11229514
JLITH^SIKIL
FEBRUAR 1987 • ŠT. 3	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA_____________LETO XXVIII
..... .......... - --------------^
Pred obračunom našega dela v lanskem letu
..............	-- -	---l
Konec februarja je čas ko pregledamo naše delo preteklega leta. Zakon veleva, da mora biti celoten obračun letnega poslovanja končan do konca tega meseca, sindikat pa, da naj v razpravi o tem sodelujejo vsi delavci. V manjših kolektivih bodo to opravili na zborih delavcev, v večjih pa po
samoupravnih delovnih skupinah. Da pa bomo v razpravah lahko tudi sodelovali, moramo biti o stvari že prej dobro informirani, saj ni naloga sestankov ob zaključnih računih le seznanjanje delavcev o poslovanju in o možnostih za naprej. Vsak naj tudi sam išče slabe in dobre plati minulega poslovanja, vzroke, ki so privedli do takih in takih rezultatov. Delavca mora privesti do razmišljanja o posledicah napak in s tem tudi na odpravljanje teh, seveda, v okviru možnosti. Delavci v združenem delu odločajo o vsem, česar pa se še premalo zavedamo, in se nam obravnava in potrjevanje predlaganega skrči le na dvigovanje rok. Sindikat in sindikalni delavci opravijo odločilno vlogo pri tem, ko se opredeljujejo, kateri podatki so delavcem najnujnejši, o čem in kako odločati, pri vzpodbujanju razprave itn. Vemo, da v teh zaostrenih časih nastopa tudi cela vrsta objektivnih vzrokov za težje in zato verjetno tudi manj uspešno poslovanje, med njimi pa se kaj hitro znajdejo tudi subjektivni vzroki — torej tisti, ki jih povzročimo zaradi
lastne malomarnosti, neodgovornosti__
Delavec naj vse spozna! Tako bomo tudi pri nas na sestankih samoupravnih delovnih skupin — kot delnih zborih delavcev — ocenili rezultate
gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi v lanskem letu. Te rezultate bomo tudi primerjali z rezultati drugih, nam sorodnih ozdov in sprejeli ukrepe za prihodnje učinkovitejše gospodarjenje. Postojmo pa ob vprašanju ali naj ukrepe za uspešnejše poslovanje sprejmemo že s planom ali ob zaključnem računu!
Pravočasnejši kot so ukrepi, toliko so lahko uspešnejši.
Če so sprejeti prej, toliko bolje, seveda, če se jih tudi izvaja. Vendar ne škoduje, če jih potegnemo še kdaj na plan, tudi ob sprejemanju poslovnega poročila, zaključnega računa in še kdaj. Imejmo jih pred očmi, dopolnjujmo jih sproti in spremljajmo njihovo uresničevanje!
Naše poslovanje smo sproti dosti podrobno obravnavali že ob periodičnih obračunih — ob četrtletjih, posamezna področja pa tudi pogosteje, mesečno, tedensko in dnevno.
O uspehih in težavah smo, kolikor se je dalo, sproti pisali v Prcdilcu in Informacijah.
Že v prejšnji številki Predilca smo vas delno seznanili z ukrepi za boljše poslovanje, s katerimi je na razširjenem sestanku kolegija seznanil glavni direktor vodilne delavce; v tej številki pa preberite, še pred sestanki za zaključni račun, direktorjevo oceno o poslovanju za lansko leto in o možnostih za naprej, o osebnih dohodkih, odsotnostih z dela, primerjavo poslovanja z nam sorodnimi ozdi, pa tudi druge podatke o poslovanju, ki bodo objavljeni v Informacijah in v poslovnem poročilu, ki ga bodo prejeli vodje SDS, delegati delavskega sveta in sindikalni aktivisti.
M. M.
V tej številki
• Sklic sestankov samoupravnih delovnih skupin.
•	V glasilu slovenskih tekstilcev »Tekstilec« je pred nedavnim izšel zanimiv prispevek o produktivnosti v tekstilni industriji in kako bi temu posvetili več pozornosti. Ker to glasilo dobivamo v omejenem številu, v zadnjem času ga ne prejemajo niti vsi člani našega Društva inženirjev in tehnikov tekstilcev, ga objavljamo v tej številki Predilca.
•	Sprejeli smo dopolnitve pravilnika o varstvu pri delu, v katerem 24 a člen prepoveduje kajenje tudi v menzi in še kje. Več o tem piše Andrej Krhlikar v svojem prispevku »Tudi v menzi je kajenje prepovedano«.
•	Z občnega zbora naših gasilcev, v besedi in sliki.
Preberite tudi ostale prispev-

Iz okoliških naselij, vasi in zaselkov, ki večinoma ležijo v višjih legah, prihaja na delo v našo tovarno veliko število delavcev. V sedanjem času je večini pot olajšana z avtobusnimi prevozi, nekoč pa so nekateri oddaljeni delavci pešačili tudi po več ur. Danes nastopijo težave le pozimi, če zapade več snega, kot ga lahko cestarji hitro očistijo. Tako je bilo tudi letošnjega januarja — zime pa tudi še ni konec. O tem so v tej številki spregovorili delavci — vozači.
Pred obravnavo zaključnega računa 86
V skladu s statutarnimi določili delovne organizacije in sindikalnih organizacij sklicujeva
sestanke samoupravnih delovnih skupin
za obravnavo poročila o gospodarjenju delovne organizacije za preteklo leto in sklepanje o končni razporeditvi čistega dohodka.
Sestanke SDS je potrebno sklicati v času od 23. do vklj. 26. februarja 1987.
Pred obravnavo bodo v Informacijah objavljena še krajša poročila o proizvodnji in prodaji, o finančnem rezultatu ter predlog končne razporeditve čistega dohodka za preteklo leto.
Do obravnave bo izdelano tudi celotno poslovno poročilo o gospodarjenju za preteklo leto, ki ga bodo prejeli delegati delavskega sveta, člani izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata ter vodstva ZK in ZSMS.
Delavski svet bo na seji 27. 2.1987 sprejel zaključni račun za leto 1986 ter obravnaval morebitne pripombe SDS o gospodarjenju ter sprejel oceno uresničevanja smotrov poslovodnih delavcev.
Predsednik sindikalne konference:
Ivan Markelc
Predsednica DS: Vera Bric
Ocena poslovnih dosežkov v letu 1986 in naloge za letos
Težke gospodarske razmere v naši državi se v letu 1986 niso izboljšale, temveč so se še bolj zaostrile. Opredeljeni cilji v resoluciji za stabilnejši položaj gospodarstva v letu 1986 in sprejeti zakonski ukrepi za saniranje težkega gospodarskega položaja se niso uresničili. Se vedno smo priča anormno povečani stopnji inflacije, ki je dosegla indeks nasproti preteklemu letu preko 100, cene vseh vrst proizvodov so se dvigovale iznad vseh okvirov, opredeljenih v resoluciji, zmanjšala se je likvidna sposobnost gospodarstva, zmanjšana je industrijska in družbena produktivnost, zmanjšan je izvoz na konvertibilni trg, povečane vse vrste skupne in splošne porabe, zmanjšana reproduktivna sposobnost gospodarstva, povečane izgube v gospodarstvu, nerealna rast tečaja dinarja nasproti tujim valutam, visoke obrestne mere za najete kredite, in še druga neugodna gibanja so vplivala tudi na naše poslovanje v Predilnici v letu 1986.
