n	Poštnina	plačana	v	gotovini	M
Slovenski
Štev. 96.
V Ljubljani, petek 29. aprila 1938.
Cena Din 1"-
Leto III
Sklenitev francosko-angleške obrambne zveze
bo po mnenju angleškega tiska najvažnejša posledica razgovorov v Londonu
London, 29. aprila, o. O prvem dnevu pogajanj ned francoskimi in angleškimi državniki v Londonu je izšlo sinoči kratko uradno poročilo, ki prav:
»Francoska ministra gg. Daladier in Bonnet sta v spremstvu g. Corbina, francoskega poslanika v Londonu obiskala predsednika vlade in državnega tajnika za zunanje zadeve ob 10.30 na Dow-ning Streetu. Razgovori so se z običajnim počitkom za kosilo nadaljevali do 16.45. Pri njih je prišlo do popolnega sporazuma o vseh točkah, o katerih so se ministri razgovarjalL Sestanek se bo nadaljeval jutri ob 10.30.«
Francoski ministrski predsednik Daladier je Po včerajšnjih razgovorih izjavil, da so francoski in angleški državniki prišli do popolnega sporazuma. Brez pretiravanja lahko reče, da so razgovori potekali nadvse prisrčno in so pokazali na obeh straneh popolno razumevanje za vse korake, ki naj jih Anglija in Francija storita v posameznih važ-
nih vprašanjih. Sporazumeli so se tudi o nekaterih vprašanjih, ki so življenjske važnosti in glede katerih prejšnje čase ni nikdar prišlo do soglasja.
Ves londonski tisk razlaga prvi dan razgovorov med angleškimi in francoskimi listi kot pripravo za sklenitev končnoveljavne angleško-fran-coske obrambne zveze. Ta obrambna zveza naj bi se v miru kazala v čim tesnejšem sodelovanju glede oborožitvenega programa, zlasti kar se tiče letalstva, v vojnem času pa bi se vojaškemu sodelovanju pridružilo še gospodarsko. Angleški tisk vidi pravi namen sedanjih razgovorov v Londonu v sklenitvi trajne obrambne zveze.
Razen tega pa poročajo, da je prišlo pri včerajšnjih razgovorih še do več važnih zaključkov. Angleški ministrski predsednik je skušal prepričati francoske državnike, da je najboljši ključ do evropskega miru v tem, če sc Francija in Anglija, trdno povezani, sporazumeta z Nemčijo in Italijo. Za sporazum *
Nemčijo pa je najprej treba spraviti s sveta češkoslovaško vprašanje. 0 tem se bodo v Londonu posvetovali danes.
Francoski zunanji minister Bonnet je časnikarjem povedal uradno, da so bile predmet včerajšnjih posvetov naslednje točke:
1. Italijansko-francoska pogajanja z Italijo;
2. Priznanje italijanske zasedbe Abesini-je po Zvezi narodov;
B. Odpoklic prostovoljcev iz Španije;
4. Francosko-angleška obramba ter tehnični in gospodarski obrambni sporazum med Anglijo in Francijo.
Bonnet je dodal še, da bo srednjeevropsko vprašanje in Češkoslovaška prišla v razgovor danes, da pa upa, da se bosta Francija in Anglija tudi v teh vprašanjih prav tako lahko zedinili, kakor sta se pri prvi polovici programa.
Hitlerjeva pot v Rim: 2. maja
Berlin, 29. apr. A A. (DNB) Hitler bo odpotoval v Italijo 2. maja na povabilo italijanskega kralja in cesarja Viktorja Emanuela. S tem l)o Hitler vrnil septemberski obisk Mussoliniju. Hitlerja bodo spremljali namestnik vodja Rudolf Hess, zunanji minister v. Ribbentrop, Propagandni minister Gobbels, minister dr. Frank, šef državne pisarne dr. Lammers, glavni Poveljnik nemške vojske general Keitel, vodja nemške polirije Himmler, tajnik v predsedniku vlade Meissner, načelnik kabineta vodja in osrednjega tiskovnega urada dr Dietrich in mnogo drugih uglednih osebnosti. Hitler bo najprej odpotoval v Rim. kjer bo gost italijanskega kralja in cesarja Viktorja Emanuela. Za njegovega bivanja v Rimu bodo prirejene razne
svečanosti. Med drugim pripravljajo tudi veliko parado italijanske mornarice v Neaplju ter vojaške vaje letalstva in mornarice. Poleg Rima bo Hitler obiskal tudi Neapelj in Firenco.
Rim, 29. apr. AA. (Stefani) Tuje časopisje je prineslo vesti, po katerih je bilo v Italiji, oziroma še bo, aretiranih več tisoč, da celo več desettisoč Judov. Hitlerjevih nasprotnikov. le vesti in številke so popolnoma lažne. Res je le, da je bilo zaprtih nekaj oseb v tistih treh mestih (Rim, Neapelj in Firenca), ki jih bo ”itler na svojem potovanju v Italijo obiskal. Te 'jut*1 je aretirala policija, ker jih ima na sumu, da niso zanesljivi. To pa ni nikakor kak poseben ukrep, naperjen proti Judom.
Arabske demonstracije proti delitvi Palestine
skušajo onemogočiti delo angleške razmejitvene komore
Jeruzalem, 29. aprila, o. Včeraj je dospela v Jeru-*«etn nova komisija za razmejitev Palestine, ki bo ta-°i pričela z delom, kar kaže, da so Angleži trduo odločeni palestinsko vprašanje čimprej rešiti.
Ob prihodu komisije v Palestino je v Jeruzalemu demonstriralo okoli 5000 ljudi. Demonstrantom so se Pridružili tudi številni trgovci, ki so zaprli svoje trgovine. Demonstranti so neprestano vzklikali: »Palestina je arabska zemlja! Dol s komisijo!« Pričakujejo, da bo danes spet prišlo do velikih demonstracij.
_0 prihodu kr. komisije v Palestino piše list »Adifa«, ki izhaja v arabskem jeziku, da je ta komisija prišla v Palestino v najbolj nevarnem času. List tudi piša* proti načrtu o razdelitvi Palestine ter poudarja, da je »Palestina eno telo, ki ga ni mogoče deliti«.
Damask, 29 aprila. AA. (Havas.) Trgovci t Damasku so sklenili začeti s stavko ▼ znak solidarnosti t Arabci, ki se opirajo prihodu kr. komisije v Palestino. Poročajo, da bodo tudi dijaki ▼ Damasku začeli stsvk&tL
Kairo, 29. aprila. AA. (DNB.) Egiptovski visoko-šolci so priredili ob veliki udeležbi prebivalstva shod in protestirali proti načrtu o razdelitvi Palestine.
Jeruzalem, 29. aprila. AA. (Havas.) Oblasti so v vasi Slat ed Ahar odkrile velike količine streliva. Zdi se, da so to strelivo v kratkem pripeljali na ta kraj. Ob tej priliki so zaprli 25 vojakov, policija pa vodi preiskavo tudi proti nekaterim drugim osebnostim, ki so kovale zaroto proti vplivnim ljudem, ki so znani po svojem mirnem zadržanju.
Rojstni dan našega kneza namestnika
Belgrad, 29. aprila. AA. Danes ob 10.30 je fcila za rojstni dan kneza namestnika Pavla služba božja z zahvalo, v kapeli na Dedinju. Službe božje «o se udeležili: knez namestnik Pavle, kneginja Olga, kneževič Nikola, številne dvorne dame ter civilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja. Po službi božji je bil v salonu na Dedinju velik sprejem, kjer so čestitali knezu namestniku.
Za nove ceste v Sloveniti
Bled, 29. aprila. Včeraj je imel predsednik vlade dr. Stojadinovič daljši razgovor z banom dravske banovine in njegovimi referenti o gradnji novih državnih in banovinskih cest v Sloveniji Na konferenci so določali, katere ceste je treba najprej in nujno zgraditi. Podrobnosti in vise, kar je z gradnjo teh cest v zvezi, bodo še enkrat proučili po zdaj dognanih obrisih na novi konferenci, ki bo čez nekaj dni v Ljubljani in ki se je bo osebno udeležil gradbeni minister Dobrivoje Stošovič s svojim podočnikom Stanislavom Joeipovičem.
Razpust bolgarske narodno socialistične stranke
Sofija, 29. apr, m. Kakor je »Slovenski dom« že poročal, je bila pred dobrim letom v Sofiji tajno ustanovljena narodno socialistična^ stranka, ki jo je vodil vseučiliški profesor Kantar-džijev. Ta organizacija je že takoj po svoji ustanovitvi razvila zelo živahno delovanje ter se je število njenih članov hitro dvignilo. Vanjo so pristopali v velikem številu posebno pristaši organizacije VMRO. Organizacija je izdala tudi veliko število letakov in raznih brošur. Delovanje te organizacije je policija stalno zasledovala ter je na podlagi zbranega gradiva zdaj izdala odlok o njeni razpustitvi. Snoči je policija zasedla vse prostore narodne sociali-stične organizacije.
Gospodarska moč avstrii. Judov
Dunaj, 29. aprila. AA. (DNB) »Deutsche Post« objavlja danes statistične podatke, ki dokazujejo, v koliko je avstrijsko gospodarstvo v rokah judovskih podjetij. Iz teh podatkov je razvidno, da imajo Judje v Avstriji vse tovarne orožja v svojih rokah, dalje 80% tovarn za čevlje, 78% trgovinskih in industrijskih podjetij, 60% pekarn, medtem ko je veletrgovina z življenjskimi potrebščinami eko-ro vsa v rokah Judov.
Skrivnost zaklada, všitega v suknjič
umrlega hlapca še ni pojasnjena
Maribor, 28. aprila.
Skrivnosten zaklad, ki so ga včeraj našli ? suknjiču umrlega starega hlapca Antona Mohorka, je vzbudila po vsem Mariboru ogromno zanimanje, prav tako senzacijo pa tudi v domačem kraju pokojnika, pri Sv. Jakobu v Slov. K0r- kjer ima Mohorko še dosti sorodnikov. £aklad pa je ostal za enkrat še vedno skrivnost, S1 jo sedaj razvozljava mariborska policija, j reiskava pa danes ni prinesla posebnih rezultatov, dasi so si veliko obetali od vsebine kov-
za-
Ro-
ji^ka, katerega je pokojnik vedno skrbno Klepal ter ga je hranil v svoji kamrici' na ‘°vem veleposestvu v Radvanju, kjer je nazadnje služboval. Danes dopoldne je prišla k r°tu policijska komisija pod vodstvom vodjo kriminal nega oddelka g. Canjka. Kovček so od-naš'i Pa so v njem samo perilo in nekaj v^jnib drobnarij, ki jih kmečki ljudje po na-,*{*} hranijo Najbrž je Mohorko hranil svoj iiis • P°Prei v kovčku, pred odhodom v bolnico pa ga je zašil pod podlogo svojega
suknjiča. Tudi se je danes ugotovilo, da ni imel Mohorko že 70 let, dasi je izgledal zelo ostarel, temveč šele 58 let. Najbolj zanimive so seveda njegove hranilne knjižice, ki so štiri ter se vse skupaj glase na 92.000 din. Mohorko je imel denar naložen v štirih zavodih in sicer v Mestni hranilnici, v Spodnještajerski posojilnici, v Narodnem domu ter v Poštni hranilnici v Ljubljani. Prve tri knjižice se glase na razna druga imena ter so vinkulirane, samo zadnja se glasi na njegovo pravo ime Zanhnivo je, da je Mohorko vložil leta 19>4 dva največja zneska istega dne v dva različna denarna zavoda Za zapuščino se je že včeraj zanimal Mohorkov brat, ki služi nekje na Pobrežju ter je prišel na policijo, da bi mu izročila denar. Seveda ga zaenkrat ni dobil. Na policiji so ga vprašali, od kod je imel pokojnik tako premoženje, vendar ni vedel o tem ničesar povedati. Preiskava se sedaj nadaljuje. Širijo se o tem zakladu razne fantastične govorice, med drugimi tudi, da je Mohorko zadel loterij«-
Sestanek državnikov MZ
Bukarešta, 29. apr. m. Zunanje ministrstvo dela še zadnje priprave za bližajoči se sestanek ministrov držav Male zveze, ki bo 4. in 5. maja na Sinaji. Politični krogi zatrjujejo, da bo letošnji sestanek Male zveze pod zelo težkimi okoliščinami zaradi neprijetnega položaja, ki je v Evropi nastal o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Romunski diplomatski krogi pričakujejo, da bodo na konferenci v Sinaji med drugim razpravljali predvsem o tehle vprašanjih:
1 Proučevanje položaja v srednji Evropi po priključitvi Avstrije k Nemčiji.
2. Odnošaji Male zveze do Madžarske.
3. Odnošaji držav Male zveze s sosednjimi državami.
4. Položaj v Podonavju in gospodarsko sodelovanje držav Male zveze med seboj in z drugimi državami.
Konferenca bo končana 5. maja zvečer. Tedaj bo prirejen tudi velik sprejem v hotelu Kazino na Sinaji.
