27. številka. V Trstu, v sredo 3. aprila 1889. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako srede in ■oboto oh 1. uri popoludna. „Edinost" stane: za yse leto gl. 6.— ; izven A vat. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ , 4.50 „ za četrt leta , 1.50; * „ 2 25 „ PoRamične Številko se dobivajo v pro-dajainicah tolmka v TntTl po f» nov., v Gorici in v AjiovJČini po « nov. Na naročbs brez priložene naročnine se upravniitvo ne ozira. EDINOST Oglaii in oznanila so račun« po 7 nov. vr»tica v petitu ; za naslaja r. debelimi črkami se plačuje prostorjEn|Lkor l»i gn obneslo navadnih Poslana, javne zahvale, itd. se račune po pogodb* Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici ^t'arintia 28. OdprJeVeklamamje ko proste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. iV »linu.t J« i- Vabilo na naročbo. niča, ne da si zopet pridobi, kar je vse našega bilo, ampak da vsaj to vzdrži, kar . I je dan danes našega. In ponosno Htnem Z dnem 1 t. m. iztekel je XIV. dft je družnica hflSf4 tudi v tein tečaja našega lista Vabimo «to«J j0Blra v mlnolem nase gg. naročnike, da svojo narocbo j do]žnost _ Kako o pravem easu obnovi, da ne nasta r nam podrobnejšo priobčiti gospodični tajnica in blagajnica, na-j brala jo podružnica naša tudi letos lepih nejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enem gg. ™-,denariev, kateri so dospeli na svoje mesto; rocnike, kater, svoj dolg doslej . rire(jilo Jo boii6nico otrofiićem 8ioven. še poravnali, da svojo dolžnost čim.gk abafiiča in loh skrbelo za prej store, kajti brez gmotnih sredstev | povz(%o Da se je vso to zgodilo, ide vsa 6a*t Vam, velecenjeno gospe in gospodično, Vam, ki ste s svojim svetom in blagim svojim srcem na vse strani podpirale sveto našo stvar. Hvala Vain za to, za Vašo požrtvovalnost in darežljivost, presrčua U p r a v- j zalivala j saj nadejamo se, da ne odtegnete tudi v prihodnjič svojo roke pomočnice našej podružnici, temveč da se jo še toplejše oklenete. Hvala Vam! Živele ! Po končanem govoru predstavila jo I prvomestnica zbora pol. svetnika g. Vidica, j vladinega zastopnika. Na sto povabi taj-Cirila ; njC()^ g£no< Justino Michellijevo, naj ple- ni napredka. Cena listu je: za vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Nanaročbebrez prilo žene naročnine se n i s t v o ne ozira. Upravništvo „Edinosti". V poslednjem občnem zboru bile so izvoljene v odbor naše podružnice sledečo čestite gospe in pospodiene: Za predsednico Ljudmila .Mankuč, za nje namestnico Ara Abramova ; za tajnico Justina Mieholli, za nje namestnico Marija Nadlišek; va blagajnicu Ivanka Kalister, za nje namestnico Julija Nitli. [ Odbor je deloval po svojih močeh in zvojej dobrej volji, kakor je o svojej izvolitvi svečano obljubil. Mi same nočemo soditi svojega delovanja in vspeha, ampak prepuščamo to slavnemu zboru. Sto-, rilo se je dosti, Bogu hvala in vsem pri-1 jateljem naše podružnico, a vender ostaje še dosti dela. Da se ne more pridobiti v kratkem času velikega vspeha, prepričane ste i same čestite družabnice. Da niso temu krive nepovoljne razmere slovenskemu narodu v Trstu, bil bi naš in splošni vspeh stalno veči. ! (Dalje prih.) Občni zbor trž. ženske podružnico družbe sv. in Metoda dne 30. marca 1889. v prostorih ... ° . . » i ' • Slovanske Čitalnice* i 8VOJ° poročilo. — (Jčna. tajnica poroča 1 na to nastopno : Slavni občni zbor! Na poziv načelništva trž, ženske podružnice »bralo se je okolo 5. ure preko 30 družabnic. Predsednica gčna. L. Manko-čeva je pričela zborovanje z jako lepim, jedrnatim govorom, ki je jasno pričal, da Blagorodne gospo in gospodične! Preteklo jo zopet v večnost eno loto ! od zadnjega občnega zbora, kateri se je vršil tudi v prostorih naše .Slovanske govornica čuti to, kar govori. Govorila je'/,., , . u „, , , . , ° tki i Čitalnice . Zbrale smo se danes zopet, da po pn i i a o . j vršimo svojo dolžnost, t. j. da poročamo Slavni zbor! Čestite gospe in gospodične ! čestitim družabnicam o splošnem delova- Z božjo pomočjo odpiram danes glavni nju — in kar povdarjam s posebnim ve- zbor ženske podružnice sv. Cirila in Me- seljem — o napredku nuše podruž- toda in v srci svojem veselim se, da Vas niče. Zatorej zahvaljujem se tudi jaz pri- morem v tako lepem številu zbrane s pre- srčno Vain čestitim in rodoljubnim goapem srčnim pozdravom „dobro došle" po-, in gospodičnam, da ste se na naš poziv zdraviti. j zbrale v precejšnem številu k današnjemu Stara nnin »e je slovenska domovina zboru, kajti s tem ste dokazale, da je razprostirala od Dunave vode do on- zanimanje za našo velevažno podružnico kraj Soče. Dokaj jo našega tujec sebi v plemenitih Vaših srcih globoko ukore- pridružil; sini slovenski in hčere slovonake ' njeni., ter da sto vedno šo pripravljene srame ho se dan danes svojega imena, žrtvovati so kolikor mogoče v splošni na- Sveto nalogo postavila si jo naša podruž- predeli premilega nam naroda. Lahonska doslednost. (Dalje.) Ljudska šola mora zajt-dno biti učiteljica in vzgojiteljica otrok. To je splo&no menenjo in enako izrazil se je tudi naš naučni minister Oautsch, ko so se jele obravnavati učne zadeve. Pred vsem mora tedaj ljudska šola skrbeti zato, da otroka omika ter mu pridobi potrebnpga praktičnega in teoretičnega znanja. Otrok naj so v njej nauči pisanju in čitanju in računarstvu, kakor tudi v najimenitnejših druzih vednostih, koristnih v javnem živenju. Zajedno pa mora šola obračati posebno skrb na duševno blaginjo dece ter gledati, da v njem vzbudi željo po dobrem in po čednostih. Prava podlaga šoli bodi pa verska. Je-li pa mogoče doseči popolnoma versko šolo ne da bi v njo posela neka druga čut, ki ju in mora v človeku biti tako bujna iu živa kakor verska čut, namreč: narodnost? Dosedanje skušnje nam to zanikajo. PODLISTEK. Sprememba v Kurji Vasi. Spisal Ivo T r o š t, (Dalje.) Tako jo zabavljal Matija Krošnjar rojakom svojim. Nekoč jo je pa vender le skupil. Ljudje so bili uže res nevoljni na njega in so tudi mogli biti; ni ga bilo namreč možaka iz Kurje Vasi, da mu ne bi bil zabavljal z imenom „Kurji vaečan". Osobito fantom je bil slabo „zapisan". Nek večer vračal se je bas domov s svoje poti, noseč težak koš na hrbtu. „Zdravo Marijo" jo uže odzvonilo in mrak je objemal zemljo. Matija težko stopa, utrujen pod takšnim bremenom. Steza je