S poslovnimi rezultati, predvsem pa z doseženim obsegom proizvodnje, produktivnosti in finančnimi učinki ne moremo biti zadovoljni.
Dosežena proizvodnja:
	1385	1936	IND.
bombažna kandirana preja	5.657 t	3.489 t	95,4
sintetična preja	5.569 t	5.287 t	97,6
česana bombažna preja	946 t	892 t	94.3
SKUPaJ:	7.972 t	7.668 t	96,20
sukana preja	2.809 t	2.591 t	102,40
previta preja	5.939 t	5.668 t	95,40
efektni sukanci	231 t	279 t	120,80
Iz podatkov je razvidno, da smo dosegli proizvodnjo enojne preje, bombažne kardirane in česane ter sintetične za 3,8 % manj kot leto poprej.
Vzrokov za nedoseganje je več:
1.	Izvajanje investicijskih del — montaže in demontaže strojev, urejanje klimatskih naprav, uhodovanje posameznih linij v tehnološko produkcijski proces, priučevanje delavcev na nove stroje je imelo velik vpliv na zmanjšanje proizvodnje.
2.	Tudi povečani bolniški sta-lež, večje število premestitev delavcev na lažje delo, nova mladoletna delovna sila — so tudi vplivali na zastoje v proizvodnji in s tem na zmanjšano proizvodnjo v predpredilnici in predilnici.
3.	V sukalnici, kjer ni bilo toliko vplivov investicijskih del, so bili proizvodni učinki večji, saj smo dosegli proizvodnjo sukane preje za 2,4 % več, efektne preje za 20 % več in previte za 4,6 % več.
Finančni rezultat:
	v milj.din		
	1985	1986	IND.
celotni prihodek	8.146	11.275	158,4
amortizacija	385	764	198,4
porabljena sredstva	6.246	8 255	132,2
dohodek	1.899	3.019	153,-
OD	945	1.921	20^,-
ostanek dohodka	954	1.098	115,-
STROŠKI^ porabljena surovina in material	4.480	5-735	123,-
porabljena energija	184	395	214,70
investicijsko vzdrževanje	205	219	107,90
obresti	533	721	135,30
negativne tečajne razlike	445	106	23, jO
ostali stroški	548	1.073	196,70
Iz finančnega rezultata je razvidno, da smo dosegli zaradi zmanjšane proizvodnje in s tem nižje prodaje na domačem trgu na eni strani, bistveno povečanim nekaterih stroškov kot so: energija, obresti in ostali stroški, ki so rastli znatno hitreje kot celotni prihodek na drugi strani ter spoštovanje resolucij-skih usmeritev pri formiranju cen, katere smo povečali le za 39 %, dosegli dohodek le 3.019.000.000 din, z indeksnim porastom nasproti preteklemu letu 159. V kolikor bi prodajne cene za prejo formirali skladno z gibanjem inflacije, bi bil dohodek znatno večji in bi lahko tako sredstva za izplačilo osebnih dohodkov, kakor tudi akumulacijo znatno povečali.
Naloge v letu 1987
Glede na tako skromen dosežen poslovni rezultat v letu 1986 je potrebno, da v letu 1987 zastavimo vse sile in znanje in se organiziramo tako, da bomo izkoristili kar največ notranjih rezerv, odpravili slabosti, ki so nas spremljale v preteklem letu in realizirali zastavljene planske cilje, v povečani proizvodnji in produktivnosti dela in dosegli znatno boljši poslovni rezultat, z bistveno večjim doseženim dohodkom in temu primerno racionalnejšo razdelitvijo istega na sredstva za OD in akumulacijo.
Vložena sredstva v investicije v preteklih letih morajo v letu 1987 dati prve rezultate v povečani proizvodnji in izboljšani kvaliteti proizvodnje, zato planiramo:
Plan proizvodnje
linija M-ll	1.597	t
linija M-5	1.395	t
linija M-4 OE	1.445t
linija R-3	319	t
linija R-2	585	t
SKUPAJ:	5.3421
Sintetika:
klasična sintetična preja 2.678 t OE	3501
SN	4301
SKUPAJ:	3.4581
sukana preja	2.712	t
efektna preja	380	t
previta preja	6.124	t
Planirani obseg proizvodnje v predilnici 8.800 t in končne proizvodnje 8.700 t pomeni velik porast nasproti doseženi proizvodnji v letu 1986, vendar je le-ta pogojena s 5 % povečano delovno silo v neposredni proizvodnji, prilagojenim asortimanom preje, večji izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, zmanjšanja pretrgov in s tem za preko 6 % povečani produktivnosti dela, tekočem in kvalitetnem vzdrževanju strojev in klimatskih naprav, odgovarjajoči surovini in ne povečani odsotnosti delavcev z dela (bolniška, porodniška in drugo); racionalni organizaciji proizvodnje ter odgovarjajočo tehnološko in delovno disciplino.
Planirani obseg proizvodnje ob že naštetih pogojih je dosegljiv. Dileme o tem, da je plan previsoko postavljen, ni. Zato je potrebno nujno spoznanje vseh, da je planirani obseg realno postavljen, in da je bitka za uresničitev plana bitka vseh — od delavcev v proizvodnji do tistih, ki proizvodnjo vodijo in organizirajo, in vseh ostalih sektorjev, da zagotovijo potrebne pogoje in s tem omogočijo normalno in učinkovito delo vseh v tehnološkem procesu.
Predvsem s povečano proizvodnjo in večjo produktivnostjo lahko računamo na boljši poslovni uspeh in s tem bistveno izboljšamo standard delavcem.
Da bi dosegli zastavljene cilje v finančnem rezultatu, ki ga planiramo:
celotni prihodek	20 milijard
dohodek	7 milijard
OD	4 milijarde
pa moramo vse sile usmeriti v zmanjševanje stroškov, in to predvsem k racionalnejši uporabi osnovnih surovin, zmanjšanju odpadkov, hitrejšem obračanju obratnih sredstev in s tem izboljšanju finančne likvidnosti in zmanjšanju stroškov obresti, spreminjanju strukture proizvodnje z uvajanjem stroškov obresti, spreminjanju strukture proizvodnje z uvajanjem renta-bilnejših vrst prej, varčnem ravnanju z vsemi družbenimi sredstvi ter permanentni in angažirani prisotnosti na domačem in tujem trgu.	. .. .
ulavni direktor Jože Mirtič
Osebni dohodki 1986
V letu 1986 smo za osebne dohodke namenili 1.920.972.832 din, kar je 103 % več kot v predhodnem letu oz. 1.376.305.874 din neto, to pa je 98 % več. Povprečni neto osebni dohodek, ki znaša 111.900 din je večji 97 % (za leto 1985 — 56.796 din). V minulem letu je bilo narejenih 55.067 nadur, kar predstavlja 6 % povečanje v primerjavi s številom opravljenih nadur leta 1985.
Povprečni osebni dohodki za nekatera tipična dela in naloge (upoštevani so vsi podatki) v din:
	1985	1986	Indeks 56/85
predica - skupaj	62.056	119.491	195
brez nadur	59.698	117.055	196
mojster - skupaj	85.864	177.2o2	211
brez nadur	81.558	162.255	199
ključavničar - skupaj	65.881	157.856	2o9
brez nadur	64.451	150.550	2o2
zbiralka cevk - skupaj	57.452	75.545	2ol
brez nadur	57.452	75.545	2ol
knjigovodja OD - skupaj	57.681	115.219	2oo
brez nadur	57.681	115.219	2oo
direktor sektorja - skupaj	115.545	255.508	2o2
brez nadur	115.545	255.508	2o2
najnižji osebni dohodek	57.452	75.545	2ol
najvišji	"	146.142	296.571	2o5
povprečni	56.796	111.900	197
Vzrok za različne indekse rasti osebnih dohodkov, ki so razvidni iz tabele je v različnem številu opravljenih nadur v letošnjem oz. v lanskem letu (vplivajo pa tudi različne vrednosti točk po posameznih izmenah oz. obračunskih enotah, doseganje norme idr.).