Naš nvnister za telesno vzgofo |e odpotoval v Nemčijo
Belgrad, 29. aprila. AA. Sinoči ob 28.10 je odpotoval v Nemčijo minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Vekoslav Miletič, kjer bo obiskal vodjo nemške mladine Baldurja v. Schiracha. Tam si bo ogledal nekatere višje šole za telesno kulturo. V njegovem spremstvu bodo zdravnik dr. Bogdan Pirc, Drago Ulaga, šef strokovnega odseka v ministrstvu za telesno vzgojo, Hrvoje Maeanotfič, generalni tajnik zveze športnih zvez in nekaj drugih.
Minister Cvetkovič v Ženevi
Ženeva, 29. apr. o. Veraj je dospel v Ženevo jugoslovanski minister za socialno politiko dr. Dra-giša Cvetkovič, da se udeleži konference mednarodnega delovnega urada. Minister Cvetkovič je takoj včeraj obiskal predsednika te ustanove ter se sestal z angleškimi, francoskimi in ameriškimi zastopniki.
V	razgovoru z njimi je poročal o pomenu velikega uspeha belgrajskega kongresa Jugorasa. Ženevski listi priobčujejo danes dr. Stojadinovičev govor na kongresu Jugorasa in p.oudarjajo, da je dr. Stojadinovič v svojem govoru poudaril, da more delavstvo v Jugoslaviti urediti svoja socialna vprašanja v okviru nacionalnosti ne pa internacionalno-sti in komunizma. To dr. Stojadinovičevo izjavo so ženevski listi prisrčno sprejeli.
Slabo vreme na španskih
boiiščih
Saragosa, 29. aprila. AA. (Havasov izredni dopisnik poroča):	Včerajšnji	dan označujeta dve
operaciji: prodiranje armade generala Valere med Teruelom in CasteMonom in protinapadi sovražnih čet zahodno od Ailbocachera. V tem odseku operirajo čete generala Arande. Vremenske razmere so otežkoČale operacije čet generala Arande. Zaradi slabega vremena tudi sovražno letalstvo ni nioglo napadati. Na sredozemskem morju so republikanci ponovili svoje napade, vendar so jih nacionalisti odbili in so republikanci imeli velike zgube. Na katalonskem bojišču je nrišlo samo do neznatnih prask.
Švicarske zahteve po nevtralnosti
Bazel, 29. aprila. AA. DNB: Švicarska vlada je tajništvu ZN poslala obširno spomenico, ki naj pride na dnevni red" majskega zasedanja sveta ZN. Švica zahteva, da se ji zopet zajamči popolna nevtralnost.
Spomenica še ni objavljena, vendar poudarja list »Basler Nachrichten«, da Švica v spomenici izjavlja, da se je Švica v letu 1920. v korist ZN odrekla gospodarski nevtralnosti in se zadovoljila samo z vojaško nevtralnostjo. Sedaj pa se je položaj popolnoma spremenil. Posebno težko je razlikovati vojaške in gospodarske sankcije.
List tudi objavlja, da je državni zvezni svetnik Motta predložil spomenico odboru za zunanje zadeve v parlamentu. Odbor je odobril spomenico v vseh bistvenih točkah.
Odklonitev pogodbe nted Anglijo in Italijo
bo pri prihodnji seji angleške poslanske zbornice predlagala delavska stranka, češ da pogodba nasprotuje duhu Zveze narodov.
Zvezo za organizacijo obrambe Pariza so ustanovili včeraj. Zveza bo po nizki ceni preskrbovala plinske maske in pomagala vojaškim oblastem pri organizaciji civilne obrambe.
Novi bolgarski poslanik v Pragi Balbanov je včeraj obiskal predsednika republike dr. Be-neša in mu izročil svoje poverilnice.
Vesti 29. aprila
Predsednik romunske vlade patriarh Miron
bo 19. maja odpotoval na uradni obisk v Varšavo.
Hudi nemiri so izbruhnili v pokrajini Jezireh v franeoki Siriji tako, da je moral poveljstvo nad ojačenimi vojaškimi oddelki prevzeti vrhovni poveljnik vse francoske vojske na bližnjem Vzhodu, general Hunzinger,
Naše pomorsko odposlanstvo je včeraj iz Ta-renta odpotovalo v Napoli, kjer si bo tudi ogledalo vse pristaniške in obrambne naprave.
»Samo Poljska je lahko slovanskim narodom jamstvo za obstanek«, v tem smislu piše napol uradni varšavski list »Kurjer Codziennic, ko razpravlja o možnostih za zbližanje med ČSH in Poljsko, ki sta iz malenkostnih razlogov v sporu že 15 let.
Velika parada italijanskih mladih fašistov je
bila včeraj v Rimu, udeležilo se je je 50.000 mladih fantov, katerim je govoril glavni tajnik stranke Starace.
Število brezposelnih v Angliji znaša sedaj
1,747.000	ljudi.
Italijansko cesarstvo in zasedbo Abesinije je včeraj uradno priznala tudi Finska.
Za bodočega predsednika v mednarodnem delovnem uradu v Ženevi bo imenovan najbrž zastopnik Združenih držav Vinant.
10(5 podmornic bo imela do konca letošnjega leta Italija, piše admiral Cavagnari v listu »Ras-segna Italiana«._
Pariška policija je odkrila obsežne priprave* o organiziranju komunističnih oboroženih udarnih oddelkov. Zaplenila je načrt o vojni organizaciji teh oddelkov in o mobilizaciji za primer revolucije. Navodila in načrte je izdelalo osrednje vodstvo francoske komunistične stranke.
Za 300 milijonov frankov škode je povzročil mraz v enem samem francoskem okrožju, kjer so uničeni .vsi vinogradi, sadje in olive.
Predsednik Roosevelt in avtomobilski kralj Ford sta imela pred dvema dnevoma sestanek, na katerem sta se razgovarjala o sodelovanju industrije pri vladnem načrtu za obnovitev gospodar« stva. Predsednik je Forda povabil tudi na kosilo.
Priprave za Hitlerjev obisk v Rimu v glav-* nem . že končane. Vsa mesta, ki jih bo poglavar Nemčije obiskal, so dobila spremenjeno lice pa razkošnem okrasju.
3000 tankov sodeluje pri angleških vojaškihi vajah, katerih se udeležujejo vsi motorizirani oddelki. Pri vajah hočejo preskusiti, v koliko lahko letala ovirajo gibanje takih oddelkov.
Vatikanski državni tajnik kardinal Paeelli bo kot zastopnik sv. očeta na evharističnem kongresu v Budimpešti obiskal tudi madžarskega državnega upravitelja Horthyja.
Med Litvo in med Poljsko so se začela pogajanja za začetek rednih prometnih zvez po železnicah, in po rekah.
Obisk na letošnjem milanskem velesejmu jei bil največji, kar pomnijo; prodanih je bilo 2 milijona 185.000 vstopnic. Od tujih razstavljalcev je po številu predmetov Jugoslavija na drugem mestu.
Francija more v obrambo meja postaviti na noge 8 milij. vojakov, ki bodo svojo zemljo branili do zadnjega. Razen tega so francoske mejo proti Nemčiji in proti Italiji tako utrjene, da nihče ne more čeznje. To in podobno pišejo lon-londski listi ob obisku francoskih ministrov v Londonu.
»Poročnik indijske brigade« za naše naročnike (4 din, za druge	24	din.
Z a 20 milij. lir dragocenih daril novi albanski kraljici je pripeljalo posebnoo letalo v Tirano. Darila so zbrali madžarski bogataši in pleme-nitniki.
O sodelovanju med češkovaškimi in nemškimi železnicami je govoril prometni minister na seji upravnega sveta češkoslovaških železnic. Dejal je, da so odnošaji ugodni.
Blizu Odrina v evropski Turčiji so odkriK dva stara grobova, v enem od njiju je, kakor pravijo, pokopano truplo slovitega vojskovodje Kara Mustafe, ki je poveljeval turški vojski pri obleganju Dunaja.
Potresni sunki v Turčiji se neprenehoma ponavljajo in še naprej povzročajo veliko stvarno škodo, zlasti v ankarskih pokrajinah.
Do stavk in hudih neredov je priSIo po ne« katerih poljskih tovarnah v Galiciji.
Japonski cesar je sprejel novega nemškega poslanika v Tokiu, generala Otta.
Hudo je obolela angleška kraljica-mati Mary.
Posebno resolucijo bo sprejela angleška poslanska zbornica na prihodnjem zasedanju. Resolucija se bo nanašala na novi sporazum med Anglijo in Italijo.
Zaradi izenačenja avstrijskih zakonov z nemškimi je dospel včeraj na Dunaj nemški pravosodni minitser Giirtner in imel posvetovanja s strokovnjaki bivšega pravosodnega ministrstva.
._Na štiri leta ječe je belgijsko vrhovno sodišče obsodilo judovska mednarodna sleparja Barnata in Lowensteina, ki pa sta obadva v tujini.
Odstopila je vojvodinja Atholska, tajnica poslanskega^ kluba angleške konservativne stranke, češ da ne more sodelovati v stranki predsednika vlade, ki je sklenil z Italijo sporazum, ki za Anglijo ni ugoden.
GroJ Ciano je včeraj obiskal albanskega kralja Zoga v Draču in se z njim razgovarjal o vseh važnih političnih in gospodarskih vpra-t šanjih, ki zadevajo Albanijo.
O portugalski zunanji politiki, zlasti o po* menu portugalskega prijateljstva z Avstrijo, j» govoril včeraj predsednik portugalske vlad« Snlflzar.
Pomlad v Ljubljani
V mestu je skoraj prav niti že ne doživljamo več. Dooela je izgubilo svoj rustikalni značaj izza petdesetih let preteklega stoletja. Za poetičnejše duše, ki so obdane s prešibko telesno lupino, da bi se utegnile »zračiti« v spomladanskih sapicah, ki vrše po Mestnem logu, ampak so obsojene le na otožna razglabljanja ob steklenici kavarniškega yoghurta, pomeni ta sprememba bridek udarec, ki ga je surova in brezobzirna civilizacija prizadejala prvotni, ganljivo nepokvarjeni podobi sveta. Otožna nostalgija se jih po-lašča in v kavarniškem dimu »vlečejo z niča« pesmice, ki govore o daljnji deklici v zeleni loki, o vrbovih mačicah in o zvončkih, ki sporočajo zemlji uro preroda. Vsekakor se tudi marsikomu drugemu, ki za tak konstruktiven pesimizem sicer nima časa, vendarle tudi za hip kdaj »stori mako«, ko gleda pomladanske motive iz Ljubljane, slike, ki so jih bili z veščim čopičem izročili potomstvu vneti slikarji iz prejšnjega stoletja. Takrat je bilo naše mesto, ki naglo koraka za vzgledi drugih, naprednejših, še prav lepa in spomladi kaj idilična vas. Po nereguliranih jarkih je tekla voda, v kateri je pobliskavalo pomladansko solnce (kadar je seveda niso burili mehurčki deževnih kapelj), na robeh in na »zelenicah« močvirnih, praznih parcel med hišami se je bohotil lapuh in zvečer so tedanjim meščanom namesto modeme ustanove, radia, svirale podoknico prave žabe. Otroci so se po ves dan preganjali med hišami, igrali »ringa, ringaraja, mucek pa nagaja« ter ono »Marička ima zlate lase«, zbijali kozo, se igrali »baline«, »ravbarje in žandarje«, »pofočkanje«, kopali jamice za »frnikule«, se šli vojake in »trdni most«. Te mladinske »družabne« igre so zlasti cvetele po dvoriščih in tik pred hišami. Takrat še ni bilo asfalta in otroci so kaj lahko počepali v blato 6redi ceste; ni se jim bilo treba bati avtomobilov, »parizar-jem« so se pa lahko vselej pravi čas izognili. Čepeli 60 v blatu, zidali hiše in gradove ter delali prekope med lužami. Cvetje je raslo kar med hišami, tako da so mlade deklice lahko ves ljubi pomladanski dan spletale vence iz marjetic ter se »lišpale« po otroški šegi (kaj pravimo po otroški, — saj ni res, bolj bo držalo obratno, kajti neki pregovor ve povedati, da »wie die Alten sungen, so zwitschen die Jungen«!). Drevja je bilo dovolj, predvsem sadnega; mnogo pozneje so modre deželne vlade šele posadile kostanje, mestu v kras in milarjem v prid. Nekdanja ljubljanska pomlad je res bila prav idilična, meščani so bili napol kmetje in nemške, do vratu v spodobnost ter »Manierlichkeit« zapete familije v tej vaški idili niso učinkovale drugače kot prav smešna »jara gospoda«. Toda čas je hitel, hitel in v Ljubljani se je pomalem marsikaj izpremenilo.
Kakšna Fe zdaj ljubl[anska pomlad?