bila preko župauovega vrta, ki je bil okoli in okoli ograjeu z visokim plotom, le pri uhodu bila jo lesa z visokimi klini, in to ni kursibodi onemu, kdor jo hoče prestopiti. Matiju je bil to nocoj pravcati gordijski vozel. Oprijemaje se »leze do četvrtega klina, vrže palico na ono stran, — kur ga nekdo prime zadaj za koš tako, da revež ni vedel, ali je hudo- bec sam, ali njegov namestnik. Ni mogel iz tega škripca ne naprej, ne nazaj. Močan, neustrašen glas mu zadoni na uho, kakor trobenta sodnjega dne: „Matija, i ali o P" O sveta Dožja porodnica, našago..! začne moliti. „Matija, i ali e?" Nikogar nisem danes osleparil in če sem kaj krivično pridobil, stotero povrnem, blebetal je Matija, stezaje vrat kakor kamela, da bi ušel krempljem hudobce vini. Vse ne basne, napadovateo se no gane ni za las, potrese ga za koe, da je videl Krošnjar vse zvezde, čotudi je bilo oblačno. „I ali e?14 O jej, e, e, e in samo e, odgovori Matija skesano. Sedaj ga vrag pusti in on dospe brez osobitih križev in nadlog na tla, pobere palico ter jo maha dalje, kolikor si je mogel pomagati s skromnim mehom v prsih svojih. Drugi dan so se uže otroci pogovarjali, da straši pri županovi ogradi. Matija pa jo bil od tedaj večni nasprotnik županu. Omenil sem to, ker jo v tesni zvezi z županom, prebivalci in zgodoviuo „Kurje Vasi." II. Dalnji, dalnji potomec onega slovitega Kremžarjevega Jake bil je tudi prejšnji župan Groga. Ker je Kurji Vasi županil njegov ded s premnogimi pra-in-pia-pra-dedi, za njim njegov praded, ded in oče, zdelo se mu je toliko prevzeti občinsko vodstvo, kakor kateremu njegovih podlož-nikov izkopati naramnik suhih korenin in štorov ter je nesti domov za zimo. Grogu bila je to vso mala reč. Kurjevaščani so pa tudi v božjem strahu poslušni svojemu vrhovnemu poglavarju v vsem ; poslušni kakor ovce. Samo nekateri rovači so zinili o volitvi par gorkih, a Groga je jo v svesti svojega dostojanstva le srpo pogledal, in uže se je oglasil kak njegov pristaš: „Manjša kakor je žaba, daljo skače!" Smoli je bil takemu dovtipu „finale" in Groga je zopet županil svojim zvestim občanom. Svoje dni se je navadil v Postojini „podkrižati" svoje ime z nemškimi kljukami in to ju zadoščevalo, da so ga vsi čislali in vedeli ceniti najvišjo glavo v soseski; Groga jo pa tudi sam mislil, da je nekaj več — in čast, komu čast — Verska šola postavi naj se na narodno stališče. Obe : šola in narodost, naj vzajemno delujeti ena poleg druge ; narodnost (narodni jezik) bodi v podlago verskemu nauku, kateri bodo le v tem slučaji istinito vspefien, ne da bi pri tem bilo treba podrediti narodnosti vero. Je-li pa bo jo našemu ljudstvo nadejati od sedanjega Šolstva v Trstu enacih uspehov P Smelo odgovarjamo na to vprašanje s krepkim „No" !. .. V šolah kraljuje laščina razven imenovanih osmih učilnic, v katerih ae ta čeloma nepotrebni predmet uže v drugem razredu podučuje; na mestnih učilnicah so navadno nastavljene politične in ne učno sile, katere prevračajo celo v šolah svoje politično kozolce, vcepljujoč lehko-vernej mladini, da je Trst laško mesto, ter da je abotno misliti, da Be tu nahajajo tudi Slovenci. PolašČevanje slovenske dece vrši so v izdatnej meri tudi v onih treh učilnicah ; podučuje se celo veronauk v laškem jeziku, katerega otroci toliko umejo, kolikor so umele krotko ribice sv. Antona pridigo. In te šole prišteva g. Luzzatio slovenskim šolam ter so celo zvija in javka, da Slovenci v Trstu 90.000 Lahom privoščijo samo devet, menda jednorazrednic! Pri takšnih okoliščinah, ko Lahoni samo-vlastno prevladujejo na magistratu, ko imajo v svojoj popolnej oblasti vse šolstvo v Trstu in okolici, kojemu lehko po svojej jednostranskej metodi ukazujejo in jo pre-ustrajajo po lahonskem kopitu — pri taeih okoliščinah mijavka ti očka Luzzatto v državnem zboru, da se v tem obziru godi boljo dvanajst tisočem Slovencem v Trstu, kateri nemajo niti jedne šole! Kdor nevednost in temoto ljubi in Čisla, oni mu bodo gotovo pritrdil, saj je po menenju teh ljudi najsrečnejši človek na svetu — nevednež ! To vedo tudi naši Lahoni, ki so pridno potezajo za nevednost Slovencev, dobro vedoč, da je nad nevednežetn in neznalikom lehko vladati in jo prevladovati. bil je tudi nekaj več kot drugi. Ponosno je vtaknil roki v žepa i rh as ti h hlač, oblastno raztegnil nogi ter kazal svojo le sebi priljubljeno, precej obilno osehnost vsakemu radovednežu. Ker so bili vsi njegovi predniki oženjeni, storil jo isto i Groga prav po sploš-nej navadi. Znanci, prijatelji osobito pa sorodniki, katerih je imel obilo, našli so mu in dali nevesto. Strasti ni imel posebnih; bil pa jo lovec. Hodil je včasih plašit zajcev in druge zverine, a ko je puška počila, vstrašil so jo je še mnogo bolj kot njegova žrtva zajec, ki je bil pa redkokedaj res „žrtva" njegova. Toda Groga bil je lovec, ne iz navade, temveč za to, ker so bili vsi njegovi kolege-župani lovci, toraj radi doslednosti. V družbi se jo rad „postavljal" ter z izbranimi besedami/— ki pa dostikrat niso nič pomenjale, — zabaval one, ki so ga hoteli in morali poslušati, ako so le imeli toliko ustrpljivosti. Dogodilo se jo tudi, da mu jo kedo rekel v brk: „Kako si ti pust!" Groga ni vedel, da ga jo preraatel duh časa. — Sosed njegov, Fran Primec Tečaj XIV. V«i dopisi no pošiljajo urndniAtvu v ulici Carintia ftt. 28. Vsako pi^ino mora l>iti frankovano, k(?r nufrankovana s»> ne npro-jtirnajo. Rokopisi hh no vračajo. / In re9 gre jira v tem priprostejši narod v okolici čestokrat na limanice ter zanemarja Solo in učenje. Temu se ni čuditi, ako pomislimo, da lahonaka šolska oblast ni predpisala nikacih kazni za one starise, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, v toni ko je v ostaloj državi to vse drugače urejeno. Zgodi se radi tega, da je v nas mnogo odraslih in za šolo ne več godnih otrok, ki neso nikdar, ali morda samo nekatere tedne pohajali šolo, ter so ostali neuki, analfabeti. Tržaška občina bi pač ne smela šteti mej svojimi prebivalci neukih ljudi, a ima jih več nego marsikatera druga ubožntjša občina. To vse je sad lahonskega politi-kovanja, kajti tu se v šolah bolj politikuje nego uči. Hvala tedaj g. Luzzattu & Comp. za šole liki imenovane tri v okolici. Tacih Slovenci v Trtu ne potrebujo, temveč žele si šol, v katerih bi se otroci narodno vzgo-jevali in