Indeksi rasti OD po posameznih obdobjih leta 1986 v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom leta 1985 so:
ob d ob,j e	povprečni OD	indeks
leto 1985	56.796 din	-
januar - marec 1986	8o.825	"	142
jamuar - junij "	88.818 "	156
januar - september "	lo2.256	"	I80
januar - december "	111.900 "	197
Število zaposlenih (izračunano na osnovi možnih in delovnih ur) se ni veliko spremenilo in je bilo takole:
zaposleni		1985	J1986	indeks
- povprečno	stanje	l.o22	l.o36	lol
- na osnovi	del. ur	l.o2o	l.o25	loo
Že pri obravnavi poslovanja za devet mesecev smo ugotavljali, da narašča odsotnost zaradi bolniške, kar lahko vidimo tudi iz naslednjih podatkov (upoštevana je tudi odsotnost zaradi porodniških dopustov):
število ur bolniške	1985	1986	indeks
v breme delovne organizacije	159.121	170.559	122
ostalo	62.19o	84.524	136
skupaj	2ol.5H	254.883	127
Delež vseh bolniških izostankov v skupnih urah znaša 11,26 % (9 % leta 1985 in 8,6 % leta 1984); brez porodniških dopustov znaša delež bolniške 8,29 % (leta 1985 pa 7 %).
A. Povše
$ Na katerem mestu smo med tekstilci? I
S Ob letnem obračunu je prav, da se ozremo tudi naokoli in < ? se primerjamo še z drugimi tekstilnimi tovarnami v Sloveniji. J
>	Za sedaj so nam na voljo le podatki za devet mesecev lanske- 5
1	ga leta.	<
>	Med 84. tekstilnimi tovarnami smo po dohodku na delavca J S na 35. mestu; v bombažni skupini, kamor nas uvrščajo, pa na 5
<	12. (2 359 tisoč din), od 18 tovarn. Na prvem mestu (in drugem <
2	od vseh) je IBI Kranj (6 957 tisoč din), na 18. mestu pa MTT — J S Melje (1 761 tisoč din). Pred nami so še: Svilanit Kamnik, Ide- $
<	ja Kamnik, Tekstina Ajdovščina, Induplati Jarše, Tkalnica < / Vižmarje, Tekstilindus Kranj, Svila, Gorenjska predilnica J i Kranj, Tosama Domžale, Metka Celje, za nami pa: MTT-STP, S
<	Dekorativna Ljubljana, BPT Tržič, TT Prebold, TT Senožeče <
>	in MTT - Melje.	5
5 Po povprečnem osebnem dohodku in skupni porabi smo v < f bombažni skupini na 8. mestu (1 420 tisoč din), 1. mesto — IBI <
>	(2 110 tisoč din), 18. mesto - BPT Tržič (997 tisoč din).	5
S Po povprečnem izplačanem mesečnem osebnem dohodku < r smo na 5. mestu (102 637.— din), 1. — IBI (152 405.— din) in < 5	18. - TT Prebold (71 792.— din).	5
š Več podatkov, in tudi bolj sveže bomo objavili še v Infor- <
<	macijah ali pa jih bodo dobili vodje SDS, in se boste o njih <
$ pogovarjali na svojih sestankih.	M. M.	J
Pregled odsotnosti z dela v lanskem zadnjem četrtletju
Odsotnost z dela prikazujemo ločeno za tri razloge: bolniške, porodniške in redne dopuste, manj pogosti razlogi pa so strnjeni pod ostalo odsotnost. Oddelki so razdeljeni na 33 skupin, tako, da v tem prikazu lažje najdete sebe in sebi najožje sodelavce.
Največ odsotnosti je v tem četrtletju zaradi bolniške, ta pa je tudi največja v primerjavi z ostalimi tremi četrtletji. (7,4 %, 7,8 %, 7,3 % — v četrtem četrtletju pa znaša ta odstotek kar 8,7 %.
Odsotnost zaadi porodniške je nekoliko manjša od 3. četrtletja, ko je znašala 4,7 %, tudi redni dopusti so na drugem mestu — ob koncu leta večina porabi še ostanek dopusta, odsotnost zaradi drugih razlogov pa je v zadnjem trimesečnem obdobju močno narasla — prej: 3 %, 3,2 %, 3,4 %, sedaj pa kar 4,2 %.
Ekonomske enote	Bolniš. v %	Nega,por. v %	liD %	Ostala ods. %	Skupaj odsotnost
čistilnica	6,4	-	7,4	4,2	18,0
mešalnica	-	-	6,7	4,9	11,6
mikalnica	4,5	-	11,6	4,5	20,6
česalnica	13,2	16,3	7,1	3,3	39,9
predpredil	8,2	3,8	10,0	4,6	26,6
predi1. bom.	9,5	7,0	e,?	4,0	27,2
predi1. sin.	8,0	2,3	7,9	4,3	22,5
regen. odpa.	7,9	-	11,1	4,2	23,2
dvojilnica	22,6	4,1	12,1	3,6	42,4
sukalnica	9,2	1,5	e,?	4,6	22,0
suk. ef. suk.	12,0	6,6	6,3	4,3'	29,2
previjalnica	4,4	0,7	9,4	4,6	19,1
prebir. cevk	15,8	19,1	7,9	3,2	46,0
zaboj ama	11,9	-	13,4	5,1	30,4
vlagalnica	11,9	1,5	5,9	4,0	23,3
laboratorij	8,8	1,9	8,6	4,3	23,6
ključ. del.	6,2	-	5,4	2,1	13,7
mizar. del.	16,6	-	15,2	3,5	35,3
elektro del.	2,0	-	7,8	4,8	14,6
zidarska sku.	1,4	-	5,0	4,6	11,0
valjčkarna	2,0	-	4,9	4,7	11,6
zunanji tran.	7,5	-	7,5	4,3	19,3
remon. skup.	9,6	-	4,9	4,3	18,8
čist. kol.	10,1	17,7	6,8	3,4	58,0
kotlarna	-	-	7,1	4,3	11,4
nabavna sluz.	-	-	15,4	4,3	17,7
prodajna slu.	3,2	-	12,9	4,3	20,4
spl. kad. s.	3,7	4,9	11,7	4,1	24,4
fin. sek.	1,4	9,2 •	6,1	4,3	21,0
sek. vzdr.	1,8	-	9,5	4,0	' 15,3
proiz. sek.	0,6	-	4,0	4,8	9,4
obr. dr. pr.	1,8	9,1	11,4	3,9	26,2
poč. dom	-	-	32.1	3.9	56,0
Skupaj	8,7	4,0	7,9	4,2	2^,8
Naši vozači in zimske prometne ovire
Oddaljenim delavcem ni prijetno. Bolj daleč so doma, težje jim je, vendar v sedanjem času dosti lažje kot nekoč. Danes vozijo avtobusi, tudi posebni — tovarniški skoraj v vsako vas in za vsako od treh izmen. Vseeno pa morajo nekateri tudi do najbližjega avtobusnega postajališča pešačiti ali kako drugače priti; so pa tudi taki, po katere avtobus ne pride, ker so iz osamljenih smeri, in mimo njih ne vodi nobena skupna avtobusna zveza.
