IZ VSEBINE:
•	Šentjurski portret
•	Aktualni problem
•	Na Jezercih delajo vojaki
•	Poročilo KOP-a
•	Štipendije
OB DNEVU BORCA
Pred nami je praznik revolucije — opomnik organizirane in oborožene vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti — 4. julij.
Vemo zakaj so umirali, nikoli ne smemo pozabiti njihovih dejanj, v kolikor bi pozabili na vse tisto krvavo pa vendarle svetlo in perspektivno, se lahko znajdemo na isti poti, v enakem oziroma še težjem trpljenju.
Ohranjajmo in spoštujmo to kar imamo, svobodo, mir, samoupravni socializem. Ne zapravljajmo ga s praznimi parolami in čvekanjem, ampak ga uresničujmo s konkretnimi dejanji in odgovornim odnosom do dela. Izprašajmo svojo lastno vest, jo primerjajmo s preteklostjo in se globoko zamislimo v prihodnost.
Praznik dneva borca nam naj pomeni glasen klic in poziv »na vstajo« vseh in vsakogar, da s skupnimi močmi in z maksimalnimi napori premagamo dosedanje gospodarske težave, s pridnim in pametnim delom izboljšamo delovne rezultate ter si na ta način zagotovimo lepše življenje in bogatejšo prihodnost.
Tako kot vsako leto, bomo tudi letos v okviru praznovanja dneva borca organizirali svečano proslavo, ki ji tradicionalno rečemo že kar »Dobrotinškov dan« in je posvečena šentjurskemu rojaku in junaku Leo nu Dobrotinšku.
Novost letošnjega praznovanja je v tem, da organizacijo celotne prireditve prevzema v svoje roke občinska organizacija ZSMS, kar po meni v smislu podružbljanja tradicij NOB v naši občini prav gotovo pomemben korak naprej.
Mladinska organizacija se tako globoko zaveda in pričakuje od mladih množično udeležbo na proslavi, ki bo 2. julija 1986 ob 19. uri v dvorani kulturnega doma v Šentjurju.
Proslava pa ni namenjena samo mladim, ampak vsem nam, vsem tistim, ki spoštujejo svojo lastno zgodovino in kulturo ter se zavedajo, da je potrebno v vsakodnevni družbeni praksi pozitivne vrednote preteklosti povezati s sedanjostjo.
Ob tej priložnosti bodo najzaslužnejšim občanom naše občine, podeljena priznanja in plakete »Leon Dobrotinšek« in jih bodo sprejeli zt, posebne zasluge in prizadevanja na področju utrjevanja in prenašanja tradicij NOB na mlado generacijo.
Kulturni program je pripravila kulturna skupina pri OK ZSMS Šentjur. Muzej revolucije iz Celja pa bo Dobrotinškov dan obogatil z razstavo o 14. diviziji, ki bo razstavljena v prostorih avle kulturnega doma v Šentjurju.
Slavko SLEJKO
ZMDA KOZJANSKO '86
V nedeljo 8. junija 1986 je bila v Šentvidu pri Planini svečana otvoritev Zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 86. Tako kot že vrsto let doslej mladi iz najrazličnejših krajev Jugoslavije ob tem letnem času priskočijo na pomoč ljudem, ki tako ali drugače lovijo korak z razvojem. Težko bi bilo ugotoviti koliko zahtevnih vodovodov, cest, elektrifikacij itd. je bilo zgrajenih na območju kozjanskega v teh 13. letih prav s pomočjo mladinskih delovnih brigad. Kolikšna je ta vrednost vedo povedati ljudje, ki so bili te solidarnosti deležni, manj pa nam je bistvo brigadirskega dela in življenja poznano v razvitejših krajih.
Zato ni čudno, da se organizatorji pa tudi ostale odgovorne družbene strukture ob pričetku akcije skorajda vedno soočajo s pomanjkanjem časa, nepredvidenimi težavami pa tudi z različnimi pogledi ob konkretnih rešitvah. Prav slednjih ni manjkalo ob pripravah letošnje akcije, saj se je ob vseh siceršnjih naporih za pripravo naselja zataknilo pri vremenu kakor tudi načrtovanju izvedbe prizidka nove kuhinje, jedilnice ter spalnih prostorov. Delo in življenje se v brigadirskem naselju Šentvid kljub željenemu Standardu vendarle odvija žal pa ne tako kot smo si vsi skupaj želeli. Morda je na vse skupaj vplivalo dejstvo, da se je potrebno v sedanjih časih prilagajati razmeram, ki pravzaprav usmerjajo možne odločitve. Ob tem ne gre prezreti resnice, da vse preveč moči trošimo na ugotavljanju stanja ter inproviziranim rešitvam. Prav gotovo si akcije Kozjansko po tolikih letih tradicije predvsem pa odmevih uspehov zasluži treznejšo presojo o tem kako čim prej odpraviti večkrat (opravičeno ali neopravičeno) izražen očitek o neprimernih pogojih bivanja — a tudi o tem kaj vse smo dolžni storiti za to da se bo brigadir, ki je prišel ob delu spoznati naše kraje, ljudi in življenje resnično počutil zaželjen in potreben pri izgradnji domovine ter bratstva
in enotnosti. Zakaj nam to resnico vedno bolj zamegljujejo povsem izmišljeni izgovori? Ali smo res podlegli razmišljanjem o totalni družbeni krizi, ki vodi v egoizem in družbeno pasivnost! Morda si vzamemo premalo časa, da bi pomislili koliko vredno je živeti ustvarjati z mladimi pa tudi če mislijo po svoje.
Mladinskim organizacijam moramo prav sedaj pomagati da mladinsko prostovoljno delo ne le ohranimo v njenem bistvu ampak strafi-ramo perspektivo, ki ji bo zaupal svet naše mlade generacije. Pri čimprejšnjem iskanju ustreznejših rešitev nam ne sme biti žal politične konfrontacije ali diferenciacije pomembno je da sprejmemo rešitev ki bo zadovoljila nas vse, predvsem za mlade.
Razumljivo je, da je za takšen korak potreben program, toda o njem bi kazalo resneje razmisliti še v času akcije Kozjansko 86 kajti pozneje se vsi skupaj nekako zadovoljimo z doseženimi rezultati.
Mirko Čander
Vsem borcem čestitamo praznik 4. julij
DPO, SO in UREDNIŠTVO
Oä tu JLn. tam
Dramlje — V soboto, 21. 6. v osnovni šoli je bil 11. Schrei-nerjev dan — srečanje delavcev vzgoje in izobraževanja naše občine.
Srečanje je potekalo delovno. Ob tej priliki so bili podeljeni Schreinerjeve značke in plakete najaktivnejšim delavcem vzgoje in izobraževanja.
Za dobro voljo je poskrbel znani igralski tandem Tof in Rifle.
Šentjur — 13. junija v prostorih knjižnice so odprli razstavo umetniške fotografije dr. Ivana Maserja.
— V četrtek 12. junija je bil v knjižnici regijski posvet društva knjižničarjev Celje. Udeležili so se delavci knjižnic iz Mozirja, T. Velenja, Laškega, Celja, Šmarja, Vranskega in Šentjurja. Po posvetu je bil ogled kulturnih znamenitosti Šentjurja.
ODBOR ZA IZGRADNJO MRLIŠKE VEŽICE V ŠENTJURJU PRI CELJU
Na podlagi izglasovanega referendumskega programa 1986 — 1990, obveščamo občane krajevnih skupnosti Šentjur — center, Šentjur okolica in Blagovna, da bo javna razglasitev idejnega projekta za izgradnjo nove mrliške vežice v Šentjurju v vseh sredinah in sicer:
KS ŠENTJUR — CENTER:
1.	Na sedežu krajevne skupnosti (Ulica Dušana Kvedra 38)
2.	Na upravi Komunalnega podjetja Šentjur
3.	V prostorih skupščine občine Šentjur
KS ŠENTJUR — OKOLICA:
1.	Na sedežu krajevne skupnosti (Ulica Dušana Kvedra 38)
2.	Pri predsednikih vaških skupnosti Grobelno, Jakob, Kameno Nova vas in Vrbno.
KS BLAGOVNA:
1. V prostorih krajevne skupnosti Blagovna (Osnovna šola)
Vse eventuelne pripombe na idejni projekt je možno dati v pisni obliki v času razgrnitve to je od 25. 6. 1986 do 10. 7. 1986.
