče mu je bil Jakob, z Radeč doma, mati pa LudJ, Dovršivši osnovne šole z gimnazijo se posveti duhoV" škemu stanu. Akolit je postal 20. 9. 1721, subdijakon« .Sitiente81 je prejel 28. 2., dijakonat 21. 3., v soboto slo* mašništvo pa na veliko soboto, dne 4. 4. 1722, na na: graščine „Greidtberg" (Krumperk) grofa Janeza Adama' Raasp. Kaplanoval je sprva v Kranju, kjer je bil tu ' iti'1* župnikov namestnik ali provikar. Zgodaj je postal župfllJ Iz Kranja je odšel za c. k. župnika v Mošnje, kjer 8° ng dne 13. jul. 1727, ter pastiroval ondi do svoj 3 16. julija 1756. Mnogo premoženja si je zbr vstoličili dne 13. jul. 1727, ter pastiroval ondi do svoj. smrti dne 16. julija 1756. Mnogo premoženja si je in nahranil, a v svoji oporoki, spisani 9. 1. 1756 ga l volil v dobre namene po zgledu svojega prednika Scn linga, kakor: za sv. maše 4000 gld., svojim bližnjim s"' rodnikom 2400 gld., za 3 dijaške ustanove 6950 gld., ^' tere oddaja deželna vlada. Farni cerkvi mošenjski, P00^11, nicam na Dobravi, na Brezjah, na Otoku (VVerdt) vsaki P 100 gld. kranjske veljave za 1 sv. mašo zanj. Za cerkev na Koroški Beli 200 gld. Za ustanovo benef>cJJ v Lešah 200 gld. n. v. Dijaku Antonu Spender za 0°le 100 gld. in za brevir, ako bo duhoven, ako pa gre v 8 mostan, za doto, ako pa sploh nič ne bo, se razdeli znesek med njegove brate. Raznim bratovščinam, k*1*: sv. Filipa Ner., M. B. vnebovzete, sv. škapulirja v Kropj ljubenski M. B., doma sv. Jožefa 10 gld., rožnivenski Savi, cerkvi sv. Jošta, skupno 40 gld., vsakemu svoje ein" poslu po 5 gld. Blagorodni gospod Matija Tadej PreS