V našo tovarno se vozi iz bolj oddaljenih krajev 280 delavcev. Imamo organizirane štiri tovarniške avtobusne linije: — ,iz Trbovelj in Zagorja se vozi 88 delavcev, iz Stange, Reka Gozda 40, s Primskovega 71 in iz Gabrovke 52 delavcev. Poleg tega prihaja k nam okrog 24 delavcev iz Vač, od koder nimajo avtobusne povezave za vse izmene (šele od Hotiča dalje), posamezniki se pa vozijo tudi z vlakom — iz Ljubljane.
Vsak si prevoz ali prihod na delo uredi po svoje. Vsi prihajajo točno na delo — razen če...
To je malokdaj, pozimi, ko zapade toliko snega, da ga cestarji ne očistijo pravočasno, ter avtobus in druga vozila sploh ne morejo peljati, če pa peljejo, gre to zelo počasi, ob srečavanjih je treba ustavljati, in zamude so tu.
Tako se nam je zima že v začetku tega leta predstavila s svoje ostrejše plati. Mraz in obilica snega sta ovirala naše vozače že v drugem tednu tega leta. V enem tednu je zapadlo toliko snega, kot ga ni bilo že petintrideset let.
Kako so naši vozači prihajali na delo, ko je bilo toliko snega? So vozili vsi avtobusi? Je bilo dosti zamud?
O tem sem se pogovarjal z delavkami in delavci 1. izmene, ki so delali v tem zasneženem tednu ponoči. Vsi so iz predilnice in predpre-dilnice.
Fani Hribar — stanuje na Šir-manskem hribu in se vozi z avtobusom iz Zavrstnika. Do tja pešači:
»V tednu, ko je zapadlo toliko snega, nekajkrat avtobusa ni bi-
lo.	V torek sem z dela zjutraj pešačila domov, v sredo zvečer ob odhodu na delo, sem čakala na avtobus eno uro, nato sem se vrnila domov, v četrtek in petek sem šla zato, da se mi to ne bi več zgodilo, peš na delo. Kasneje je bilo zopet vse v redu.
Naš avtobus se večkrat pokvari. Tako se je že zgodilo, da nas je pustil pri bencinski črpalki v Litiji in smo zamudili nekaj minut — seveda takrat vratar negoduje«.
Darja Tomc — vozi se iz Dol. Ta avtobus je imel komaj omembe vredne zamude. Ves čas je vozil redno. Sicer pa je to
primestna ali medkrajevna avtobusna linija.
Karli Resnik — iz Raven pri Polšniku:
»Štiri kilometre daleč imam do avtobusne postaje v Renkah. Do tja grem s svojim prevozom, v snežnih razmerah pa peš. Avtobusa iz Zagorja menda dvakrat ni bilo, ker so bili na cesti zameti.«
Alenka Martinčič — iz Lupinice od koder je 3 km do avtobusnega postajališča — Razbure. Tod vozi tovarniški avtobus iz Primskovega:
»Na tej liniji imamo do nas dodaten avtobus, in ta ni imel tolikšnih zamud. Več težav je imel drugi avtobus, ki vozi do Primskovega, kjer je slaba cesta. Vendar tudi mi nismo bili brez zastojev zaradi snega. Enkrat smo čakali, da je šofer nadel verige na kolesa, ker je bila cesta pod snegom poledenela. Zastoji nastanejo tudi zaradi srečevanja z drugimi vozili, ko je cesta zaradi snega ožja. Povem naj še, da je avtobus vedno poln, »nabit do konca«. Če ne bi bilo del proge dveh, bi mnogi ostali zunaj.«
Anton Retar — tudi iz Lupinice. Do avtobusa ima 3 km hoda. Lupinica je raztresena vasica, tako da ima skoraj vsak domačin del poti v svoji skrbi:
»Če bi bili vaščani bolj enotni, bi skupaj kaj naredili, pa se ni dalo. Šedaj sam skrbim za okoli 1 km dolgo pot od svojega doma, do glavne poti. Ta pa je slabo plužena.
Pozimi so težave. Sam, takih pa je tudi še nekaj, težko pridem v takem vremenu, ko ne morem z lastnim prevozom na pot, npr., na gasilske vaje, ki so izven delovnega čdsa. V takih primerih naj bi nas oprostili tega. Sicer nam pa zamude, ki nastanejo zaradi višje sile, opravičijo.«
Ana Doblekar — iz Račiče. Do avtobusa v Štangi ima 2 do 3 km:
»Ko je ves teden snežilo je bilo obupno. V dolino je še šlo, av-
tobus je nekako vozil, nazaj pa dvakrat nismo mogle. Enkrat smo ostale doma ali pa gazile globok sneg iz Reka gozda. V kratkem času je zapadlo veliko novega in težko, težko smo gazi-
li.
S prevozom smo pa zadovoljni. Zjutraj je avtobus sicer prepoln, od Stangarskih poljan so vsi sedeži že zasedeni, popoldan in ponoči je pa bolje. Problematične so pa sobote, razen prve v mesecu, ko avtobus ne vozi in si moramo prevoz zagotoviti sami. V tem snegu in ledu je to težko. Od doma ne morem s svojim avtomobilom, celotna pot pa je dolga nad 12 kilometrov.«
Danica Bregar — iz Raven pri Polšniku:
»Do Renk pešačim 4 do 5 km po gozdu. Kar predstavljajte si kako je gaziti sneg, ki sega do pasu, v strmi breg. Navzdol je lažje. Po nočnem delu sem domov namesto ob sedmih zjutraj prišla šele ob pol devetih. Tako je trajalo 3 do 4 dni, potem so se pa razmere izboljšale.
Tovarniški avtobus je zelo dobrodošel — vendar bi morali, ne toliko zaradi odraslih, ampak zaradi šolarjev, organizirati prevoz do Konjščice. Tam so osnovno šolo (do 4 razreda) ukinili, obljubljali so prevoz s kombijem ali manjšim avtobusom, le da bo cesta ograjena. Vse je že narejeno, le prevoza še ni. Težko je 7
let staremu otroku v temi pešačiti po strmih poteh — s prepadi ob strani. Od doma odhajajo že ob 5 uri zjutraj. Nič jim ni prihranjenega. Danes je teh otrok okrog deset, malo šolo, ta pa je v Konjščici, pa obiskuje 6 malčkov. Morda bi šlo, da bi se šole in delovne organizacije dogovorile za skupno organiziranje prevoza s šolskim kombijem.«
Prometni zastoji bi bili lahko še večji, vlaki so npr. dan ali dva skoraj popolnoma obstali. Avtobusarji so se kar izkazali. Seveda pa bi, če bi govorili z vsakim vozačem, zvedeli še o drugih težavah. Zanimivo bi bilo morda vedeti še to, kako je pri nas urejeno s takoimeno-vanimi prisilnimi zamudami od nekaj minut, kar se večkrat zgodi, pa do celih dni? So ti delavci v teh primerih primorani izrabiti del svojega rednega dopusta? Ali lahko zamujeno doprinesejo, ali pa je drugače urejeno?
Zaenkrat so to vprašanje nekako rešili tako, da delavci niso bili preveč prizadeti, za bodoče pa bo potrebno reševanje takih primerov vnesti v pravilnik o delovnih razmerjih.