Predsednik odbora za izgradnjo mrliške vežice ERJAVEC CVETO
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
Na podlagi sklepa 6. seje IO Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri Celju razpisuje:
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnin vpisanih v vlož. št. 406 k. o. Suho in sicer :
pare. št. 815/6 — panšik 3. razreda v izmeri 215 m2 za izklicno ceno 28.165.— din in
pare. št. 815/8 — pašnik 3. razreda v izmeri 321 m2 za izklicno ceno 42.051.— din.
Javna dražba se bo vršila 7. julija 1986 ob 8. uri v prostorih KZS obč. Šentjur pri Celju, Ul. D. Kvedra št. 2.
Pravico do javne dražbe imajo vsi državljani SFRJ, ki plačajo 10% varščino od izklicne cene na ŽR 50770-652-28010.
Vsem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, se varščina vrne.
Komisija za javno dražbo
Šentjurski portret
Žalcu kot pomočnik komandirja. Meseca oktobra 1984 je prišel v Šentjur za komandirja.
Ivan ne more iz svoje kože, želi se izpopolnjevati in sedaj je študent na pravni fakulteti v Ljubljani.
Ko sem ga vprašal kako gleda na poklic miličnika, je z veliko prepričanostjo odgovoril, da je tudi miličnik v prvi vrsti človek kot vsi drugi, član te družbe s posebnimi določili. On mora biti v pomoč ljudem, skrbi za varnost ljudi, premoženja in družbene ureditve. Življenje miličnika je pestro, izpolnjeno z dogodki, ki jih vsebuje ta poklic. Vedeti moramo, da miličnik ni oseba, ki samo kaznuje, od varuje in pomaga ljudem. Veliko je bilo in bo primerov, ko se je miličnik izpostavil nevarnostim, da bi pomagal drugim.
Ivan ŽABERL ima zelo malo prostega časa in če ga ima, se posveti družini, kolesarjenju in podobnemu.
Je skromen in delaven, popolno angažiran na delovnem mestu in se aktivno vključuje v družbenopolitično življenje v naši občini in izven nje.
Za svoje delo je dobil bronasti znak za zasluge za varnost, ki ga podeljuje sekretar za notranje zadeve. Občinski komite za SLO in DS mu je ob letošnjem prazniku dnevu varnosti, podelil priznanje 13. maj.
Ivan ŽABERL je s svojim vestnim opravljanjem poklica in kot človek dokazal, da je dostojen član naše družbe.
G. Kalajdžiski
Občinska revija pevskih zborov
Revija pevskih zborov »Naša beseda 86« šentjurske občine je bila letos na predvečer Dneva mladosti na Ponikvi.
S 24 pevci je nastopil moški pevski zbor iz Planine, ki ga vodi Milena Gubenšek, z 28 pevci moški pevski zbor iz Dramelj, ki ga vodi prof. Edi Goršič, pa 38 članski moški zbor Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja, ki ga vodi isti zborovodja in najštevilčnejši pon-kovški moški pevski zbor z 39 pevci, ki ga vodi prof. Franc Klinar. S skupnim številom 119 pevcev štirih moških zborov smo lahko v občinski Zvezi kulturnih organizacij zadovoljni, stremeti pa je za tem, da to število ne bi zanihalo navzdol in da bi bil dotok mlajših pevcev reden. Menimo, da bi ne bilo napak, če bi vsi pevci moških zborov zapeli skupno eno do dve pesmi, saj ima taka masovnost tudi svoje čare. V ZKO pojeta tudi dva ženska pevska zbora in to starejši iz Šentjurja s 25 pevkami, ki ga vodi prof. Franc Klinar in mlajši iz Dramelj z 20 pevkami, ki ga vodi mlada, obetavna dirigentka Alenka Goršič.
Oba zbora sta zapela zelo prikupno, podčrtati pa velja, da so si Šentjurčanke pred dobrim mesecem pripele bronasto plaketo mesta Maribor.
Profesor Edi Goršič je pevke ženskega in moškega zbora iz Dramelj združil v krepak 48 članski
mešani pevski korpus, ki je poslušalce močno pritegnil. Revija ni imela tekmovalnega značaja, njen namen je bil le manifestirati lepoto in moč pesmi v občini.
Če pomislimo, da je skupno vseh 174 pevcev in pevk s svojimi zborovodji vložilo v petje mnoge stotine ur vaj je dolžnost nas poslušalcev, da jim za vloženi trud in njihove lepe uspehe izrečemo iskreno zahvalo.
Ernest Rečnik
Današnji portret posvečamo ŽABERL Ivanu — komandirju Postaje milice v Šentjurju.
Iyan je oseba, ki težko govori o sebi, o svojem vsakdanjem delu. Prepričan je, da uspešnost dela, ki ga opravlja je plod vseh zaposlenih na postaji milice.
Rojen je 1953. leta v Babnih br-dih v šmarski občini. Po končani osnovni šoli se je izučil za avtomehanika. Ko je odslužil vojaški rok, se je zaposlil na Upravi javne varnosti v Celju. Sčasoma je vzljubil poklic miličnika ter nada-
ljeval izobraževanja na šoli za miličnike pripravnike in na to je delal v prometni milici. Čez tri leta je postal vodja skupine. Svoje izobraževanje je nadaljeval na višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani.
Po končani šoli za notranje zadeve je služboval na postaji milice v
AKTUALNI PROBLEM
ALI JE ODLAGALIŠČE SADRE NA BLAGOVNI RES POGOJ ZA NJEN RAZVOJ?
Človek se še nikoli do sedaj ni čutil tako ogroženega in ni živel v taki negotovosti kot živi danes. Zaradi svojih potreb in želja spreminja okolje, močno posega v življenjski prostor in ruši naravno ravnotežje z onesnaževanjem voda, z odlaganjem radioaktivnih in drugih odpadkov, uporabo fitofarmacevskih sredstev. Z vsemi posegi pa ogroža samega sebe.
V	dolgoročnem planu Cinkarne Celje je predvidena izgradnja odlagališča sadre, ki bo zavzelo 66,94 ha zemljišča. Del površine in sicer 21,54 ha leži na Blagovni v občini Šentjur. Zaradi izgradnje obstaja pomislek:
—	povečanje koncentracije S02 v ozračju (5. člen, 8. točka Osnutka...
—	onesnaževanje talne vode (6. člen, 4. točka)
—	uničenje naravnega gozdnega rezervata v Bukovžlaku — Ur. 1. SRS, št. 11/84 (10. člen Osnutka odloka o ZN CC....)
Občinska skupščina Šentjur je na svoji seji z dne 12. 6. 1986 sprejela Osnutek odloka zazidalnega načrta za odlagališče Cinkarne Celje »ZA TRAVNIKOM«. Komisija za varstvo okolja pri KS Blagovna ni v tej zvezi mogla narediti ničesar, ker se je formirala šele 22. maja 1986. Takrat je bilo povdarjeno,da bo imela komisija za varstvo okolja pomembno vlogo v odločanju glede izgradnje odlagališča sadre.
6.	6. 1986 smo bili postavljeni pred dejstvo sprejetja osnutka odloka o izgradnji odlagališča. Gradivo smo dobili na sestanku, zato nismo imeli dovolj konkretnih pripomb.
Delegacija za zbor KS Blagovna je glasovala za osnutek odloka z določenimi pripombami, ki jih je občinska skupščina tudi sprejela.
Postavljamo vprašanje vsem občanom, ki se zavzemajo za zdravo okolje, kaj lahko naredimo v bodoče, če ne bomo dovolj obveščeni? Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo do prihodnjih generacij in končujemo z mislijo Alberta Schweitzerja, da človek ne sme izgubiti sposobnosti, da gleda naprej in ukrepa za prihodnost.
■	Člani komisije za varstvo okolja
pri KS Blagovna M. Horvat, H. Šumer, Z. Drešček
- O -
NOVO UMETNO JEZERO NA MEJI DVEH OBČIN
Odlagališče sadre v Bukovžlaku se vsak dan bolj polni, zato pa v Cinkarni že od leta 1981 pripravljamo načrte, raziskave, poročila, vloge ter iščemo soglasje, mnenja in pogoje za izgradnjo in ureditev novega odlagališča nevtralizacijskega blata — sadre. Ko bo odlagališče v Bukovžlaku polno, kar bo čez približno 3 leta, bo moral že biti zgrajen prvi del pregrade v višini 16 m in položen cevovod od obstoječega odlagališča do novega ter pripravljeno odlagališče za začetek odlaganja.