čemur koristenju naučili. Osobito pa živo potrebujejo slovenske šole v mestu samemu, kjer je gotovo nad 3000 slovenskih otrok, ki »o prisiljeni obiskovati nemške in laške ljudske učilnice. Družtvo „Edinost" in tržaški Slovenci sploh ne bodo mirovali, dokler jim vlada te želje ne ispolni ter vsaj deloma tudi tukaj izvrši ravnopravnost v šolskem vprašanju. Naj se pri tem lahonski poslanci g. Luzzatto in drugovi na glavo postavljajo, naj si le izmišljajo laži in brezmiselne statistične podatke, naj mečejo nemčur-skemu delu državne zbornice prah v oči, slovanskih poslancev oni ne bodo preslepili, kajti zadnji dobro znajo, kje žuli La-hona Črevelj in kakšnih sredstev se on najrajši poslužuje, da doseže svoj namen. Uprav tržaškim Lahonom in njihovim nesramnim glasilom k la Indipendente, Mattino, Cittadino, velja stari rek : Q u o s Deus perdere vult, dementat. Prosili so belega kruha in radi bi imeli — črnega. Osobito zagrizeni „Indipendente" in njegov vredni sinček „Piccolo" spravljata se s posebno strastjo na slovensko državne poslance, ki svetu odkrivajo krivice, ki so v Trstu gode pod lahonskim prevladanjem. Da ne bi bil odmanj, pridružil se jim je tudi „zmerni in konservativni* Mattino, ki kaj ljubko in slepo skače na slovenske poslance ter nesramno obsoja osobito našega poslanca g. Nabergoja. Nečastno so nam zdi odgovarjati na tem mestu tem umazanim lahonskim iz-vržkom, katerim smoter je — zlato tele, prepričanje pa trdna zagrizenost, zatele-banost iu slepost. „V sili pridejo lačnemu ▼ragu, tudi muhe prav". — Enak je La-lion. On dobro vidi, da je krivda na nje-govej strani, ali oči ima navlašč trdo zaprte in noče sprovideti, kar se godi okrog dal je svojega sina v šolo. Grogu ni prijalo, da ga sosed prekosi. Odpravi se, vsled tega ter pelje svojega sina Janeza v mesto. Janezu ni šlo učenje nič prav v i glavo in spoznal je uže v mladih letih,! da nikdar ne doseže svojega očeta. Sose-j dov „fant" pa jo dobro napredoval in oče j Primec je sam rekel: „Naj študira fant,: vsaj bo kaj več vedel kot jaz." Groga pa ni mogel dognati, kako je to, da Primćev Hin studira, njegov pa ne, akoprav jo njegov sin „županov" sin. Vzel ga je iz šole ter mu dal v roko sekiro in bič. — V tem umre županu soproga. Vsa vas je togovala za materjo-županjo. Groga je udovec, hm, to ni karsibodi, župan „za devet". Pravili so, da je uže za pogrobom grede gledal neko drugo, ki bi bila zanj — pa saj ljudje tako radi lažejo in pregovor „čez trugo za drugo" ni vselej in povsod na mestu. Groga jo to odločno zanikaval. Samotaril je tako nekaj časa, a ženil so ni. Govorili so to in ono, istino pa je bilo vmes jako malo. (Dalje prih.) njega. Pomaga si tedaj z gorostasnirai — lažmi. Osobito o zadnje imenovanem listu se nič ne čudimo, kajti dobro vemo v kacih rokah se nahaja. Gmotni očetje se mu sami krivonoaci Abrahomoviči. Duševni vskolenik in pisatelj mu je pa slovanski izdajica in odpadnik. Naravno je tedaj, da se je od takih pismov, ki so zastavili svoje pero in plitvo pamet, prav malo resnice nadejati, ampak zgolj goropadne laži. (Konec prih.) Govor državnega poslanca dr. Ferjančica v državnem zboru 11. in ar ca 1889. (Dalje.) Pristavilo se je, da ta pisava je združena z nevarnostmi glede rodbinskega in J dednega prava; deželna vlada ima isto skrb, ker jo pritrdila deželnemu odboru in rekla : Ta pisava utegnila bi imeti nevarne imovinsko-pravne posledice. Vajeni smo bili slišati v gimnazijah od profesorjev,' ki navadno pač malo razumejo o pravo-znanstvu, da nam morda odide dedščina kacega strijca v Ameriki, če naših imen tako in tako ne pišemo. Sedaj pa koroški juristi sami to trdijo. Dedno pravo naslanja so pa na vse druge podlage, kakor na pisavo imena. | Nadalje pravi vlada, da vodenje matice spada v državno upravo, in ker jo uprava na Koroškem nemška, biti morajo tudi matice nemške. (Čujte! Čujte! na desnici.) | Po katerih zakonih neki ? Jaz jih ne poznam, imeti morajo na Koroškem svoje temeljne državne zakone. (Poslanec dr. Gregr : Tajne !) In kako se deželni načelnik vede v svojem oficijalnem časniku proti slovenskemu narodu ! če se mi bode sploh kaj odgovorilo, se mi bode to, kar smo uže slišali iz ust Njega ekscelence gospoda ministerskega predsednika, da deželni predsednik ne more biti za vse odgovoren, kar se objavi v oficijalnem listu. O tem smo lahko različnih mislij. To pa vender smemo misliti, da se, če tudi se pohaja le v pohode k deželnemu časniku, kakor se je glasil ministarski izraz, lahko izgovori, da se sovražno ne bi pisalo proti prebivalstvu, ki je tako mnogobrojno, kakor so Slovenci na Koroškem. , Lani sta dva moja rojaka posebno vneto slikala, kako se zatira slovenščina v koroških šolah. Proti njijinim trditvam so se začeli izjavljati po deželi, in to izjave je „Klagenfurter Zeitung" s posebno slastjo ne le registrovala, temveč priobČevala vselej in extenso in narkantneja mesta, ki govore o ščuvalcih iz tujih kronovin, tiskala s prestreljenimi črkami in tako pokazala, da se popolnem strinja s temi izjavami. Kako je s tem ustregel deželni časuik drugim listom, kakor „Tagesposti" , v Gradci in „Freien Stimmen" na Koroškem, se razvidi iz potice, katero sem či- i tal v „Froie Stimmen" dne 24. oktobra 1888. Tu se pravi glede na te izjave (čita) : „Proti slovenskim hujskačem dohajajo še vedno izjave občinskih predstojnikov; in krajnih šolskih svetov. Te objavlja jedno za drugo uradni list v vesolje oniui, ki zares hočejo dobro deželi, in v jezo slovensko-klerikalni stranki". Tako spričevalo dobrega vedenja dale so „Froie Stimmen" oficijalnemu deželnemu listu. Deželni list pa ničesar ne ve, da so se pri volitvi Einspielerjevi, ki je bila ni dolgo tega, vsi volilci izrekli za uve-denje slovenske šole; deželni list nič ne ve, da je na stotine občin prosilo za slovensko šolo (Poslanec dr. Steinwender: Oh o !), katere peticije čakajo tu v šolskem odseku rešitve ; deželni list nič ne ve, da nam je 5B občin izreklo zahvalo (Tako je! na desnici) zato, da se mi za njihove zadeve brigamo, ko sami nemajo svojega poslanca. (Tako je ! na desnici.) Ta deželni list pravi ob uspehih ljudske šole sledeče — izvirnik mi ni na razpolaganje, bodem torej prevel (Čita:) „Iz tega poročila sledi, da jih zna največ čitati in pisati v slovenskih in mešovitih okrajih, namreč v