I N F O R M A TOR GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE JN RAZVOJ, INTERNA BANKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ELEKTROKOVINARSKA OPREMA, NARAVNO ZDRAVILIŠČE,DSSS SOZD [gorenje Men/e, H. junij 1989 Leto mi. Številka 22 ^aš/ dosežki na rast YU ’89 ujet°šnji razstavi inovacij in 'lahnih izboljšav RAST YU J, na Reki so bili Gorenjevi ^novejši dosežki v središču L.f0rn°sf/ tako strokovnjakov ' Potrošnikov. Sn.^0 pomembna priz-n)a strokovne žirije in zani-kov16 0b'skovalcev in potrošni- ^orenjev pralni stroj 1037 iz dru-° s 1000 vrtljaji v minuti, z ^ajenii valnim [aniem m eko sistemom, varče-programom, programi- lor 6rn za^e,ka pranja, regula-Sr*®rT1 doziranja pralnega alarStVa’ neriavno kadjo, agua Za 'jpom in zvočnim opozorilom rnar!Ln6,LPrania ,teL Za 10 kg ''jso tezo, je strokovna žirija lil 5lla z najvišjo oceno in dode-sok 3,0 Plaketo Rast Yu '89. Vi-pr oceni in srebrni plaketi sta Žar!6' t0Pl0tni izmenjevalnik v torh °Valn' aknnji in toplotna j6Viha’ Prav tako dosežka Gorenja n-razvojnikov inovacij Goren-tis ?osP°dinjski aparati. Po-fg.^Ono priznanje sistemu Go-gJe i® prispevalo tudi Gorenje r, ' ki je za usmernik v preklop-'tiod rez'mu dela s komandnim tilom, prejelo srebrno plake- porenjevim izdelkom je veljala eona pozornost številnih obiskovalcev razstave in potrošnikov, saj so, po besedah Bojana Zorka, nenehno spraševali o možnostih nakupa razstavljenih izdelkov. Obiskovalci z Madžarske so se, denimo, zanimali za poslovno-tehnično sodelovanje z Gorenjem, udeleženci posvetovanja o inovacijah pa so potrdili, da je Gorenje v marsičem s tega področja daleč pred drugimi. Dušanka Založnik Prejemnik Zlate plakete Rast Yu ’89 - pralni stroj Gorenje 1037 Najboljši jugoslovanski košarkarji so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo barvnih televizijskih sprejemnikov, 217 cm visoki Stojan Vrankovič pa je takole pomagal pri pakiranju televizorja v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. Med nami so bili košarkarji Sredi priprav na evropsko prvenstvo, ki se bo v kratkem pričelo v Zagrebu, so člani moške košarkarske reprezentance Jugoslavije obiskali Gorenje, ki je letos aprila prevzelo pokroviteljstvo nad vsemi jugoslovanskimi košarkarskimi reprezentancami. Košarkarji so si minuli četrtek, 8. junija 1989, ogledali proizvodnjo zamrzo- valnih omar, televizorjev in pralnih strojev. Sprejel jih je tudi predsednik poslovodnega odbora Gorenja Herman Rigelnik, ki je ob tej priložnosti ponovno poudaril pomen športa kot najboljšega ambasadorja miru in razumevanja med narodi. Tudi v športu tako kot pri delu, so pomembni znanje, vztrajnost in dobri medsebojni odnosi. Trener reprezentance Dušan Ivkovič se je v imenu košarkarjev in strokovnega štaba zahvalil za gostoljubje, ki so ga bili deležni na pripravah v Šaleški dolini. H. J. bdelek poznati — lažje prodati D Pospešeno in učinkovito Sekt 0 Gorenjevih izdelkov je jiw'°r tržnih priprav v Goren- V8hje>mmerCe zaoe, 'zobmže- ^e prodajnih delavcev trgo &vem ^totovn/b organizacij. skuPinam poslovodij iz dsr i ^erx 50 v petek in pone-1% ■ 9- in 12. junija 1989, stro- Vniaki Gorenja Srečko Pirih, Van Meh in Dani Knez predsta- vili i Se. tohnična in funkcionalne po-l)r .n°sti in prednosti Gorenjevih djl n'h in pomivalnih strojev, hla-L^amrzovalnih aparatov, dlnikov, malih gospodinjskih ^atov in televizorjev, jih infor- iranost prodajalca o izdel- kih, ki jih ponuja kupcu, nepogrešljiva za kakovostno ponudbo in učinkovitejšo prodajo bodo v sektorju tržnih priprav nadaljevali s posrednim in bolj poglobljenim 'izobraževanjem prodajnih delavcev trgovinskih organizacij. Že ta teden bodo z Brodomerkurjem iz Splita v dvorani na Gripah razstavili Gorenjeve izdelke in hkrati izvedli seminar za prodajne delavce Brodomerkurja. Dušanka Založnik Prodajalci sozda Merx so si s posebnim zanimanjem ogledali proizvodnjo v Gorenju Elektronika Široka potrošnja. Veliko naročil — zagotovljen zaslužek Če se v sedanjih oteženih pogojih poslovanja ponudi možnost večjega izvoza, se velja potruditi in narediti skoraj nemogoče. Tako so pred mesecem dni menili tudi v tozdu Pohištvo Gorenja Notranja oprema. V manj kot dveh mesecih bodo tako za nemškega kupca izdelali 10.000 vrat za kuhinje G 175 in G 176. Ves čas imajo dovolj naročil za svoje izdelke tudi na domačem trgu, zato so se odločili za začasno nadurno delo v proizvodnji, maja in junija pa imajo delovne tudi vse sobote. Takšna odločitev je bila sprejeta zato, ker za tako povečano proizvodnjo nimajo dovolj delavcev. Do konca leta pa si obetajo še nadaljnji izvoz 45.000 vrat, ki jih bodo, prav tako kot sedanje, v Nemčiji prodali preko Gorenja v Munchenu. D.R. Zavest in denar v smeteh?! Pri proizvodnji velikih gospodinjskih aparatov dnevno opravijo 10.225 proizvodnih operacij in vgraditev sestavnih delov. Pred leti so v procesu dnevne proizvodnje "naredili” 4 odstotke izmeta, sedaj je ta odstotek bistveno manjši. Poprečno znaša le 1 do 1,2 odstotka, kar pomeni doseganje svetovne ravni gospodarnosti. Kljub temu še tako nizek odstotek izmeta v obsežni proizvodnji, kot je proizvodnja velikih gospodinjskih aparatov, pomeni milijarde. Zaradi nenehne rasti cen proizvodnih materialov omenjene milijarde lahko le rastejo. Zato vsaka malomarnost in razmetavanje proizvodnega materiala zasluži grajo, saj opozarja na pomanjkaje zavesti in odgovornosti, ki se izražata v denarju. Treba je torej odkrito opozoriti na primer iz tozda Kompresorji Črnomelj, s katerim nas je seznanil Branko Polimac, vodja končne kontrole. ”V tozdu Kompresorji Črnomelj konča vsakodnevno mnogo drobnih (dobrih, brezhibnih) sestavnih delov na tleh oziroma v smeteh. Večkratna opozorila niso prinesla ustreznih rezultatov”. Branko je priložil še popis 19 različnih sestavnih delov, polovica pa je iz uvoza, ki jih je ob sprehodu po predmontaži pobral s tal in poudarja, da bo tam izobesil seznam s cenami, kot opomin in opozorilo vsem, kam gresta za- vest in denar. Čeprav primerjava med proizvodnim izmetom in malomarnim ravnanjem s proizvodnim materialom ni najbolj ustrezna, nas vendar opozarja, koliko nas lahko stane "množična ali ponavljajoča se malomarnost”, kajti v obeh primerih smo na izgubi vsi. Zato morata kritično razmišljanje in skrb za gospodarnejši odnos do sestavnih proizvodnih materialov, ne glede ali so drobni ali ne, postati lastnost vseh nas. V teh časih, ko nihče, tudi bogati svet ne, ne razmetava svoj denar, si tega mi ne moremo dovoliti. Še zato ne, ker razmetavanje proizvodnega materiala narekuje dodatna opravila v oskrbi, predvsem pa moti načrtovano tekočo oskrbo ter zavira prehod na realne, dejanske potrebe oskrbe in s tem racionalno obvladovanje zalog proizvodnih materialov. Vse to pomeni denar! Našo zavest, torej, čimprej usmerimo v skrbno ravnanje slehernega sestavnega dela v dragocene izdelke in s tem dokažimo, da je bila malomarnost v tozdu Kompresorji trenutna slabost. Samo z izboljšanim celotnim odnosom do dela, proizvodnega materiala in vseh dobrin, iz katerih ustvarjamo novo vrednost, bomo lažje dosegli zastavljene zahtevne cilje - biti kakovostni, uspešni in spoštovanja vredni svetovni proizvajalci — bogati ljudje. Dušanka Založnik V hribih se dela dan Srečno je mesto, ki ima svojo goro in srečni so ljudje, ki znajo poiskati pot nanjo, kajti poiskati pot na goro, pomeni najti naravo in v njej človeka, tovariša. V Gorenju Servis so minulo soboto pripravili izlet, na katerega so povabili še učence osnovne šole Bratov Mravljakov. Tako je bil to pravi družinski izlet, poln # otroškega smeha in razigranosti, ko noga le redko zastane in sapa zlepa ne poide. Kako je že rekla prvošolka Karmen svojemu vrstniku, da njegova rumena kapa z napisom Gorenje Servis pomeni, da bo tudi on kmalu postal član Gorenja. Torej takšen izlet na Urško lahko trdneje poveže ne samo delavce Gorenja Servis medseboj, ampak tudi nas z njimi. V Gorenju Servis vedo kaj in kako, zato so izlet skrbno pripravili. Kdo vse je bedel nad nami, Maks, Milan, Andrej, Mira, ne vemo, a pripravljeno je bilo vse. Avtobus, ki nas je odpeljal do Koče na Naravskih ledinah, odprta vrata televizijskega pretvornika, ključ cerkvice na Uršlji gori, kombi, ki je prepeljal najbolj utrujene od Križana do Slemena, golaž za lačne, sok za žejne in spet avtobusa, ki sta nas odpeljala domov. Morda pa to, da je direktor med prvimi prišel na cilj ni naključje, ampak v Gorenju Servis prej pravilo. Kajti če veš, kam, na katero goro te vodi pot in zakaj, je korak odločnejši in volja trdnejša. Visoko v gorah, ko ti ničesar ne zastira pogleda v dolino, se tega najbolj zaveš. o G Inovator meseca Šesti letošnji Inovator meseca v Gorenju Elektronika Široka potrošnja je Vinko Hudover- nik. Prejšnji mesec je narnr* prijavil kar pet inovativni" predlogov, doslej pa ima P"' javljenih že 9 inovacij. Dva predloga sta že osvojena £ realizirana. Oba sta bila okara* terizirana kot koristna predlog3 Vinko Hudovernik je Pre^a?j! nov način lotanja mase na o3 jinskem sprejemnem delu v tel vizijskem sprejemniku. Predlagal pa je tudi zaščito * virjev za spajkanje s termicn odpornim lepilnim trakom, da s spajka in fluks ne oprijemlp® okvirjev. Tako zdaj ni več z3 mudnega čiščenja okvirjev, oi®' lica spajkalnega stroja je čisP ša, obiskovalci pa dobijo v pro'z' vodni dvorani občutek še vec) urejenosti. Vinko Hudovernik Bolniški izostanki v maju 1989 Delovna organizacija, tozd, dsss Poprečno štev. zaposlenih Bolniška do in nad 30 dni štev. delavcev ■S I <8 *' Ir 11 Gorenje Gospodinjski aparati 5.456 434 7^, Štedilniki 862 85 9>^ Pralno-pomivalna tehnika 904 84 8^ Zamrzovalna in hladilna tehnika 1.528 135 EU^. Galvana 243 19 7^ Kondenzatorji 290 28 9^ Kompresorji 176 6 3^ Vzdrževanje 382 19 5^ Gostinska enota 109 6 dsss 959 52 54^ Gorenje Notranja oprema 612 37 54^ Pohištvo 282 17 5^ Gradbeni elementi 238 17 64^. dsss 92 3 3^ Gorenje Procesna oprema 572 18 2^ Gorenje Eko 597 34 5,6^ Gorenje Elektronika Široka potrošnja 436 25 5J^ Gorenje Mali gospodinjski aprati 477 20 4^ Gorenje Commerce 1.032 53 Gorenje Servis 1.532 Gorenje Raziskave in razvoj 72 4 Gorenje Interna banka 72 2 3,38/ Gorenje Naravno zdravilišče 109 6 5,8^ Gorenje dsss sozd 96 3 ^ X X X X \____________________________________2s______X_______X-------X_ Srečanje na delovnem mestu Rudi Plešnik "Nobene hvale ne želim”, seje branil našega pogovora Rudi Plešnik, vodja projekta razvoja opreme za avtomatizacijo In uvajanje sodobne opreme v tehnološke procese v delovni organizaciji Gorenje Raziskave in razvoj. * najlepšimi željami tl ^ sl??j® Naravno zdravilišče d sss sozd + 0,60 vi;:;: - 1,05 ' tanjšanje % bolniških izostankov + povečanje % bolniških izostankov % + agj + 0,55 + 0,02 + 1,15 + 0,38 + 1,50 M + °-41 + 1,10 tehnološki nivo brez vmesne stopnje enostavnejše avtomatizacije. Nadalje je pomembna celovitost obravnavane proizvodnje, torej od konstrukcije proizvoda, do tehnoloških operacij in pretoka materiala. Omenja, tudi ekonomičnost in nazadnje identifikacijo vodstva delovne organizacije s projektom avtomatizacije. V razvoju avtomatizirane proizvodnje ima pomembno mesto tudi montaža. V kritični analizi je Rudi Plešnik ugotovil, daje treba zmanjšati število sestavnih delov, da več delov integrirajo, da dobijo kar najenostavnejše oblike zaradi lažjega preoblikovanja, transporta, enostavnosti delov za sestavljanje in podobno. Mimogrede je omenil, da je pot do enostavnosti težka; kot po pravilu so vse prve rešitve dokaj komplicirane. Z dolgoletnimi in bogatimi izkušnjami je Rudi Plešnik pred letom in pol začel sodelovati pri tehnološki posodobitvi proizvodnje v delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati. Njegovo delovno mesto je v tem delovnem okolju, blizu informacij, v središču dogajanja. "Čutim osebno zadovoljstvo nad projektom novih montažnih linij v tej delovni organizaciji. Delam v kolektivu, ki pravilno in postopno pristopa k avtomatizaciji proizvodnje”, je poudaril Rudi Plešnik in opisal tudi prednosti tega projekta, ki v novi tehnologiji montaže uvaja paletni sistem na osnovi integriranih delovnih mest. Kot inženir strojništva namenja Rudi Plešnik veliko časa funkcionalnemu izobraževanju; danes tehnika zahteva celega človeka, usposabljati se moraš nepretrgoma. Brez računalnika je delo nemogoče, prav tako je pomemben tudi jezik - za strojništvo nemščina, za računalništvo angleščina. Vendar je marsikaj od tega le orodje, bistveno pa je prodiranje v tehnološko globino avtomatizacije. O projektu moraš razmišljati 24 ur na dan. Poznati je treba celotno verigo, od ročnega dela, montaže in manipuliranja z bremeni. Tu brez veselja ne gre in tudi cilj si moraš znati postaviti. Rudi Plešnik je veliko razmišljal tudi o tem, zakaj smo manj uspešni pri uvajanju avtomatizacije. "Pri tem bi morali vladati tržni odnosi. Dopustiti bi morali iniciativnost, spremeniti način nagrajevanja. Veliko več možnosti bodo v bodoče dopuščali zakonski predpisi. Z razpisi bi morali objavljati predloge programskih usmeritev; okrog strokovnih jeder pa bi lahko oblikovali male produkcijske enote in ravno v teh vidim največjo perspektivo za raz- v°j ' Hinko Jerčič Uresničevanje operativnega delovnega načrta za maj 1989 100 % GORENJE GOSPODINJSKI APARATI : :::: TOZD Štedilniki : : TOZD Pralno-pomivalna tehnika TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika - Obrat Zamrzovalne omare f Obrat Zamrzovalne skrinje ■ - • - Obrat Hladilniki % 101 107 106 ,,101 99 102 100 107 101 95 100 128 99 106 GORENJE NOTRANJA OPREMA 126 ii 110 TOZD Pohištvo 129 • ••••• •' •••••• . • • • 1 • • 1 . • 150 TOZD Gradbeni elementi llil] VIA GORENJE PROCESNA OPRE ' iijil 123 94 115 GORENJE ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA 97 100 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 107 9o GORENJE EKO GORENJE SERVIS 106 LEGENDA Proizvodnja skupaj Proizvodnja za Izvoz Podatke o odstotku doseganja mesečnih planov proizvodnje v pogojnih enotah so nam posredovale službe za plan in analize Obisk srednješolcev ž Raven na Koroškem. Za lažjo poklicno opredelitev Zadnje dni letošnjega maja je bilo Gorenje Gospodinjski aparati v središču pozornosti učencev srednje šole tehnične, naravoslovne in pedagoške usmeritve z Raven na Koroškem. V okviru svojega strokovnega informiranja in izpopolnjevanja so obiskali Gorenje in se najprej seznanili z organiziranostjo, pro- izvodnjo in razvojem Goreli Gospodinjski aparati ter z njefP vo tržno naravnanostjo. Nato 5" si ogledali proizvodnjo štedil11 kov, pralnih strojev, zamrzov5 nih in hladilnih aparatov. obisku so lahko spoznali veli* možnosti bodočega praktične? uveljavljanja. D.t Tekmovanje v balinanju Tekmovanja za pokal delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju se kar vrstijo. Medtem ko so ljubitelji ribolova minulo nedeljo uspešno namakali trnke v velenjskem jezeru, nas organizatorji rekreativne dejavnosti v sredo, 21. junija 1989 vabijo na tekmovanje v balinanju. Ob 15.30 se bo pričelo tekmovanje moških ekip, dan pozneje pa bodo tekmovale ženske. Eki- Vsi v planine! V soboto, 17. junija 1989. Avtobus ob 7. uri izpred Rdeče dvorane. Smer Logarska dolina. Potem pa pot pod noge in na Okrešelj. Ne pozabite na družino. Prijavite se kot ponavadi pri Rezki Vocovnik, II ATO, interna 142. Imejte se lepo. pa šteje 4 člane, ne glede 11 starost. , Poimenske prijave sprejemaj^ oddelku za rekreativno dej®" nost do torka, 20. junija, do 1» ure, ko bo žrebanje v prosto^ Gostinske enote. ^ Obvestilo! ^ Delavski svet tozda Zamrzoval na in hladilna tehnika je na 5 . 18. redni seji, 26. maja sprejel sklep, da Triulzi 700 6'Vj za brizganje brezplačno p0^ K -ofll drugim temeljnim organizacij® Gorenja. Stroj se še lahko up1^ ablja, vendar je za proizvodni0 tem tozdu, neuporaben. ,, Stroj si lahko ogledate v Plastike tozda Zamrzovalna hladilna tehnika, informacije " dobite pri skrbniku opreme, 0 nezu Sterkušu, I ATC, intor° 278. Malica Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Piščančja obara, pecivo Prekajeno meso, zeljna solata Toast šunka, sir, jogurt Pečen piščanec, solata Haše omaka, slan krompir sadje Rižota, solata Dietna Piščančja obara, pecivo Pečena jačka, solata Posebna salama, sir jogurt Pečen piščanec, solata Mleko, polenta, sadje Rižota, solata INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Ve^ Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenja Naravno zdravilišče Topolšica. Družbeni orgai*" dajaleljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko * klada 9650 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno r metnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23.1.1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Velenje.