M. M.
Ob četrtkih, vsakih štirinajst dni, pripeljejo v našo menzo ribe iz Izole. Kupujemo le ribje filete, katere ocvrte lažje pripravijo za malico. To ribje meso je neoporečno. Nekateri imajo še pomisleke zaradi takšnega mesa, ker so menda pred časom Poljaki k nam izvažali osliče (filete), ki niso bili popolnoma čisti. Te, ki jih jemo v menzi so dobri, brez primesi. Lahko jih brezskrbno jemo. Ribje meso je zdravo!
Odmev na prispevek »O našem transportu« (Predilec, 21—22/86)
Vzdrževanje transportnih sredstev
V	našem glasilu je bil pred kratkim objavljen članek o problematiki v notranjem transportu. Problemi so zelo podrobno opisani, vendar pa so vrstice o vzdrževanju transportnih sredstev napisane zlonamerno in neresnično. Hkrati s pisanjem o problemih v notranjem transportu bi bilo dobro napisati tudi tiste probleme, ki pestijo vzdrževalce transportnih sredstev. Ali pa te probleme vsaj poznati.
V	naši delavnici za vzdrževanje transportnih sredstev opravljamo vsa popravila viličarjev, razen popravila motorjev, ki so še v garanciji, popravila tlačilk in šob, ter zahtevnejše nastavitve, za kar pri nas nimamo orodij. Ta dela za nas izvaja pooblaščeni servis Agrostroj iz Ljubljane. Popravil viličarjev je zelo veliko. Precej viličarjev je namreč že zelo starih, ki pa terjajo večja popravila. Ker pa se s
transportno opremo tudi nepravilno ravna, je tudi precej nepotrebnih popravil (premikanje vagonov s hidravličnimi kleščami, odpiranje vrat na vagonih
itd).
Trditve v omenjenem članku, da se popravila viličarjev izvajajo nestrokovno, so nastale najverjetneje zaradi tega, ker se je v kratkem času ponovno pojavila okvara menjalnika na istem viličarju. Ta okvara pa je bila povzročena zaradi nepravilnega ravnanja z viličarjem, ker je bil menjalnik udarjen. Za to pa najbrž ni kriv vzdrževalec. Prav tako pa ni krivo nestrokovno vzdrževanje viličarjev, če le ti ne vžigajo, ker se zaradi trenutnih preobremenjenosti motorji pregrevajo.
Zaradi veliko dela pri popravilih transportnih sredstev bi bilo dobro, da bi upravljale! viličarjev le te pred popravilom vsaj
grobo očistili. Tako pa se mora vzdrževalec precej časa ukvarjati s čiščenjem, namesto s popravilom. Nasprotno pa se vozniki viličarjev včasih popravil lotijo kar sami. Vse razstavijo, ko pa ugotovijo, da popravilu ne bodo kos, viličar pripeljejo vzdrževalcu. S tem pa povzročajo še več dela.
Dokler pri voznikih viličarjev ne bomo vpeljali osebne zadolžitve za transportna sredstva, tudi ni pričakovati več reda na tem področju. Vozniki pa bi morali biti za dobro ravnanje tudi ustrezno stimulirani.
Prav tako pa se naj izrabljenost določenih delov in naročanje novih rezervnih delov za vzdrževanje opravlja izključno preko vodje mehanične delavnice. Ne pa da te naroča vsak po svoje.
Franc Perme
Produktivnosti več pozornosti
Produktivnost v najširšem smislu je temelj za uspešno in rentabilno poslovanje. Tudi v slovenski tekstilni industriji namenjamo produktivnosti dokajšnjo pozornost, vendar ne povsod enako, kar dokazuje dejstvo, da v spremljanje produktivnosti, ki je organizirana za bombažne predilnice in tkalnice pri Tekstilnem inštitutu v Mariboru in za volnarske predilnice in tkalnice pri Cen-trotekstilu v Beogradu niso vključene vse OZD, ki se ukvarjajo s tovrstno proizvodnjo. O tem je Splošno združenje tekstilne industrije Slovenije na seji Izvršilnega odbora sprejelo stališče, da spremljanje produktivnosti ni zasebna stvar tega ali onega kolektiva, pač pa dolžnost, ker se s tem nenehno preverja njegov položaj, kar spodbuja tekmovanje in prizadevanje za izboljšanje.
Ko bodo v spremljanje produktivnosti vključene vse predvidene organizacije združenega dela, bo tudi bolj jasna in realna slika stanja na področju produktivnosti pri nas. Sedanje ugotovitve niso nič kaj razveseljive. Kažejo celo, da pri nas produktivnost upada. Predica streže manj vretenom leta 1985 kot 1976 (922 v primerjavi s 1070), zmanjšalo se je število snetih kopsov na uro (od 296 na 228) v povprečju se porabi več časa za proizvodnjo 100 kg preje v bazni številki (leta 1975, 19,77 ur, leta 1985 23,12 ur). Podobno je tudi v tkalstvu. Vzrok za navedena dejstva je vsekakor iskati v premajhni družbeni pozornosti problemu produktivnosti, saj se morajo v zadnjih letih organizatorji proizvodnje posvečati obrobnim problemom, ki jih v razvitem svetu ne poznajo, premalo časa pa namenjamo tistim zadevam, ki jih zahteva proizvodnja. Ne nazadnje je
precejšnja krivda za stagnacijo na področju produktivnosti zastoj pri modernizaciji opreme, prepočasni zamenjavi starih in izrabljenih strojev. Pri tem se je treba zavedati, da s samo zamenjavo starega stroja z novim, visokozmogljivim, še ni dosežen cilj visoke produktivnosti. Nasprotno: relativna produktivnost glede na možnosti visokozmogljivega stroja celo lahko upade, če pametno ne izvedemo nekaterih notranjih ukrepov, ki so nujno potrebni za dosego dobrih rezultatov: smotrne nabave ustreznih surovin in materialov, dobro organizirana medfazna kontrola, preventivno odpravljanje napak, neprestana skrb za zniževanje pretrgov v predilnici in tkalnici, organizirano čiščenje in vzdrževanje strojev, skrb za strokovno izobraževanje in informiranost zaposlenih na vseh ravneh, izboljševanje delovnih pogojev, stimulativno nagrajevanje itd. Za dobro delovno razpoloženje pa je treba tudi skrbno usklajevati in spodbujati v pozitivnem mislu delo družbenopolitičnih organizacij združenega dela, ki lahko pripomorejo k boljšemu uspehu pri naporih za dosego ustreznih proizvodnih rezultatov. Sodobni stroji so zelo dragi, zato je potrebno čimbolj izkoristiti vse njihove potenciale: le tako bomo vložena sredstva dobili karseda povrnjena z visoko in rentabilno proizvodnjo.
Za modernizacijo tekstilne industrije so na obzorju boljši časi, saj so predvideni krediti IFC in Svetovne banke. Pred nami je velika odgovornost, da se bomo v investicijskih projektih odločali za najbolj smotrne naložbe, ki bodo najhitreje vračale vložena sredstva. Osnovno vodilo mora biti modernizacija, ki nam bo omogočala visoko produkti-
vno in kakovostno proizvodnjo, le-ta pa konkurenčno prodajo na tujih tržiščih in tudi doma. Zato se moramo v tej fazi izogibati povečevanju kapacitet, zato pa investicije namenjati zamenjavi za stare, izrabljene in nizkoproduktivne naprave. Pri investicijskih projektih naj sodeluje čimširši krog strokovnjakov, ki bodo vsako naložbo čimbolj vsestransko preučili, kajti ob sedanji paleti vsakovrstnih tehnologij je napačna odločitev bistveno večja in tudi dražja.