Nočemo letošnje vzporejati z drugimi, vsaj po vremenu ne. Letos je mogočni nebeški vremenar hudomušno zmešal štrene vsem učenim klimatologom, meteorologom in podobnim bolj ali manj znanstveno usidranim vremenskim prerokom. Razni svetovni učenjaki, brez ušesc in z ušesci ob nazivu svoje plemenite pasme, so že lansko jesen napovedovali od sile mrzlo zimo, da bo vse škripalo in drevje pokalo (vsi smo se že bali, da ne bomo zmogli stroškov za polarne kožuhe) — no, in kaj smo morali učakati? Mi milo zimo, »preroki« pa milo zimo in nemilo blamažo! Tera gojencem boginje Palade Atene ie temeljito odklenkalo! Mislimo, da bo njihovim teorijam in napovedim poslej ostala zvesta le salamensko majhna peščica zvesto privrženih »vernikov«! Zima je bila prav lepa; december ni bil hud pa tudi januar in februar nista skoraj nikdar pokazala svojih mrzlih belih zob. Marec pa tako že skoraj z obema nogama stoji v pomladi. April je bil zelen in skoraj do kraja gorak; solnčno, milo vreme, ki je letos označevalo zimo, se nam kar ni hotelo izneveriti. Šele po veliki noči je april pokazal, da je njegova priroda burkasta. Zoblačilo se je po dolgem pripravljanju, najprej se je razkuril dež, potem pa so začele izpod kislega, sivega neba rojiti bele mušice, na katere smo bili že skoraj pozabili. Dva, trije čemerni dnevi z nerodnim vetrom (pa je Ljubljana sicer tako spodobno mirno mesto, veter je v njej prav redek gost in še takrat, kadar je, ponavadi ne obstane za dolgo časa, ampak jo rajši mahne v druge kraje) 60 nam za nekaj časa spet obudili v spominu reminiscence na okrutnost tn surovost trde zime. Toda spet je prišlo izza oblakov solnce, spet se je razmaknilo spomladansko razpoloženje, čeprav je bilo skraja še nekoliko čmerikavo. V maj jadramo z boljšimi upi in z lepšimi nadami. Prej ali slej se mora — brez dvoma pa že v kratkem — zemlja ogreti, solnce mora postati močnejše in toplejše!
Ljubljansko pomlad — razen letošnje — označuje menda že od nekdaj vztrajno deževje. _ Človek skoraj solnce, te odpravijo sprehajalci v parke in v gozdove in zazeleni Tivoli. Ko po dolgem deževju spet posije solnce, se odpravijo sprehajlci v parke in v gozdove in ostrme: vse cvete, vse zeleni, pomlad je prišla v sivem dežju prav neopazno. Počasi se segreje mrzli zrak, v parkih ožive klopi, guvernante spet začno s posli, ki
so jih bile odložile v pozni jeseni: prevažanje najmlajših Arijčkov, poučevanje v vzgojo jim izročene nežne mladine, strašenje z brkatim, s sabljo opasanim možem, ki bo to mladino »pohopsal«, če bo tekala 6 poti preveč po travi. Penzionisti grejejo svoje, čez zimo usedele ude, razpravljajo o dogodkih doma in po svetu ter »nasploh uganjajo« visoko politiko Mladi rod zahaja pod Tivoli, ves nemiren, kakor bi ga obhajale »sladke« slutnje; knjiga postaja zoprna, šolska soba pusta, dobri nauki in koristni nasveti na vso moč dolgočasni. Ljudje se	začutijo prerojene, kadar	zaidejo v park;	v	mestu
samem prav za prav skoraj	ne občutijo, da	je	prišla
pomlad. Čuti jo prav za prav bolj le njihov žep: treba le odložiti zimsko suknjo, kupiti površnik, kupiti novo obleko, nove čevlje, tudi zunanjost se mora pomladiti. V mestu samem prav za prav ne občutiš pomladi bog ve kako jasno: šele, če jo udarite v Tivolski gozd, na Rožnik, v Mestni log, na Barje, na Ljubljansko polje, na	Golovec, jo doživite. Vse	zeleni, vse cvete;	greste
po	polju, greste skozi gozd.	Ta čas so vse	steze in
pota snažne, kar same vas vabijo k hoji V mestu jo spoznate prav za prav _ skoraj le po solncu, po večji toploti, po umitih oknih' po izložbah, v katerih vabijo
k nakupu tako imenovane »pomladanske modne novosti«, po nebu, ki postane svetlejše, svobodnejše in višje, po skromnem zelenju v mestnih nasadih in v parkih 6redi mesta. Pa še po nečem, kar se zadnja leta v Ljubljani hvalevredno vedno bolj uveljavlja; privatniki so začeli parcelo, ki so jo kupili k hiši, preurejati v vrt. Zadnja leta je v Ljubljani vedno več vrtov, celo blizu mestnega središča. Tod zazelene breze, trava ozeleni, tulipani m vse drugo pisano cvetje se odpre. Tudi tod lahko Ljubljančani, ki jih med delovnim dnem zanese pot mimo, dožive kos spomladanskega razpoloženja. Pa še, če gredo na Ljubljanski grad! Na mesto pogledajo: med grmado hiš, zvonikov, tovarniških dimnikov lise svetlega zelenja. Mnogo je še v današnji Ljubljani drevja, predvsem kostanjev. Pogled z Grada ie prav mikaven. Saj pa zadnje čase tudi občina pridno skrbi za kulture te vrste. Spomladi vedno brkljajo v kakem parku delavci. Letos se kar nehote ustavite na Miklošičevi cesti, kjer pravkar temeljito preurejajo park. Tudi tu ste deležni pomladanskega razpoloženja; marsikateri Ljubljančan po dolgem, dolgem času tod spet lahko vidi. kakšno je prav za prav delo z lopato, krampom in grabljami. Sicer pa moramo dandanašnji, kadar res začutimo v sebi potrebo, da bi doživeli vstajenje prirode in začutili pomlad, odriniti iz našega, že močno razraslega in zazidanega mesta, ven, v prirodo, na griče in na polje, med cvetje in zelenje.
Filmi
Realitetne kupčife in stavbna sezona
Nad 500 pogodb za 45 milijonov
Ljubljana, 29. aprila.
Prav zanimiv je splošen pregled o registriranih kupnih pogodbah z ozirom na sedaj že spomladi razmeroma živahno stavbno g'banje. V letošnjih prvih štirih mesecih je bilo že prijavljenih nad 500 kupnih pogodb za celotno vsoto okoli 45 milijonov. Zelo so se razvijale kupčije zemljišč in posestev v daljni okolici in na mestni periferiji. Nekateri kmetje so bili primorani, da so od svojega grunta odprodali po več parcel, za katere je bilo mnogo interesentov. Z izkupičkom za prodane parcele so nato krili razne obveznosti, zlasti davke in posojila. Mnogi pa so v neposredni bližini mesta večje komplekse razparcelirali in prodajajo sedaj stavbne parcele po 6 do 15 din za kvad. meter. V mestu so bile nekatere stavbne parcele prav drage in so bile prodane od 100 do 250 din kvad. meter. V okolici grade mnogi varčni delavci in privatni nameščenci stanovanjske hiše in je stavbno gibanje prav živahno. Tudi v mestu je opažati živahno gibanje. Mnogi gospodarji prenavljajo svoje hiše. Dela je za enkrat dovolj. V zemljiški knjigi so bile zadnje mesece izvedene mnoge zemljiške transakcije.
Ravnatelj tovarne »Štora« na Celovški cesti Fran Vogel je kupil od Ane Arkove, soproge ravnatelja jet-nišnice, parcelo št .49-16 k. o, Gradiško predmestje v obsegu 956 kvad. metrov za 134.000 din.
Kmetijska družba je izvedla milijonske hišne kupčije. Ta družba je bila doslej lastnica hiše št. 1 v Tavčarjevi ulici, kjer se nahaja Kmetijski hranilni in posojilni dom. Ta hiša je vpisana v zemljiški knjigi pod vi. št. 237 k. o. Kapucinsko predmestje. Hišo je zgradil nekdanji bankir in podjetnik Anton Deghenghi, rodom iz Pulja. Ta je bil lastnik tudi znamenitega Koli-zeja, ki ima več prebivalcev kakor pa slavno mesto Višnja gora Deghenghi je bil tudi lastnik sedanje Bat ine hiše nasproti glavne pošte. Hiša št. 1 v Tavčarjevi ulici je po vojni prišla v last Kmetijske družbe. V njej je bil okoli 1. 1906. nameščen prvi ljubljanski kino. Hišo je sedaj kupil od družbe ljubljanski veletrgovec Karel Prelog iz Gosposke ulice za 3,060.000
dinarjev. To kupčijo mnogi gospodarstveniki različno komentirajo. Hiša je v zemljiški knjigi že prepisana na g Preloga. Kmetijska družba pa je kupila Verličevo hišo na vogalu Škofje in Vrhovčeve ulice. Tam je kavarna. Družba je za njo dala 1,150.000 din. Hiša stoji na parceli št. 340 k. o. šempetrsko predmestje I. del. Spadala je k tako imenovanim škofovskim njivam. Od 15. junija 1906 so bile lastnice te parcele sestre Angela, Teodora in Kristina Kokaljeva. Hiša sama je bila zgrajena v letih 1910 in 1911. Pokojna Marija Šušter-šičeva roj. Tičarjeva lastnica papirne trgovine v Šelenburgovi ulici, in njen soprog Anton Šušteršič, blagajnik Mestne hranilnice ljubljanske, sta 18. julija 1918., ko so Nemci začeli prodajati hiše in zemljišča, kupila od sester Kokalj za malenkosten znesek. Trgovec Tomaž Mencinger pa je naslednje leto od obeh kupil hišo za 195.000 kron. Veletrgovec Josip Verlič in njegova soproga Ana roj. Ovčjak sta od Tomaža Mencingerja kupila hišo 6. aprila 1932,
Košir Ivanka, hčerka posestnika in trgovca v Travniku pri Loškem potoku, je kupila od posestnice Jenko Antonije v Zgornji Šiški št. 302 posestvo pod vlož. št. 1099 k o Zgornja šiška za 95.000 din.
»Depa«, parna pekarna r. z z o. z, v likvidaciji, je prodala posestniku Josipu Črnigoju, stanujočemu v Glinški ulici št. 8, pekarno z vsem inventarjem, vpisano pod vi .št. 350 k. o. Gradiško predmestje, za 280.000 dinarjev.
Pinterič Marija, soproga višjega pisarniškega ofi-ciala v Ljubljani, je prodala Metki Stranskijevi rojeni Primožičevi hišo št. 2 v Franketovi ulici, vpisano v zemljiški knjigi pod vi št. 845 k. o. Spodnja šiška, za 160.000 din. Hiša se nahaja na vogalu Franketove in Staničeve ulice,
V Severni Ameriki bivajoči upokojeni policijski stražnik Josip Bole je prodaj Alojziju Spomu, uradniku računovodstva na ljubljanski univerzi, vilo z vrtom v Bezenškovi ulici, vpisano pod vi. št. 293 k. o. Udmat, za 152.000 din. Lahko bi navedli še mnogo drugih kupčij. Za enkrat dovolj!
Zbor notranjskih fantov in deklet
Najbolj veličastna pa bo pri nas binkoštna nedelja. Ta dan bo namreč cerkniško fantovsko okrožje pri nas v Starem trgu imelo svoj letni okrožni tabor, kjer bodo naši fantje in dekleta pokazali, da v njih še živi smisel za delo in žrtve. Pokroviteljstvo tega tabora je prevzel dr. M Natlačen. Prav lepo torej prosimo že sedaj, da bi se vsi naši fantje in dekleta in tudi drugi ta dan pri nas polnoštevilno zbrali, da tako «kupno manifestiramo in se pokažemo. Na svidenje na binkoštno nedeljo, 5. junija t. 1.
Te dni žalujejo v Nadlesku pri Mežnarjevih brat in sestre za svojo najmlajso sestro Pepco Intihar V zadnjem času je pokojna služila v Medvodah in je dne 3. aprila neznanokam izginila. Na belo nedeljo šele so jo našli v Savi blizu Ljubljape. Kaj je dekle privedlo do te tragične smrti, do sedaj še ni znano. Doma smo jo vedno poznali kot pošteno krščansko dekle. Naj v miru počiva!
Na priljubljeni Križni gori bo prvi letošnji romarski shod peto nedeljo po veliki noči. Že od nekdaj so ljudje od blizu in daleč radi zahajali na te romarske shode. Zlasti radi so na te shode prihajali bratje s Pivke, ki jim je
sedaj meja preprečila dohod. Tembolj pa se moramo za naše starodavne božjepotne cerkve sedaj zavzeti mi, ki nas tako meje ne ločijo. Ne dopustimo, da bi naše božjepotne cerkve, ki so jih z velikim trudom in^ žrtvami gradili naši predniki, sedaj zaradi naše malomarnosti propadle. V soboto, 21. maja bo ob Ave Mariji pridiga in litanije, potem pa bo prilika za sv. spoved V nedeljo, 22. maja (5. nedeljo), pa bo zjutraj ob 6 govor in sv. masa; med sv. mašo pa bo skupno sv obhajilo.
Finale (Kino Union). V splošnem se ta film dojmi prav lepo, preprosto, neprisiljeno človeško. sala je in resnost, papirnata, z limonado zalita čustva v začetku, ki smo jih sicer — v šablonskem, okostenelem registru — vajeni iz nemških filmov podobne vrste, se proti koncu umaknejo živo nakazanim, zgovornim, dojemal-cu bližnjim Libreto o štirih dekletih, ki imajo skupno gospodinjstvo ter preživljajo v tovariški povezanosti vse težave, dokler ne poseže v mirno, prijateljsko druščino zapeljivec, ki poruši dvema od njih ravnovesje. Strel iz samokresa razreši krizo, pred sodiščem pojasni zapeljivec vso zgodbo in prizna krivdo. Spet si podajo roke vse štiri »anruhige Madchen« Zadnji akord, čeprav ne izzveneva docela prepričljivo, ker je režiran naivno in ohlapno, je vendarle podčrtan v pametnejšem geslu kot v stereotipnem »padanju okrog vratu«. Poudarek je v vrednosti, ki jo ima za življenje čvrsto tovarištvo Za humor skrbi Lucie Englisch kot ena »štirih mušketirk« ter dve izredno posrečeni postavi iz življenja: Theo Lingen in Hans Moser, oba odlična. Dunajski film, menda med zadnjimi užitnimi nemškimi deli.
Popravek
»Ni res, da so »pristaši Pucelj-Marušiče-vega režima leta 1932 skrivaj na spreten in prefrigan način spremenili Kmetijsko družbo v navadno zadrugo«, temveč je res, da so nekdanjo Kmetijsko družbo spremenili v zadrug0 pravilno izvoljeni in polnopravni delegatje članov na pravilno sklicanem javnem občnem zboru, ki so mu poleg vseh upravičenih delegatov prisostvovali tudi predstavniki političnih oblastev, zaradi česar je banska uprava spremembo v zadrugo odobrila.
Prav tako ni res, da so »Pucelj-Marušičevi pristaši pobasali milijonsko premoženje nekdanje družbe«, temveč je res, da je vse premo* ženje bilo s polnopravnim in od vseh upravnih oblastev odobrenim sklepom občnega zbora preneseno na Kmetijsko družbo, da je premoženje prejkoslej v istih rokah, kot je bilo pred reorganizacijo.
Ni res, da so »pri Kmetijski družbi denar kar razmetavali in v letih 1933—1936 razmetali 3 in pol milijona družbenega premoženja«, temveč je res, da denarja ni nihče razmetaval.
Ni res, da se »mnogi zadružniki vprašujejo, kje je denar 4 in četrt milijona, ki ga je družba prejela za prodano zemljišče banski upravi«, temveč je res, da se zadružnikom glede tega denarja ni treba vpraševati, ker imajo vsako leto na razpolago javno objavljeno bilanco, v kateri je izkazana tudi protivrednost za navedeno zemljišče.
Ni res, »da je bilo skladišče v Ptuju fingi' rano«, res pa je da je bilo skladišče najeto na željo tamošnjih članov in je le gospodarska kriza preprečila nameravano poslovanje.
Ni res, da se »mnogi zanimajo, kam je šlo premoženje nekdanjih podružnic Kmetijske družbe«, temveč je res, da se za to premoženje ni treba nikomur zanimati, ker ga slejkoprej nedotaknjenega upravljajo podružnice same in njihovi člani.
Z odličnim spoštovanjem Kmetijska družba v Ljubljani, r. z. z o. z.
Iz legle korošk h borcev
V nedeljo dne 1. maja 1938 se bo ob 9 dopob dne vršil v Tržiču, hotel »Poštam ustanovni občni zbor krajevne organizacije »Legije koroških bor-ecv« v Tržiču.
V interesu vsakogar, ki se je udeležil bojev za našo severno mejo je, da se tega ustanovnega občnega zbora udeleži. Vabimo posebno nečlane, da se zbora udeleže ter se prepričajo o delu organizacije, ki hoče združiti vse bivše severne borce ter jim izvojevati priznanje dobrovoljstva in
% e tem združenih ugodnosti.
Grad Bokavce last mestne občine
Zaradi 6voje romantične lege znani, v zgodovini sicer ne toliko pomembni grad Bokavce, ki leži na vzvišeni planoti med Vičem in Sujco v bližini Vrhovcev, je postal skupna last mestne občine ljubljanske in Vincencijeve družbe za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladine v Ljubljani, Veleposestvo Bokavce obsega dobrih 58 hektarjev. Poleg rodvitnih njiv in pašnikov pripadajo gradu lepi gozdovi, ki se raztezajo tja proti Podutiku. Veleposestvo z gradom vred pa je bilo po vojni močno zanemarjeno. Niti toliko ni dona-lalo, da bi se mogla izvršiti potrebna popravila pri gradu in drugih poslopjih, Veliki hlevi so bili praz-
»Nedvomno fe res, da si prišel, Roger, Toda prižel si sem na krovu nem-ike podmornice. Ali ima Nemčija re6 toliko podmornic, da katero lahko tvega samo zato, da izkaže ljubeznivost tebi. Ah, kaj pravim! Da, da ti omogoči pot sem, da bi preprečila gibanje, ki bi njej sami, Nemčiji, koristilo?«
Roger je trdovratno molčal.
»Odgovori, Roger,« je resno dejal grof, »vsaka minuta je dragocena.
Pierre Bdnoit;
VELIKI JEZ
Roman iz irskih bo;ev za svobodo
44
»Sami »te mi priznali, da ne bi bil mogel priti iz Nemčije na Irsko, če
»Sicer, Roger?«
»Prisezite, mylord, prosim vas! Ah!
Ker je Roger molčal še naprej, je bi bil rekel, da hočem preprečiti upor. Vidite, ne morete priseči Sami se ne
grof nadaljeval:
Samo pod pretvezo, da bom tu raz- nadejate uspeha. Kako 6te mogli iz-
Kaj 6i jim rekel, da so te prepeljali glasil revolucijo, sem lahko prišel.« dati iz svoje postelje to strahovito po-
sem in ti celo pomagali?«
»Ta pretveza, Roger, je resnična; velje, zaradi katerega bo kmalu padlo
»Prevaril 6em jih«, je dejal obisko- prisegel sem ti že enkrat in sedaj ti toliko mladih ljudi?«
»Donegalova prerokba, my!ord,« je začudeno vprašal Roger. »Verujte mi, da me prešinja strah in obup! Kako more bit mož, ki ima toliko smisla za napredek, tako otročje praznoveren? Donegalova prerokba! Kaj moremo pričakovati danes, v času strojnic in težkega topništva od bajke, ki izvira iz časa, ko so v Crecyju še streljali z lokom? Po vaši krivdi bo jutri Dublin gorel. Toda mi bomo premagani, my-lord, premagani!«
»To vem prav tako dobro ko ti, Roger, in bolečina, o kateri sem ti pravkar govoril, je strahovitejša kakor sem ti mogel povedati. Toda nekaj bo ven-
vailec. »Dejal sem jim, da se vračam prisegam drugič. Toda, karkoli se je *2di se mji Roger, da mi hočeš dar izšlo zmagovito iz tega boja. To
na Irsko zato, da razglasim revolucijo.« »AH so ti verjeli?«
moglo zgoditi, da bo ta upor manj učinkovit, 6e je zgodilo po tvoji za-
ukazovati,« je dejal grof Antrim.
Sir Roger ni mogel odgovoriti. Sti-
In takoj so mi ponudili nekaj, za kar ob naši obali — žal bo to prav kmalu m. --------»	—	bo	v	dveh	urah	zajet.	Ali	si	pozabil,	p
S*, -a SJ&JU&	SfcMsMseMS fiSS	s v oj;i0°
jih nisem prosil.
»Kaj?«
»Pripravili so cel transport streliva in pušk in ga vtihotapili na nevtralno nikovo. S tem si dal našim nasprot-ladjo.«	nikom dragocen dokaz. Upor proti
da angleško brodovje mnogo strožje , »Mic ne škoduje,« je nadaljeval z nadzira irsko obalo kakor pa sovraž- dvignjenim m mogočnim glasom, »kar
je irska duša. Bila je na tem, da že propade, da izgine. Naši svobodomisleci so jo vlekli v angleški parlament. Z neuspešnim parlamentarnim govoričenjem 0’Conella, Parnella in Red-
t »Nič .ne ; škoduje,« je nadaljeval z monda so ubi]i v' grcih vsak čut za
odpor in svobodo Danes ni več_ čas za sporazume. Za narod je zdaj pa zdaj" potrebno, da obnovi pogodbo o
si mi očital zdaj, si mi imel pravico očitati. S tem si me prisilil, da ti pri-
Videl sem kako se je bolna grofo- Angliji nam ne sme odvzeti simpatij znam svojo strahovito bolečino, bole- svojem stoletnem vzoru. Nisem ti prej
«	••	<1	,	i	m	i	i	■	1	«	X	T___i	1/3 iK»»	.c*T	f*/"4	S	I	Ifl	Tl	O	n	-	•« 1	«	1
va roka pod odejo strahovito stresla. »Kje je sedaj ta transport?«
zaveznikov. Toda takoj ko je Nemčija naša zaveznica, smo mi zanje izda-
»Kmalu mora dospeti, mylord. La- jajci. Ali vidiš zdaj, kaj si naredil, djo je ves čas spremljala podmornica, Roger?.
s katero sem potoval.«
»Moj Bog,« je mrmral grof.
V sobi je vladal žalostna tišina.
Slednji je bolestno kriknil. »Mylord, mylord, vaši očitki šo upravičeni. Toda vsaj zdaj mi pri-
čino moža, ki ga ovira starost in nad-ložnost, da se ne bo mogel udeležiti boja, ki je 6vet, koristen in potreben. Nikdar ne bi hotel, Roger, da bi spoznal, kako krvave so moje 6olze. Ukaz pa, ki ga bom dal, ukaz, da jc treba prijeti za orožje, bo izdan s tako moč-
»Mylord, kaj vam je?« je šepetal znajte, da imam prav, in da je ta upor jo, ko da bi bil sposoben, boriti se eam. n,,*«..-	norost,	in	da torei ne sme izbruhniti.«	T°da ta ukaz pa bom tudi izdal s tako
norost, in da torej ne sme izbruhnit »Upor bo izbruhnil!«
6ir Roger.
»Kaj mi je,« je dejal grof Antrim,
»kaj mi je.«
Grofova ramena so drgetala.
»Misliš, da si prevaril Nemčijo^ . .
Roger. Nesrečnež. Vodili so te za nos uspeh. Prisezite mi, da verujete
bolečino, kakor si je ne moreš misliti,
govoril brez razloga o Donegalovi prerokbi. Za tebe in za mene je Donegalova prerokba morda samo znamenje. Za	vse tiste	preproste ljudi	pa,	ki so
mrtvi že osem stoletij in za	vse	tiste,
ki jo b»do jutri še umiraje šepetali, je ta	prerokba	nekaj, kar je	bolj	živo
ko	ti ali pa	jaz, ki sva v nekaj	urah
lahko prah in pepel. Ali naj prepričanje teh preprostih ljudi premalo ce-
kakor otroka.«
»Kaj hočete reči s tem, mylord?« »Kaj si naredil? Roger? kaj si naredil?«
-Upor bo izbruhnil,« je vzkliknil	sicer ne bi tako govoril z menoj, kakor	n;m0i Roger? To so jasno videli tudi
Roger. »Toda, če tako govorite, my-	*} Pravkar govoril... Toda oproščam	vsi naši ujetniki v nemških ječah. Tebe
lord, potem morate gotovo verovati v	Ji. Tvoja razumljiva razburjenost je	60 hoteli premotiti, Roger, prevarati so
usneh. Prisezite mi. da veruiete v	kriva, da me siliš k opravičevanju.	te hoteli. Toda preprosti ljudje so de-
uspeli če mi prisežete, mylord, bom Ali si že j>ozabil^ rek, po kate^rem^si bro vedeli, da to ne vodi k osvobo-
*	•	- (jjtvj njihove domovine. Dobro so čutili
past, v katero si se ujel ti. In vedeli
spet mislil, da ste blazni, toda’moje «e naučil brati? Kaj si že pozabit Do-občudovanje in spoštovanje do vas bo negalovo prerokbo?« še večje. Sicer ...«
Sir Roger je dvignil glavo.
•o, kaj je prav.
ni.\ V njih ste samevali le dve kravici. Travniki okoli gradu so sicer pridobili na ceni in bi se svet v primeru parcelacije lahko drago prodal, kajti naokrog so bile zadnja leta zgrajene mnoge delavske hiše. Grad je drugače starinski in je bil zgrajen že pred več sto leti. Mogočni Turjačani so ga vzdrževali kot lovski grad. Ustno izročilo navaja marši' katere lepe zgodbe o lastnikih tega gradu.
Kolikor je mogoče razbrati iz zemljiške knjige okrajnega sodišča, sta 28. septembra 1897 kupila ta grad Edita Seunig, por. baronica Miiller, in Wal' demar Seunig. Waldemarjev delež je 22. januarja 1908 kupil dr. Evgen baron MUller. Edita je bila njegova žena. Pozneje, 7. junija 1918, sta oba dobila še pridevek »von Dithenhof«. Na bokavškem veleposestvu so se zaradi slabega gospodarstva množila bremena. Do 1,244 168 din je bilo vknjiže-nih različnih dolgov, samo na davčnih zastankih med drugim 23.986 in 58.433 din.