Kot rezultat 5-letnega dela na pripravljanju dokumentacije in razgovorov s krajani, vodstvi KS Teharje, Proseniško in Štore ter vodstvi občin Celje in Šentjur pri Celju, je izdelan Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za odlagališče sadre Cinkarne Celje »Za travnikom«. Osnutek odloka sta obravnavali Skupščini občine Celje dne 19. maja 1986 in Šentjur pri Celju dne 12. 6. 1986. Zazidalni načrt ureja območje, ki obsega 66,94 ha, od tega na območju občine Celje 45,40 ha, na območju občine Šentjur pri Celju pa 21,54 ha. Na tem območju je 36,07 ha gozda, 16,32 ha travnikov, 8,22 ha pašnikov, 5,26 ha njiv, 0,13 ha vinogradov in 0,94 ha neplodnih tal. Namembnost tega področja, ki se bo urejalo po zazidalnem načrtu pa je naslednje: povrišna pregrade, ki je zemeljska in zatravljena znaša 6,75 ha, samo odlagališče bo imelo površino 36,86 ha območje med pregrado in cesto Bukovžlak — Proseniško zavzema 6,82 ha in končno območje ob odlagališču, vendar zunaj varovalne ograje v bližini naselka Kresnik meri 16,51 ha. V
V	odloku so tudi navedeni vsi pogoji, katere mora izpolniti Cinkarna Celje pred začetkom urejanja odlagališča in gradnje pregrade, med izgradnjo in ko se bo začela odlagati sadra ali nevtralizacijsko blato iz proizvodnje titan dioksida. Vseh pogojev ne bi navajal, omenil bi samo, da je vodstvo Cinkarne trdno odločeno voditi odlaganje sadre tako, da bo krajinski izgled odlagališča in okolice stalno dajal vtis, urejenega območja. Zaradi varnosti ljudi in živali ter divjadi bo odlagališče ograjeno z žično ograjo, ob pregradi pa bo postavljena čuvajnica s stalnim čuvajem, ki bo nadzoroval območje pregrade in odlagališča. Sadra ali nevtralizacijsko blato iz proizvodnje titanovega dioksida nastane, ko se odpadna žveplova kislina in druge kisle odplake v obratu nevtralizacije, nevtralizirajo z apnenčevo moko in hidriranim apnom, ter nastane kalcijev sulfat. Sadra je onesnažena z železovimi spojinami (10 % — 30 % železovih oksidov) in ima zato značilno rjavo — rdečo barvo. Letno se odloži v odlagališče okoli 110.000 ton sadre. Merili so tudi radioaktivnost sadre, ter je bilo ugotovljeno, da je le-ta pod vsemi standardi, ter približno enaka kot običajni gradbeni materiali.
Pregrado in odlagališče bomo gradili in urejali postopoma, kot se bo povečevala površina nastajajočega umetnega jezera. Za izgradnjo pregrade bomo uporabili meljaste peščenjake, ki so na tem območju ter na zračni strani pregrade piritne ogorke iz proizvodnje žveplove kisline, oz. jih bomo odvažali iz sedanjega odlagališča trdnih odpadkov v Bukovžlaku. Za popolno nepropustnost pregrade bo v celotni višini vgrajena glina v širini 12 m na dnu do širine 3 m na vrhu pregrade. Potok, ki teče po dolini in predstavlja istočasno tudi občinsko mejo, bc reguliran ter bo tako sedanje zamočvirjeno zemljišče od predvidene pregrade do ceste v dolžini približno 500 m postalo urejeno kmetijsko zemljišče.
Po potoku bo odtekala odvečna (prelivna) voda, iz odlagališča v ostale vodotoke, saj bo neoporečna. Gozdne površine, ki bodo zaradi odvzema meljastih peščenjakov uničene, a ne bodo poplavljene se bodo ponovno pogozdile. Tako bomo imeli na meji dveh občin novo umetno jezero s čisto vodo, obkroženo z gozdovi, travniki in kmetijami. Čeprav to ne bo neokrnjena narava, bo vseeno dajala vtis urejenosti in dokazovala skrb za varstvo okolja.
Miloš Rant
Razmišljanje ob prevzemu funkcije
V maju in juniju so potekale ustanovne skupščine interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Izvoljeni so bili novi funkcionarji skupščin in nekatere izmed njih smo naprosili za kratko razmišljanje ob prevzemu novih dolžnosti.
V uredništvu UTRIPA so me vprašali s kakšnimi občutki sem prevzel dolžnost predsednika skupnosti otroškega varstva. Zanimivo vpraašnje, ki pa žal ostane brez odgovora, ker o tem enostavno nisem razmišljal. Zavedal sem se in se še vedno le enega dejstva, da hočem in moram prevzeto dolžnost skupaj z ostalimi sodelavci v skupnosti odgovorno in vestno opraviti. Ob sprejetih programih, katerih realizacija bo v največji meri odvisna od gospodarskih gibanj ima mo en osnovnih cilj. Ta je v tem, da v skupnosti resnično zagotovimo demokratično razpravo, usklajevanje in odločanje. Skratka, da se o vsem kar se tiče otroškega varstva dogovarja in odloča v skupnosti in njenih organih v tesni povezavi z izvajalci in še posebno uporabniki. Če pa nam bo to v zapletenih družbenih razmerah uspelo, bomo svoje delo pošteno opravili. To pa ni odvisno samo od vodstva skupnosti, temveč tudi o subjektivnih sil, izvršnih organov in še posebej od delavcev v združenem delu. Osebno sem prepričan, da smo vsi skupaj in vsak zase dovolj zreli, da bomo načelno podporo samoupravnemu sistemu oplemenitili s praktičnimi dejanji. Kajti, kot pravijo mladi »ta čas je naš, mi nimamo drugega!«.
Miran Koren
V mesecu juniju prevzemam funkcijo predsednika skupščine Kulturne skupnosti. Kaj bi lahko rekel o tem, kaj lahko storim kot predsednik?
Izrednega premika na bolje najbrž ne more biti, vendar probleme poznam, saj že ves čas službovanja delam na kulturnem področju. Tudi v Šentjurju sem že dovolj dolgo, da dobro poznam kulturni utrip kraja in občine. Pro-
blemov in potreb je veliko, denarja pa premalo. Amaterska kulturna dejavnost je premalo pestra in stagnira. Primanjkuje strokovnih vodij, ustreznih prostorov, včasih pa ljudi, ki bi se aktivno udejstvovali, pa žal tudi poslušalcev in gledalcev, ki bi naj to kulturo spremljali in ji dali poleta.
Tu je še ohranjanje kulturne dediščine, muzejska in galerijska dejavnost, pa Ipavci, ki jim bo treba dati mesto, ki jim gre. Veliko dela za nove delegate, ne?
Kako izboljšati situacijo brez pravih pogojev? Naloga ni lahka!
Janez Slana
Funkcijo sprejemam v času, ko se je v resnici začelo dogajati to, kar so mnogi že prej napovedovali. Delovne organizacije so s prispevnimi stopnjami obremenjene do skrajne mere, v izobraževanju pa primanjkuje denarja, kot še nikoli doslej.
Mislim, da bo potrebno poiskati vse možnosti, da bomo brez dodatnega obremenjevanja gospodarstva dali izobraževanju mesto, ki mu pripada. Dobro izobraževanje pa bo obrodilo v bodočnosti sadove tudi v gospodarstvu.
Predsednik skupščine OIS Jože Čater
95 in 96 številka UTRIPA
bo izšla združena 10. avgusta in bo posvečena občinskemu prazniku.
uredništvo
Na Jezercah delajo vojaki
Ena najpomembnejših investicij tega srednjeročnega obdobja v občini Šentjur trenutno poteka na klancu Jezerce. Gre za modernizacijo ceste Šentjur — Planina na odseku jezerski klanec. Izvajanje zahtevnega dela je investitor Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Šentjur zaupala inžinirski enoti JLA celjske garnizije.
Dela so se pričela že v lanskem letu, saj je bilo glede na predvideno traso potrebno zgraditi nov odcep ceste na Kalobje v dolžini 400 m. Prav tako tudi kolovoz v naselju Suhu. Značilnost obstoječe ceste je velik vzpon (18 %) ter nevarne srpentine na posameznih delih ceste. Nova trasa pa predvideva največji vzpon 10 % na krajšem delu pri vrhu klanca.
Major Radovan Tkalec
Kot smo že omenili, dela izvajajo inženirci celjske garnizije pod vodstvom majorja Radovana Tkalca. Vojaki so na traso pripeljali močan strojni park, ki kljubuje zahtevnemu terenu. Ker bodo vojaki na trasi celih šest mesecev, je bilo zanje potrebno zagotoviti čimbolj ugodne pogoje bivanja. Nameščeni so na Kalobju v gasilskem domu. Domačini so jih lepo sprejeli, vojaki pa jim gostoljubje vračajo s tem, da jim pomagajo pri kmečkih opravilih. Tistega dne, ko smo jih obiskali, smo lahko videli enega izmed njih, kako je pridno grabil seno na bližnjem travniku. Največ zaslug za takšno sožitje med vojaki in krajani ima prav gotovo tov. Tkalec. Njihovo življenje je organiziral tako, da vojaki zahtevne in silno naporne naloge opravljajo zagnano, kljub temu pa najdejo še dovolj časa za različne proste aktivnosti.
Zaželimo jim, da bi jim šlo delo dobro od rok in kar najlepše počutje v naši občini!	A. K. in G. K.
Iz dela OSTO
O delu teritorialne obrambe običajno vemo zelo malo razen tistih, ki se vojaških vaj TO udeležujejo in pri usposabljanju aktivno sodelujejo.
Namen in vsebina dela TO je opredeljen z Zakonom o SLO in DS, ki določa, da je TO sestavni del oboroženih sil SFRJ organizirana tako, da omogoča občanom in delovnim ljudem varovati neod-
visnost, suverenost, celovitost ozemlja in z Ustavo določeno družbeno ureditev SRS in SFRJ.
TO vodijo štabi, ki so strokovni organi DPS (KS, občine, republike) za vodenje in poveljevanje z enotami in nižjimi štabi TO. Štabi TO delujejo v miru in vojni. V miru je delo štabov na pripravah enot za aktiviranje ob morebitni vojni nevarnosti in vojni, kar pomeni vrsto opravil od mobilizacijskih priprav, vzdrževanja materialnih sredstev do načrtovanja in iz-
vajanja usposabljanja posameznih enot v skladu z usmeritvami DPS, in glede na potrebe bojne pripravljenosti posameznih enot.
Delo štaba pri organizaciji usposabljanja zajema določitev vsebine usposabljanja, časa usposabljanja, vpoklic enote na usposabljanje, pripravo starešin za delo s svojimi enotami, načrtovanje poteka dela, varnostnih ukrepov, prehrane, pripravo materialnih sredstev in nenazadnje racioalno porabo sredstev, ki jih dajejo delovni ljudje za SLO in DS.
Pri načrtovanju vsebine usposabljanja izhajamo iz izhodišča, da je vsak pripadnik TO usposobljen za določene naloge v oboroženih silah, ter ga je potrebno pripraviti zao pravljanje namenskih nalog, v okviru njegove enote, da bi le-ta kot celota lahko izvrševala postavljene naloge. Prav tako se mora usposobiti v rokovanju z orožjem
s katerim je zadolžen, ki je običajno drugačno kot ga je imel v JLA.
Nadalje z idejnopolitčnim usposabljanjem krepimo zavest in prepričanje v uspešnosti SLO in DS in odpravljamo lažne dileme, ki se ponekod postavljajo o potrebi SLO in DS, kajti protislovja v svetu so takšna, da našo celovitost in družbenopolitično ureditev lahko brani samo oboroženo ljudstvo, ki ve kaj bo branilo in kako se bo branilo.
Prav tako so vsebine usposabljanja tudi vojaški predpisi in iz njih izhajajoča pravila in dolžnosti.
Prosti čas in odmori se običajno izkoristijo za medsebojne razgovore in tudi dobro šalo.
S tem opisom smo skušali prikazati delo pri usposabljanju enote TO, kako pa to izgleda v praksi pa poglejmo na slikah:
Poročilo iz KOP-a
POROČILO O MOTENI PRESKRBI Z VODO DNE 30. 5. 1986
Do motene preskrbe z vodo v občini Šentjur je prišlo zaradi:
1.	Po obvestilu iz TOZD Vodovoda Celje je v celjski občini prišlo zaradi suše do pomanjkanja vode tako, da ni bilo mogoče v Šentjur dobavljati več kot 8,5 1/sek vode. Normalna poraba iz tega vodovoda je
12,5	1/sek, kar zagotavlja vodo vsem odjemalcem. Višji predeli v občini niso imeli vode zaradi zmanjšanega pritiska v cevovodih. To pomanjkanje in zmanjšani dotok vode je bilo zadnjih štirinajst dni, kar je razvidno iz popisa števca na meji med Celjem in Šentjurjem.
2.	Zaradi neurja je prišlo do zalitja črpališča v Loki pri Žusmu in izpada dotoka vode iz Šmarja dne 29. 5. 1986. GOKOP nas je takoj obvestil in odpravil okvaro v črpališču do 15. ure dne 30. 5. 1986. V tem
času so bili porabniki vode, ki so vezani na vodovod Vinski vrh Šentjur brez vode.
3.	Zaradi neurja v Šentjurju dne 29. 5. 1986 smo bili ob 5. uri dne
30.	s. 1986 prisiljeni zapreti črpališče Ferlež in Zdolšek zaradi skaljene vode. Porabniki vode so ostali brez vode, ker iz drugih virov ni bilo mogoče napajati ta del vodovoda, črpališča so bila odprta zopet ob 20. uri dne 30. 5. 1986.
Kot upravljalci vode smo obvestili uporabnike o nastali situaciji telefonično in preko radia Celje.
Stanje se je normaliziralo do večera 30. 5. 1986. Normalna oskrba z vodo je že bila do ponedeljka 2. 6. 1986 in večjih pomanjkanj vode ni čutiti.
OBVESTILO O SPREMENJENEM OBRAČUNU PORABLJENE VODE
Komunalno obrtno podjetje Šentjur pri Celju, Ljubljanska 1, prehaja s 1. 6. 1986 na nov način obračuna porabljene vode. Na podlagi poprečne porabe v obdobju 15. 3. 1985 do 15. 3. 1986 smo izračunali poprečno mesečno porabo in za dobo 12 mesecev izstavljamo položnice za plačilo planirane količine vode po veljavnih cenah.
Na položnici bo označena planska količina, ki je osnova za obračun vodarine po ceni 98,40 din za gospodinjstvo, oz. 147,60 din za gospodarstvo,
—	razširjeno reprodukcijo 10 % od cene vode po samoupravnem sporazumu za obdobje 1986 — 1990,
—	prispevek območni vodni skupnosti 3,25 din,
—	kanalščina, (kjer je kanalizacija urejena) 18 din po m3 vode in
—	števčnino v mesečnem znesku 260 din za velikost vodomera 0 1/2” — 5/4" 600 din za 0 6/4 — 150 in za kombiniranega 1.800 din.
Primer planirane porabe:
100 m5	à	98,40
100 m3	razšir. rep.	9,84
100 m3	prisp. OVS	3,25
100 m3	kanalščine	18,00
12	mes. števčnina	260,00
16.069 din : 5 — 3.214 din
9.840 din 984 din 325 din 1.800 din 3.120 din
Ena položnica predstavlja 3.214 din in bodo zapadle 15. 7., 5. 9.,
5.	12., 5. 2., 5. 4., šesta pa bo obračunska po popisu.
Planirano vrednost smo razdelili na 5 obrokov. Položnice imajo označen datum zapadlosti, katerega naj uporabniki upoštevajo pri nakazilu. Stroški opomina bremenijo neplačnika. V roku 15 dni po prejemu opomina, bomo vložili tožbo brez predhodnega dodatnega obvestila, oz. prekinili dobavo vode do poravnave nastalih stroškov. Uporabnikom, ki bodo s plačilom zakasnili bomo obračunali tudi zakonske zamudne obresti.
Reklamacije v zvezi s položnicami sprejemamo na telefon 741-019, v zvezi s plačili pa na telefon 741-341. Pri reklamaciji obvezno navesti šifro uporabnika. Ob spremembi cen bomo opravili popis vodomerov in poslali dodatne položnice. Izvršili bomo tudi občasne kontrole na terenu.
Družbeni sektor bo še nadalje plačeval po izstavljenih fakturah — mesečno.
Poraba vode za obdobje pred izdajo položnic bo obračunana in prikazana na izstavljeni fakturi, za katero bo prav tako priložena položnica in jo morajo porabniki takoj poravnati.
Upamo, da boste z novim načinom obračuna zadovoljni, saj bodo uporabniki sami določali dan plačila na osnovi položnic in ne bo potrebno nenehno skrbeti za razpoložljiva sredstva.
Prosimo pa uporabnike, da na telefon 741-019 sporočajo morebitne okvare, ki bi jih opazili na instalcijah vodomerov, v našem upravljanju.
»POKOPALIŠKA SLUŽBA« V ŠENTJURJU
Pokopališka dejavnost je organizirana na podlagi zakona o komunalni dejavnosti, ki je bil sprejet dne 24. 2. 1982, Ur. 1. SRS, št. 8/82 čl. 350 z dne 5. 3. 1982 in zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti Ur.
I.	SRS, št. 34/84. Na podlagi teh zakonov je Skupščina občine Šentjur dne 5. 3. 1986 sprejela nov odlok o pokopališkem redu, ki velja za vse pokopališča v občini.
KOP Šentjur že več let upravlja pokopališče Šentjur in opravlja pogrebne storitve. Pokopališka služba je zelo pomembna in je tudi izrednega in občutljivega značaja. Pri opravljanju te službe se srečujemo tudi z organizacijskimi in finančnimi težavami. Da bi opravili dosedanje pomanjkljivosti in dvignili kvaliteto pokopaliških in pogrebnih stroškov, smo se odločili za razširitev dejavnosti. Tako navajamo seznam vseh elementov pokopališke dejavnosti:
1.	pogrebne storitve
2.	oddajanje grobnih parcel
3.	izdelava in obnova nagrobnih okvirjev
4.	ureditev grobov
5.	prevoz pokojnikov
6.	dobava krst in ostale pogrebne opreme
7.	dobava okrasnega peska
8.	redno vzdrževanje pokopališča
9.	redno vzdrževanje mrliške vežice
10.	vodenje katastra grobov
II.	vodenje pokopališke dokumentacije
12.	obračun najemnin grobov
13.	ostala dela.
Nad temi elementi je na novo uvedena usluga, ki jo opravljamo od 1. 5. 1986 dalje insicer prevoz pokojnikov in prodaja krst in ostale pogrebne opreme. Za zaokrožitev vseh uslug v zvezi s pogrebom je že dalj časa prisoten prevoz pogrebnega spremstva, to je organiziranje no-sačov. Zato prosimo in obveščamo občane, da iščemo 8 prostovoljnih mož, ki bi bili pripravljeni opravljati nosaško službo ob vsakem progre-bu na pokopališču v Šentjurju. Za opravljanje teh storitev bomo sklenili delovne pogodbe za obračun honorarjev. Organizirano spremstvo bomo opremili z vso potrebno opremo (uniforme). Tako bomo vse, ki naročajo pogrebne storitve razbremenili in skrajšali postopek za organiziranje pogreba.
Pogrebne storitve se naročajo v obratni pisarni KOP v Podgorju v času od 6. do 14. ure. Izven delovnega časa sprejema naročila dežurni uslužbenec na domu. Ob naročilu se opravijo vse formalnosti v zvezi s pogrebom. Čas pogrebov je vsak dan ob 16. uri. izpred mrliške vežice v Šentjurju. Izjemoma organiziramo in opravljamo pogrebe na soboto, nedeljo ali praznik in to ob 11. uri izpred mrliške vežice.
V skladu z novim odlokom o pokopališkem redu je sprejeto, da mora biti vsak pokojnik prepeljan v mrliško vežo. Izjemoma se lahko pokojnika čuva doma na izrecno željo svojcev, vendar mora biti na dan pogreba prepeljan v mrliško vežo, najmanj 4 ure pred uro pogreba.
Grobove na pokopališču vodimo po katastru. Tako vodimo za vsak grob evidenco. Na podlagi tega oddajamo grobove po pogodbi v najem za dobo 10 let. Najemnina groba se zaračunava letno in sicer po 1 m3 površine. Iz virov najemnin se namensko denar porabi samo za redno vzdrževanje pokopališča in sicer:
1.	vzdrževanje glavnih peš poti in poti med grobovi
2.	odstranjevanje plevela
3.	urejanje okrasnih gred in živih mej
4.	košnja in vzdrževanje zelenic
5.	izpraznjevanje košev za smeti
6.	odvoz smeti
7.	voda
8.	odstranjevanje snega po poteh
9.	kataster pokopališča in evidenca.
Skupen interes tako upravljalca pokopališča KOP Šentjur, kot la: stnikov grobov in ostalih obiskovalcev pokopališča je, da skrbimo za čimlepši videz in izgled pokopališča.
EMO — EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA, n. sol. o. CELJE
Razpisuje večje število kadrovskih štipendij za vzgojno izobraževalne programe kovinstvo — strojništvo na:
IV. stopnji zahtevnosti za:
—	oblikovalca kovin (strugar, orodjar)
—	preoblikovalca in spajalca kovin (ključavničar)
—	strojnega mehanika
na V. stopnji zahtevnosti za:
—	strojnega tehnika
na VI. stopnji zahtevnosti za:
—	strojnega inženirja (energetske, tehnološke in konstrukcijske smeri)
na VII. stopnji zahtevnosti za:
—	diplomiranega strojnega inženirja (energetske, tehnološke in konstrukcijske smeri).
Vloge pošljite do 10. 7. 1986 na naslov:
EMO CELJE Mariborska 86 Izobraževanje
EMO — EMAJLIRNICA, METALNA INDUSTRIJA, ORODJARNA, n. sol. o. CELJE
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TOVARNA KOTLOV
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1 Struženje	2 delavca
IV. zahtevnostne stopnje kovinske usmeritve
1	leto delovnih izkušenj
2.	Ključavničarska dela v delavnici	3 delavce
IV. zahtevnostna stopnje kovinske usmeritve
2	leti delovnih izkušenj
3.	Rezanje in zarisovanje	5 delavcev
II. zahtevnostne stopnje kovinarske usmeritve
starost 18 let
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih v objavi sprejema EMO CELJE, Kadrovsko socialna služba v roku 15 dni po objavi.
Skupnost otroškega varstva
Po sporazumu o socialno-var-stvenih pracicah se vsako leto predvidoma v mesecu maju vskla-di višina socialno-varstvene pomoči z odst. rasti čistega osebnega dohodka v SRS v primerjavi z letom poprej. Po podatkih zavoda SRS znaša v letu 1985 čisti osebni dohodek 54.967 din ali 98 % več kot v letu 1984. To je tudi osnova za vskladitev vseh denarnih pomoči po samoupravnem sporazumu o socialno varstvenih pravicah. Višina denarne pomoči je razlika med
Na podlagi določil 16. in 20. člena Samoupravnega sporazuma o socialno varstvenih pravicah (Uradni list SRS 26/83) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Šentjur na seji dne 19. 5. 1986 sprejela naslednji
SKLEP
1. Določi se nova višina ekonomske cene vzgojno-varstvenih storitev v Vzgojno varstveni organizaciji od 1. 5. 1986 dalje, upoštevajoč ovrednoten program VVO Šentjur po materialnih izhodiščih za leto 1986. Najvišji prispevek staršev se določi v višini 60 % ekonomske cene kar znaša 15.847.— din od tega prehrana 3.080.— din.
Na podali določil 16. člena Samoupravnega sporazuma o social-no-varstvenih pravicah (UL SRS, 26/83) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Šentjur na seji dne 19. 5. 1986 sprejela naslednji
SKLEP
1.	Vskladijo se denarne pomoči otrokom z odstotkom rasti čistega osebnega dohodka v SRS v primerjavi z letom poprej, ki znaša 98 % ali 54.967 din.
2.	V primeru, ko ni možno zagotoviti pomoči v funkcionalni obliki znaša gotovinsko izplačilo največ 15 % od čistega dohodka, kar znese 8.245 oziroma 25 % če gre za zmerno teže in težko duševno prizadete ali za teže telesne prizadete otroke kar znese 13.741.— din.
3.	Nove višine se upoštevajo od 1. 5. 1986 dalje.
4.	Če znaša odmerjena denarna pomoč več kot 15 % oz. 25 % se znesek prenakaže v funkcionalni obliki izvajalski delovni organizaciji (Vzgojno-varstvena or-
43 odstotki oziroma 23 odstotki čistega osebnega dohodka in stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana.
Pri tem se določi najnižje možno gotovinsko izplačilo v višini 15 % od čistega osebnega dohodka kar znese 8.245 din oziroma 15 % ali 13.741 din, če gre za teže telesno prizadete otroke. Valorizirani zneski se uporabljajo od 1. 5. 1986 dalje, sredstva pa so zagotovljena v finančnem načrtu skupnosti za leto 1986.
2. V skladu z 20. členom Samoupravnega sporazuma o socialno varstvenih pravicah se določi prispevek staršev v višini 35 % od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana ugotovljenega za leto 1985. V primeru ko osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom in lastnimi sredstvi, izkazujejo nižji dohodek, kot je izračunan za njegovo dejavnost, se pri določanju prispevka za VVO upošteva dohodek predviden za njegovo dejavnost.
Predsednik skupščine Miran Koren
ganizacija ali šole). Funkcionalna oblika denarne pomoči do 15 % se uporablja tudi v primerih neplačevanja obveznosti v izvajalskih organizacijah.
5.	V primerih ugotavljanja upravičenosti do denarne pomoči pri
izračunu višine prispevka za VVO se najprej preveri možnost prejemanja denarne pomoči pri CSD nato pa služba za obračun prispevka za VVO občane o tem obvesti.
6.	Osebam, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z lastnim delom in sredstvi v zasebni lasti se denarna pomoč lahko odobri le v izjemnih primerih (bolezni, starost, nesreče ipd.). Dokler te osebe nimajo poravnanih obveznosti na davčni upravi, se denarna pomoč ne izplača.
V primeru, da se izkazuje nižji dohodek kot je izračunan za njegovo dejavnost, se pri izračunu višine denarne pomoči upošteva dohodek predviden za njegovo dejavnost.
Predsednik skupščine Miran KOREN
STIPENDIJE
POKLICNE NAMERE OSMOŠOLCEV IN RAZPISANE KADROVSKE ŠTIPENDIJE V OBČINI ŠENTJUR
V šolskem letu 1985/86 bo osmi razred absolviralo 273 učencev iz vseh OŠ v občini Šentjur. 90,84 % učencev namerava nadaljevati šolanje v srednjem usmerjenem izobraževanju, 9,16 % pa se jih namerava zaposliti, kar je glede na naše usmeritve v izobraževanju zelo velik delež.
Na izbiro poklica vpliva več dejavnikov, ki bi jih lahko zreducirali na dve bistvena: dejavniki v učencu samem (interesi, želje, sposobnosti ...) in dejavniki zunaj učenca (aspiracije staršev, mreža šol v regiji, kadrovske štipendije, možnosti zaposlitve...). Čeprav bi lahko o vsakem dejavniku široko spregovorili, se bomo omejili le na odnos poklicne odločitve — kadrovske štipendije.
Struktura poklicnih odločitev glede na zahtevnostno stopnjo izobraževanja
Zahtev, stop.	Št. učencev moški ženske		Skupaj	%
II.	10	4	14	5,65
III.	3	3	6	2,42
IV.	50	52	102	41,13
V.	63	63	126	50,80
SKUPAJ	126	122	248	100
Struktura kadrovskih	štipendij glede na zahtevnostno			Stopnjo
izobraževanja				
Zahtev, stop.	Št. kadrov, štipen. %			
II.	8	5,59
III.	10	6,99
IV.	78	54,55
V.	12	8,39
VI.	20	13,99
VII.	15	10,49
SKUPAJ	143	100
Čeprav bi glede števila kadrovskih štipendij bili še nekako zadovoljni, kljub temu, da se bo morala krepka polovica učencev usmeriti na štipendije iz združenih sredstev ali na DO v sosednjih občinah, pa se s strukturo kadrovskih štipendij nikakor ne moremo strinjati.
Največ kadrovskih štipendij je namenjenih za IV. stopnjo, skoraj najmanj pa za V. stopnjo zahtevnosti, čeprav je struktura poklicne odločitve ravno drugačna: največ učencev, kar 50,80 % se namerava izobraževati na V. zahtevnostni stopnji. Že v naprej je jasno, da bodo ti učenci iskali štipendijo v sosednjih, razvitejših občinah in se verjetno po končanem izobraževanju tudi tam zaposlili. Obstaja pa tudi nevarnost, da se bodo učenci kljub sposobnostim in interesom odločili za nižjo zahtevnostno stopnjo in si tako pridobili možnost za kadrovsko štipendijo. Vemo, da danes kadrovska štipendija tako učencev kot njihovim staršem pomeni določeno socialno varnost, čeprav vsi vemo, da se ta varnost po končani šoli lahko spremeni v svoje nasprotje — brezposelnost. Očitno je, da imajo naši učenci previsoke poklicne aspiracije glede na potrebe in možnosti združenega dela v občini. Zavedati se moramo, da bodo učenci, ki v sedanjem času zapuščajo osnovno šolo akitvno delovali v proizvodnem procesu po letu 2000, ki bo zahteval višjo raven strokovne in splošne izobrazbe delavcev v združenem delu. Ali si bomo s takšno kadrovsko politiko izboljšali izobrazbeno strukturo delavcev, ki je pogoj za večjo proizvodnjo in ekonomsko učinkovitost?
Glede štipendij za posamezne usmeritve bi ravto tako lahko izrazili nezadovoljstvo, saj so za V. zahtevnostno stopnjo namenjene samo štipendije za strojnega tehnika (7), obutvenega tehnika (1), instrumentalista — pihala (1) in vzg. predšolskih otrok (1). Ne moremo trditi, da se naši učenci ne odločajo za deficitarne poklice, saj je po množičnosti vpisa na prvem mestu kovinarstvo — strojništvo (48), kmetijstvo (24) in tekstilna konfekcija (23). Glede na posamezne usmeritve pa opažamo, da se učenci še vedno odločajo tradicionalno, torej v moške in ženske poklice, zaskrbljujoč in z usmerjenim izobraževanjem nastajajoč problem pa se kaže v tem, da skoraj celotno družboslovje, naravoslovje, ekonomija (pravništvo, novinarstvo, medicina, pedagogika itd.) prehaja izključno v ženske roke. Moški, ki so vedno vrteli svet po svojih merah, ga bodo glede industrijske, vojne informacijske, jederske itd. tehnologije vrteli še naprej. K sreči, k miru?
C. M.
RAZPIS
ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA SOLSKO LETO 1986/87
Odbor za štipendiranje pri Skupnosti za zaposlovanje Šentjur r a z p i s u je
štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenemi zobraževanju.
Za štipendijo iz združenih sredstev in razliko h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na družinskega člana v letu 1985 ni presegel 55 % povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotovljenega za leto 1985 (30.232 din). Sveti vzgojno izobraževalnih organizacij lahko predlagajo za štipendijo iz združenih sredstev učencev in študente, ki s svojimi izrazit^ nadpoprečnimi učnimi rezultati in uspešnim vključevanjem v različne šolske in izven-šolske dejavnosti dokazujejo izjemne intelektualne sposobnosti in delovne rezultate. Ti kandidati imajo pravico do štipendije, če ožji družinski člani niso plačali davka od skupnega dohodka občanov.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke od katastrskega dohodka, se ta upošteva enako kot za ostale oblike socialno-varstvnih pomoči v občini.
1. V okvirju meril iz prejšnjega odstavka bodo imeli prednost pri podeljevanju štipendij iz združenih sredstev kandidati:
— ki so vključeni v izobraževanje v proizvodno tehničnih usmeritvah in drugih razvojno prioritetnih usmeritvah, ki so jih v občinah sprejeli samoupravni organi štipendiranja: seznami teh bodo ob-
javljeni v lokalnih glasilih in izobešeni na oglasnih deskah strokovnih služb za štipendiranje v občinah
—	ki se izobražujejo za kmetijske poklice
—	iz družin, ki so v slabšem socialno ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati
—	z boljšim učnim uspehom
—	katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno delo v izbrani usmeritvi (mnenje o tem posredujejo službe poklicnega usmerjanja)
2.	Kandidati za štipendije iz združenih sredstev zaprosijo za štipendijo v občini svojega stalnega bivališča, učenci in študenti iz drugih republik, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, imajo pravico zaprositi za razliko h kadrovski štipendiji v občini, kjer imajo kadrovsko štipendijo.
3.	Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpisane kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča oziroma dnevne migracije delavcev. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo na določen poklic podeljene vse kadrovske štipendije, ki jih razpisujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na navedenem območju.
4.	Kandidati morajo prijavi oziroma vlogi za štipendije priložiti:
—	potrdilo o vpisu v šolo
—	overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih
—	izjavo organizacij združenega dela in drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ta ni bila podeljena
—	izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije
—	potrdilo davčne uprave, da ožji družinski člani za preteklo leto niso plačali davka od skupnega dohodka občanov — samo kandidati, ki jih predlagajo sveti vzgojnoizobraževalnih organizacij iz skupine posebno nadarjenih
—	potrdilo o višini mesečne vozovnice za vlak, oz. potrdilo o ceni vozovnice avtobusa v eno smer, če je udeleženec v usmerjenem izobraževanju vozač, oz. potrdilo o bivanju v internatu
Otroci naših delavcev na začasnem delu v tujini — kandidati za štipendije — naj pošljejo vlogo za štipendijo v obliki prošnje in priložijo potrdilo o neto osebnih dohodkih staršev v preteklem letu ter mnenje krajevne skupnosti in občinskih skrbstvenih organov v domovini.
Za kandidate, ki še niso dopolnili 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki. Prosilci za razliko h kadrovski štipendiji morajo predložiti kopijo pogodbe o kadrovski štipendiji.
KANDIDATI ZA ŠTIPENDIJE ALI RAZLIKE H KADROVSKIM ŠTIPENDIJAM IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV MORAJO VLOŽITI VSO ZAHTEVANO DOKUMENTACIJO DO 5. SEPTEMBRA 1986, KAR VELJA TUDI ZA PROSILCE, KI SO TO OBLIKO ŠTIPENDIJE ŽE PREJEMALI. TE VLOGE BODO REŠENE DO 30. SEPTEMBRA 1986.
Po 5. septembru 1986 vlog ne bomo več sprejemali, razen v naslednjih primerih:
—	da se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti do roka
—	da se je prosilec naknadno vpisal v šolo ( v tem primeru odda dokumentacijo 15 dni po vpisu)
—	da prosilec za razliko h kadrovski štipendiji do roka še ni dobil obvestila o podelitvi kadrovske štipendije
—	da prosilec (študent) nima vseh opravljenih izpitov za vpis v naslednji letnik (v tem primeru pa mora do roka oddati vso preostalo dokumentacijo)
—	zaradi izjemnih okoliščin, kar mora prosilec pisno utemeljiti.
Kandidati izpolnijo vloge na obrazcu SPN-l »Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«, ki ga dobite v knjigarnah. Tako izpolnjene vloge z uradno potrjenimi podatki o osebnih dohodkih, naj kandidati oddajo osebno strokovni službi za štipendiranje pri DO za opravljanje poslovnih storitev Šentjur, Titov trg 5 Šentjur.
PLANINSKE
Šentjurski planinci vneto nadaljujejo tradicije ustanovnih članov planinskega društva Šentjur. Tako bodo letos praznovali že 35-letni-co delovanja. Osrednja proslava v ta namen bo 20. septembra na Re-sevni. Ta datum je tudi vnešen v koledar akcij PZS. Zato v društvu že tečejo vse priprave na to praznovanje. Ne bodo postavljali kakšnih pomembnih delovnih zmag, bodo pa proslavljali 35 let planinskega dela z mladino in odraslimi občani naše občine.
Ob tej priliki bodo proslavljali tudi 25-letnico otvoritve planinskega doma na Resevni. Da je dom takšen kot je, gre zahvala prene- Š kateremu planincu in tudi mladin- d cu, kakor tudi delovnim organiza- v cijam v občini in tudi SO ter TTKS b
NOVICE
Šentjur. Dom pa kljub temu še ni lograjen in planinci združujejo rsak dinar v urejenost doma in )oljše počutje planincev.
Društvo in prijateljske stike z učenci in s starši slovenske dopolnilne šole iz Offenbacha ZRN, kateri so tudi člani PD Šentjur. Vsako leto se tudi dogovorijo za dan srečanja in to srečanje bo letos 6. julija na Resevni.
Društvo ima prijateljske stike tudi s planinskim društvom Koz-jank iz Splita ter s planinskim društvom iz Zabukovice.
Glavna društvena dejavnost pa so izleti v naravo ter s tem spoznavanje flore in favne naših planin. Zato tokrat objavljamo tudi program izletov PD Šentjur: julij: Krn, Raduha avgust: Triglav
september: Dan planincev, 35-let-nica PD Šentjur oktober: pohod na Dobrovlje, Split
november: Izlet v neznano december: Pohod na Tišje januar: Osankarica — Rogla
Iz skromnih začetkov v letu 1968 se je šentjurska glasbena šola skladateljev Ipavcev tekom let razvila v upoštevanja vredno pe-dagoško-kulturno ustanovo v kateri 10 glasbenih pedagogov (od tega 3 honorarni) glasbeno pro-svetljujejo v 10 oddelkih 147 gojencev. Najštevilčnejši so seveda harmonikarji in klaviristi, vendar se iz leta v leto veča število kitaristov, violonistov, pa tistih, ki se uče pihala, trobila in tolkala.
Številčno zelo močna sta ansambla harmonikarjev v Šentjurju in
februar: Po poti XIV. divizije marec: Snežnik
Izleti planinskega krožka v osnovni šoli, ki ga vodi tov. Vera
Perc :
september: Paški Kozjak oktober: Storžič ali Raduha november: Izlet v neznano — pečenje kostanja
Vse informacije o izletih, kakor tudi o domu na Resevni dobite pri tajniku društva Ivanu Stražetu v pisarni društva, Titov trg 2 vsak četrtek od 14. do 15. ure ali po telefonu 741-411, popoldne 741-945. Informacije o izletih dajeta tudi tov. Miha Ferlež Alpos - Cevarna in za pionirske izlete tov. Perc Vera — Osnovna šola Šentjur.
Datumi in vodniki posameznih izletov bodo objavljeni na plakatih in v oglasni omarici PD Šentjur na križišču v Šentjurju. Vsi izleti so planirani na proste sobote ali nedelje.
Ivan Straže
v dislociranem oddelku na Ponikvi ter ansambel kitar. Glasbena šola je pravi čas dala primerno ojačitev godbi na pihala, ki bi brez pomladka po vsej verjetnosti prenehala obstojati.
V letošnjem šolskem letu so gojenci glasbene šole s svojimi instrumenti poživljali vrsto proslav in prireditev v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in na osnovnih šolah. Sami so priredili koncert absolventov in zaključni koncert; s sodelovanjem občinske knjižnice pa so priredili večer Mo-
IN MEMORIAM
Alojz Tepež
So resnice, ki jih ne moreš dojeti. Dojeti ne moremo, da je kolektiv Kmetijskega kombinata Šentjur, TOZD Transport dohitel žalosten trenutek, ko smo v mesecu februarju 1986 izgubili delovnega tovariša TEPEŽ Alojza iz Loke pri Žusmu.
Tovariš Tepež se je rodil 17. 6. 1936 in je bil zaposlen v KK Šentjur od leta 1962 dalje, kjer je opravljal dela voznika tovornjaka s priklopnikom. Tovariša Alojza smo poznali kot izredno delovnega tovariša, delavca, ki je imel izreden odnos do družbenih sredstev, delavca, ki je bil vzor delavnosti in poštenosti.
Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med drugim tudi plaketo »vzorni voznik«, ki ga podeljuje republiški sekretariat ter državno odlikovanje SFRJ.
Poleg rednega dela, ki je bilo naporno, se je aktivno vključeval v delo samoupravnih organov TOZD, DO, SOZD-a, pa tudi krajevne skupnosti v kraju kjer je živel. Za družbeno politično delo je v zahvalo prejel srebrni znak — sindikata občine Šentjur ter priznanje kolektiva KK Šentjur.
Z izgubo tovariša Tepeža je v našem kolektivu nastala velika vrzel.
Danica DOSEDLA
Aktivnost glasbene šole
zartove glasbe. Prav te dni koncertirajo ansambli šole in godba na pihala na Ponikvi in na Dobjem. '
. Prostorsko se bo šola s preureditvijo notranjosti pritličja in nadstropja razširila tako, da bo posih-
mal imela 6 učilnic za individualni pouk in 2 večji učilnici za skupinski pouk, ena od teh bo tako velika, da bo v njej prostora za 70 gojencev ali poslušalcev.
Ernest Rečnik
5. cicibanova likovna kolonija
Likovno udejstvovanje je pomemben dejavnik pri oblikovanju mlade osebnosti, pospešuje razvoj mentalnih in motoričnih funkcij, bistveno prispeva k razvoju osebnosti.
Likovne razstave mladih so odsev različno zasnovanih in organiziranih likovnih dejavnosti, ki se dopolnjujejo, saj vsaka po svoje prispeva k splošnim vzgojno-izo-
braževalnim ciljem, posebno še, ker vzniknejo iz spontane notranje potrebe nekega okolja.
Mem njimi prav gotovo sodi Cicibanova likovna kolonija v Šentjurju. Nastala je ob ustvarjalni po-
budi Mihele Jezernik, vzgojiteljice vzgojno-varstvene ustanove in pod pokroviteljstvom zveze prijateljev mladine, VVO, Ljubljanske banke in LIK Savinja iz Celja.
Letošnja cicibanova likovna kolonija je potekala tretjič. Zbralo se je 33 cicibanov iz Celja, Maribora, Rogaške Slatine, Velenja, Mozirja, Šentjurja in od drugod. Tema letošnje likovne manifestacije je bila »Pravljica«.
Nastala so izjemna likovna dela, ki so bila razstavljena v prostorih VVO Pešnica. Najuspešnejšim udeležencem kolonije je bilo podeljeno pet enakovrednih nagrad in šest pohval.
Simbol te kolonije je srček ter zato so jo nekateri poimenovali v srčkovo likovno kolonijo.
M. S.
Karel Pajk
Tragedija na Resevnl
(Iz Zbornika med Bočem in Bohorjem
Dobro se še spominjam, da so Nemci v zimi 1944/45 z močnimi silami prodrli na osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline in ga začasno zasedli, obenem pa so zasedli tudi del Kozjanskega, koder je operiral tudi odred, ki sem mu pripadal. V
V severozahodnih delih Kozjanskega v smeri proti Celju, Štoram in Šentjurju se je tedaj zadrževal komite Komunistične partije Šentrupert, kasneje Celje-okolica. Sekretar je bil Sentjurčan Marjan Žagar, zdaj že pokojni univerzitetni
profesor v Ljubljani. Zaradi pomembnih nalog, ki jih je komite opravljal v neposredni bližini Celja, mu je bil za neke predvidene akcije dodeljen 2. bataljon Kozjanskega odreda. Komandant je bil tedaj Andi Šepetave, njegov namestnik Franc Pintar, oba doma s Kozjanskega, komisarka bataljona pa je bila Hercegovka Fatima, izredno pogumna partizanka.
Komiteju je bil začasno dodeljen veterinar Dušan Lah, v njem je delovala tudi Cvetka Jerinova, sestra prvega komandanta Kozjanskega odreda:. Tedaj je opravljala dolžnost Sekretarke okrožnega komiteja SKOJ.
V zgodnjih urah 18. marca 1945 sem dobil v štabu bataljona ukaz, da z dvema vodoma borcev zase dem višinski točki ob cesti Šentjur
RADOVAN 1 in RADOVAN 2
-Šentrupert, odkoder smo pričakovali sovražnika. Kmalu zatem so zaregljale strojnice; in to prav tam, kjer se je zadrževal štab bataljona, za hrbtom naših zased. Takoj sem poslal patruljo s tremi borci z naročilom, da ugotovijo, kaj se dogaja pri štabu bataljona. Patrulji ni uspelo priti niti do polovice poti; sovražnik po je opazil in napadel z močnim ognjem, vendar se je brez žrtev umaknil in se pridružil zasedi. Bilo nam je jasno, da s položajem, kjer je bil 2. bataljon Kozjanskega odreda, zdaj gospodarijo Nemci; obenem smo opazili močno sovražnikovo kolono iz pričakovane smeri. Grozila nam je popolna obkolitev. Ker sem imel v zasedi, kjer sem bil sam, le 14 borcev, v sosednji, približno 500 metrov oddaljeni zasedi pa 12, a zveza z bataljonom je bila prekinjena, sem se odločil združiti ob zasedi, zasesti ustrezen položaj in dobiti zvezo s štabom bataljona. Patruljo sem vnovič poslal na pot z namenom, da bi se povezal z bataljonom, ta pa se je že srečala s patruljo, ki jo je poslal komandant bataljona z nalogo, da se brž priključim bataljonu. To sem tudi storil. Bataljon je bil slabo oborožen; imel je v svojem sestavu več na novo mobiliziranih borcev brez orožja in se je zato umikal z Resevne proti zahodu, k Svetini. Tam pa je zadel na Nemce, ki so ga potisnili proti Križevim potem. Ta izhod pa je bataljonu zaprla neka druga skupina Nemcev. Po hudem spopadu se je bataljon umaknil v globel med Ravnami in Langerjem. Tu je že močno okrnjen in brez zadostnega streliva obtičal pod višinami, ki so jih vsenaokrog zasedli Nemci. Ves dan do večera je sovražnik bruhal na nas silovit ogenj. Zaradi izčrpanosti borcev ter ozko sklenjenega obroča je bila misel na organiziran preboj nemogoča. Iz obroča smo se prebijali le v manjših skupinah in posamezno, kakor je kdo vedel in znal. le pod zaščito noči se nas je blizu kraja, kjer je bil naš bataljon zjutraj napaden, zbralo vsega samo deset borcev, kasneje pa se nam je pridružilo še sedem tovarišev.
Slika
meseca
Mnogim, ki so obležali na bojišču v tem krvavem spopadu v gozdovih med Resevno in Svetino ter Štorami, niti ne vemo imen. Po obledelem spominu in občasnih, pogovorih s preživelimi borci so verjetno padli med prvimi Cvetka Jerinova, Dušan Lah in komandant bataljona Andi Šepetave, obležalo pa je tudi vseh devet borcev posebnega voda s hrabrim komandirjem Poldetom Slapšakom-Gajštom na čelu. Prav tako so padli vsi kurirji, •katerih komandir je legel na zavoj pomembnih dokumentov in na lastnih prsih sprožil bombo.
Teden dni zatem so Nemci znova hajkali med Svetino in Resevno, toda tokrat so zadeli na pomlajeno
13.	SNOUB Mirka Bračiča v sestavi 14. divizije, ki jih je pognala v beg.
Kadar obujamo spomine na re-sevniško tragedijo 2. bataljona Kozjanskega odreda, menimo, da bi morali izreči besedo tudi o njegovih dotedanjih uspehih. Naj omenim kot njegov preživeli borec uničenje kolone kamionov na cesti med Dobjem in Planino, pri čemer smo zaplenili kamion hrane, namenjene nemški postojanki na Planini, druge pa uničili in sovražnika pognali v paničen beg proti Šentjurju. Naj oživim spomin na silovit boj pri Sveti Jedrti in Pišecah na Bizeljskem z Nemci in ustaši, na miniranje proge med Zidanim mostom in Brežicami, na spremljanje novo mobiliziranih borcev s Štajerskega na Dolenjsko in še na mnoge druge, prav tako tvegane akcije proti sovražniku, ki jih je bataljon z uspehom opravil samostojno ali pa v sodelovanju z drugimi enotami našega Kozjanskega odreda.
Izid boja je bil takšen, ker sta se bojevala po številu neenaka nasprotnika; saj je bilo nas le 120 z malo streliva, Nemcev pa približno 3.000, ki so bili oboroženi do zob. Hoteli so si zavarovati zaledje umikajoče se fronte.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOSEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Darinka ZEKAR.
Naslov uredništva: Titov trg S, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.