Ni pa doseganje visoke produktivnosti odvisno samo od naprav same delovne organizacije. Tudi zunanji pogoji lahko stimulirajo napore za boljšo produktivnost ali pa zmanjšujejo njihove učinke. Začne se pri skupnih nabavah surovin. Že stari lastniki tekstilnih tovarn so rekli, da se več zasluži s smotrnim nakupom surovin kot pa z delom. To velja tudi danes. Surovine naj kupujejo strokovnjaki s pomočjo uspešnih finančnikov. Če se to področje odtuji, pride do anomalij, kakršni smo priče sedaj pri nakupu avstralske volne. Prevelika razdrobljenost proizvodnje je vedno večja ovira za vi-sokoproduktivno proizvodnjo. Analize kažejo, da delajo naše predilnice preobširen asortiment prej iz prevelikega števila mešanic. To povzroča mnogo zastojev in slabo kakovost preje zaradi prepogostih menjav, večjega izpada proizvodnje, kakor prista-rih nizkoproduktivnih strojih. S smotrno delitvijo pre-dilskih asortimentov se je že večkrat poskušalo, vendar so rentabilnostni razlogi zaradi prevelikega cenovnega vmešavanja vedno preprečili tovrstna pogajanja. Morda bi bil sedaj ugodnejši čas za ponovne napore v tej smeri. Neprestano menjavanje zunanje-
trgovinskega sistema ni spodbudno za rentabilen izvoz. Za izvoz usposobljene delovne organizacije so trenutno kaznovane s prenizkimi stimulacijami (ali prenizkimi tečaji), kar negativno vpliva na dohodek. Stalno vmešavanje v cenovno politiko bolj podpira povprečne ali podpovprečne proizvajalce. Izjemno produktivni in izjemno kakovostni proizvajalci, ki bi lahko proizvajali drage izdelke v višjem razredu, so označeni za špekulante, ker dajejo na trg predrage proizvode. Morda velja to za monopolitično proizvodnjo. V tekstilu pa vlada takšna konkurenca, da se neupravičeno dragih proizvodov ne proda, zato uvajanje raznih zamrznitev cen samo ovira proizvodni proces in zaradi tovrstnih posegov povzroča še večje proizvodne stroške.
Boljša produktivnost je odvisna tudi od pravične delitve dohodka. Proizvodnja je pri nas preveč obremenjena z različnimi dajatvami (okrog 60 jih je), dostikrat tudi neupravičenimi zaradi nesmotrno in neracionalno organizirane družbene nadgradnje. Pri nas se vse preveč institucij in organov ukvarja z delitvijo, premalo pa z ustvarjalnim delom. Posledica je splošna družbena neučinkovitost, ki negativno vpliva tudi na delitev osebnih dohodkov. Dobri delavci vseh kvalifikacij pri nas zaslužijo premalo, zato bo treba ustvariti družbeno klimo, ki bo preprečevala uravnilovko. Visoka in kakovostna proizvodnja naj bo dobro nagrajena in družbeno priznana. To bo spodbudno vplivalo na tiste, ki stojijo sedaj pri delu bolj ob strani. Naši delavci in organizatorji znajo dobro delati, to so že večkrat dokazali, samo treba jim je dati za dobro delo ustrezno priznanje.	Z. Černe
Tudi v menzi je kajenje prepovedano
V začetku letošnjega leta so bili kadilci »neprijetno presenečeni«, ko so najprej prebrali v Informacijah, potem pa jih je še na kraju samem upravnik opozoril na prepoved kajenja v obratu družbene prehrane. Pravo presenečenje pa to seveda ni bilo, saj je bil pravilnik o varstvu pri delu, v katerem je ta prepoved napisana (24 a člen), predpisan čas v javni obravnavi.
Torej, zakaj je kajenje prepovedano tudi v menzi, če se pa ne sme kaditi niti v proizvodnih prostorih, skladiščih, na dvorišču (nevarnost za požar)?
Predvsem kajenje ni osebna stvar vsakega posameznika. Cigaretni dim pri kajenju moti in škodljivo deluje na zdravje, ne samo kadilčevo, pač pa tudi na zdravje drugih v njegovi bližini. In vsaj pri jedi naj bodo nekadilci brez blagoslova tobačnega dima. In še nekaj. Ravno danes sem v Delu prebral (sobotna priloga, 7. 2.), da so v ZDA ugotovili, da stane kadilec podjetje približno 4500 dolarjev na leto več kot nekadilec. Po njihovih izračunih stane v ZDA kajenje državo približno 65 milijard dolarjev na leto (3-kratna vsota jugoslovanskega dolga tujini!), predvsem zaradi povečanih zdravstvenih stroškov, prezgodnjih smrti ter izostajanja z dela. V istem sestavku piše, da v Avstraliji že objavljajo razpise za delovna mesta, kjer navajajo, da imajo prednost nekadilci. Na Finskem pripravljajo generalno prepoved kajenja na vseh delovnih mestih, razen v posebej določenih prostorih, itn.
Vidimo, da so drugod še bolj dosledni pri »omejevanju pravic« kadilcev, kot pri nas. Vsekakor kadilci veliko stanejo podjetje in družbo v celoti. Pa tudi nekadilci imajo pravico do obrambe.
Naj na koncu dodam še nekaj iz 24 a člena pravilnika. Razen v obratu družbene prehrane je kajenje prepovedano tudi na vseh sestankih v delovni organizaciji. Tudi v pisarnah in ostalih prostorih, kjer so skupaj nekadilci in kadilci, imajo nekadilci pravico zahtevati, da se ne kadi v tem prostoru.
Andrej Krhlikar
Občni zbor naših gasilcev
Člani Industrijskega gasilskega društva so se zad njega januarja zbrali, da bi pregledali in ocenili delo vanje društva v preteklem letu.
Splošna ocena je bila, da je bila aktivnost velika, upravni odbor se je zbral na 14. sejah, društvo je praznovalo 30-letnico organiziranega delovanja, število članov se je povečalo za 53. Ob tem pa je seveda zaskrbljujoče izredno veliko število začetnih požarov — kar 56 jih je bilo. Te smo sicer pogasili sami in niso povzročili velike požarne škode, vendar tolikšno število presega neke normalne meje.
V razpravi so člani opozorili predvsem na to, da je obremenitev strojev (in ljudi) velika, čiščenje pa je pomanjkljivo — tudi zaradi pomanjkanja delavcev. Res je, da so v nekaterih oddelkih nameščene javljalne naprave, toda to ni dovolj — treba je odstranjevati vzroke, ki pogojujejo požar. Poudarjeno je bilo tudi, da je treba nameniti izobraževanju delavcev iz požarne varnosti še več pozornosti, tako na gasilskih vajah kot tudi pri drugih oblikah izobraževanja.
Zanimiva je bila tudi razprava poveljnika Industrijskega gasilskega društva Gorenjske predilnice iz Škofje Loke. V primerjavi z nami imajo dosti manj začetnih požarov — le 16, pohvalijo se lahko z veliko boljšo tehnično opremljenostjo, med drugim imajo tudi kombiniran gasilski avtomobil.
Nadalje so bile podeljene značke za 10, 20 in 30-letno delovanje v društvu, posebno priznanje pa je za dolgoletno sodelovanje v organih društva in pri gašenju požarov prejel Nace Senica.