Velikovci, Beljaku, Celovcu in Šinohorji. To najbolje spodbija tožbe vna-njih poslancev, ki so se pritoževali, da se otroci slovenski v šolah koroških pisati ne nauče". (Poslanec Trojan: Čujte! Čujte!) Da, gospoda inoja, pisati se res nauče v ljudskih šoli pa slovenskega ne. Zato imam neoporekljive dokaze, pismo v slovenskem jeziku, pisano z nemškimi črkami. (Čujte! Čujte! na desnici.) Mari ima kaj vrednosti to znanje čitanja in pisanja? Nemško se neso naučili, kajti sicer bi nemški pisali, slovenski pa niti pisati ne znajo — dokaz to pismo, — najbrž tudi čitati ne, zatorej so izključeni od vsacega daljšega izobraževanja v njim jedino razumljivem slovenskem maternem jeziku. (Poslanec dr. Trojan: Žal!) In gospod učni minister ne bode mogel reči, da je to namen ljudski šoli. Lahko bi pokazal tudi drugo pismo, ki je pisano v nemščini, čudili bi se, kaka je nemščina v tem pismu, pa to bi bilo predolgo. Pristavil bi le, da se lahko sodi po tem, kar sem povedal o oblastvih, dež. načelniku in uradnem listu, v kakej milosti so oni malobrojni na Koroškem pri oblastvih, ki imajo toliko poguma, da ne zataje narodnosti svoje, jaz mislim tu zlasti inteligentne ljudi v javnih službah. Gospoda moja ! na te se na Koroškem po* sebno pazi, kakor na hudodelnike, ne rečem, da so pod policijskim, temveč pod političnim nadzorstvom, in o jednem domoljubu, ki je na Koroškem v političnem boji, se sploh govori, da ima žandarmerija nalog, da naj pazi, kaj dela (Čujte! na desnici), kaj govori in s kom da dopisuje. (Čujte, Čujte! na desnici.) Heklo se bode morda : Te stvari neso dokazane ali se ne dajo dokazati, toda odgovarjam: Dovolj je žalostno, da se more živeti pri tacih razmerah in tacem pritisku v avstro-ogerskej kronovini. „Tam ob Karavankah so meje vaše, dalje pa Slovenci nemate nič iskati!" Tako klič» deželni načelnik Slovencem. (Čujte ! Cujte! na desnici. Poslanec dr. Stein\ven-der: Kje? Kdaj?) Vprašajte deželnega predsednika, bode uže vedel, kdaj je to rekel. (Poslanec dr. Steinwender: Pa res ni!) Vprašam: Ali so take besede dostojne v ustih namestnika vlade, ki je jednake pravice za vse zapisala na zastavo; ali so dostojne zastopnika vlade, katere mi večkrat z zaničevanjem smrti podpiramo. (Smeh na levici.) Zastopniki slovenskega naroda, naj bodo kjer koli, imamo vedno pred očmi njegove koristi in se s tem ne bomo dali motiti, če se nam kliče, da nesmo zastopniki Koroške ; mi si prizadevamo, da bi našemu narodu pomogli in storimo, kar je v močeh naših, da bi odpomogli vsaj v jednem oziru. Stavili smo predlog, kateri se nam je uže očital v javnosti, kateri pa druzega ne namerava, da dobimo vsaj jednega poslanca narodnosti svoje v to zbofnico, kajti Koroška je uzor liberalne dežele v posebnem zmislu besede. lina devet poslancev in vsi sede na onej liberalnoj strani. (Čujte! na desnici) in nam ni dano, da bi imeli kacega poslanca, da, niti konservativnega Nemca s Koroškega ni tukaj. Torej je Koroška najliberalneja dežela, toda mora se ta liberalizem tako misliti, kakor se ga dandanes navadno, cum grano salis. Stavili smo zatorej predlog, in rii se našlo, da je ta predlog nepravičen. No, reklo se je, da mir rušimo, da nemir hočemo zasejati v deželo. (Daljo prih.) Politični pregled. Notranje dežele. ^ državnem zboru je naposled zvr-Šena šolska debata. Glavna govornika sta bila gos p. Suess za levico in Kitrein za desnico. Vse jo užo težko pričakovalo Suftssovega govora, židovsko liberalni listi so užu dolgo prej pisali o njem ter delali po sveti reki »mo za g. Suessa. Zastopnik Leopoldovega mesta je pa tudi sam skrbel, da vzbudi vseobčno pozornost, zaiivalil se je namreč na rektorski časti dunajskega vseučilišča. To je dalo vsem židovskim listom povod ta slučaj na razne načine tolmačiti, ob enem pa tud" hvaliti gosp. Suessa in njega fini takt, državniško modrost itd. Rekli so, da je odložit rektorat, ker hoče govoriti proti naučnomu ministru, ter so uže naprej pripravljali občinstvo na izredni užitek, ki jim ga poda ta govor. Ves ta govor je polemika proti konfesijonalni soli. To pobija na temelju raznih dat in skušenj, ki si jih jo pridobil na tem polji. Mej ostalim očita Lichten-steinu, da je r.jegov predlog tako sestavljen, da bi se moglo izviti mnogo na-redb in pesledic, na katere sedaj nikdo ne misli. Pred vsem je bilo Lichtensteinu do tega, vstvariti neko državno cerkev, katere do sedaj nismo poznali. V Avstriji so vso priznane vere ravnopravne; ako bi šlo pa po Lichtesteinovem, bi se vsa stvar premenila in druge vere bi izgubile do* sedanje pravice. Mož avari posebno pred klerikalci in njih gospodarstvom. Kam vodi njih gospodstvo, priča nam Belgiju. Komaj so v tej deželi eno leto vladali klerikalci, in jej je bilo zaprtih 2184 šol, v katere je zahajalo 45 tisoč otrok; nad tisoč učiteljev je izgubilo službo. Na mesto teh šol, osnovalo se je nekoliko klerikalnih šol, na katerih poučujejo tako imenovani šolski bratje, ki pa niso izšolani za ta posel, ter ga Blabo opravljajo. Kaj tacega liočejo tudi nam pokloniti naši klerikalci. Na to išče iz zgodovine dokazov, da konfesijo-nalna šola v smislu Lichtensteinovem vodi narode v propad ter navaja za vzgled francozko razmere pod cesarstvom, ko Bi je vlada prizadevala potlačiti narod v temo ter uvedla povsod verske šole. Govornik si je privoščil tudi jezuvite ter slikal v živih barvah njih nasprotujoče si delovanje v raznih straneh sveta in v raznih prilikah. Da je mahnil tudi po ekscelenci Gauču, si lahko misli vsak, saj je bas zaradi tega odložil rektorat. Očital mu je, da nima dovolj eneržije izjaviti, da li je privržnik ali nasprotnik Lichtensteinov. Ta omahljivost ga je privela tako daleč, da bode moral proti svojemu prepričanju zagovarjati slabo stvar, ker ni imel poguma, da bi o pravem času zatrl gibanju proti sedanji dobri šoli. Začetek temu je bila uvedba nedeljskih šol, katero so silno množe ter so se v malih letih podvojile. Temu so krivi po Suessovem mnenji župniki, ki dajejo otrokom dovoljenje izstopiti iz redne šole ter vpisati se v take nepopolne šole. Ta naredba pa nosi deželam dvojno kvar; prvič se otroci v tacih zavodih malo nauče, drugič so troški, mesto, da bi bili manjši, še večji. Glavni govornik desnice g. dr. Katroin je rekel, da se jo boj za versko šolo uže pričel ter izjavil, da zastopniki planinskih