Veleposestvo Bokavce z gradom vred je prišlo naposled na javno sodno dražbo, ki je bila pred tremi tedni. Obstoja iz treh zemljiškoknjižnih vložkov, in sicer vi. št. 374 k. o. Šujca, vi. št. 932 k. o. Dobrava in vi. št. 116 k. o Glince. Sodno je bilo veleposestvo cenjeno na 3,456.499 din. Na dražbi sta mestna občina do 8/18 in Vincencijeva družba do 10/18 kupili gra(j z vsemi pritiklinami, in sicer posestvo vi. št. 374 k. o. Sujca in vi. št. 932 k. o. Dobrava za 2,551.000 din. Gozdove okoli Podutika vi. št. 116 k. o. Glince pa je kupila mestna občina ljubljanska^ za 48.000 din. Zemljiškoprometna komi" sija je dražbo odobrila in je sodišče te dni domak-nilo Bokavce mestni občini in Vincencijevi družbi v smislu dražbe.
Mestna občina z Vincencijevo družbo namerava tam napraviti lepo in zračno domovanje za mladino in sirote.
. ..^ar* Žrad, za katerega bodo potrebne večje inve' sticije, da se preuredi in popravi, kajti nahaja se v razpadanju, je daleč naokrog slovel zaradi svoje r°' mantične in mične lege. Ohranjene so o njem mnog® legende. Tako pripovedujejo stari ljudje, da se nahaja pod neko kapelico v gozdu blizu Vrhovcev z*' kopan velik zaklad Izkušeni baron Codelli, ki ima ,s svojo 'bajanico na mnogih krajih srečo in vam odkrije vodo in naravne zaklade, je pred leti prišel h kapehe1 in poskušal z bajanico odkriti legendarni zaklad, ki so ga baje Francozi zakopali. Stara tradicija tudi navaja, da so se tam utaborili Francozi in da so imeli v graf"! francoski visoki oficirji vesele večerje. V zemli‘sl“ knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča, ker je bila pred dobrimi 80 leti še nemščina edini uradni jezik, je “0-kavški grad zapisan pod imenom »Stroblliof« m *e sedaj mnogi Ljubljančani, stari nemškutarji, poznajo grad po tem imenu.
Grad sam hrani tudi znamenite umetnine Tako je v avli kip — mojstrsko delo kiparja Robbe, pa tu ^ razne ‘slike holandskih in drugih mojstrov krasijo so bane in dvorane
tu in tam
Zelo zanimiv predlog gl* V razbremenitve kmetov-dolžnikov je poslala Kmetijska zbornica za vrbasko banovino tamkajšnji banski upravi.
V	tem predlogu je omenjeno, da bi se vsakoletna vplačila kmetov-dolžnikov morala znižati za najmanj 150 mili j din. Če bi pa bilo vsako leto toliko manj vplačil, bi bilo treba poiskati nekje nadomestila. Kmetijska zbornica vrbaske banovine pa zato predlaga, naj bi se sladkor stavil pod monopol in naj bi se dohodki od tega uporabljali za razdolžitev kmetov. Če bi sladkor obdavčili za 4—5 din na kg, bi skupni davek na sladkor narastel v enem letu na 300 milijonov dinarjev. Ce bi se ta denar porabil za razdolžitev kmetov, bi bili vsi kmetje kmalu rešeni dolgov. — Tak predlog je seveda lep in koristen, posebno za tiste kraje, kjer sladkorja malo porabijo. V teh krajih bi na ta način plačali malo davka na sladkor, če so pa v teh krajih kmetje zadolženi, bi jim bil pa dolg vseeno počasi zbrisan.
Župana v Velikem Popoviču, Vojiua Voji-noviča, so te dni ubili iz zasede. Pravijo, da je bil Vojinovič zelo znana osebnost v vsej moravski banovini. Njegova preteklost je res zanimiva. Med svetovno vojno je šel med hajduke ter vodil boje proti Bolgarom. Izkazal se je tako hrabrega, da so ga proglasili za narodnega junaka. Po vojni je bil celo obtožen raznih zločinov in je bil tudi že večkrat kaznovan. Sodišče ga je tudi že obsodilo na 20 let robije, višje sodišče pa je to obsodbo razveljavilo. Leta 1934 so ga spet aretirali kot vodjo tolpe, ki je organizirala napad na belit rajsko Trgovsko banko. Tedaj je ta družba nameravala ogoljufati tudi večje število srbskih kmetijskih zadrug. Belgrajsko sodišče je Vojnoviča obsodilo na dve leti robije, pa je bil ta že čez leto dni doma. Pravijo, da se je znal povsod »izmazati«, in da je imel glavno besedo v svojem kraju. Celo to poudarjajo, da je bil od sile inteligenten in sposoben človek. Na vsak način je bil to res odličen župan!
Dvobojcvati se mislita nar. poslanec Gavra Santo in somborski posestnik Peter Feribah. Ta dvoboj naj bi bil celo v Budimpešti. Do spora med njima je prišlo takole: Oba sta bila na zadnji živinski razstavi v Novem Sadu. Poslanec G. Santo je zvedel, da je omenjeni posestnik nekje preveč govoril čez njega. Zato ga je na živinski razstavi, kjer sta se srečala, ustavil, ter zahteval, naj mu pojasni, čemu tako govori o njem. Peter Feribah pa se je nasproti poslancu menda zelo nedostojno obnašal in Santo ni hotel vpričo številnih gledalcev takoj obračunati z njim. Povabil ga je na dvoboj v Budimpešto. Feribah pa na ta dvoboj ni pristal, pač pa se je prej hotel raz-govarjati še s pristaši madžarske stranke v Vojvodini. Po svojih advokatih pa je nato sporočil poslancu Santu, da bo že posebno razsodišče odločilo, ali naj se dvobojujeta v Budimpešti ali ne.
Na istem kraju je v enem mesecu isti vlak povozil dva brata. Zgodila 6e je ta nesreča na železniški progi Sarajevo—Dubrovnik. Ne bi bilo na vse zadnje to že tako zelo čudno, če bi šlo za samomor. Pravijo pa, da sta bila oba brata zelo trezna in da nihče ne more misliti, da bi šla prostovoljno drug za drugim v smrt.
Na 4 leta robije je bil obsojen občinski blagajnik iz Novega Graga v Podravini, Marko Vedrila. Obtožnica mu je očitala, da je prejemal od raznih ustanov večje vsote občinskega denarja, ki Pa_ ga ni vložil v občinsko blagajno, pač pa pridržal zase. Obsojen je bil tudi zato, ker je vodil svoje zasebne blagajniške zapiske, ki so bili čisto drugačni kakor pa tisti, ki so na občini veljali za uradne. To je delal zato, da je laže poneverjal denar. Ponaredil je tudi podpis knjigovodje na neki priznanici in se na ta način polastil vsote
50.000	din.
Na delo v Nemčijo je zadnje čase odšlo tudi v?.. Precci Hercegovcev. Pravijo, da bodo v Nemčiji dobro zaslužili. Večinoma so to sami mladeniči, stari okoli 20 let. Pravijo pa, da ti mladi Hercegovci niso postali nenadoma tako zelo pridni, pač pa da jih žene v Nemčijo le želja, da bi videli kaj sveta, zdaj, ko se jim nudi tako lepa prilika. Po svoje si bo razlagal to herve-govsko potovanje v zamejstvo oni, ki ve, da so nekoč ravno Hercegovcem ponujali v Vojvodini zemljo za obdelovanje, pa da tedaj med njimi ni bilo bogve kaj pripravljenosti, da bi sprejeli to povabilo, ki je bilo zanje dosti poceni.
Nova pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo se bodo te dni začela v Splitu. Ze več let se naši pomorski trgovski krogi prizadevajo, kako bi povečali izvoz morskih rib v Nemčijo. S sedanjimi trgovinskimi pogajanji med Jugoslavijo in Nemčijo je to vprašanje znova oživelo. Naši trgovci, ki izvažajo morske ribe na tuji trg, zahtevajo, naj bi se izvoz teh rib v Nemčijo povečal na 400 ton. To zahtevo so trgovci z ribami poslali Trgovski in industrijski zbornici v Splitu, da jo izrazi pri sedanjih jugoslovansko - nemških pogajanjih. Iz Dalmacije so dozdaj izvažali v tuje države vsega skupaj le okoli 400 ton morskih rib, vsakoletne zaloge pa znašajo okoli en tisoč ton. Torej ostane doma 600 ton teh rib. Ker jib je težko vse porabiti doma, se jih navadno vsako leto precejšnje množine pokvari.
Novo dalmatinsko pristanišče nameravajo zgraditi ob izlivu reko Neretve. Naši strokovnjaki so že pred nekaj leti sklenili na tem mestu zgradit pristanišče, vendar pa do zdaj še ni bilo dovolj denarja. Poleg tega pa so hoteli vprašati za svet glede tega pristanišča tudi nekatere tuje strokovnjake za graditev pristanišč. Pred kratkim so naši strokovnjaki pregledovali naša dalmatinska pristanišča ter naredili načrt, kako bi se nekatera preuredila, na gotovih mestih pa zgradila nova V tej komisiji je bil tudi italijanski pristaniški strokovnjak Coencagli, ki je med drugim tudi poudaril, da je mesto ob izlivu reke Neretve zelo pripravno za zgraditev dobrega pristanišča, treba bi bilo le vzpostaviti boljšo zvezo z zaledjem. Zato ®o začeli tudi že graditi železniško progo od Met-koviča do Ploče, kjer bo stalo novo pristanišče.
5 km jo je že zgrajene.
Redna letalska zveza med Belgradom in Sarajevom bo vzpostavljena 1. maja. iz Belgrada bo letalo vsak dan odletelo ob 6 zjutraj in bo preletelo to progo do Sarajeva v 55 minutah. S 15. junijem pa se bo začel tudi vsakodnevni letalski Promet med Zagrebom in Sarajevom.
v Koliko čistega dobička ima Poštna hranilnica,
kažejo zanimivi podatki zadnjih let. Poštna hranilnica je lansko leto imela suhega dobička 61 mi-hjonov dinarjev To je bil obenem tudi največji fnsožetii dobiček, kar ga je ta hranilnica sploh kdaj imela. Predlanskim ga je bilo 59, leta 1935. Pa 56 milijonov dinarjev. Od svoje ustanovitve,
j- od leta 1923 pa do danes znaša ves čisti domek Poštne hranilnice pol milijarde dinarjev.
V. Skvarkin:
Izpit za živlfenje
V. Skvarkin je eden izmed tistih redkih sovjetskih dramatikov, ki si je utrl pot ne svetovne odre, obenem pa tudi pridobil dovoljenje, da ga spoznamo na domačem slovenskem odru Njegovo »Tuje dete« je želo na mnogih evropskih odrih sijajne uspehe. Tudi za Ljubljano je bilo prijetno razodetje o visoki umetniški ustvarjalnosti sodobne ruske dramatike, o kateri smo do nedavna poslušali trditve, da je njena moč predvsem v spretni propagandni tendenci. — »Tuje dete« in 6edaj »Izpit za življenje« je te trditve krepko zavrglo.
Čeprav komedija »Izpit za življenje« v marsičem ne dosega umetniške in dramske zaokroženosti komedije »Tuje dete«, vendar nam odkriva na čudovit in nevezan način v.šo lepoto in grenkobo vsakdanjega življenja, ki teče enakomerno in ki je kakor velik, poln val, ki drži človeka na površju. Treba je držati se na površju. Imeti vero v svetlejši’ dan. Prestati izpit v življenje, potem vztrajati —ker nenadoma bo prišla nova preskušnia in ponovno bo treba dokazati, da si zrel za življenje.
V	svetu, ki nam ga kaže Škvarkin, je padla marsikatera moralna institucija, na katero bi se lahko človek naslonil in gradil nanjo svojo trdnost. Tu je primarna samo vera v človeka, vera v veliko čisto ljubezen, čut do dolžnosti in iz njega izvirajoča tovariška pomoč »s katero človek sam postaja močnejši, ki jo daje«, kakor pravi avtor 6am.
Prof. Anton Ivanovič Strahov je tista oseba, ki izžareva to avtorjevo prepričanje in vero v zmago pozitivnega, ustvarjalnega življenja. Njegova vztrajnost, dobra volja, vedno pripravljenost pomagati nas presenečata, kakor preseneča Marjo Mihajlov-no, ko izraža o njem dvom, če ni morda svetnik. Razumljivo je, da ni njegova notranjost tako mirna, da tudi njega objema tesnoba, ko ga zapusti žena, vendar je njegov preokret tako odločen, da bi lahko govorili o neke vnste idealiziranju njegovega značaja. — K temu se pridruži še njegova težko verjetna ljubezen do pohabljene Ljube. — Toda vse to nas ne moti, ne odvrača. Vsa njegova vera, njegovo junaštvo in vztrajnost je tako blizu sodobnemu človeku, tako prepričljiva, ker ni vezana na nobeno shemo, nobeno utemeljenost tega li onega, ampak raste iz čistega in nepokvarjenega hrepenenja odkrivati, krepiti in iskati v življenju to, kar je lepo,
kar je zdravo, kar daje upanje v lepšo bodočnost človeštva.
»Izpit za življenje« je komedija, ki nima ostre dramske napetosti, ampak nam v obliki valovne črte kaže različne usode, žalosti, hrepenenja, veselja, upanja in vere skupine ljudi, ki se zbira tn živi v stanovanju prof Strahova. Dramatsko napetost avtor spretno nadomešča s humorjem, ki je povsod iskren in boder in ki ne pušča niti trenutek, da bi pozornost gledalčeva popustila. Ta pomanjkljivost komedije pa zahteva od režiserja in igralcev, da vešče izrabijo vsako priliko in s polnim oblikovanjem, doživljan]em na odru ustvarjajo tisto živahnost, ki jo zahteva igra
Režiser in inscenator g. inž. arh, B. Stupica je že na sami sceni označil to mnogovrstnost in živahnost, Oder je razdelil v več prostorov, kar je pri režiji spretno uporabil, da ni bil prizor nikdar mrtev, ampak živahen in poln. G. Stupica je tudi igral glavno osebo prof. A. I. Strahova. Njegova podoba je bila mogoče malo preveč skopa v izražanju notranje razgibanosti samega junaka Vendar pa so bili vsi važni prizori podani zelo prepričljivo. Njegovo ženo Natalijo Petrovno je igrala g. M Danilova, ki je dobro podala njeno površnost in neurejenost. Naravnost odlična pa je bila postava Marje Mihajlovne od g. M. Nablocke. — Tu je Na-blocka pokazala vso svojo igralsko moč, ki temelji na izrazitem realizmu, — Odpuščenega uradnika Vasilija Maksimoviča Zverjeva je mojstrsko pokazal g. M. Skrbinšek. — Težko vlogo Ljube je imela g. V. Juvanova, ki se je presenetljivo vživela v položaj pohablienega, doraščajočega dekleta. Omenim naj še g. S. Severja, ki je igral — mogoče malo preveč vehementno — dijaka Stjepana Iljina, gosp. Jana v vlogi prof. P. N. Verhovskega, Sancina kot šefa pisarne in g. A. Levarjevo, ki je temperamentno kreirala Nino, sčtstro Pavla Nikolajeviča,
Komedija »Izpit za življenje« je lepo uspela. Pozna pa se ji seveda neizbežna hitrica, ki je postala v naši Drami običaj in ki se razodeva v nepre-študiranih kretnjah in preglasnem suflerju. Toda to je drugo poglavje, kakor je povedal na zadnjem predavanju režiser Ciril Debevec.
»Izpit za življenje« je prestavil dramaturg gospod Vidmar.
KINO	_______ _r~■_ 1	^ie	V	glavnih	vlogah:	Katbe v Na-
UNION H * H	8	unru5'Ren	gy,	Lucie	Engiisch,	Hans Moser,
Tel. 22-21	Madchen)	Theo	Ljngen
Nagradni tekmovalci, pri nakupu vstopnice ne pozabite zahtevati številke za žrebanje!
Prireditev Celjskega kulturnega tedna
Celje, dne 27. aprila.
Med vsemi prireditvami, na katerih je letošnja sezona v Celju res bogata tako v številčnem kakor kakovostnem pogledu, je stopil v ospredje vsega zanimanja celjske kulturne javnosti Celjski kulturni teden s svojo širokopotezno zamislijo. Zamisel celjskega kulturnega tedna se je rodila ob različnih podobnih prireditvah v drugih krajih, predvsem v Mariboru, in na zunaj ne predstavlja nikakega novega, izvirnega pojava na slovenskem kulturnem polju, niti nože to postati.
Dnevi CKT se bližajo. Na željo odbora so že nekatere celjske trgovine primerno okrasile svoje izložbe in jih kar najbolj uredile v stilu kulturnih prireditev.
V	okviru prireditev CKT bodo v prvem tednu meseca maja sledeče prireditve:
Umetniška razstav slik in kipov v mali dvorani Uniona.
Razstava celjskega slovenskega tiska v sejni dvorani mestne hranilnice.
Trire tuii sodniki bodo sodili nedeljske tekme
Državno nogometno prvenstvo se bliža h kraju. V celem imajo klubi za odigrati še tri kola. Z bližajočim koncem raste tudi nervoznost in bojazen, da ne bi na vse zadnje še sodniki zakrivili kakega poraza. Najjasnejši znak, da se bliža prvenstvo koncu, je to, da klubi iščejo za sojenje tuje sodnike, ki jim bolj zaupajo kot pa domačim. Dejstvo, da bodo nedeljske ligaške tekme sodili trije tuji sodniki in samo dva domača, ne daje ravno najboljšega izpričevala za domače sodnike, ki sodijo ligaške tekme. To je znak velikega nezaupanja.
Po nedeljskih ligaških tekmah je prvenstvena tablica z izjemo Ljubljane in Jedlnstva, ki sta zamenjala mesta, ostala sicer ista, vendar pa se je razmerje med vodečimi klubi in klubi na koncu tabele precej izenačilo. Zmaga Gradjanskega v Belgradu nad BSK-om in visoka zmaga Ljubljane nad Jugoslavijo sta bili senzaciji prejšnje nedelje. Nedeljski ligaški program obsega teh pet srečanj:
Belgrad: Bask : Ljubljana, Jugoslavija : Gradjanski.
Zagreb: Concordia : BSK.
Sarajevo: Slavija : Jedinstvo.
Split: Hajduk : Hašk.
Ljubljančani bomo z veliko skrbjo pričakovali v nedeljo zvečer belgrajskega rezultata. Bask je zelo nevaren in tudi dober nasprotnik. Pri zadnji tekmi z Gradjanskjm, ki jo je sicer izgubil, toda povsem nezasluženo, je igral brez svojega najboljšega igralca Tomaševiča. V nedeljo pa nastopi kompleten. Bask postaja vsak dan močnejši; s pristopom bivšega igralca BSK-a Tirnaniča k belgrajskemu amaterskemu klubu pa je slednji mnogo pridobil in bo v prihodnjem prvenstvu igral še bolj odločilno vlogo. Pot Ljubljane je težka in če smo odkriti, moramo priznati, da ne smemo mnogo računati. Prepričani pa smo, da bodo naši fantje igrali tako kot v zadnjih dveh tekmah in da Bask tudi ne bo odšel z igrišča brez gola. Tekmo bo sodil po sporazumu Dukič.
Druga belgrajska tekma med Gradjanskim in Jugoslavijo bo tudi zelo zanimiva, Gradjanskemu gre za drugo mesto in zato bo skušal zmagati za vsako ceno. Lani je zmagal Gradjanski z 2:3 Belgrajski rdeči so na domačih tleh nevarni in ne bo nobeno presenečenje, četudi zmaga Jugoslavija. Izid tekme pa je zelo važen in bo odločal tudi o tem ali bo igral Gradjanski za srednjeevropski pokal. Tekmo bo 6odil po sporazumu obeh klubov Bilač.
V	Zagrebu bo pa sodil na zahtevo BSK-a tekmo med Concordio in BSK-om tuji sodnik. BSK ne sme izgubiti nobene točke, slučajnostna zmaga Concordie bi bila zanj lahko usodna. BSK se hoče zato zavarovati in je klical tujega sodnika. Če bi zmagal BSK z lanskim rezultatom v Belgradu 1:6, potem mu prvenstva tudi teoretično nihče ne more vzeti. BSK je favorit. Tudi Ljubljani bolj prija poraz Concordie.
Jedinstvo gre v Sarajevo. Tudi Jedinstvo hoče tujega sodnika, kajti tudi njemu gre za točke in pot v Sarajevo zanj ni lahka. Lani je Jedinstvo v Belgradu zmagalo z 0:1. V nedeljo verjetno ne bo. Ljubljančani
Operni večer — gostovanje narodnega gledališča v celjskem mestnem gledališču 2. maja ob pol 8 zvečer z narodno opero R. Savina »Matija Gubec«.
Literarni večer — 4. maja ob 8. zevčer v mestnem gledališču.
Glasbeno pevski večer —• 7. maja ob 8 zvečer
V	mestnem gledališču.
Umetniška razstav slik in kipov in razstava celjskega slovenskega tiska bo odprta od 1. do
12.	maja od 9. dopoldne do 7. zvečer. Za prireditve izide brošurica, ki bo obsegala poleg sporedov in seznamov tudi članke, ki so v zvezi s prireditvijo samo. Abonenti na vse prireditve prejmejo brošurico brezplačno pri blagajni likovne razstave na podlagi svojega bloka. Tu se bodo tudi žigosale legitimacije onih obiskovalcev, ki so se poslužili polovične voznine, ki je dovoljena za čas od 28. aprila do 12. maja za prihod, od 30. aprila do 14. maja za odhod. V nedeljo 1. maja bo ob pol 11. otvoritev prireditve CKT v
Kako ergani zdravifo
Maribor, 28. aprila.
Zanimiva razprava se je vršila danes na okrožnem sodišču Na zatožni klopi je sedela stara ciganka Roza Šarkozi iz Šalovcev v Prekmurju ter je morala zagovarjati zaradi prefrigane sleparije, ki jo je izvršila s pomočjo svoje neznane prijaleljice, katere ni hotela izdati. V vasi Trtko-va v Prekmurju živi posestnik Karl Lang, ki je že več let bolan. Obiskal je že skoraj vse zdravnike, zdravil se je v raznih bolnišnicah, pa mu nikjer ne niorejo pomagati. Langova žena je lansko poletje srečala ciganko Šarkozi, s katero je znana, pa ji je začela tožiti o moževi bolezni. Ciganka pa je hitro imela pripravljen nasvet. Dejala je, da pozna neko drugo ciganko, ki zna zdravit najhujše bolezni. Zenski sta se zmenili, da bo prišla dotična ciganka zdravit posestnika Langa. Avgusta sta res prišli Šarkozijeva in ciganska zdravnica ter sta začeli z »zdravljenjem« na ta način, da je ciganka uganjala razne coprnije, s katerimi naj bi bolezen pregnala Med copranjem, ki je trajalo ves teden, je žena bolnega posestnika obe ciganki imenitno gostila, povrhu jima pa še izdajala skupbo 2800 din. Ko ni bilo več denarja pri hiši, sta obe ciganki izginili, bolezen pa je ostala še naprej ter Langu ni prav nič odleglo po vseh coprnijah. Šele čez nekaj časa se je Langovim posvetilo, da sta jih ciganki prevarili. Prijavili so zadevo orožnikom in Šarkbzijeva se bo zaradi »zdravljenja« pokorila sedaj na podlagi pravdoreka sodišča dva meseca v sodnih zaporih.
Zadružna šola v Ljubljani bo obhajala letos v novembru tridesetletnico svojega delovanja. Ravnateljstvo šole namerava izdati pri tej priliki spomenico, v kateri bodo navedeni vsi absolventi šole s pristavkom, pri katerih zadrugah so se posamezniki udejstvovali. Zaradi tega se naprošajo vsi absolventi Zadružne šole v Ljubljani, da sporoče ravnateljstvu: 1. ime in priimek, 2. rojstni kraj, 3. sedanji položaj in bivališče, 4. leto dovršitve šole, 5 naslov zadrug, pri katerih so sodelovali ali sodelujejo. Komur so znani označeni podatki o kakšnem drugem učencu Zadružne šole v Ljubljani, naj jih po-šlje skupno s svojimi. Kdor ne bo poslal navedenih podatkov, bo označen, da ni nikjer sodeloval.
od vsega srca privoščimo zmago Slaviji, ki je na domačih tleh tudi favorit.
Hašk bo skušal zmagati v Splitu nad Hajdukom za vsako ceno iz istih razlogov kot Gradjanski. Gre za srednjeevropski pokal. Lanski Hašk je odpravil Hajduka z 6:1. Letos bo težje, ker Hašk še daleč ni v lanski formi. Sodi! bo tuji sodnik na zahtevo Haška. O izidu te tekme je najtežje prerokovati. Oba kluba imata enake možnosti.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Krai	Barometer- II sko stanje H	lemp<- '■atun « r»		8* C !> > - 8 M 61	X C .c oc -T j o -	Veter (smer. Jakosti	Pada- vine	
		. X "c? Jo	e . *a				m/m	C5 V u > i
Ljubljana	760-7	13-0	4-6	96	1	NE,	0*9	dež
Maribor	759-9	16-2	3-0	80	10	0	-	—
Zagreb	759-8	16-0	7-0	90	10	WNW)	10	dež
Belgrad	760-3	2U0	6-0	90	t	SSEj	—	—
Sarajevo	762-7	18-0	o-o	90	0	0	—	—
Sušak	760-3	13-0	9-0	80	6	E,	2*0	dež
Split	76u-9	19-0	9-0	80	10	sw,	—	—
Kumbor	759-S	19-0	9-0	80	0	N,	—	—
Rab	761-8	12-0	8-0	90	6	WNW,	1-0	dež
Vremenska napoved: Pretežno oblačno in spremenljivo vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena od včeraj do danes: Včeraj zjutraj je prevladovalo oblačno vreme. Okrog 8 se je pričelo jasniti, vendar pa se je zjasnilo šele okrog
13.	ko je pričel pihati srednje močan SW veter. Ob 15.30 je oblačnost spet narasla, vendar pa 6e ni popolnoma pooblačilo. Danes zjutraj je pričelo deževati ob 6.20.
Ljubljana danes
KoMar
Danes, petek, 29. aprila: Peter, muč.
Sobota, 30. aprila: Katarina.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuetek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič.
Zbirke Narodnega muzeja bodo, počenši s
1.	majem, dalje otvorjene za splošen brezplačen ogled vsako nedeljo od 10 do 12 dopoldne.
Fraeiškanska prosveta M. O. v Ljubljani
zaključi v soboto, 30. t. m. in v nedeljo, 1. maja, obakrat ob 8 zvečer svojo dramsko sezijo s Schonthalovo burko v 4 dej, in v prevodu E. Gangla »Ugrabljene Sabinke«. Režira g. Milan Skrbinšek, režiser Nar. gled. Ker je ta nadvse zabavna^ burka poslednja prireditev naše dramske družine v tekoči seziji, vabimo vse člane in prijatelje k obilni udeležili. Predprodaja vstopnic po b, 4. 5 in 2 din je v pisarni Pn.\ et bonum
v	franc, pasaži. Če se želite od srca nasmejati, ne zamudite te prilike!
Več kot 6 mesecev tekom letošnje zimske sezone, je bival in koncertiral basist Fran Schiffrer-Navigin v Severni Ameriki. Priredil je celo vrsto koncertov, katerih so se posebno naši ljudje udeležili v največjem številu. Pred seboj imamo izrezek iz ameriškega časopisja z dne 8. marca t 1., ki piše med drugim sledeče: Po našem skromnem mnenju, pa tudi po mnenju naših priznanih domačih pevcev in glasbenikov, je g. Schiffrer najboljši, kar smo jih še doslej slišali na kakem slovenskem odru v Ameriki Že laiku v pevski in glasbeni umetnosti ni težko spoznati, da se je basistu neprimerno težje uveljaviti, kakor tenoristu ter da mora biti basist res že pevec po božji volji, da je \ stanu tako fascinirati publiko, kakor jo je g. Schiffrer S svojo visoko glasovno kvaliteto je ustvaril umetnik probojen uspeh. Tako ameri-
2.	majnrka ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasb. Matice.
Jugosovunskn zimskošportna zveza sklicuje XVI. redno glavno skupščino za nedeljo, 29. maja, ob 8 v Ljubljani v beli dvorani hotela »Union«, Miklošičeva cesta. Če ob določeni uri ne bo navzočih zadostno število delegatov za sklepčnost po § 15 zveznih pravil, bo pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom skupščina po določilu § 12 zveznih pravil brez ozira na število prisotnih delegatov klubov. Pravico prisostvovati imata po dva delegata vsakega včlanjenega društva, ki morata predložiti predsedstvu skupščine poverilnico, ki je podpisana v smislu društvenih pravil in opremljena z društveno štampiljko. Delegata morata biti v poverilnici imenoma navedena. En delegat lahko zastopa največ 10 včlanjenih društev s teritorija svoje zveze. Klub - društvo, ki svojih denarnih obveznosti do zveze ali pod-zveze ni poravnal ali ki ni zadnji dve sezoni priredil nobene tekme ali se s svojimi tekmovalci ni udeležil nobene tekme kakega zvezi-nega člana, nima glasovalne pravice.
— KINO SLOGA IV.Vi —
predvaja danes poslednjič film
Parada smrti
ki je monumentalni spomenik junaštvu borcev v svetovni vojni.
Uublfansko gledališče
DRAMA. - Začetek ob 20.
Petek, 29 aprila: Zaprto.
Sobota, 30. aprila: »Bela bolezen« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Nedelja, 1. maja, ob 15: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navznolj od 20: »Izpit za življenje«. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 2. maja: Zaprto.
OPERA. — Začetek ob 20.
Petek, 29. aprila, ob 15: »Prodana nevesta« Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din do 2 din.
Današnja dijaška predstava je odpovedana. Sobota, 30 aprila: »Tosca«. Gostuje Josip Rijavec. Izven.
Nedelja, 1. maja: »Madame Sans Gene«. Izven. Znižane cene od 30.din navzdol.
Ponedeljek, 2. maja:" Zaprto. (Ob pol 20: »Matija Gubec«, Gostovanje opere v Celju.)
»Bela bolezen« fe igra, ki je zmagala na vseh odrih, ker so zbrani v njej najbolj pereči problemi današnjega časa ter prikazani kot pozitivne ali negativne sestavine sodobnega življenja. Čapek je znal kot izboren poznavalec odrskih učinkov prikazati trenje dveh svetovnih nazorov na tak način, da mora zavzemati zanimanje gledalcev.
Dvorakov »Jakobinec« je v muzikalnem pogledu prav prikupna opera, njena melodioznost in sočnost nudita poslušalcu resničen užitek. Zasedba vlog je običajna. Dirigent A. Neffat
Takole delajo v
POD CRNO KRINKO
»Pozno si prišel domov tisto noč, ko je gorelo pri Dom-brovskih.«
»Bil sem na sestanku,« je odvrnil Frank nekoliko presenečen, da je Ruth začela prav s tem očitkom.
»Tudi tisto noč, ko so ubili Jerrya, te dolgo ni bilo domov, Frank!«
On pa je molčal. Oziral se je na vse strani, kakor ranjena zver, ki jo preganjajo lovci. Ni pa se mogel izogniti hladnemu pogledu svoje žene. Ruth je nadaljevala:
»In nocoj, ko »o hoteli ubiti Grogana, si tudi pozno prišel domov!«
Nastala je mučna tiiina.
»Frank! Ti si se lagal... Frank... Ti si se lagal meni, svoji Ruthi si se lagal!«
In spet je bilo vse tiho.
»Ti in tvoji prijatelji ste zapleteni v vso to stvar. Povej! Govori vendar!«
Ruth je govorila vedno glasneje. Ni mogla biti več mirna. Nenadoma je njen glas postal čisto tuj. Hladen kot jeklo in tuj. Izraz nepopisnega zaničevanja se je pokazal na njenih ustnicah in ji raztegnil lica v mrzlo krinko, iz katere so se svetile srdite oči.
»Samo strahopetci morejo kaj takega početi. Stra .. .ho .. petci!« je zavpila nanj Ruth.
Ob teh besedah je Franka spreletelo. Srepo je pogledal ftulho in se ji počasi bližal.
Ona je stala mirno ko kip. Cisto blizu k njej je že prišel Frank, ki prav za prav ni bil več oni nekdanji Frank, bil je bolj podoben razdraženi, ujeti zveri. Stegnil je roko in močno udaril ženo po licu.
Koto W ara er Bros Frank je udaril ženo po licu.
Ruth se je opotekla pod udarcem, nato pa je od groze in strahu okamenela.
Tedaj jo je Frank udaril drugič in še tretjič.
Ruth je padla na stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje. Ko je že bila na tleh, jo je Frank udaril še enkrat.
Njegov pogled je bil krvoločen. Sapa mu je bila težka. Ledeni pot mu je oblil spačeni obraz in drhteče roke.
Ruth ni spregovorila niti besede. Ko je padla, je samo žalostno zastokala. Ni imela več moči, da bi spregovorila ali da bi kaj mislila. Nekaj krat je še zastokala in ta stok je bil edino znamenje, da je še živa. Brezsrčna pest razjarjenega moža ji je z nekaj udarci ubila dušo. Dušo blage in dobre žene!
Kot vihar je odhitel Frank iz hiše. Kakor da bi bil znorel, je tekel po ulicah. Ni videl, kam prav za prav gre. Še samega sebe ni več poznal. Ni imel v oblasti niti svojih krepkih mišic, niti živcev.
Ruth se je čez nekaj časa pomirila. Tišina, ki je nastala, jo je spravila k zavesti. Nihče je ni več pretepal. V njeni duši pa je kljub temu ostala bolečina, ki je ni bilo mogoče pozabiti. To ni bilo toliko zaradi udarcev, pač pa zaradi groze nad dogodki, ki so se odigrali,
S temi udarci je Frank vse priznal. To je bilo najstrašnejše. Mala, uboga Ruth, ki je zrasla na širnih poljanah Texasa, ni mogla razumeti, da je njen mož, oče njenega malega Buddya, mogel biti razbojnik, ubijalec. Tega si ni nikakor znala razložiti.
Kaj naj stori?
Ali naj se ubije?
A kaj bo potem z Buddyem? Ne, še mora živeti! Ce bi le še imela svojo mater, da bi se zatekla v teh bridkih trenutkih
k njej in ji potožila svoje gorje! Da bi le mogla pozabiti na vse» kar se je zgodilo. A Ruth ni imela več matere.
Njen oče pa je le še živ. Njen dobri oče tam daleč v
Texasu.
Ob tej misli je postala spet močnejša. Hitro je vstala s tali odhitela v prvo nadstropje ter začela pripravljata svoje stvari. Odprla je okno, da bi pogledala, če je morda Buddy kje v bližini. Res, stal je pri vrtni ograji. Poklicala ga je, naj takoj pride
v hišo.
XVIII.
V	razdrtem domu na Bowery-Hilsu.
Veliki avtobus je hitel skozi noč. Potniki so ga napolnili do kraja. Nekateri so dremali na sedežih. Ta avtobus je vzdrževal neposredno zvezo s srednjim mestom ponoči, ko ni vozil noben vlak. Močni luči sta tipali v temo daleč naprej. V avtobusu je vladala tišina, ki jo je trgal tihi razgovor mlade ženske in malega dečka, ki je sedel poleg nje.
»Mama, ali bo dedek dovolil, da bom molzel krave,« je spraševal dečko.
Mlada žena se je za trenutek iztrgala mislim, v katere se je bila potopila, ter odgovorila:
»Mislim, da bo dovolil. To se pravi, če bo le zdrav.«
»Mama, zakaj sva pa tako naglo odpotovala od doma?«
»Dobila sem brzojavko, da je dedek bolan.«
»Ali se je očka mar zaradi tega tako jezil?«
»Da, dragec, v brzojavki sicer ni bilo napisano, ali je dedek zelo bolan, ali ne.«
»Mama, kam pa je očka tako hitro odšel od doma?«
»Pusti me malo pri miru. Beri knjigo. Ali ni zanimiva?«
»Samo nekaj bi te še rad vprašal, mama. Ali bo očka priiel za nama, da bova tam lovila ribe?«
»Nekaj časa še ne bo mogel priti za nama.«
»Ali tudi v enem tednu še ne?«
»Ah, bova videla. Nikar ne bodi tako siten. Beri knjigo-*
Mali radovednež se je pomiril. Začel je brati. Mlada žena pa je gledala spet skozi okno v mrak. Solze so	ji	neprestano
silile v oči. Premagovala se je, kolikor je le mogla.	A	težka	j*
bila njena bol, razklano njeno srce.
Stran 4.
»SLOVENSKI DOM<, dne 29, aprila 1938.
Štev. 96.
Kdaj so postali slavni razni možfe
Splošno prevladuje prepričanje, da človek doseže svoje največje uspehe v gotovi življenjski dobi. Iz zgodovine pa vemo, da 60 dosegli nekateri slavo že v mladeniški dobi, drugi v starosti. Ono mnenje, da doseže človek največ v moški dobi, v toliko ne drži, 6aj vidimo, da je vsak uspeh odvisen od človeka samega, od njegove življenjske sposobnosti, od njegove priprave za svoje delo in pa tudi od tega, da se nekaterim prej odpre, nekaterim pa pozneje. Že pri nas Slovencih vidimo, da so naši najboljši dosegli mnogo uspehov že v mladosti.
Uspehi pred 20 letom starosti
Mihael Faraday, angleški prirod oslov ec, je bil s trinajstimi leti še knjigoveški vajenec, s 16 leti pa je znašel elektrolitični zakon. Aleksander Veliki je premagal z 18 leti Grke piri Keroneji; kmečka hči Ivana Arška je s 17 leti leta 1429 osvojila Reims in kronala kralja Karla VII. Ko so jo sežgali na grmadi, še ni imela 19 let. V drugem desetletju so češči uspehi, Newton je s 24 leti odkril gravitacijski zakon in nekaj let pozneje diferencial. V enaki starosti je Marconi odkril brezžično telegrafijo. Fizik Filip Reis je bil 26 let star, ko je sestavil prvi telefon. Lindbergh je bil 24 let star, ko je kot prvi preletel ocean. Z istimi leti je Michelangelo ustvaril Pieta. Pietro Mascagni je napisal v svojem 28. letu svetovno znano opero Cavalleria rusticana. Stanley pa je v istih letih že prepotoval Afriko.
Preidimo sedaj v tretje desetletje življenja posameznih mož. Edison je s 32 leti, v letu 1879, znašel žarnico, Helmholz je z istimi leti dal kratkovidnim lečo, s 33 leti je šel Vasco da Gamma na pot v Indijo. Karl Marija Weber je zložil s 34 leti Čarostrelca, s 35 leti je začel pisati svoje nesmrtno delo Božanska komedija Dante, Rafael Santo je naslikal Sikstiasko Madono in Napoleon se je oklical za cesarja. Tudi 37 letniki niso kar tako. Ble-riot leti iz Doverja v Calais, Wagner doživi svojo prvo predstavo Lohengrina in Cooper napiše znano mladinsko povest Zadnji Mehikanec. Z 38 leti je Kolumb odkril Ameriko, astronom Keppler odkrije zakone o gibanju zemlje, Amundsen je pred svojimi 40 leti odkril severni tečaj.
Višek iivlfenske stvarjalne moči
Četrto desetletje človeškega življenja je doba, ko človek ustvarja največ. Profesor Emil Bebring je s 40 leti odkril zdravljenje s transfuzijo krvi, Franklin iznajde strelovod, z 48 leti naslika Leonardo da Vinci Zadnjo večerjo, Lafontaine napiše svoje Basni. S 50 leti je odkril profesor Rontgen
Prava slika španskih grozot
Ko dnevno beremo poročila o španski vojni, si pač ne predstavljamo dosti, kaj ta vojna pomeni za tolike tisoče. V zadnjih bojih pod Pire-neji je pribežalo več žena, otrok in vojakov na francosko ozemlje. Beg sam je pomenil že neizmerno trpljenje, saj je bilo treba prekoračiti čez 2000 m visoke Pireneje, brez turistovske opreme, zmrzovati po zasneženih višinah in pričakovati neprijaznega sprejema pri tujcih.
Ko je prišlo tudi več tisoč vojakov — če se y vse mogoče cunje zavite prikazni sploh še morejo imenovati vojaki — je za francoske oblasti nastopilo važno vprašanje, kaj naj po mednarodnem pravu z njimi etore. Nekateri so trdili, da jih morajo pognati nazaj čez mejo, drugi pa so zahtevali zanje gostoljubja. Nazadnje so se odločili poslati jih nazaj v Španijo, toda brez orožja in kamor so 6ami hoteli: k svoji armadi ali k Francu. Zanimivo je, da jih je samo kakih o% glasovalo za Franca.
Natrpali so jih v napol polomljene živinske vagone, ki so že sami na svoji »koži« občutili moč raznih streliv ter jih previdno prepeljali nazaj v Španijo. Vojaki so bili po večini sami mladci, toila popolnoma izčrpani, onemogli in brez vsakega zanimanja. Kljub sestradanosti se niso prav nič prerivali za hrano; eden jo je vze! za svoje tova-riSe v vagonu ter jim jo je razdelili. Kakor stroji so se iztegovale roke brez nepotrpežljivosti, kakor stroji so mlele čeljusti, nato eo pa bedna bitja zopet popadala po tleh, zaspala in 6e odpeljala kot živina v klavnico nazaj pred žrela topov.
X-žarke, 52 letnik Galvani odkrije elektriko, Kant napiše svoje sloveče delo Kritika čistega razuma, Cervantes konča v 58. letu Don Kihota. Pri 60 letih zloži 6vojo pero Netopir Johann Štraus in Tolstoj napiše Ano Karenino.
Velika dela v visoki starosti
Nastopi doba, ko je vedno manj večjih uspehov. Z 62 leti je Bramante narisal načrt za cerkev sv. Petra v Rimu, Hindenburg z 66 leti odloči bitko pri Tannenbergu, Bliicher se spopade pri Water!ooju z Napoleonom s svojimi 73 leti in Humbold konča svoje delo Kosmos.
V	vsaki starosti človek doseže gotove uspehe. Treba pa je zato nadarjenost, ustvarjalno silo, intuicijo, kritičnost, delavnost, pridnost, treba pa je imeti tudi duha.
Rajši v joči, kot pa na svobodi
Pred kratkim se je dogodil v bostonski jetniš-n.ci svojevrsten pripetljaj. Uprava jetnišnice je sklenila spustiti na svobodo jetnika Truhalskega. Možakar se je namreč zelo dostojno obnašal v ječi, tako da je uprava sklenila, da ga njegove dolgoletne ječe osvobodi, toda kar je najbolj čudno in je vzbudilo vsesplošno začudenje, je odklonil. Mož, ki je po poklicu lesorezec, je v ječi pridno delal in še dobro zaslužil, z vso vnemo se je vrgel v svoje delo, kajti imel je na razpolago vse pripomočke, katerih na svobodi nikdar ni imel. Poleg tega je trpel na želodčni bolezni, ki se pa je začenjala zdraviti na vsakdanji enolični in redni hrani. Ker je torej preprost način življenja v ječi vplival nanj tudi zdravstveno, je odklonil svobodo in pravi, da hoče prisojena mu leta kar odslužiti v ječi. Res, čuden možakar, kaj ne?
Takole delajo v Hollywoodu filme.
Slika nam kaže prizor iz Warner Brossovih filmskih delavnic v Burkbanku ob odmoru med izdelovanjem velikega zgodovinskega dela »Robin H o o d. Igralca na sliki sta Errol F!ynn in Olivia de Havilland, ki sta igrala glavni vlogi v»P oročniku indijske brigade« r
Knjiga v 692 jezikih
V	Londonu, na ulici Kraljice Viktorije, je hiša Z imenom Bible. Hoose, ki je last britske biblične uružbe. Ustanovljena je bila leta 1804 in sicer z namenom, da razširja božjo besedo in jo razprostre po vsem svetu. Iz raznih ustanov se zbira denar in vsi prispevajo, da lahko tiskajo knjige čim cenejše, tako da si jo more vsak kupiti.
Vse podružnice tega društva, ki so raztresene po vsem svetu, imajo do 1200 potnikov. V 130 letih svojega obstoja je prodalo 480 milijonov knjig in sicer v 700 ' jezikih. Delo teh potnikov je težavno, saj morajo prepotovati ves 6vet.
Vsak narod ima svoje sveto pismo
Ogromno delo prevajanja opravljajo profesorji vsega sveta, Neštetokrat je ravno sveto pismo dalo posameznim narodom temelj ?a njihovo književnost, saj je ravno sveto pismo bila prva knjiga, ki je bila tiskana v njihovem jeziku. Mnogi narodi, kakor razni črnci v Afriki in narodi ob Južnem morju, so videli svoj jezik, prvič natiskan ravno v svetem pismu. Zanimivo . je tudi, da se vsako leto tiska vedno več za indijske mohamedance, potem za Perzijo, in za Irak.
200 afriških narečij
Ker ima vsako narečje v Afriki svoje posebne jezikovne zakone, zato je treba vsem tem narečjem dati tudi književni jezik. V tem oziru opravljajo misijonarji nečloveško delo, saj morajo proučiti do podrobnosti njihov jezik, da lahko v njega prelijejo božjo besedo. Poglejmo samo našega miši* jonarja Barago, ki je ameriškim Indijancem ustvaril prvo slovnico.
Tudi za razna evropska narečja 60 morali prodreti v duh njihovega narečja. Celo za posamezna ruska narečja so izdali sveto pismo. Velike in male izdaje svetega pisma so izšle v 6edmih ciganskih jezikih, v jezikih daljnega vzhoda, v 200 jezikih Afrike, v indijanščini, v jeziku Papuancev in Eskimov. Nikdar še ni dosegla nobena knjiga toliko izdaj, nikdar še ni nobena izšla dosedaj v 480 milijonih izvodih.	 ■	'•
Naročajte in širite Slovenski dom! j
Priprava, ki ti pove, da lažeš
Amerikanci, ki so znani po svoji odkritosti in neutešljivi želji po najrazličnejših novotarijah, pri* jetnih ali neprijetnih, so začeli uporabljati svojevrstno napravo, ki jo iznajditelj skromno imenuje poligral, ljudje pa so ji dali razumljivejše ime: lie detektor (= la j ditektor) ali po naše odkriva* lec laži ali lažimeter.
Vse skupaj je le znanstveno izkoriščena reakcija, ki jo poznajo že kmečke matere, ko pra*
vi	jo otroku: »Na nosu se ti pozna, da lažeš.«
»Lažimeter« je omarica s tremi različnimi beležnimi pripravami, ki zaznamujejo na črtan papir trivrstno reakcijo človeških čustev, ki se izražajo v dihanju, utripanju srca in pritisku krvi. Za zaznamovanje dihanja dajo na prsa o6ebi, is katere hočejo izvleči resnico, cev iz kavčuka, na* polnjeno z zrakom in zvezano z aparatom. Navadno dihanje zabeleži aparat z enakomerno valovno črto, kakor hitro pa dihanje postane neredno zaradi kateregakoli vzroka:	strahu, vznemirjenja,
pozornosti itd. črta postane neenakomerna in celo pokaže vzrok notranjega nemira in nepravilnega dihanja.
Podobna priprava pokaže tudi utripanje srca in jakost krvnega pritiska. Vsakomur je znano, kako je^ srce občutljivo in izdajalsko kar 6e tiče raznih čustev. Vendar je mogoče pred ljudmi še nekoliko utajiti »nabijanje« 6rca, neizprosni aparat pa ti zabeleži vsako najmanjšo nerednost.
Kako se ie aparat obnesel v praksi
Preiskovali so nekega zakrknjenega zločinca, ki je hladnokrvno zaklal svojo ženo. Vsak bi mislil, da tako močnega človeka sploh ne bo mogoče toliko razburiti, da bi aparat mogel kaj beležiti. Res je pred sodiščem na videz ostal ves čas miren, nato pa so ga »prikljudili« aparatu. Najprej so ga izpraševali navadne stvari in aparat je kazal zlo-činčevo normalno stanje. Ko so omenili ječo, 6mrt in ime žrtve, se je igla premaknila iz 0 na 10; beseda »umor« jo je spravila na 20, in govorjenje o smrtni obsodbi na 25.
Vse to seveda še ni dokaz, da je obdolženec res kriv. če je še bolj nedolžen, se bo zelo vznemiril, kadar bo videl, da ga sumijo, mu ne verujejo in ga skušajo po nedolžnem obsoditi. Zato pa je zelo veliko odvisno od sodnika, kako sprašuje in kaj, da se lahko takoj vidi nad čem bi se vznemirjal pravi zločinec.
Navadno pa vsak zločinec takoj prizna V6e, ko vidi ali vsaj misli, da ga je aparat razkrinkal. Velik pomen aparata je torej že v tem, da zlo-činca prepriča, da mu pred aparatom ni mogoče nobene stvari utajiti in prikriti.
Samo v letu 1936 so ameriška sodišča preiskala 1262 zločincev e poligrafom. Mem temi jih je bilo 919, ki 60 bili oproščeni kot nedolžni, 230 takih, ki so jm dokazali laž, 104 pa takih, ki so podali popolno izjavo in priznanje.
Programi Radio Lfubljana
Petek. 29. aprila: U Šolska ura: Jurjevanje, belokranjski običaji (g. Božo Račič) — 13 Iz našo dome-
y (plošče) — 12.45 PoroSii« r- 13 Napovedi -r 13J0 č,ert slovenskih skladateljev (Badijski orkester) — 14 Napovedi — UB Zenska ura: Mlada iena v svojem domu".(sr*. Cilka Vraiko) — 18.20 Pesmice iz Pariza
(ptoSSe) — 18.10 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 1* Napovedi, poročila — 19.80 Nae. nra: Ustaja v bosenski Posavini (Ahmed Muratbegovič, knjii.) — 19.50 Zanimivosti (g M. Javornik) — 20 Skladbe in tnstrii-mentacije Filipa Bernarda. Sodelujejo: gdčni. Poldka Zupanova. Vida Rndolfova, gg. Svetozar Banovec in Roman Petrovčič in povečan Radijski orkester, dirigent: Filip Bernard — 21.30 Zvoki v oddih (Rad. ork.)
—	22 Napovedi, poročila — 32.30 Angleške plo&če.
Drugi programi
Petek, 29. aprila: Belgrad: SO Zab. konc., 91.30 Zagreb, 22.20 Chopinove klavirske skladte — Zagreb: 20 Orkester in solisti, 20.3" Kvartet, 21 Zbor, 21.30 Kvartet, 22.20 Ples. gl. — Praga: 19.30 Ork. konc., 20.30 Igra
—	I'ar Sava: 20 Filh. konc. — Sofija: 20 Trio, 21.30 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 19.50 Wagnerjeva opera »Somrak bogov« — Trst-Milan: 21 »Moderna idila« in »Deviški obraz« — Rim-Bari: 17.15 Nove plošče, 21 Simf. konc. — Dunaj: 19.30 Puccinijeva opera «Turai;dot», 22.30 Zab. gl — Hamburg- 20.10 Zellerjeva oporeta »Ptičar. — Frankfurt- 19.10 Operetna gl., 20.10 Igra, 21 Ork. kono. — Stuttgart: 20.15 Koczalskega skladba za violino in orkester — Beromiimter: 19.25 i"ab. gl., 20.25 Klavir, 21.05 Ettingerjeva opera »Juana«, 21.55 Operetna glasba.
•Slovoaak) dom« bk«|» rtak delavnik ob U Mesetna naročnina 12 Din, ea Inozemstvo 29 Din UredniStvoi Kopitarjeva allra ft/lll leleloa 4001 do <M9 Uprava« Kopitarjeva allca *
Za ] n aaalov em ko ti« kara o v Ljablianii K. Čet Izdajatelji Iva« Rakovec. Uredniki Jože Kotiček.