Prisotni so sprejeli tudi plan delovanja za naslednje leto. Bistvene točke: dvig požarnovar-
Predsednik našega IGD Vojko Bizjak bere svoje poročilo
nostne kulture, izobraževanje iz požarne varnosti, udeležba na tekmovanjih, organizacija strokovne ekskurzije za UO in poveljstvo, udeležba na tečaju za strojnike, dokončno opremljanje gasilskega avtomobila. Vse skupaj je ovrednoteno 460.000 din.
Tako poročila kot razprave so prispevale k vsebinsko bogatemu in zanimivemu poteku občnega zbora. Škoda le, da se je od vodilnih delavcev zbora udeležil le direktor kadrovsko-splošnega sektorja.
A. Krhlikar
Foto: M. Šušteršič
Nace Senica prejema posebno priznanje za dolgoletno sodelovanje v organih društva in pri gašenju požarov
/Slovenska tekstilna industrija je poslovala nad povprečjem
Ljubljana — (Tanjug — et/dop.). Lanskoletni rezultati slovenske tekstilne industrije so bili nad povprečjem. Med prvimi stotimi najuspešnejšimi delavnimi organizacijami je bilo dvajset tekstilnih. Devetmesečna analiza poslovanja kaže, da so se ekonomičnost, rentabilnost in akumulativnost tekstilne industrije povečali, . medtem ko so bili osebni dohodki za 16 odstotkov X pod republiškim povprečjem.
Del udeležencev gasilskega občnega zbora
Stroški izdajanja Litijskega Predilca
Lani je izšlo 24 številk Predilca v skupni nakladi 41100 izvodov na povprečno osmih straneh.
Stroški izdajanja so bili naslednji:
stroški tiskanja	7 726 204,— din	94,4 %
neto honorarji	400 999,- din	4,9 %
prispevki za honorarje	54 695,- din	0,7 %
skupaj	8 181 898,— din	100 %
V tem, jubilejnem letu smo septembra izdali praznično, barvno številko Predilca, ki je bila zaradi tega 950 000 din dražja. To smo tudi planirali, vendar bo primerjava s prejšnjim letom realnejša, če tega ne upoštevamo, saj prej, niti v bližnji prihodnosti ne bomo tiskali v štiribarvnem tisku.
Tako bi lanski stroški izdajanja znašali 7 231 898,— din, predlanski pa so 3 532 181 din. Torej so se le-ti povečali za 104 %. Če pa
primerjamo povprečno ceno posamezne strani glasila, lani je bilo teh 14 več kot predlanskim, dobimo še realnejšo primerjavo, po kateri pa povečanje stroškov znaša 89 %. (Predlanskim je bila povprečna cena posamezne strani 20 069.— din, lani pa 38 062.— din. 1)
Cena za posamezni izvod v letu 1986
Brez upoštevanja višje cene zaradi 4-barvnega tiska		
Cena tiskanja	187,—	165,—
Neto honorarji	10,-	10,-
Prispevki	L-	1,—
Skupaj	198,-	176,—
Račune tiskanja smo plačevali tudi z menicami, ker nam je primanjkovalo gotovinskih sredstev in so s tem nastali še dodatni stroški — kreditne obresti, ki znašajo 377 724.— din, kar predstavlja 4,6 % vseh stroškov izdajanja Predilca. Že lani smo ugotovili, da so v letu 1985 dosegli stroški izdajanja Predilca najvišjo rast, čemur je vzrok visoka inflacija in so tako porastli tudi drugi stroški. Tudi v letu 1986 se povečanje stroškov giblje v okviru inflacije.
Kako so naraščali stroški izdajanja Predilca od leta 1977 v primerjavi z rastjo celotnega dohodka in porabljenih sredstev brez amortizacije, naše delovne organizacije?
Predilec	Porabljena Celotni dohodek
___________________sredstva________
Leto	INDEKSI
1977 = 100 verižni 1977 = 100 verižni 1977 = 100 verižni
1977	100	163
1978	116	115
1979	118	102
1980	182	154
1981	284	156
1982	364	127
1983	481	105
1984	626	164
1985	1063	188
1986	2519	189
100	101	100	108
112	112	109	109
117	105	121	111
182	129	160	130
254	168	260	163
305	120	326	126
558	183	543	166
1000	179	997	184
1975	197	1843	185
Zimovanje tabornikov odreda »Srebrni pajki«
Taborniki pred osnovno šolo na Dolah.
Prvi teden letošnjih zimskih počitnic so litijski taborniki odreda Srebrni pajki zimovali skupaj s tretjimi razredi osnovne šole. To je bilo že drugo zimovanje litijskih tabornikov na Dolah pri Litiji. Imeli so zelo pester in razgiban program, ki je obsegal preživetje v naravi z izdelavo bivakov v snežnih razmerah. Tako so prikazali tudi izdelavo igluja. Ostali čas pa so posvetili predvsem igram na snegu in smučanju.
Učenci tretjih razredov OS Litija pa so pod vodstvom tovarišice in tovarišev praktično osvajali osnove smučanja. Vseh udeležencev zimovanja je bilo 75, od tega skoraj polovica tabornikov.
Pohvaliti želijo marljivo kuharico in njeno pomočnico, veseli in zadovoljni pa so bili tudi z lepim sprejemom občanov Dol in si želijo skorajšnjega snidenja.
(Tekst in foto B. Bizjak)
Učenci tretjih razredov s svojimi vaditelji.
Vpišite se v knjigo gostov vsi, ki letujete na Veliki planini
Na ponovno zahtevo sekretariata za notranje zadeve občine Kamnik prosimo vse delavce Predilnice Litija, ki letujejo na Veliki planini, da vpišejo v knjigo gostov vse goste koče (tudi otroke).
Knjiga gostov na Veliki planini, ki je overjena pri sekretariatu za notranje
zadeve občine Kamnik, se bo primerjala s knjigo, ki jo vodimo v naši delovni organizaciji.
Vsakega ugotovljenega neprijavljenega gosta bodo kaznovali.
Referentka za družbeni standard:
Helena Hiršel
Društvo invalidov Litija vabi
vse člane društva in ostale invalide, da se udeleže občnega zbora društva, ki bo v PETEK, 27.2.1987 ob 16. uri v posebni sobi restavracije Kegljiščev v Litiji.