dežel nikakor ne odje-njajo, dokler ne dosežejo postavljeno si svrhe. Rekel je, da si narodi želo verske šolo in da se bodo za njo borili, dokler je ne dobe. Trdil je tudi, da klerikalci nočejo ljudstva potlačiti v temo nevednosti, da mu hočejo bas nasprotno pripomoči do večje omike; v verski šoli hočejo naučiti otroke misliti, doeim v novodobni šoli ne mislijo nič. Klerikalni po« slanec je tudi brez ovinkov izjavil, da nočejo šolo postaviti pod cerkovna oblastva. Tu noj omenimo, da je gosp. Moiso Luz-zatto, naš ljubeznivi konservativni tržaško-italijanski „patrijot" izjavil, da on in njegovi tovariši ne bodo nikdar dopustili, da bi so pouk na ljudskej šoli omejaval. Na to je začel opisovati potrebo italijan- žavni prokurator pa se temu protivi ter se — Srčna hvala! — Preporočamo našim skega vseučilišča, ali vsaj italijanske t je vsled tega tudi zahvalil na službi. Nje- rodol jubkinjami v posnemanje! juridične fakultete v Trstu ter rekel, da gov naslednik izda morda res povelje, da Za podružnico SV. Cirila in Metoda je čudno, da se prizadevanje Italijanov so zapre Boulangerja. S tem bi pa samo na Greti nabralo se je v nedeljo dne 31. priboriti si več kulturnih zavodov zde ustregel generalu, kajti njpgova popular- marca v gostilni „Pri rumeni hiši* v liar- vladi, kakor bi bila državi nevarno. Rekel nost, ki sedaj nekako pada, bi na novo kovljah v veseloj družbi 1 gld. 20 kr. je, naj se da Italijanom one pravice, ki je oživela in bi utegnila postati republiki res; V isti namen darovali so štirji Rujanski Domače vesti. uživajo druge narodnosti : pravico dovršiti nevarna, študije v svoji „lepi materinščini". Obža-j Nizozemski kralj Viljem III. loval je, da se v Avstriji „najkulturnejša" je neozdravno bolan. V kratkem bode pe- naroda, nemški in italijanski (?) vedno nat imenoval regentstvo. Vojvoda Nassav- bolj pritiskata in izpodrivata ter stavil ski pa prevzame vlado v veliki Vojvodini proti koncu resolucijo, da naj vlada ob Luksenburški. državnih troŠkih osnuje italijansko učitelj- _____ sko izobraževališče. Krivonosi tržaški zastopnik se jako moti, ako misli, da so avstrijski Italijani najkulturnejši narod v, _ ^ A u n a s ■ * f r- 1 1 Gosp. Otokar Ribarž bil je dnč 2. t. Avstrni. Kolike vrednosti ie ta italijanska ,r . . .■, »» 1 J J J m. na dunajskem vseuciliscu promoviran kultura v Avstriji, dokazuje nam faktum, doktorjem dvojnega prava. Vrlemu rodo- da Čedalje bolj moralno in materijalno pro- ljubu naše presrčne čestitke ! padajo, in daje prej ali slej tudi v naših %J Imenovanje In podeljenje. Svetniku krajih doleti ista vsoda, katera je je do- deželnega sodišča tržaškega g, Dominiku letela v Dalmaciji. Jako slab zagovor za [ta- Sciolisu podeljen je naslov svčtnika višjega lijano je to, ako se njih poslanec sklicujo deželnega sodišča, svetnik gosp. Klement na lepoto jezika ; ako nimajo druzega, je Mrak pa je imenovan svetnikom pri višjem blagoglasnost sama ne reši, kakor tudi deželnem sodisču v Trstu. bombe in petarde ne, o katerih je gosp. K volitvam isterskih mest. Kocka je Mojzes modro molčal. padla, volitev se je vršila. Naši narodni O g e r s k o ministerstvo ni še pre- nasprotniki ne morejo biti posebno po- osnovano. G. Szogyeniju je bilo ponuđeno nosni na izid volitve, kajti, akoprav je notranje ministerstvo, katerega pa ni pre- dobil g. dr. Rizzi petkrat toliko glasov, ?zel. Tisza in njegova stranka sta si pri- kakor naš kandidat g. M. Mandič, naj si nadevala, pregovoriti ga, — no zastonj, predočuje, da so rovali na vse strani v Tudi opoziciji je neljubo, da ni hotel sto- svrho agitacij, med tem ko so naši možje piti v ministerstvo. — Cesarski dvor ostane glasovali enostavno po svojem prepričanju do 10. t. m. v Pešti, potem se vrne na in — vesti. Ukljub temu, da so glasovali Dunaj. Do tega časa bodo imenovani vsi vsi mestni in državni uradniki za g. dr: ministri. V državnem zboru vrši se na- Rizzija, vdobil je manj glasov, kakor jih dalje razprava o novem vojnem zakonu, je iinel o svojej dobi pokojni Vidulich, med tem ko je narodna stranka dokazala Vnanje dežele. dober napredek To je bi, nftš nainenj Srbskega ministerstva predsednik katerega smo podpolno dosegli, kajti do- g. Sava Oruič je poslal vsem srbskim za- kazali smo svetu in italijanaŠkim nazovi- stopnikom na tujih dvorih okrožnico, ki liberalcem, da isterska mesta niso breziz- zanikava vest, da jo bil mej Milanom in jeniIlo italijanska — da navedemo le Buzet sedanjo vlado sklenjen kak dogovor o s mer u notranje in vnanje politike. Določeno je le razmerje mej Milanom in sinom kraljem Aleksandrom. Minister notranjih poslov g. Taušanovič je pozval te dni k sebi vse urednike srbskih listov, da se dogovore o tiskovnem zakonu v smislu in Pazin, kjer je dobil naš kandidat ogromno večino glasov. — Bodi Vam to, italijanaška gospoda v opomeno, da ae no radujete prerano, kajti na denašnjem veselju stoji temelj Vašega — poraza! Narodna stvar mora prodreti a Vaše sedanje orožje bode Vam se skrhalo in nove ustave. G. Taušanovič je rekel, da Grabilo. — Vrlim narodnjakom pa, kani dovoljeno žaliti tuje vladarje, in da teri se n;80 da]i niti podkupiti} lliti pre. bode zato vse prestopke proti tej naredbi govorjtj kličemo še enkrat: „Živili!« Ugle-kaznoval. Regentstvo je neodgovorno, dali 8e v nje bojazljivci! - Izražamo le zato bode žaljenje tega kaznovano, kakorj 9V0j0 začudenje o tem, da so celo o. kr. žaljenje veličanstva. Vlado in njeno organe uradniki in c> kr> mornarjoa glasovali za pa sme vsak kritikovati, pri tem pa naj liberalnega kandidata, kateri je uže se postopa stvarno in dostojno, kajti samo načelno proti sedanjej vladi in jo resna in stvarna kritika zamore razbistriti j v državnem zboru izvestno ne bodo pod-položaj in državi koristiti; slepo hujskanje j piraj j To je tudi nek odlomek k dolgej pa samo razpihuje Btrasti in neti razpor povestj BRea istrianae". — V deželi, kar je kažnjivo in bode vlada Tržaška možka podružnica družbe sv. prisiljena postopati strogo proti takim Cjri|a |n Metoda ima 8VQj rednj oUn~ zbo|. listom. Minister je preporočal novinarjem, v nedeljo, 7. t. m. ob 5. uri pp. v pro- nai delajo na to, da poležejo strankarski boji ter se povrne mir v deželo. — Srb* sko-črnogorsko prijateljsko je napravilo na Dunaji neugoden utis. Dogodek sam ob sebi je pa važen in za jugoslovanske narode velicega pomena. — Milan je sedaj gost sultanov v Carigradu. Nemci imajo v Samovi inalo sreče. Uže dve leti si prizadevajo, priboriti si gospodstvo na teh otokih, a do sedaj so imeli še malo uspeha. Lansko leto so bili hudo tepeni: zgubili so nad 50 mož. Na to so odposlali nekoliko vojnih ladij tja, in nadejali so se, da pridobe tudi Angleže na svojo stran ter da z njih pomočjo dosežejo svojo svrho. A tu je je zadela te dni nesreča. Nastal je velik vihar, ki je pokončal tri nemške vojne in vse kupčijske ladije, ki so bile v pristanišči Pri tej priliki so se razbile tudi neke amerikanske vojne ladije, ki so bile v pristanišči, da varujo amerikansko podanike. Na Francoskem je pravda proti ligi patrijotov zelo razburila duhove. Govori se, da kani vlada zapreti (udi generala Boulangerja ter da je bilo v to svrho uže nekoliko ministorskih posvetovanj. Vlada bi menda rada zaprla generala, dr- storih delalskega podpornega družtva (Via molin picollo št. 1.) Dnevni red: 1.) Nagovor načelnikov ; 2.) Poročilo zapisnikar-jevo o podružničnem delovanju v teku leta 1888.; 3.) Poročilo blagajnikovo; 4.) Posamični predlogi ; 5) Volitev novega načelništva. Opomnja. Čč. gg. družabniki morejo uvesti v zbor tudi svoje znance, kateri se žele vpisati v podružnico. Družtveuina more ho vplačati tudi na dan zborovanja. — Pozivljemo čč. gg. družabnike, da so tega važnega zbora v obilem številu udeleže, ob enem pa vabimo ostalo slovensko rodoljube v Trstu, da pristopijo k našoj podružnici, na katero se opira razvoj slovenskega javnega živenja v našem mestu. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabrala je „vesela družba" v gostilni „alla bella veduta" dnć 31. t. m. 45 kr. — Tržaški izletniki nabrali so v Repiču 6 gld. 10 kr.; za lic tovano pol klobase skupili so 2 gl. 10 kr. Skupaj 8 gld. 20 kr. — V Slovanskej Čitalnici nabralo se je v pušici 5 gld. Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu darovala je gčna. Katinka Jugovic 2 gld., gospa Marija Bučar 1 gld. kmetje 20 kr. kot mesečni donesek. — Srčna hvala! — G. Franjo Bidolli uloži] je prošnjo, da sme osnovati tovarno za barve v ulici Sette Fontane št. 21. Prigovori morajo se uložiti do 14. t. m. pismeno, ali pa 15. t. m. ustmeno pri komisiji na licu mesta. t Neža Lantieri, rojena Perhauc, vsem Krašanom dobro poznana gostilničarka v Lokvi umrla je dne 1. aprila i. 1. v starosti 85. let. Pogreb jo danes ob 4. uri popoludnc. Sarkofag za pokojnega kraljeviča Rudolfa je dogotovljen. Izdelan je iz bakra v obliki monumentalne krste v slogu pozneje renesanco ter bogato posrebrnen. Stoji na šestih levovih nogah, na straneh ste po dve levovi glavi z držali, v ulitih lovorvencih. Med glavami je cesarjevičev grb. Na pokrovu je umeteljno izdelan križ, pod njein venec, kakor na straneh. V sredi venca je latinski nadpis. (Rudolf» prestolonaslednik cesarstva avstrijskega, kraljestva ogerskega itd. itd. ain Pranja Josipa I, cesarja avstrijskega, kralja j ogerskega in Jclisave, cesarice kraljico, rojen v Laxenburgu dne 31. avgusta 1858, umrl v letovišči Mayerling dne 30. janu-varja 1889. 11. S. E.) V ta sarkofag pride krsta z ostanki pokojnega kraljeviča. Goriška podružnica sv. Cirila in Metoda imela je svoj letošnji redni občni zbor v soboto 23. m. ob 7. uri zvečer v prostorih goriške čitalnice. Udeležitev bila je, žal! jako mlačna. Iz poročila podružničnega načelništva posnemamo nastopno: Za tekoče šolsko leto je odločila vsled dotičnih prošenj načelništva 500 for. za vzdrževanje otroškega vrta v Pevmi in prevzela sploh ta vrt v svojo upravo; 400 for. kot podporo podgorskej občini za vzdrževanje otroškega vrta v Podgori. Rednih troškov tedaj ima na Goriškem, v bližini Gorice 900 for. Razen tega je družba tudi vsled prošenj načelništva določila svoto 15 for. za nakup potrebnih učil za ubožno šolsko mladino v Pevmi in 20 for. za proslavlje-nje 40 letnice Njeg. Veličanstva v podgorskem otroškem vrtu ter obljubila 30 for. za nekega goriškega dijaka. Do sedaj ima podružnica 15ustanov-nikov, katerih 14 je vplačalo ustanovnino po 10 for., a jeden jo še vplačuje. Dva od teh 15 sta v teku leta 1888. preminola. Letnikov ima podružnica 85, med temi je nek rodoljub, ki je dal večo svoto (20 for.) in obljubil dati vsako leto stanovitno svoto. — Takih narodnjakov je nujno treba go-riškej podružnici sv. Cirila in Metoda, kajti slabo bodo sodil svet o naših rodoljubih in o našoj narodnosti, ako se sami ne znamo staliti na meji cesarstva krutemu zastopniku v bran! Goričani ! Čemu Vas poživlja narodno Vašo glasilo, da se stavite v bran? Le v lastno Vašo korist! — Ugledajte so v Vašega načelnika g. Vek. Spinčiča; on Vam bodi uzor, njega posnemajte, kajti — plod svoje narodne poŽvrtvovalnosti uživali bodeto sami! Kmetovalec prinaša nastopno vsebino : 1. Perutninstvo. 2. Kašelj sko zelje. 3. Državni melijoracijski zaklad in dežela Kranjska. 4. Razne reči. 5. Vprašanja in odgovori. G. Gospodarsko novice. 7. Uradne vesti c. kr. kmetijsko družbo kranjske. „Učiteljski Tovariš" ima v 7. štev. nastopno vsebino: Šola naj poučuje in vzgaja. — Domača vzgoja. Piše Jakob Dimnik. — Svitoslav i Danica. — Kaj se zahteva vso od učitelja. — Pogovor o vremenu. — Iz šole za šolo. — Književnost. — Dopisi. Vojaške vaje. Od 4. do 7. septembra t. 1. bodo vojašk« vaje 3. kora v okolici postojinski. K vajam pride Nj. Veličanstvo cesar. K vajam bedeti pozvani 6. in 28 divizija. Poskušeno samoubojstvo. Dne 1.1, m. zvečer spri se je v neke j zloglasnoj hiši ulice Marinella 19letni Josip Attram z 231etno Ano Krasnig iz Št. Vida na Koroškem. V jezi zabodo Attram svoj nož nesrečnej ženski trikrat v truplo. Posebno težka je rana na levej strani trbuha, na katerej bode morala ranjena menda umreti. Krasnikovo odnesli so v bolnico, hudodelca pa, kateri je po zločinu pobegnil, ujeli so stražniki ter ga odveli v zapor. Samoubojstvo. I/. Dunaja poročajo, da je stigla tja dno 2. t. m. grotinja Jo-sipina Radetzkijeva iz Gorice ter so iz revolverja ustrelila. Itaje gnala je neozdravljiva bolezen grotinjo v smrt. Vtonil je v pondeljek proti večeru doma, prav blizo hiše št. 3. v Skorkoli, (časa Aqueroli) lOletni Alojz Stubelj — Prinesel mu je nek njegov sodrug nekak plov (barčico) in to sta gonila potem po vodi v „vaški" okoli — kar so oni prevaga in pade v vodo — dobili so ga še le v torek zjutraj. — Kolikokrat smo uže rekli, stariši pazite na otroke ! Porotna obravnava Rovis-Stefanutti. Skoraj o vsakem porotnem zasedanju deželnega sodišča tržaškega imajo porotni možje soditi o grozovitih dejanjih, katera na žalosten način dokazuje, kako globoko pade sebičen, brezveren človek, kateremu je živenja jedini smoter: obogatit so ter živeti tja v en dan brez skrbi. Ker se pa ta želja ne moro tako lahko ispolniti po vstrajnem, poštenem in resnem delu, zabredejo taki lahkomišljeneži na pot — hudobijo. O tem nam priča sedanja porotna obravnava, o katerej se govori po vsej zapadnoj Istri in posebno v našetn mestu, t. j. obravnava zaradi naročenega zavratnega umora. Obtožba glasi v kratkem tako-lc: Uže nekoliko let je tega, od kar se je naselil na VoloBkem umirovljeni kapitan trgovinske mornarico Vincenc Pošić s svojimi malodobnimi otroci Ivanom, Konstantinom in Antonijo. Pošić slovel je v vsem okraju kot jako radodaren in imovit gospod. Leta 1885. zaljubi se njegova hči Antonija v Matijo Rovisa, človeka brez ! posla in imetka, kateri je bil užo večkrat | kaznovan zaradi goljufije in poneverjenja. Oče so jo početkom ustavljal takej zvezi, toda konečno udal se je prošnjam svojo hčeri, jo dal Rovisu v zakon ter ji podaril 3000 gld. dote. Rovis je denar v kratkem zapravil in od te dobo načeli so nesloga in propiti med Pošičem in lahko-mišljenim njegovim zetom Iloviseui. Rovis se jo toliko spozabil, da jo svojemu taBtu celo ukradel 400 gld. v gotovem denarju in le ljubezen do svoje hčeri jo zadržala Pošiča, da ni prijavil svojega zeta sodniji; Rovis pa so je zbal pretenju ter ukradeni dennr vrnil. Dne l.januvarja t. I. pretrgal jo Pošić vse vezi s svojim zetom ter ga pognal s soprogo vred iz hiše. Dne 23. januvarja ukradeno jo bilo Pošiću 1637 gl. v gotovem denarju. Starec je takoj sumničil svojega zeta, da mu je denar ukradel ter prijavil vsled tega tatvino žendarmeriji. Matej Rovis in njegov brat Ivan prišla sta vsled tega v sodnijsko preiskavo, toda oba obtoženca bila sta rešena obtožbo radi pomanjkanja dokazov. Razjarjen jo o tej dobi prisegel Pošić, da po svojej suirti ne zapusti svojemu zetu niti novčića. Ta zakletev je bila baje uzrok groznemu načrtu, katerega je izumil Rovis — kakor govori cbtožbp, — da so Pošić umori tov se mu ugrabi denar. Dne 27. aprila o uri zvečer čula je Pošičeva sosedinja Marija Susič klicanje na pomoč. Glas je prihajal iz Poši-ćeve hiše in ženska biti z neko slučajno navzočo prijateljice k oknu, toda ni bilo videti nikogar v hišo vstopiti, niti iziti. Slučajno se jo peljal v istem času okrajni glavar vitez Jettmar mimo, kateri jo čul klicanje ter ustavil vsled tega svoj voz. Zbralo se je še več drugih oseb na licu mesta in na to UBtopi služabnica Frolia v Pošicevo stanovanje, kjer najde toli priljubljenega gospoda v srodi sobe ležečega — v mlaki krvi! Kmalu zatem prišla je komisija na lice mesta, pregledala truplo, na kateremu je našla 15 ran, ter poizvedla, da se splošno sumniči morilcem — Ro-visa! Preiskava o groznem hudodelstvu napredovala je — a v tem prispe žendar-merijskemu postajovodji na Voloskem brezimno pismo iz Hakra, s katerim je hotel pisec zavesti preiskovalen na krivo pot. Sodniki-preiskovalci pa so kaj lahko uganili, da je pisec temu listu zloglasni Štefan S t e f a n u 11 i na Reki ter so ga caradi tega stavili v zapor in odredili hišno preiskavo. O tej jako natančnej preiskavi našlo se je v Stefanuttijevem stanovanju okrvavljeno perilo in obleka in tudi listnica, katera je bila nekdaj lastništvo umorjenega Pošiča. Na temelju tega obtožilo je državno pravdništvo 261etnega Mateja Rovisa in BSletnega Marka Stefanuttija (kateri je obsedel uže 20 let težke ječe) hudodelstva naročenega umora. (Konec prih.) Listnioa uredništva. G >sp dopisniku iz Brezovici-. 0»eb-nlh napadov ne približujemo Ako žei te «tv.»r prijaviti, držit« ne v svojem dopisu splošnih radev, kut^r* bodo uie razumeli vaši soob-fiinarji fer tudi zanimale oslale čitatelje na-S«pn lista. Javna zahvala. Podpisani se toplo zahvaljujo državnemu poslancu č. g. Nabergoju, da se je t državnem zboru na Dunaju tako krepko potegoval za povečanje naše cerkve ter s tem dokazal, da so mu težnje njegovih ▼olilcev vedno toplo na srcu. Ob enem izrekamo svoje podpolno zaupanje vrlemu našemu zastopniku, izrazajoč pravo, narodno prepričanja, da se nobeden z a-veden okoličan ne bode obziral na brez- , obrazno, infamne napado trž. italijanaških i časopisov glede narodnosti in značaja dr- j žavnega poslanca g. Nabergoja. Njemu so naše težnje znane, on se za nje značajno . poteguje, zatorej ostanemo takemu poslancu v s i njegovi volilci vedno hvaležni.' V BarkovJjah, 1. aprila 18N9. | Barkovljanski narodni župljani. Zalivala in prošnja. Knjižnici „Podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico" blagovolili so nadalje darovati p. n. gospodje: Josip Ž i r o v n i k, učitelj v Begunjah. 24 knjig. Fran Oblak, ces. kr. poštni oficijal na Dunaju., knjige „Matice Slovenske" za leto 1887. Simon S t o c k 1, knezo-škof. duh. svetovalec in župnik v Sent-Lenartu pri sedmih studencih, 5 gld. za 5 iztisov knjig „družbo sv. Mohora". Josiu A p i h, profesor v Novem Jičinu, 7 lepo vezanih knjig. Simon II u t a r, c. kr. profesor v Ljubljani, 10 mark v zlatu. Anton G a-b i o n, župnijski oskrbnik v Crni 2 gld. — Nadalje je podarila slavna „Matica Slovenska v Ljubljani* o priliki štiridesetletmoe vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I. 15 iztisov knjižice „Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije" in 2 iztisa krasne knjige „Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem". Ob jednem nam je popraviti neljubo pomoto, ki se je bila vrinila v zadnjo zahvalo. No gospa Magdič, ampak gospa I v a n k a Žižkova, soproga g. j dra. Žižka v Ormožu, podarila je naši j knjižnici nad 100 lepih knjig. Vsem, ki so se svojimi darovi pripomogli, da se širi omika in narodna zavest; tudi mej zatiranimi in tlačenimi koroškimi j Slovenci, bodi izrečena najprisrčnejša in najiskrenejša zahvala! Bog plati! Dovoljujemo si prositi še nadaljnih darov ; posebno dobro došle bi nam pesmi se sekiricami, da bi jih mogli izposojevati ali pa razdeliti mej naše vrle Loške in Šent-Lenartske pevce. Kdor more kaj storiti, prosimo ga lepo v imenu svete nase stvari slovenske. Za načelništvo : „Podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico" : Matija Vutti, načelnik podružnice in posestnik na Ločilu (pošta Riegersdorf). Zdravko Kraut, knjižničar in župnik na Brnci (Fiirnitz). FILUALKA, e. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odku/ 2'«"[„ 30-d»evni miku/. 2u/0 8- 30- 2 8'/. iJ-nieseeni /«* «- * - 2'/, . Vrednostnim papirjem, glasočim mi nnpoleone, kateri so nahajajo v okrogu priponi« h« nov obrestna tarifu n« temelju odpnvudi n. oktobru in 18. novembra. Okrožni o d tlel. V vredn. papirjih 2% na vsako svoto. V napoleonih brez. obresti Nakaznice za Dunaj, l'rago, PeSto, Brno, Lvov, lieko, kakor za Zagreb, Arad, Rožen Grudoc, Hermanstadt. Inouiost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tmli vnovConje kuponov pri odbitku 1 "/00 provizij«. Pred u j m i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Ber-1 iiiti ali v drugih mesrili — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti pO pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo bo v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd — ]>u pogodbi. Trst, 18. oktobra 1888. 7 --24 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprsjemlle denarne v|-i«j,- v t.:.r ki>v< ib od ud .jO h dd do V*at:< git /a> si\;t v>ak d«n v t'.11111 ruzun uruzriikov, in in 9 — 1^ i r- op'.lt.dii". Ob :• 111 [ „>, pH od 10 11 ure zjmrt.j. Otir< tu na Wnjižn'". ... .....d1!«0!, Plačuji. k .»!*n o.i—15, ure. f.tlii .n-- * Zi.ef-Ke U i f>n gld. pr. c-j, o.l'OO— RHJ ie treba 1 dan odpovedati, IdO—ll<0U 'i dni in ?„ '/. 1000 pit 5 did p< pr.j. Eskomptuje m nji -e domicilirane mi t zaš- kem trgu po . ......3'zV'o Posojuja na iiržuviie papirje avstrn-og-sk« d ■ 1OO0 gl.. po....... 5% Višje ziir8>ju iiu pcis.sivu v Trstu. Obrtsii po dogovoru. TUST, 1. oktobra 1887. 7 - 21 Bogat izbor semen vrtnih in poljskih cvttlie jo prispel tvidko Vtfilmorin Andrieux v IVi/u, ku tudi kraone rožo. ve6 ko ti-mč raznih v Cene jako nizke. 4 Prodaja hohilmi iti cvetlic Jakoba Fonda Trst, L!oydova pnlaf'n. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. ()(i kur lat. -10 Brnsko sukno za el.punino pomladansko ali poletno obleko „ odre* .lli ,,o m. 3" 10. »„ Je 4 ounajska ratlj« vgiik kupon Zx rm• »M. 4 30 iz iiriH -mn tW K»M. 6 >x IliiejSrt^-j na»"" Hil'1- 7-7B iz j*ko fjn pld 10 50 Iz niiJiinejKn^BO pristne ovčje volne l.alcr tmli sukno za povrBnJo ftuki)«, Penil ,no sukno, p . pl t.'no ■/ s il. poletno mljtino suhno Hiii-n> /u iivr-Jo, Lkniiiif iz niti. kiiter« •<> i]:ljd |'r f, ti; 10 in nuj ti n.jfie fino ankno .-,alon itLilnke iti. itd. |r>e i j, proO povzetju iznfua nelna in s lidua, jilko dobro poz aiia tovarniška zaloga sukna SlEGEL IMHOF v Brnu Brilvml. zj»va! VaA t,upo 1 io d >lg 3 10 m. in #ir»k 130 otiu., tos t j /.adniti^ji) p >iH)liiornft za koiiipl< lno obleko za spodu. Tudi dMjfi kolikor metrov se IHi .Tamfii ie, du se nap Sije nultu.0 e Id ffo po lihrftneni uzorou, Uzorci zastonj in franko. 12-30 Edina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN pri G. BERTIN-U 2-104 Via Caterina St. 2. Assicunizioni generali, v Trwiu (društvo, uBtanovljeiio letu 18JJI ) To društvo je nižleRiiolo svtijp delovanje na vse v«)« zuviirovaiijii, posubuo piil na zavarovan]« proti poiaru — zavarovanju Htekla — zavarovanje proti to5i — zavaruvauje po morju in po kopnem nclp.)slan»ga iilagu in zavarovanje na živenje l)rtiAtvi>iia glavnica in rn««rva dne 31. d-cembra 1^87 f. UG, 1-20.170 BS Premije za poterjati v naslednji ii letih 1 22,700 lo6-F5 Glavnica za zavarovanje Žive uja do 31. d»combra 'iHrt7. f. 105,182.05l'3s Plačana povračilu: h) v letu 1sh7 f. 10,099 «47 — b) od začetku društva do 31. decembra 1887. f 2'i.'0 Letni računi. Izkaz d'>N<-duj plačanih od-Sk< dovtinj, tarife in outfoje /.h zavarovanja in s\iloli vsa nataniSiieja pojasni a h • dobe v TrHiu u uradu društva/ Via della Stazioiie v lufli.ij hiši. 4 12 Foailja hlago d'bro wpinvljcnj in |iošlnii»e prosto! Visukočustiti duhovščini . priporotlam bo vljinlno podpisani v liiipiavo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineg-ke^a »rebra in iz medenine najnovejše oblike, kot monstranc, kelihov, svetiluic in SM>čnikov itd. itd. po iinjnižji ceni. Zadovoljim gotovo vhu-koga naročnika, bodUi da ho delo propusti itiojuiiiu ukusu, bodini d.< r-e mi jo predložil načrt 5 24 Teodor Slabanja, srebra r v Gorici, ulica Morelli St. 17 Staro reči popravim, ter jih v ognji pozlntim in po»rebrim. Ci*. naročniki naj mi blagovole poRlati isto nefrankovane. V4—7 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! 1'KR IJANCONOTE: 3" „ o. proav di ft g ni H' 12 I o »> n 1 i il H'lj „ a 4 moni li«so n « i. il*/t „ a 8 Piunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, provo/u po »u-hem, rekah in morju, proti loči. na zi\enie v vsiti kornhinaciioh Glav.iina in reserva društva dne 31. dcuumbra 1033 Glavnica društv.i ;-f..!J!u»i — Keservni fond ot. doniČLov > ">3d 0~> Posebna reserva doltičkov od zavarovanja na Živi eine loU.triJCI' — Rezervn foi.d za po lj- tie im premikanja vrednostnih efeUlov 1K) 'tbi — Premima reaerva v>oh oddelkov • 1 .'.'42 ItUrfM Kescrva za škode • ,2>ld. 11 l.V»4U«47 <»0 Urad ravnateljstva. Hi i Via Valdirivo. H (v la-tn. j i(i^0[o e f)°|0 della Banca Commerciale Unghe-rese
  • posol.on vrtnarski strokovni h*t, Katerega rOVALCA" zastonj, ..VRTNAR' io prinesol 1888. na 9B str«n«h vLdik.< osme.ke 85 veCih 111 78 manjSih saajariKin '« tr«.f IUSMH l'TTi'f. škili, Jlrinarskik, vinarskih urodidStvu, blizu l7o .......... dobivajo nurm'niki „KMETOVALCA" zastonj. ..vkljnak1 jn pi.......... . in vrtnarskih Člankov tur blizu 70 podob. — H^rilo v ..KMFIOVALCU V W .V...... ... .V. .......J..........- < _ ii )iiiu i , .11 VRTNARJU'4 jo dandanot za naprednoga kmetovalca tako važno, da m« smo biti njo venskega" gospodar ja"brez t«ii"koristnih Tistov! ^""kME I0VALE0" h prilogo „VRTNAR' stoji na |«to 2 gld., l''^,11^ pa le polovico. Udje n. kr. km^tijsk« družbo dobivajo ..KMETOVALCA1 zastonj. Naročila sprejema c. kr. kmotijska družba v iijuoijani^v Salendrovih ulicah št. 5 Narofiniki, ki vstopijo mod letom, dobijo vso izšlu stuviiko J Lastnik pol. družtvo „Edinost", Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.