Po končanem uradnem delu vabimo vse, da se udeleže družabnega srečanja
Prišli — odšli v decembru in januarju
Prišli:
9. 12. 1986 Jožica MLINARIC, Cesta zasavskega bataljona 12, Litija, predilnica rezerva;
9. 12. 1986 Vesna BOKAL, Po-noviče 11, sukalnica rezerva;
15. 12. 1986 Darko ŽIBERT, Vače 31, transport;
15. 12. 1986 Marjan JANČAR, Trg na Stavbah 11, Litija, splošno vzdrževanje;
15. 12. 1986 Jože Kuhel, Obla gorica 3, Primskovo, sukalnica rezerva;
15. 12. 1986 Irena PODLOGAR, Gubčeva 7, Litija, predilnica rezerva;
15. 12. 1986 Vida FAJDIGA, Sobrače 2, Primskovo, sukalnica rezerva;
17.	12. 1986 Jože PREDLO-GAR, Gobnik 40, Gabrovka, predilnica rezerva;
18.	12. 1986 Albert KOKALJ, Zagorica 6, Predilnica rezerva;
Odšli:
Izjava delavca, da ne želi več delati:
24. 11. 1986 Iztok STRMLJAN, Prvomajska 2, Litija, transport;
Pismeni sporazum:
14. 12. 1986 Helena ČEPON, Praprošče 3, Litija, sukalnica 2. izmena;
Odhod v JLA:
18.	12. 1986 Milan ŠIVAVEC, Cesta komandanta Staneta 7, Litija, transport;
18. 12. 1986 Andrej GRČAR, Moravče 4, Gabrovka, predilnica sintetike 1. izmena;
Izključitev:
30. 9. 1986 Branko MANDlC, Valvazorjev trg 11, Litija, predilnica rezerva;
Prekinitev delovnega razmerja za določen čas:
12.	12. 1986 Vesna BOKAL, Po-noviče 11, Sukalnica rezerva;
PRIŠLI - ODŠLI januarja 1987 Prišli
12. 1. 1987 Sonja ZAJC, Ul. solidarnosti 3, Litija, sukalnica rezerva;
12. 1. 1987 Mitja KRALJ, Bevkova 34, Litija, predilnica rezerva;
12. 1. 1987 Anton RETAR, Lupinica 11, Šmartno, predilnica rezerva;
12.1.	1987 Janez BERDAJS, Javorje 19, Šmartno, meščanica 2. izmena;
12. 1. 1987 Marko RIBARIČ, Cesta komandanta Staneta 16, Litija, predilnica rezerva;
19.	1. 1987 Herman BIZJAK, Klenik n. h. Vače, predilnica rezerva;
21.1.	1987 Darja VAVTAR, Mi-helca 6, Primskovo, predpredil-nica 1. izmena;
26. 1. 1987 Franc BUČAR, Reka Gozd 4, sukalnica rezerva;
Odšli:
Izjava delavca, da ne želi več delati
12. 1. 1987 Franc PERC, Trg na Stavbah 2, Litija, predilnica bombaža 2. izmena;
Odhod v JLA
16. 1. 1987 Bogdan MIGLIČ,
Prvomajska 2, Litija, sukalnica rezerva;
Potek delovnega razmerja za določen čas
31. 1. 1987 Andrej Poglajen, Grbinska cesta 68, Litija, pripravnik;
V delovni organizaciji je bilo na dan 31. 1. 1987 zaposlenih 1048 delavcev. Od tega 663 žensk in 385 moških.
Od skupnega števila zaposlenih je 70 mladoletnih oseb.
J. Zupančič
Poškodbe v decembru in
januarju
Ko se je klimar Ivan Žibert vzpenjal v odvodni kanal klimatske naprave, da bi ga očistil, mu je spodrsnilo in je padel na tla in si zlomil dve rebri.
Jože Šinkovec se je z motorjem peljal na tovarniški avtobus. Na poledeneli cesti ga je zaneslo, padel je ter se poškodoval.
V januarju smo imeli le dve poškodbi na poti na delo in z dela, kar je malo, če pomislimo na nemogoče vremenske razmere.
Poškodb na delu ni bilo.
Na poti z dela je Amaliji Bitenc na poledenelem cestišču spodrsnilo in je padla ter si poškodovala golen desne noge.
Tomažu Kastelicu je ob prihodu na delo spodrsnilo na poledeneli stopnici in je padel. Pri padcu si je poškodoval koleno desne noge.
V prihodnji številki več o poškodbah v lanskem letu.
Andrej Krhlikar
Izid žrebanja nagradne križanke
1.	Berta Benegalija
2.	Aleš Jerant
3.	Jure Mešič
700,- din 450,— din 300,- din
PP/3
P/rez.
C. K. S. 1
'N
J
Naše smučišče v Kotu
Kot je majhen zaselek, dober kilometer zahodno od Vin-tarjevca, obkrožen s hribi. Tam so naši prizadevni športni zanesenjaki našli najprimernejši prostor — teren za smučišče. Že nekaj let so tja postavljali malo prenosno vlečnico, vedno pa razmišljali o večji napravi za vleko smučarjev.
Kot že veste smo lani tudi kupili vlečnico »Uniorček«, in 20. januarja letos, ob 15.30. uri, se je prvič zavrtela. Od takrat dalje obratuje vsak za smuko primeren dan, od 10. do 17. ure, za vse predilniške delavce in njihovo potomstvo brezplačno.
Več o tem je pAvedal Janez Hauptman, predsednik ko-
misije za šport in rekreacijo.
»Za nakup vlečnice smo se odločili že leta 1985 in jo lani tudi nabavili. Med našimi delavci je toliko smučarskih navdušencev, da mala vlečnica, ki smo jo izdelali v naši delavnici ni več zadostovala. Lansko leto smo pripravljali teren, posekati je bilo treba nekaj dreves, opraviti nekaj zemeljskih del in za vse to dobiti tudi soglasje lastnikov tega zemljišča. Napeljati je 'bilo potrebno tudi 300 m električnega kabla.«
Kdo je vse poprijel za delo?
»Poleg naročenih del, takih, ki jih sami ne bi zmogli ali smeli narediti (npr.: električna napeljava) je na tem terenu opravilo okrog dvajset naših delavcev skoraj 300 delovnih ur. Vse delo pa še ni končano. Sedaj poteka vlečnica po travniku in lahko potegne smučarje do 200 m daleč. Vlečnico je potrebno spomladi odstraniti, da je mogoča košnja travnika. Če pa bi vse skupaj
prestavili v gozd in uredili teren bi bila njena dolžina (250 m) v celoti izkoriščena, smučišče pa bi postalo širše.«
Kako pa je poskrbljeno za varnost smučarjev?
»Osem naših delavcev je opravilo kratek tečaj za varnost ob vlečnici in sedaj izmenično dežurajo, zaenkrat še ljubiteljsko. Več zadev bo potrebno do prihodnjega leta še urediti — letos si nabiramo izkušnje — med drugim tudi nagrajevanje dežurnih žičničarjev, morebitno uvedbo vozovnic tudi za naše delavce — gre seveda za simbolični prispevek itn. Zmogljivost vlečnice je do 400 ljudi na uro, sedaj pa se smuča vsak dan nekako od 30 do 50 ljudi. Idealno, nobene gneče.«
Res je — lepo je v Kotu na našem smučišču, kadar je prava zima. To pa letos je. Pridite na smučanje še drugi.
Vlečnica Uniorček potegne 400 ljudi na uro, zaenkrat 200 m daleč.
0 0
Hinko Celestina uživa ob vlečnici
Iz Litije do smučišča je osem kilometrov tako, da tja večina prihaja z avtomobili. Parkirišče je zaenkrat dovolj veliko, če bo treba, se ga da tudi povečati
Napis pred smučiščem »Krnica« je za nečlane naše tovarne neprijeten, še zlasti zato, ker v bližini Litije ni druge smučarske naprave. Morali bi razmisliti, kako bi omogočili smučanje tudi drugim (dnevne karte ?), vendar v omejenem številu, da na smučišču ne bi bilo prevelike gneče.
To je Ludvik. On vedno tako dol pride.
Izvedli so že tudi tekmovanje v veleslalomu. Udeležilo se ga je 16 članov, od katerih je bil naj hitrejši Marko Škulj — vzdrževanje; od treh žensk se je najbolj izkazala Joža Ilar, takoj za njo pa Magda Verbajs; tekmovali pa so tudi otroci naših delavcev, od katerih pa je bil najhitrejši Mito Kos. Tekmovanje bodo še organizirali, seveda, če bo vreme za smučanje tako ugodno kot do sedaj.	M. M.
Litijski Predilec izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek.
Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof.
Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona: (061)881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov.